PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 225 (0931) TRST, četrtek, 26. septembra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POROČILO MINISTRA ZA DELO BERTOLDIJA V KOMISIJAH ZA PRORAČUN IN DELO j PREDLOG OBEH OSREDNJIH ORGANIZACIJ ZBORU ODBORNIKOV IN ZAUPNIKOV NEVARNOST POVEČANJA ŠTEVILA BREZPOSELNIH ZARADI ZMANJŠANJA NALOŽB IN OMEJITVE PORABE Dosedanja deflacijska politika je vplivala samo na manjšo zaposlitev v industriji RIM, 25. — Minister za delo Bertoldi je imel danes poročilo o Vprašanju zaposlitve na združeni seji poslanskih komisij za proračun in za delo. S tem se je začela razprava o gospodarskih in socialnih vprašanjih v državi na pobudo parlamenta. Pred istima komisijama bosta v prihodnjih dneh poročala minister za zaklad Colombo in tninister za proračun in načrtovanje Giolitti o vprašanju kreditov in naložb. Minister Bertoldi je opozoril ko- misarje, d\ je inflacija glavno vprašanje prihodnjih mesecev in ne primanjkljaj plačilne bilance. V tej zvezi je minister izrazil zaskrbljenost za škodljive posledice, ki se že sedaj občutijo zaradi zmanjšanja porabe blaga široke potrošnje na zaposlitev in na raven brezposel- nosti. Medtem ko je število brezposelnih leta 1973 padlo na manj Rot pol milijona, se je v letošnjem juliju ponovno povečalo. Zato je minister menil, da niso pretirana predvidevanja nekaterih izvedencev, da se bo število brezposelnih do julija 1975. leta povečalo na 600 do 800 tisoč. Ta zaskrbljenost, je poudaril Bertoldi, je popolnoma u-pravičena, če pomislimo, da se je število brezposelnih v juliju povečalo za 14 odst., v primerjavi z lanskim julijem, medtem ko se je lani julija zmanjšalo za 18 odst. Potem ko je minister za delo ugotovil, da se je vlada sedaj obvezala, da bo vsaj delno sprostila kratkoročne in dolgoročne kredite, da se prepreči vrtoglavi padec naložb, je dejal, da bodo ti ukrepi zelo maslo koristili v boju proti inflaciji in proti brezposelnosti. Po njegovem mnenju bi se morala inflacija zmanjšati vzporedno s povečanjem brezposelnosti, kar se je j običajno vedno dogajalo v deželah s tržnim gospodarstvom. Zdi pa se, da to sedaj ne drži. Obstaja nevarnost, ugotavlja Bertoldi, da bo inflacija preživela tudi v primeru, •■uiiiiiiiiiill|,|im„l,limlllll|ll,l,limil|1„U|,n,,||,|ll|iiiiii|||||||||||iniiiiiiiiimiiini!iimiiiimniiiiimiriii HUD UDAREC «ZELENI EVROPI» Zah. Nemčija zavrnila 5’odstotno podražitev kmetijskih pridelkov Ostri komentarji v Italiji in Franciji BONN, 25. — «Zelena Evropa» je zabredla v krizo, ki ji bo lahko usodna. Zahodnonemška vlada je zavrnila sklep kmetskih ministrov gospodarske skupnosti o povišanju cen pridelkov pri kmetu za 5 odstotkov. Ta ukrep bonske vlade je povzročil v vseh ostalih prestolnicah skupnosti veliko presenečenje, zlasti še zaradi tega, ker zahodnonemška vlada zahteva, da se najprej razčistijo vprašanja kmetijske politike skupnosti na osnovi rimske pogodbe. Povišanje cen kmetijskih pridelkov, ki bi moralo stopiti v veljavo 1. oktobra, je sprejel ministrski svet v Bruslju 20. septembra. Zato je belgijski minister za kmetijstvo danes zahteval tf bojšnje sklicanje ministrskega sveta. Kot je znano, je Belgija skupno s Francijo zahtevala povišanje cen kmetijskih pridelkov za 8 odstotkov. Zahodna Nemčija, ki je že na zadnji seji ministrskega sveta v Bruslju opozorila na nevarnost podražitve kmetijskih pridelkov, se je torej odločila za «trdo kmetijsko politiko», v okviru gospodarske skupnosti. Ta odločitev zna seveda škodovati na splošne odnose med evropsko deveterico, ki so se v zadnjem letu že itak zelo zrahljali In jih sedaj skušajo ponovno utrditi. Nedavno «delovno kosilo» predsednikov vlad deveterice pri francoskem predsedniku Giscard D’E-staingu je bil prvi korak k izboljšanju odnosov. Sedaj pa Zahodna Nemčija postavlja zelo ostre pogoje ostalim članicam gospodarske skupnosti. Zahteva, da se vse ostale države obvežejo, da bodo ukinile ukrepe na kmetijskem področju, ki kršijo rimsko pogodbo in izkrivljajo svobodno konkurenco na skupnem kmetijskem tržišču. Obenem bonska vlada zahteva, da se takoj preuči celotno kmetijsko vprašanje. Ker je zahodnonemški kmetijski minister 20. septembra v Bruslju izjavil, da sprejme s pridržkom vse sklepe ministrskega sveta, je odločitev bonske vlade ustavila uresničitev tudi ukrepov, ki se ne nanašajo na ceno pridelkov, ampak na razno posredno ali neposredno pomoč kmetom, zlasti pa na dovoljenje Italiji, da lahko podaljša «sezono» za distilacijo vin V Bruslju so prav tako presenečeni nad sklepom bonske vlade in ugotavljajo, da to odpira novo nepredvidljivo bodočnost gospodarske skupnosti. Kakšen bo odgovor kmetov, zlasti veleposestnikov v ostalih državah zahodne Evrope, ni težko uganiti, zlasti če se upošteva dejstvo, da je eden najbolj u-glednih zahodnonemških dnevnikov «Frankfurter Allgemeine Zeitung» zapisal danes: «Kadar se povišajo intervencijske cene, imajo korist predvsem bogati kmetje... Revnim kmetom ta povišanja zelo malo služijo. Bogat postane še bolj bogat, revež pa ostane revež». To mnenje prevladuje tudi med malimi posestniki zlasti v Italiji, ki so na svoji koži občutili, da jim pomoč gospodarske skupnosti ni dejansko prinesla nobene koristi, da so jih veleposestniki še bolj nadvladali in da so na njihovo poslabšanje položaja vplivale predvsem konkurenčne cene pridelkov in živine velikih francoskih kmetov, ki dobivajo o-gromn« podpore. Zato je prva v Italiji protestirala Confagricoltura, se pravi združenje veleposestnikov, ki izraža svojo «resno zaskrbljenost» za nastali položaj da se bo znatno povečalo število brezposelnih. V tej zvezi je omenil primere zadnjih mesecev, kako cene naglo naraščajo, obenem pa se veča brezposelnost. Zaradi tega je priporočil vladi, da v tem položaju ne sme sprejemati strogih deflacijskih u-krepov, obenem pa ne sme voditi politike «odprte denarnice». V tej zvezi minister pravi, da bo morala biti vlada pripravljena, da posreduje za povečanje popraše-vanja v trenutku, ko bo kazalo, da je potrošnja izredno padla, Če pa bi se inflacija kljub temu nadaljevala, bi morala vlada sprejeti u-krepe, da se prepreči škoda, ki bi jo inflacija lahko povzročila pri razdelitvi dohodka. Minister je u-gotovil, da naj bo kakor koli, inflaciji vedno in izključno prizadene socialno šibke sloje, koristi profitom na škodo delavskih plač in prinaša velike dobičke monopolnim podjetjem. V tem položaju, meni Bertoldi, je sedaj treba misliti predvsem na obrambo zaposlitve, izenačenje plač in pokojnin višjim življenjskim stroškom in na zagotovitev delovnega mesta. Glede plač in pokojnin je minister opozoril, da je treba biti zelo previdni, da ne bo prišlo do tekmovanja med plačami in cenami, obenem pa je treba imeti vedno pred očmi, da je treba bolj pravično razdeliti dohodek, če se hoče omiliti posledice inflacije na delavske plače. V tej zvezi je minister za delo odgovoril vsem tistim, ki z nezaupanjem gledajo na zahtevo delavcev po izenačenju točke dra-ginjske doklade na najvišji ravni, da je to alternativa tekmi med plačami in cenami, da predstavlja bolj pravično razdelitev dohodka in ustreza s&ategiji sindilanih organizacij. Dalje je minister govoril o vlogi dopolnilne blagajne in predlagal, da bi jo bilo treba preurediti, ker se je pokazalo, da jo delodajalci izkoriščajo za rešitev svo- ~ ’ ’ bi bilg na ziasti pa za «politični pomen odločit--^^tezav, ^,avce kj 0. stanejo brez dela zaradi objektivnih razlogov. Minister je dokazal komisarjem, kako se položaj na področju zaposlitve že nekaj mesecev slabša s tem, da jim je predočil podatke o številu delavcev v dopolnilni blagajni v zadnjih mesecih, v primerjavi z istim obdobjem lani. Položaj se je najbolj poslabšal v gradbeni industriji; sledijo kovinska, tekstilna, konfekcijska in o-butvena industrija. ve Zahodne Nemčije, ki je v nasprotju z voljo po utrditvi gospodarske in politične enotnosti Evrope». Italijanski veleposestniki so zaskrbljeni tudi za «posledice, ki jih bodo občutili italijanski kmetje, ki ne morejo računati na hitre in učinkovite ukrepe v Italiji zaradi sedanjega položaja, ko vlada ni v stanju, da uveljavi še tiste ukrepe, ki so bili že določeni, predvsem za umetna gnojila za prihodnjo setev». Zelo ostro so takoj odgovorile tudi francoske kmetijske organizacije, I RIM, 25. — Socialistični poslanci ki pravijo, da je bonski sklep «hud Ballardini in drugi so predlagali, udarec zeleni Evropi» in hkrati vsej naj bi v Italiji skrajšali volitve evropski skupnosti. I na en sam dan, volilno kampanjo r ^ ..........................................................ni.............m Možen Kissingerjev obisk v Beogradu pa na 40 dni. Poslanci PSI predlagajo tudi, naj bi mesto simbola posameznih strank na volilnici odslej žrebali. De Mita poročal Koroški Slovenci naj hi prekinili sodelovanje v kontaktnem komiteju Spričo sklepa avstrijskih strank o preštevanju koroških Slovencev niso več dani pogoji za sodelovanje manjšine v komiteju - Protest jugoslovanske mladine (Od našega posebnega dopisnika) CELOVEC, 25. — Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev sta sinoči na seji koordinacijskega odbora, v katerem obe usklajujeta , . svoja stališča in nastope glede bi- 0 nadzorstvu nad cenami stvenih narodnostnih vprašanj, Sklenili predlagati zboru odbornikov in RIM, 25. — Minister za industri- ^zaupnikov vseh manjšinskih organi-jo De Mita je poročal poslanski zacij in društev, ki bo 6. oktobra komisiji o vladni politiki cen. De- : letos, naj bi_ koroški Slovenci v sejal je, da je nadzorovanje nad ce- [ danjih okoliščinah prekinili sodelo-nami in boj proti inflaciji v listernu i vanje v kontaktnem komite svobodnega tržišča le «gola utvara», j Kontaktni komite je ustanovil av-Glede plinskega olja za ogrevanje j atrijski kancler dr. Kreisky na zah-stanovanj je De Mita dejal, da ga , tevo koroških Slovencev in bi naj je dovolj, pač pa da obstaja od- \ bil postal osrednja institucija, v prto vprašanje cene. kateri bi koroški Slovenci neposred- Glede testenin pa se je obvezal, [no s predstavniki avstrijske zvezne da bo vlada preverila ob «zapad- losti predvidenega roka», če bo na tržišču dovolj petkilskih zavojev. V nasprotnem primeru bodo trgovci morali prodajati manjše zavoje po nižji ceni. in koroške deželne vlade ter predstavniki v avstrijskem parlamentu zastopanih strank kontaktirali gle de reševanja nerešanih vpraša člena 7 avstrijske državne pogoci Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev sta dobili pooblastilo za podlaga za nadaljnje reševanje od- pogovore z avstrijsko zvezno vlado na zboru odbornikov in zaupnikov, ki je bil januarja lanskega leta, vendar samo pod pogojem, da bodo pogovori vodili k sporazumnemu reševanju odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem v zvezi s členom 7 avstrijske državne pogodbe. Za sodelovanje v kontaktnem komiteju pa je bil nadalje izrecno postavljen pogoj, da pogovori reševanja manjšinskih vprašanj ne bodo zavlačevali in da nikaka oblika ugotavljanja manjšine ne bo služila kot podlaga za izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Kot je znano je bil pred kratkim na Dunaju sestanek predsednikov v avstrijskem parlamentu in v koroškem deželnem zboru zastopanih strank, se pravi socialistične, ljudske in svobodnjaške, na katerem so sprejeli sklep, da se na Koroškem, kot ...................................... PRVI POGOVORI LE0NEJA IN MORA V BELI HIŠI Vloga Italije v Sredozemlju pogoj za ameriško posojilo? Ford poudaril «jamstvo ZDA za trdno in demokratično Italijo» Danes skupno sporočilo ■ Leone povabil Forda v Italijo WASHINGTON, 25. — S posebnim helikopterjem je predsednik italijanske republike Leone z ženo, otroki in zunanjim ministrom Morom prispel v Belo hišo, kjer se je skoraj dve uri pogovarjal s predsednikom Geraldom Fordom. Gotovo je, da so na prvem mestu bila gospodarska vprašanja in, še posebej, itabjanska gospodarska kriza ter možnost ameriške pomoči. čeprav o tem ni uradnih vesti, se zdi, da je v ospredju razgovorov vprašanje ameriškega posojila Italiji, ki naj bi znašalo 3000 milijard. S tem posojilom povezujejo nekateri tudi zaskrbljujoče vesti o možnosti, da bi ZDA zahtevale, naj Italija sprejme nase breme vzdrževanja tistih ameriških vojaških oporišč, ki jih Grki po ciprski pustolovščini ne marajo več. Kronika Leonejevega obiska beleži predvsem srečanje na travniku Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je izkoristil sklic skupščine OZN za vrsto sestankov z zunanjimi ministri SZ, Kanade, Laosa in drugih držav. Srečal se je tudi z jugoslovanskim zunanjim ministrom Po razgovoru, med katerim naj bi med drugim demantiral izjave o vlogi ameriške obveščevalne službe CIA pri strmoglavljenju Makariosa na Ci- ....m............................n................................................................................ sotnosti v Italiji po izstopu Grčije iz NATO. pni, je «State Departement» sporočil, da se bo Kissinger na poti v arabske države, prihodnjega oktobra, ustavil tudi v Beogradu. (Na sliki: Miloš Minic in Henry Kissinger.) Položaj brezposelnosti in vprašanje zaposlitve 1 bližnji prihodnosti je bil danes predmet začetka razprave v komisijah za proračun in za delo poslanske zbornice. Poročal je minister za delo Bertoldi, ki je opozoril na veliko nevarnost naraščanja števila brezposelnih zaradi pomanjkanja naložb in vladnih deflaciji skih ukrepov. Bertoldi je poudaril, da je zmanjšanje notranje porabe nevarno tveganje, ki se zna maščevati in povzročiti takšen položaj, da se bo zmanjšalo število zaposlenih, obenem pa inflacija bo še vedno pritiskala. Zato je opozoril vlado, da mora voditi račun o tej nevarnosti in že sedaj misliti na ukrepe Za poživitev notranje porabe, da se pravočasno uskladi popraševanje in po- DANES trošnja, da se zavre inflacija in prepreči večja brezposelnost. V Beli hiši so se pričeli razgovori med italijanskim predsednikom Leonejem in predsednikom ZDA Geraldom Fordom. V o-spredju razgovorov, kot je razumeti tudi iz pozdravov državnikov ob prvem srečanju, je vprašanje ameriškega posojila Italiji (govori se o 3,000 milijardah lir), medtem ko se odpira možnost, da bodo ZDA v zameno zahtevale, naj Italija pristane na okrepitev ameriške vojaške pri- Zahodnonemška vlada ni o-dobrila sporazuma ministrskega sveta za kmetijstvo gospodarske skupnosti od 20. septembra, da se povišajo cene pridelkov pri kmetu za 5. odst. Povišanje bi moralo stopiti v veljavo 1. oktobra. Kmetijski ministri so sprejeli ta sklep, potem ko so kmetje v vseh državah skupnosti zahtevali najmanj 8 odst. povišanja. Sklep bonske vlade je presenetil vse ostale članice. Belgijski kmetijski minister je zahteval takojšnje sklicanje ministrskega sveta za kmetijstvo. Veleposestniki v Italiji in Franciji so ostro protestirali in pravijo, da je to izredno hud udarec vsej evropski skupnosti. pred Belo hišo. kjer je Ford prebral svoj pozdrav. Omenil je najprej trdno in zgodovinsko zavezništvo ZDA z Italijo, katero prišteva med «resnične prijatelje» in «dejavnik ravnotežja v Sredozemlju» v okviru atlantskega pakta. Ford se je dotaknil gospodarske krize in političnega položaja v Italiji s stavkom, v katerem pripominja, da so ZDA prispevale k blagostanju povojne Italije in dodal: «Potrjujem obvezo svoje države, da bo Italija trdna in demokratična». Ford je v svojem pozdravu namignil tudi na stabšča v zvezi z nabavljanjem surovin, ki so čedalje bolj dražje. Poudaril je. da je v tem kočljivem vprašanju potrebna enotnost vseh zainteresiranih držav. Leone se je v svojem pozdravu spomnil deleža Italijanov v razvoju ZDA. Tako se je spomnil Italijana, po imenu Guglielmo Paca, ki je med podpisniki proglasa o neodvisnosti ZDA izpred dveh stoletij. Med navdihovalci ameriške ustave pa je, je dejal Leone, Gaetano Filangieri, iz Neaplja. Leone je v nadaljevanju poudaril dejstvo, da sta ZDA in Italija hoteli atlantsko zavezništvo kot porok miru. Zavzel se je za združeno Evropo ter resno analizo gospodarskih težav. Po pozdravih sta se državnika zadržala sama v «ovalni dvorani» za kratek razgovor. Kmalu sta se jima pridružila še zunanja ministra Moro in Kissinger. V razgvooru, je bilo rečeno, so se načelno dotaknili vprašanj svetovnega gospodarstva in še posebej krize v Italiji, v tem okviru pa še posebej možnosti ameriške pomoči. Ford in Kissinger sta baje poudarila italijanskim predstavnikom svojo pripravljenost pomagati Italiji pri uravnovešanju njenega gospodarstva. Ford je tej izjavi dodal še drugo, ki dejansko pomeni opozorilo Itabji in Evropi: «Postavili se bomo po robu vsem pojavom izolacionizma» ter dodal, da «Amerika mora sodelovati s svojimi zavezniki in prijatelji na treh področjih: političnem, gospodarskem in vojaškem». O krizi na Sredozemlju (Cipru, Grčiji, Turčiji, vlogi NATO itd.) bosta podrobneje govorila Kissinger in Moro. Računajo, da bodo jutri objavili skupno sporočilo, čeprav ni izključeno, da bodo podrobnosti pogovorov znane šele po povratku Leoneja iz ZDA v Italijo. Program Leonejevega obiska v ZDA predvideva več pogovorov, predvsem z ministri za zaklad, obrambo in zunanjo trgovino, govor pred skupščino OZN ter srečanje z Itabjani, ki živijo v ZDA. Leone je tudi povabil Forda, naj obišče Italijo. Datum obiska bo določen naknadno. Pred srečanjem v Beli hiši sta se Leone in soproga dalj časa sprehajala po starem mestu Williams-burgu, kjer so jima prebivalci italijanskega porekla priredili prisrčen sprejem. Izmed reakcij na Leonejev obisk v ZDA, naj omenimo predvsem komentar Usta «Washington Post», ki poudarja, da pomeni obisk predsednika Italije in vidnega voditelja krščanske demokracije zavrnitev možnosti vstopa komunistov v vlado. Po mnenju ameriškega Usta bo tudi to vpra- prtih manjšinskih vprašanj v zvezi s členom 7 državne pogodbe, predvsem pa za reševanje vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov, izvede u-gotavljanje manjšine. S tem sklepom je soglašal tudi predsednik avstrijske vlade dr. Kreisky. Ta sklep pa je naletel na vseskozi odklonilno stališče manjšine, ki ogorčeno odklanja kakršno koU ugotavljanje manjšine kot protiustavno in žaljivo ter se na svoji zemlji ne pusti preštevati. S tem sklepom pa je nastala tudi nova situacija kar zadeva sodelovanje manjšine v kontaktnem komiteju. Na podlagi dosedanjih izkušenj pri pogovorih v kontaktnem komiteju, ko na njegovih sejah niso razpravljali o bistvenih, ampak samo stranskih in nebistvenih vprašanjih, še posebno pa na podlagi sklepa treh avstrijskih strank, da bo na Koroškem izvedeno ugotavljanje manjšine, pogoji za nadaljnje sodelovanje manjšine v kontaktnem komiteju niso več dani. Vendar Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet v tem pogledu ne nameravata ukrepati samovoljno, ampak sklicujeta 6. oktobra zbor odbornikov in zaupnikov, od katerega sta pred časom tudi dobila pooblastilo za sodelovanje v kontaktnem komiteju, in mu bosta predlagali, naj se nadaljnje sodelovanje v sedanjih pogojih prekine. Sinočnji sklep koordinacijskega odbora, ki ga bo, sodeč po razpoloženju slovenskega življa na Koroškem, zbor odbornikov in zaupnikov brez dvoma potrdil, pomeni vsekakor pomembno odločitev, čeprav nikakor ne pomeni umaknitve koroških Slovencev v izolacijo, kot bi hotel prikazati del koroškega tiska, ki v svojih enostranskih in deloma zlonamernih komentarjih nikakor noče razumeti vzrokov, zakaj so se koroški Slovenci odločili za ta korak. Je pa ta odločitev brez dvoma tudi odraz dejstva, da so koroški Slovenci izgubili zaupanje v pripravljenost Avstrije, da izpolni svoje obveznosti do manjšine. Kot vse kaže Avstrija s takšno politiko samo sili v internacionalizacijo koroškega manjšinskega vprašanja, je v tej zvezi izjavil predsednik Zveze slovenskih organizacij, dr. Franci Zwitter. S tem da Avstrija vztrajno trdi, da je manjšinsko vprašanje samo njena notranja zadeva, in ga hoče reševati mimo manjšine ter manjšino obravnavati samo kot objekt, pa naravnost tudi manjšino sili v to, da stori vse in prepreči, da ne bo samo objekt baran-tranjem in na mednarodnem področ- tanja strank v notranjosti Avstrije ju in o nekaterih vprašanjih širšega . ter mednarodnega spletkarjenja izven interesa | nje, je glede nadaljnjih korakov umi.... KONEC NOVEMBRA ZAPADE ROK USTAVNEGA SODIŠČA 0 RAI-TV sanje med glavnimi točkami uradnih pogovorov v Beli hiši. Edvard Kardelj sprejel predstavnika KP Romunije BEOGRAD, 25. — Edvard Kardelj je sprejel danes tajnika CK KP Romunije Štefana Andrea. V razgovoru, ki je potekal v prisrčnem ozračju so izmenjali misli o sodelovanju med ZKJ in KP Romunije in o vprašanjih skupnega interesa za obe partiji. Štefan Andrea je med dvodnevnim bivanjem v Beogradu v razgovoru s tajnikom izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ dr. Grličkom izmenjal misli o dejavnosti obeh partij na no- Parlamentu se mudi z reformo informacije Solidarnost z uredniki in tiskarji turinske «La Gazzetta del Popolo» RIM, 25. — Konec novembra zapade rok, ki ga postavlja razsodba ustavnega sodišča o monopolu nad radio - televizijsko službo v Italiji. Če do tega datuma parlament ne bo sprejel organskega zakona o reformi RAI-TV obstaja resna nevarnost, da se bodo radiotelevizijske službe polastile velike finančne družbe zasebnega značaja. Razumljivo je torej, da se parlamentarnim skupinam mudi, kot se mudi tudi sindikatu časnikarjev, ki je na svojem nedavnem kongresu ostro postavil vprašanje korenite reforme radio - televizijske službe, njene demokratizacije in razčlembe po deželah, kakor je pereče tudi vprašanje reforme založniške dejavnosti in tiska sploh. Zanimivo je, v tem pogledu, stališče načelnika poslanske skupine KD poslanca Flaminia Piccolija, ki je na sestanku načelnikov skupin s predsednikom zbornice Pertinijem dejal, da KD želi čimprej zaključiti razpravo o reformi jetnišnic v Italiji, ker da je treba takoj zatem razpravljati o reformi RAl-TV in tiska. O zadnjem vprašanju so svoje zakonske načrte vložili v parlamentu KD in PSI, medtem ko je KPI predložila daljšo programatič-no resolucijo. Namen sindikata časnikarjev FNSI, ki ga vodita predsednik Murialdi in tajnik Luciano Ceschia je izvajati pritisk na politična vodstva, da bi reforma RAI-TV in informacijskih sredstev v Italiji nasploh v največji meri odražala zahtevo demokratične javnosti po svobodnem in plurabstičnem izražanju. Eno izmed vprašanj, o katerih bo moral parlament odločati, zadeva vlogo dežel pri upravljanju in «izkoriščanju» radiotelevizijske mre-že v Italiji. O tem vprašanju je, kot znano, dežela Emilija - Romagna (lani pa dežela Kampanija) organizirala posebno konferenco v Riminiju ob prisotnosti predsednika večine italijanskih dežel. Do izraza je prišla težnja, naj bi dežele razpolagale z enim izmed kanalov RAI-TV. Govorilo se je o dveh alternativah: razdelitev RAI-TV na tri kanale, od katerih bi prva dva bila «vsedržavna» in med seboj neodvisna (s svojim ravnateljem, o-sebjem in programi), tretji pa «deželni». Ker pa bi ostala nevarnost, da se — v tem primeru — prepusti TV po kablu zasebni pobudi in špekulaciji prevladuje drugi predlog, po katerem naj bi TV po kablu bila v pristojnosti dežel. Medtem ko se parlament pripravlja na to razpravo se sindikat časnikarjev po kongresu v Riminiju vztrajno ukvarja z vprašanjem torinskega dnevnika «La Gazzetta del Popolo», ki že skoraj dva meseca izhaja proti volji lastnika (založnik Caprotti, za katerim stoji «Mon-tedison») s podpisi voditeljev FN SI in v vzdušju uredniškega samoupravljanja. Ker pa uredniki in tiskarji «Gazzette» že dva meseca ne prejemajo plač so sindikat časnikarjev in uredniški odbori večjih listov začeli zbirati denarno podporo v korist osebja torinske «Gazzette». Prvih 300 tisoč lir je prispeval v lastnem imenu minister za delo, socialist Bertoldi, ki je na ta način hotel izraziti svojo solidarnost FNSI. Voditelja FNSI Ceschia in Murialdi prejemata medtem brzojavke s čestitkami ob ponovni izvolitvi. Med temi naj omenimo tajništva strank ustavnega loka, sindikalne federacije, sindikatov kovinarjev, tiskarjev, kemijske in drugih strok, predsedstva republike in vlade, senata in zbornice, založnikov in u-redniških odborov večine italijanskih listov. manjšine za uveljavitev njenih, s avstrijsko državno pogodbo zagotovljenih pravic, izjavil dr. Zwitter. Zvone Zorko * • * BEOGRAD, 25. — Konferenci Zveze mladine Jugoslavije in Zveze študentov Jugoslavije sta danes na skupni seji najodločneje obsodili namero političnega vodstva sosedne Avstrije, da izvede preštevanje slovenske nacionalne manjšine na Koroškem, Mladi iz Jugoslavije ne bodo nikdar pristali na kakršen koli poskus manipuliranja z nacionalnim vprašanjem in na ustvarjanje kompromisa med različnimi političnimi silami Avstrije na račun slovenske in hrvaške manjšine, se med drugim poudarja v sporočilu skupne seje, v katerem se pozivajo delovni ljudje, mladina, študenti in vse demokratične sile Avstrije, da se najodločnejše uprejo pritiskom desnih sil, in zavzamejo za izvajanje državne pogodbe, kar je mednarodna obveznost Avstrije. TISKOVNA KONFERENCA CGIL - CISL - UIL ALI NI NAJHUJŠA DRŽAVLJANSKA NEPOSLUŠNOST DAVČNA UTAJA? RIM, 25. — Zaposlitev, cene, pokojnine. draginjska doklada: to so osnovne teme «listine zahtev», ki jih sindikalna federacija CGIL -CISL - UIL pošilja vladi in zvezi industrijcev. Podrobnosti teh izhodiščnih točk pa so bila tema tiskovne konference tajnikov treh sindikalnih zvez, Lame, Stortija in Vannija na sedežu tujega tiska. Na vprašanje o poenotenju točke draginjske doklade so se tajniki obregnili ob alarmizem, češ da bi poenotenje draginjske doklade prililo inflaciji enajst tisoč milijard. Res je, da krije draginjska doklada komaj polovico podražitev. Točka draginjske doklade je nekoč znašala en odstotek plače, danes pa komaj 0,22°/ . *$$? Ih/t IDI <, jJf. 4 ' '% : - -Ms m Ur : .-sjppi -!W;S Carlo Micheistaedter: «Mož z brado» V soboto se bodo v dvorani Attems zbrali filozofi iz srednje Evrope, da bi na devetem mittelevropskem srečanju razpravljali o filozofskih tokovih v preteklosti in sedanjosti v državah, ki zemljepisno spadajo v območje srednje Evrope. Srečanje spada v vrsto manifestacij, kjer se zbirajo umetniki in znanstveniki. Vsako leto je tema shoda drugačna, v pripravi je že shod prihodnjega leta, ki bo posvečen slikarstvu in kiparstvu. Prihod v Gorico so napovedali filozofi in drugi kulturniki iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške, Romunije in Zvezne republike Nemčije. Letos bodo prvič prisotni tudi Poljaki. Posebni poudarek bodo dali goriškemu filozofu, tragično umrlemu še pred prvo svetovno vojno, Carlu Michelstaedterju. Posvečena mu bo razstava njegovih slik, saj je tudi slikal. Za to zasedanje so bila ti- VEČERNA ŠOLA ZA PROGRAMERJE ELEKTRONSKIH RAČUNALNIKOV Šolsko leto 1974-75: programski jezik COBOL Informacije o vpisu v učnem centru ZPR v Novi Gorici, v prostorih šolskega centra za blagovni promet, Erjavčev drevored 8, od ponedeljka do petka, od 17. do 19. ure. ZPR - ZAGREB - OOUR - AOP Center za stručnu izobrazba kadrova za AOP, Zagreb, Szabova 4 skana nekatera njegova dela, ki bila vsem nepoznana. Njegovo : puščino so namreč hranili sorodniki in šele pred nekaj leti je sestra Paula zapuščino izročila goriški državni knjižnici. Strokovnjaki so tako lahko našli vse o tem mladem gori-škem filozofu. Mittelevropski shod se bo pričel svečano otvoritvijo v soboto zjutraj, trajal pa bo do torka. Vstop na razprave je prost. Interpelacije svetovalcev SDZ Svetovalca SDZ prof. Stanislav Bratina in dr. Damjan Paulin sta poslala goriškemu županu dve interpelaciji. V prvem ugotavljata, da je stanje nekaterih okoliških cest zelo kritično in nevarno za promet. To velja zlasti za cesto Ločnik - Jazbine, za tisto skozi Groj-no, za cesto Gorica - Pevma - O-slavje, za povezavo med Pevmo in Šanco ter nekatere cestne odseke proti štmavru. Župana in odbor sprašujeta kdaj in kako mislita poskrbeti, da se omenjeni nedo-statki odpravijo. V drugi interpelaciji omenjena svetovalca izražata odločno nezadovoljstvo prebivalcev iz štandre ža zaradi nerazumljivega zavlačevanja z začetkom gradnje novega otroškega vrtca v štandrežu. Takšno nezadovoljstvo je popolnoma upra vičeno, saj je načrt za novo poslopje že več let pripravljen in ob požaru starega vrtca je odbornik za javna dela zagotovil v ob činskem svetu, da se bodo dela za novo stavbo začela v najkrajšem času. Od takrat sta minili že dve šolski leti, novih prostorov pa še ni. Nov odbor ŠD «Juvcnlina» iz Štandreža Ta teden se je na prvi seji sestal novoizvoljeni odbor športnega društva «Juventina» iz Štandreža. Na sestanku so si porazdelili funkcije. Za predsednika so imenovali Šolske vesti Ravnateljstvo gimnazije - liceja «P. Trnbar» v Gorici, Ul. Croce 3, sporoča, da se prične šolsko leto 1974-75 v torek, 1. oktobra, s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo na šoli ob 9.30. Ravnateljstvo učiteljišča «S. Gregorčič» v Gorici, Ul. Croce 3, sporoča, da se prične šolsko leto 1974-75 v torek, 1. oktobra s šolsko mašo, ki bo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo na šoli ob 9.30. Ravnateljstvo trgovske šole obvešča, da se prične šolsko leto 1974-75 v torek, 1. oktobra s šolsko mašo, ki bo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo na šoli ob 9.30. Ravnateljstvo nižje srednje šole «I. Trinko» v Gorici sporoča, da se prične šolsko leto 1974-75 v torek, 1. oktobra s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo na šoli ob 9. uri. Izleti Slovensko planinsko društvo Gorica bo v prvi polovici oktobra priredilo avtobusni izlet. Proga izleta bo naslednja: Gorica, Bovec, Predel, Rabelj, Rabeljsko jezero, Nevejsko sedlo (če bo čas dopuščal, se bodo z žičnico peljali do planinske postojanke «Gilberti»), dolina Reklanice, Klu-že, Videm, Gorica. Vpisovanje se je že pričelo na sedežu SPD, Ul. Malta 2. Gorica VERDI 17.15— 22.00 «Requiem per un commissario di polizia». N. Coucel in R. Hossien. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.00-22.00: L'ame-rikano», Yves Montand in Renato Salvatori. Barvni film. CORSO 16.45-22.00 «Qui Montecarlo: Attenti a quei due». Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film. VITTORIA 17.30-22.00 «La notte dei demoni», S. Oliver in S. Darden. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00-21.30 «UFO — i misteriani», B. Lee Stevans. Barvni film. Tržič AZZURRO 18.00—22.00 «Confessioni segrete di un convento di clausura». Barvni film. EXCELSIOR 17.30 - 22.00 «L’urlo». Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 «L’arbitro». Barvni film. !\ora Corica SOČA «Operacija Kohinor», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Zaklad na vrhu nebotičnika», francoski barvni film ob 18. in 20. uri. DESKLE «Let mrtve ptice», slovenski barvni film ob 19.30. RENČE «Kapetan Mikula Mali», jugoslovanski barvni film ob 20.00. PRVACINA «Smrt v jaguarju», ameriški barvni film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Al Redentore», UL Ro» selli, tel. 12-340. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes je ves dan ta ponoči dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel, tel. 83-349. NEZAMENLJIVOST NEUVRŠČENIH Svet jih spoštuje tudi brez orožja Že prve dni zasedanja generalne skupščine OZN je bilo moč ugotoviti, da so neuvrščeni izredno pomemben dejavnik v mednarodnih dogajanjih POZITIVNE POSLEDICE SMOTRNE AGRARNE POLITIKE Makedonija nekaj več kot jugoslovanska Kalifornija V nekaj letih je morala iskati za svoje pridelke trg v vsej Jugoslaviji, v kratkem bo morala tržišče razširiti na širša evropska področja «Po čem se solidarnost med neuvrščenimi razlikuje od solidarnosti med člani Atlantskega ali Varšavskega pakta?» Takšno ali podobno formulirana vprašanja postavljajo na Zahodu tisti, ki bi hoteli neuvrščene izenačiti z vojaškimi bloki ter jih proglasiti za nekakšne tekmece oziroma nasprotnike svojega lastnega bloka. Tudi predsednik tokratnega zasedanja generalne skupščine OZN, alžirski zunanji minister Bouteflika, predstavnik neuvrščene dežele, je moral že na svojem prvem srečanju s časnikarji odgovoriti na podobna pro-vokatorska vprašanja. Prav zares — provokatorska, saj jih drugače ni moč imenovati. Toda alžirski zunanji minister je nanje zelo učinkovito odgovoril. Zelo jasno, bi rekli, ko je izjavil, da so bloki bili in so še danes vojaške zveze, zasnovane na nasprotnosti ideologij, skladno s tem pa so tudi njihove politike naperjene druga proti drugi. Medtem ko niso neuvrščeni nikoli niti pomislili, da bi postali vojaška sila, naperjena proti komurkoli. Pojav neuvrščenih ni bil dočakan s simpatijami. Najmanj so mu bili naklonjeni oni, katerim ni bilo — da g} tako izrazimo — simpatično, da so se «majhni» začeli vmešavati v sistem, s katerim so upravljali «veliki». Zaradi tega so neuvrščene siKičetka dolgo «spregledovali», a ko so jih opazili, je bilo to najpogosteje, ko se je skušalo dokazati, da se v blokovsko razdeljenem svetu pač vsakdo mora opredeliti. A ko se je pokazalo, da neuvrščeni resnično ne pripadajo nobenemu bloku, se jim je začelo — zlasti lani, v času alžirske konference — dokazovati, da so si preveč različni in pa, da različnost vsekakor ne more predstavljati moči, marveč da je to najočitnejši dokaz slabosti. Skratka, skušalo se je na proces nastajanja in krepitve gibanja neuvrščenih vplivati tako, da bi to čimprej bilo zbrisano s površja mednarodnega političnega prizorišča kot nekakšen naključen ter absurden pojav, katerega življenjska doba spričo tega pač res ni mogla dolgo trajati. Danes je vsakomur jasno, da v tem pogledu ni šlo za nobeno naključje, n.arveč za realno in nujno potrebo, da se vprav prek takega gibanja začenjajo v svetu odkrivati in reševati problemi, ki so bili predolgo nasilno prikrivani in zapostavljeni, a pri tem ni prišlo nobenemu od «velikih» na pamet, da je prav to bil osnovni razlog, da so se nekatera bistvena svetovna protislovja zdela nerešljiva, se še naprej zapletala in razumljivo, vso situacijo vodila k vsakomur jasni zaključni katastrofi. Toda vtem je, nasprotno, alžirska konferenca dokazala, da so neuvrščeni, navzlic vsem različnostim, lahko in še kako enotni, ko se postavi vprašanje njihove neodvisnosti, enakopravnosti in nadaljnjega napredka. Še v tistem trenutku so jih bili proglasili za tretji blok. Ne samo to, bili so tudi opozorjeni, naj ne bodo presenečeni, če se bo z njim, namreč z gibanjem neuvrščenih, ravnalo kot da je blok. Zelo kmalu, že na preteklem rednem, a še bolj na spomladanskem izrednem zasedanju generalne skupščine (ko je tekla razprava o surovinah in razvoju), je solidarnost neuvrščenih nekatere začela motiti. Neuvrščeni — kot je pretekle dni bilo rečeno v generalni skupščini Oi N — ne žele biti tekmeci nikogar, kot jim tudi ni do tega, da bi se prepirali z velikimi. V obdobju vzajemnega spoštovanja med velikimi silami ter popuščanja v svetu so neuvrščeni — že po naravi svojih pogledov — najbolj zainteresirani na tem popuščanju, ki naj bo veljavno za vse, ne samo za izbrance. Neuvrščeni že od začetka daja-jo izreden prispevek k popuščanju. Dejavno sodelujejo pri izboljšanju odnosov med državami, da, celo pomagajo oziroma prispevajo, da bi ne prišlo do spopadov med največjimi, kot je n. pr. pokazala njihova uspešna intervencija v varnostnem svetu, ko je konec lanskega leta kriza na Bližnjem vzhodu kmalu privedla ZDA in SZ na sam rob neposrednega spopada. Pobude neuvrščenih ter njihov prispevek k naporom, da bi se v svetu ustvaril neki pravičnejši gospodarski in socialni sistem, pri tem pa obenem obvaroval in utrdil OVEN (od 21.3. do 20.4.) S trmo ne boste prišli nikamor, še najmanj vam bo koristila sedaj, čemu ste ljubosumni? BIK (od 21.4. do 20.5.) Imeli boste priložnost, da pokažete svoje sposobnosti. Spremenili boste mnenje o neki osebi. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Razmere sicer niso povoljne, toda uspeh je zagotovljen. Neprijetno vam bo v novi družbi. RAK (od 22.6. do 22.7.) Kar se dela ali poslov tiče, bo šlo vse kot namazano. V družini neprijeten spor. LEV (od 23.7. do 22.9.) V finančnih zadevah se vam ni treba bati ničesar. Presenečenje čustvenega značaja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne iščite izgovorov in stranskih poti. N «stopiti morate odločno. Ljubosumnost moti razpoloženje. mir, jih uvrščajo med važne, nezamenljive udeležence v mednarodnih dogajanjih. Ta nezamenljivost je bila, kot že omenjeno, večkrat dokazana. Načela neuvrščenih — da je treba v odnosih med državami spoštovati enakopravnost, neodvisnost ter nevmešavanje v notranje zadeve drugih — jim zagotavljajo čedalje večje spoštovanje vseh miroljubnih sil sveta, tembolj, ker njihov ugled ne temelji na moči orožja, temveč na neizpodbitnosti in moči njihovih argumentov. Ni dvoma, da danes ni več moč postavljati vprašanja utemeljenosti in koristnosti gibanja neuvrščenih, da danes neuvrščenih držav ni več moč, kot nekoč, gledati zviška ter skušati ustvarjati videz, kot da jih ni oziroma, da predstavlja zgolj naključen in absurden pojav, marveč se njihova vloga in pomen objektivno vse bolj krepita. «Tovarištvo, požrtvovalnost, sa-moodpoved in iniciativnost, ki so bile med NOB naša najmočnejša doživetja — začetek in življenje bolnice «Franja» — naj nam bodo še v nadaljnjem delovanju simbol, ki ga bomo posredovali naši mladini.» Te besede je zdravnica Franja napisala na spominske fotografije, ki so jih na srečanju v soboto, 21. septembra t. I. prejeli zdravniki, bolničarji, bolničarke in strežno osebje — nekdanje partizanske bolnice «Franja» v soteski Pasic v Novakih pri Cerknem. Lepo je, zares lepo, kadar se srečajo nekdanji partizani, čeprav so tri desetletja starejši. Med take borce so spadali med narodnoosvobodilno borbo tudi zdravniki, bolničarji, bolničarke in strežno osebje. Tem je bila zaupana skrb in nega tistih tovarišev, ki so bili v boju huje ali lažje ranjeni. Da so ranjeni borci bili čimprej prepeljani ali prenešeni v skrite partizanske bolnišnice, so skrbeli tudi komandanti in komisarji operativnih enot. Spomnimo se samo skrbi maršala Tita, ki je v bitki pri Neretvi poskrbel tudi za rešitev 4000 ranjencev. Spomnimo se prostorsko bližnjega dogodka, ko je cela XXXI. divizija sprejela 84 huje ranjenih borcev iz bolnic «Franja» in «Pavla» in jih v av- BERITE V DANAŠNJI ŠTEVILKI TV-15 Str. 5 Silvo Tersele: KOSOVO (reportaža) Str. 8-9 Iz Montgomeryjevih spominov : OD ALAMEINA DO BERLINA Stanoje in Zdravko Ilič: NEMCI PROTI NEMCEM (podlistek) TV-15 tudi v kolportaži gustu 1944 prepeljala in delno prenesla s Cerkljanskega na Notranjsko, odkoder so jih potem z letali prepeljali v Bari v Italijo. Rad bi o tem ponovnem, tovariškem in iskreno toplem partizanskem srečanju napisal nekaj takih besed, ki bi se oprijele srca. Taka srečanja so živa kronika našega časa. So trenutki podobni mejnikom, ki danes zaznamujejo našo zgodovino, saj je ta zgodovina nadaljevanje naše narodnoosvobodilne borbe. Iščem besed, ki ne bi bile puhle in prazne, besed, ki bi pomenile živo vsebino, tako kot jo je imela narodnoosvobodilna borba. Tako kot so jo i-mele naše skrite partizanske bolnišnice z zdravniki in strežnim o- TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Imeli boste uspeh v organizacijskem delu, ki vam bo poverjeno. Utrujeni boste. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Sprejeli boste ukrepe, zadevajoče potrebno finančno utrditev. Bodite bolj taktični. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Nepredvideni dogodki vam bodo prinesli korist. S svojo radoživostjo boste spravili vse v dobro voljo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prišlo bo do spora med vami in predstojniki. Ogibajte se nepotrebnih diskusij. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Jutro je primemo za nakupe. V zvezi s čustvenimi vprašanji, bo sreča na vaši strani. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pospravili boste plodove vloženih naporov. I Obstaja nevarnost, da boste morali 1 spremeniti načrt. Ena najbolj popularnih ameriških pevk lepa črnka Ann Peebles pride prihodnji mesec na daljšo turnejo po Evropi sebjem. Takrat je bila v nas vseh vedno živa in povsod prisotna e-na sama želja: zmagati in živeti! To je bila tista živa — življenja, krvi in upora polna sila — ki nas je držala pokonci, da smo vztrajali, da smo v njo verjeli. Kako krhko, puhlo in prazno je vse tisto, kar so nekdanji oblastniki hoteli vsiliti v nas in našo zavest in kako močno, veliko, trdno in naše je vse, kar ima izvor v kmečkih uporih in narodnoosvobodilni borbi! Še stoletja naprej bodo rodovi za nami hlastno zajemali — kraje, imena, letnice in datume — iz kronike, ki smo jo pisali v štiriletni narodnoosvobodilni borbi! Ne vem, če sem s temi besedami ujel vsaj delček tistega razpoloženja, ki je v soboto 21. sept. prevevalo udeležence že tradicionalnega srečgpj#, zdravnikov, bolničarjev, bolničark in strežnega o-sebja bolnice «Franja» v Novakih pri Cerknem. Prišli so, da bi obudili spomine na tistih šestnajst mesecev, ki so jih preživeli v tesni soteski Pasic. Prišli so, da se pogovorijo o takratnem življenju, o takratni moči, vzdržljivosti, človečnosti in tovarištvu, ki so ga posvečali ranjenim borcem. Hiša tovariša Metoda v Logu je z izredno gostoljubnostjo sprejela nekdanje bolničarje, bolničarke, kuharice in zdravnike dr. Franjo, dr. Bidovca in dr. Poharja. Vedno snujoča in nikoli mirujoča — kadar gre za nekdanjo bolnico «Franjo» — in po vsem Cerkljanskem in Idrijskem poznana in priljubljena zdravnica Fra- Novejša zgodovina ZDA je pokazala ali vsaj nakazala, da je v Ameriki korupcija precej razširjena. Toda če je v vsej deželi veliko korupcije, je je v Chicagu največ. Tako pravijo sami Američani, celo prebivalci Chicaga se s tem bahajo. Chicago je namreč mesto Al Capo-neja, Johna Dillingerja in podobnih ljudi, pa tudi policajev, ki najprej streljajo, nato preverjajo upravičenost svojega početja. Tako trdijo v New Yorku za Chicago, tako priznavajo sami prebivalci Chicaga, ki so obsedeni od «miselnosti», da so drugo mesto največje dežele na svetu in jim je prav to, da so šele drugo mesto ZDA, nekoliko narobe, kajti njihov nebotičnik «Searsa» je visok 475 m m bo najvišja zgradba na svetu, 30 m višja od najvišjega nebotičnika v New Yorku, Chicago ima tudi prvi nebotičnik z jekleno strukturo, Chicago ima še vrsto drugih prednosti saj Chicago ima naj-večjo borzo žita na svetu, največjo trgovinsko zgradbo na svetu, največji promet v proizvodnji mesa in jekla, največje letališče in največji letališki promet v ZDA, 30 milijonov potnikov; luko, skozi katero gre več ladij na leto kakor skozi Panamski prekop, v Chicagu so 1942 leta izvedli prvo kontrolirano atomsko real cijo, v Chicagu je Picasso postavil svojo najvišjo in najtežjo skulpturo, 15 m visok in 162 t težak kip, skratka Chicago ima celo vrsto naj... V Chicagu je tudi Marina City, torej najvišja izključno stanovanjska palača na svetu. Gre za dva nebotičnika v obliki koruznega storža, za katera prebivalci Chicaga pravijo. da spadata med svetovna čuda. V njuni bližini pa je druga palača s svojim rekordom, namreč John Hancock Center, 100-nadstropna palača, kjer je 28 nadstropij namenjenih uradom, ostalo pa stanovanjem. Toda če se Chicago baha z vsemi temi prednostmi, z vsemi temi naj.... v pezitivnem smislu, mu drugi očitajo veliko naj... v nega- V dneh, ko se povsod govori o ekonomski krizi, o slabem pridelku in o bližajoči se stiski je kar prijetno, ko nekje zaslediš nekakšno oazo, ki te prepričuje o obratnih perspektivah, če smo lahko letos zapisali za Jugoslavijo, da je doživela izredno dobro letino, velja za SR Makedonijo ugotovitev, da doživlja velike rezultate v kmetijstvu že vrsto let in da so ti rezultati dejansko šele začetek nekakšnega novega, obdobja, ki bo to do včeraj tako zaostalo področje privedlo na raven visoko razvitih kmetijskih področij. V Makedoniji so v zadnjih letih zabeležili malone neverjeten napredek v kmetijstvu. V letih od 1968 do 1973 se je namreč skupna kmetijska proizvodnja v Makedoniji povečala za 40 odstotkov. Takšno naraščanje je omogočila predvseh sistematična agrarna politika, ki je ustvarila temelje za nadaljnji razvoj kmetijskega gospodarstva, za spremembo nja je navzočim podala kratko po-l ročilo o delu odbora za obnovo in | ohranitev bolnice «Franja». Na lanskem srečanju dne 2. septembra 1973 je bil ustanovljen poseben odbor, sestavljen iz zdravnikov in bolničarjev. Ob ustanovitvi je odbor prevzel nalogo, da obnovi ta partizanski spomenik ta- tivnem smislu. Pravijo namreč, da ima Chicago tudi dva najhujša slu-ma na svetu. Kaj pomeni slum? Mestna četrt najslabše kategorije ali vrste, mesto izredno nizke stanovanjske kulture, mesto drobnega kriminala in cenene smrti, mesto najnižje prostitucije itd. V neposredni bližini čikaškega vseučilišča in znane Wrightove prerijske hiše «Robbie House» se začenja eden najslabših slumov v ZDA. Ca-rolyn Portier, simpatična črnka, ki se je povzpela na položaj glavne urednice krajevnega lista «The Ob-sener», govori o tem delu mesta, ki ga neka črnska organizacija skuša lešiti pred popolnim uničenjem, nekako takole: Gre za vrste in vrste hiš, kjer «notranjosti» že ni več, kjer so okna in vrata le slepe odprtine, kjer so se strehe že zdavnaj zrušile v notranjost, tako da se blok za blokom zdi kot ruševine, ki so ostale po nekem bombnem napadu, kjer pa je bilo bombardiranje tako precizno, da so bombe zrušile le notranjost hiš pokonci pa so ostali zunanji zidovi. že omenjena Carolyne pove o tem delu mesta naslednjo zgodovino: «Pred 30 leti so se beiopolti meščani začeli seliti v lepše predele mesta. V njihova stanovanja so se začeli seliti črnci. Ker so bili bolj siromašni od belopoltih someščanov, niso mogli plačevati dotedanje stanarine. Lastniki hiš so jim stanarino znižali, hkrati pa so štiristano-vanjsko hišo spremenili v 8- ali celo 12 stanovanjsko. Enostavno so sobe razdelili na dvoje in dodali še kak priključek, da so temnopolti stanovalci dobili sicer stanovanje po nižji ceni, toda za polovico ah celo za dve tretjini manjše. Seveda se je v teh majhnih stanovanjih prebivalstvo tako rekoč nakopičilo in ker lastnikom hiš ni bilo do tega, da bi ob nizkih stanarinah hiše pcpravljali. so te začele propadati in so jih tudi črnci začeh zapuščati. V dveh ožjih četrtih tega dela mesta strukture kmetijstva in upoštevala izredne prirodne pogoje. Posvečena je bila namreč pozornost racionalnemu vlaganju velikih sredstev in sicer predvsem v razširitev in razčlenitev hidrosistema, nadalje v nove sodobne plantažne nasade, pa tudi v gradnjo silosov in podjetij za predelavo kmetijskih pridelkov. Velik del Makedonije ima izredne klimatske pogoje za pridelovanje sadja, grozdja, povrtnine, cvetja, tobaka itd. Osrednja Makedonija ima področja s 310 sončnimi dnevi na leto. ima sredozemsko klimo in še marsikaj pozitivnega. Primanjkuje pa ji vode. Toda namakalna mreža se iz leta v leto veča, kajti od 655 tisoč ha obdelovalnih površin sedaj namakajo že 95 tisoč ha. že prihodnje leto bodo lahko namakali 140 tisoč ha, v nekaj letih pa celo 50 odstotkov vseh obdelovalnih površin, to se pravi nad 300 tisoč ha zemlje. Samo ob sebi se razume, da pri- ko, da bodo številni obiskovalci videli prav tisto zunanjo in notranjo podobo z vso opremo, kot jo je imela bolnica med NOB. Tovarišica Franja je med drugim povedala, da vsako leto obišče ta e-ANDREJ PAGON-OGAREV je nad 200 popolnoma zapuščenih hiš, na stotine drugih hiš pa je le delno naseljenih in še tisti redki njihovi stanovalci jih bodo slej ko prej zapustili, ker teh hiš nihče ne popravlja, če bo že omenjeni črnski organizaciji uspelo mestno četrt rešiti, bo to pravi čudež. V Chicagu sta dve takšni četrti. In ker živi v njih le najbolj bedno prebivalstvo, ki ga odklanjata o' t st in družba ,ni nič čudnega, če se v teh dveh predelih mesta kriminal množi, kar je še posebno pomembno za mesto, kot je Chicago, ki se celo baha, da prednjači v ZDA tudi v zločinstvu. V stavku dveh smo prikazali ta del čikaškega naj... Sedaj bomo stopili še v drugi del mesta, kjer bomo videli drugi del naj... Iz čikaškega črnskega geta bomo stopili v Hancock Center in njegovo okolico. To je tako imenovano «navpično» mesto, mesto bodočnosti. Eden izmed stanovalcev že omenjenih «koruznih storžev» Marina City je v svojem izredno napetem poslovnem dnevu vendarle našel toliko časa, da je o-pisal svoje občutke prebivalca tega dela mesta On pravi: «Včasih je življenje v Marina Ci-tyju in v podobnih zgradbah — življenje v oblakih. Toda ne v figurativnem, pač pa v dobesednem pomenu. Zelo zabavno je, ko se zjutraj zbudiš in opaziš, da si v oblakih, včasih celo nad oblaki. In tedaj pokličeš vratarja in ga vprašaš, kakšno vreme je pravzaprav v Chicagu, «na Zemlji». «Koruzna storža» imenujejo Marina City, city — mesto. Iz enostavnega razloga, Ker živi v samih teh dveh nebotičnikih nad 2000, morda tudi 2500 prebivalcev. Palači sta visoki po 170 m. Imata po 60 nadstropij in skupno 900 stanovanj. Vrhu tega je prvih 20 nadstropij ena sama velikanska garaža za okoli tisoč avtomobilov. V središču vsakega «rimža» so dvigala, stopnišča, posebne «cevi» za odpadke. V «storžih» so najrazličnejše trgovine, banke, re- merno vložena sredstva dajejo tudi ustrezne rezultate. In zato je začela Makedonija pridelovati tolikšne količine posameznih kultur, da jih more in tudi mora izvažati po vsej Jugoslaviji. Ne bo pa minilo veliko let, ko bo s svojimi pridelki morala tudi na tuja tržišča. Nekaj podatkov o tem, kaj do včeraj zaostala Makedonija že danes pridela: Z 28 tisoč ha vinogradov pošlje Makedonija na trg 150 tisoč ton grozdja. Rižna polja se iz leta v leto večajo in Makedonija bo v kratkem krila že polovico jugoslovanskih potreb po rižu in to z rižem, ki bo višje kakovosti kot je bil nekoč droban makedonski riž. Pridelovanje paprike je že lani prekoračilo količino 100 tisoč ton, prav tako pridelajo v Makedoniji že nad 100 tisoč ton paradižnika, okoli 30 tisoč ton tobaka in nad 10 tisoč ton bombaža. Makedonski nasadi dajo nad 50 tisoč ton jabolk in prav tako veliko drugega sadja, lani pa so v makedonskih farmah za kokoši imeli 340 milijonov jajc. V letih od 1966 do 1973 so v Makedoniji vložili v kmetijstvo in sicer samo na družbenem sektorju 19,7 odstotka celotnih investicij, kar je bilo v tem času vloženih v razvoj gospodarstva. To se pravi, da so Makedonci namenili kmetijstvu kar eno petino vseh svojih naložb. V razdobju od 1971 pa do 1975 nameravajo vložiti v kmetijstvo novih 233 milijard starih dinarjev, kar bo prav gotovo solidna materialna baza, pa čeprav niti to še ne bo zadostovalo, da bi se Makedonija na tem področju po vzpela na raven bolj razvitih predelov Jugoslavije. Toda že te naložbe bodo omogočile, da bo Makedonija izredno povečala svoj pridelek grozdja, vina, zelenjave, sadja, riža, pa tudi industrijskih kultur, namreč bombaž, maka, tobaka itd. Nekdo je v zvezi s temi obsežnimi načrti rekel, da se Makedonija spreminja v jugoslovansko Kalifornijo. Drugi pa menijo, da bo Makedonija v jugoslovanskih merilih več kot je Kalifornija v ameriških merilih, kajti po nekaterih računih bi mogla Makedonija v razmeroma kratkem času postati «zanimivo» kmetijsko proizvodno področje ne le za Jugoslavijo, pač pa za Evropo. V tem smislu je govor o industrijskem razvoju kmetijstva, namreč v smislu načrtov, ki so jih izdelali lani in ki predvidevajo razvojno dobo do leta 1978.. V prvi etapi tega razvoja predvidevajo gradnjo petih živinorejskih farm s po 5 tisoč kravami, nadalje farmo za 4 tisoč telet, nadalje farme za 40 tisoč prašičev, dalje 2600 ha novih vinogradov, gradnjo velikih centralnih kleti, velikih hladilnikov, silosov, ribnikov itd., itd. Skratka, Makedonija ubira nagle korake v smeri novih razvojnih ciljev, ki bi mogli to do včeraj najbolj zaostalo področje Jugoslavije pripeljati med razvita področja. Prejeli smo IL PONTE. Mesečna revija za politiko in slovstvo. Štev. 2-3, leto XXX. Izdaja založba La nuova Italia editrice iz Firenc. stavracije in turistični urad. Ker sta «storža» zgrajena ob reki Chicago, imata v «kleteh» pristanišče za motorne čelne stanovalcev. Samo kilometer od «storžev» se začne jezero Michigan. In vendar prebivalci «storžev» pravijo. da je še lepše v 100-nadstropni palači John Hancock. Tam je namreč življenje bolj živo, kajti od 13. do 41. nadstropja so pisarne in u-radi najrazličnejših ustanov, nato so štiri nadstropja namenjena trgovinam, od 45. do 92. nadstropja so stanovanja, na vrhu pa so televizijski studii in podobne ustanove ,ki zavzamejo preostalih 7 nadstropij. Posebno prijetno, pravijo, je za tiste, ki stanujejo v palači in hkrati v njej tudi delajo. Nekdo na primer stanuje v 90. nadstropju, zaposlen pa je v pisarni, ki je kakih 50 nadstropij nižje, ko zjutraj pozajtrkuje, se najprej z «lokalnim» dvigalom spusti nadstropje dve nižje, kjer prestopi na «ekspresno» dvigalo, nato pa spet prestopi na «lokalno» dvigalo, Id ga pripelje v nadstropje, kjer je njegova pisarna. Ekspresna dvigala se ustavljajo le vsakih 10 nadstropij. V palači ima ta «srečnež» tudi gledališče. drsališče in še marsikaj. Na njegovo nesrečo pa se mož ne ukvarja s tem športom, pač pa je dober teniški igralec. Zato mu je žal, da v svoji «bajti» nima na voljo teniškega igrišča. Ce bi imel še to. bi mu sploh ne bilo treba na ulico. Tako pa vendarle mora včasih v mesto «na zrak». Ti čudoviti «panji», za katere trdijo, da so stanovanjski bloko bodočnosti, pa imajo tudi za ameriško miselnost eno napako. Nekoliko dragi so. Tudi za ameriške pojme. Stanarina se odmerja po kvadraturi stanovanja in višini nadstropja. Vsekakor pa stane stanovanje od 258 do 850 dolarjev na mesec, kar bi bilo naše od 150 do 510 tisoč lir. cziroma srednja mera 330.000 lit na mesec. Horoskop . ■Hlini m,nuni inumi unii imuiimu NA VSAKOLETNEM TOVARIŠKEM SREČANJU V NOVAKIH PRI CERKNEM Zdravniki in strežno osebje ponovno v bolnišnici «Franji» Kaj je bilo med letom storjenega, da se ta spomenik humanosti ohrani (Nadaljevanje na 6. strani) Janez Petmelj, ki je pokazal kraj, kjer so potem zgradili bolnišnico «Franjo» iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiniiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiuni Dvoje skrajnosti čikaškega naj... ČETRTEK, 26. SEPTEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za mladino: Violončelist Gošu, Pravljica z lutkami 18.35 V ZOOLOŠKEM VRTU, madžarski film 18.50 Pustimo jih živeti NA OTOČJU GALAPAGOS 19.15 ŠPORTNI DNEVNIK Ital. kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Togliatti in Jaltski memorandum Deset let je že, odkar je umrl Paimiro Togliatti. Ob tej priložnosti sta Alberto Sensini in Domenico Bernabei pripravila program, v katerem skušata prikazati politični smisel znanega pisma, ki ga je Togliatti sestavil na Jalti v Sovjetski zvezi, pisma, ki je poslednji pisan dokument tega italijanskega političnega voditelja. Kot je znano, je generalni sekretar KPI Paimiro Togliatti umrl 21. avgusta 1964 na Krimu. Njegovo pismo pa je bilo objavljeno prvič 5. septembra. Danes bodo o Togliattiju govorili Longo, Natta, Pajetta, Napolitano in Ingrao, torej ljudje, ki so bili ob Togliattijev! mrtvaški postelji, nadalje razni javni delavci in časnikarji 21.45 Glasbeni program: GLASBA NA VODI Na sporedu so Chopin, Liszt in Offenbach 22.20 SREČANJE Z DIONNE WARWICK Znano črnsko pevko bo občinstvu predstavil Augusto Martelli 23.00 DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika DRUGI KANAL 20.30 DNEVNIK 21.00 Biblioteca di Studio mo Glasbena prireditev, ki sta jo pripravila Antonello Falqui in Guido Sacerdote. V prireditvi, ki so ji dali naslov «Grof Montecristo», bodo nastopili kvartet Cetra, Gabrielle Antonini, Alfredo Bianchini, Sergio Bruni, Walter Chiari, Antonella Lualdi, Elena Sedlak, Grazia Maria Spina, Renato Tagliani, Bice Valori, Lina Volon-ghi in Franco Volpi. Program, ki je nocoj na sporedu, je pravzaprav ponovitev, saj je bil na sporedu že pred 10 leti. Gre za humoristično -glasbeno predelavo enega najbolj popularnih literarnih del v svetovnem slovstvu, za nekakšno «transplantacijo v humor in glasbo» znanega romana, ki ga je napisal Dumas oče. Edmonda Dantèsa aretirajo v Marseillu dan pred njegovo poroko. Očitajo mu, da je na strani Bonaparta. 14 let je mož v zaporu v gradu If. Dejansko je po krivem obsojen, kajti v zapor ga je pahnil Fernando, kateremu rade volje nasede tudi ambiciozni sodnik Villefort. Z njima sodeluje v tej podli dejavnosti tudi Danglars. Te svoje smrtne sovražnike bo Dantès «poplačal» potem, ko bo prišel iz zapora. Njegov pobeg iz zapora pa je fantastičen in mu pri tem pomaga stari menih Faria. Edmond Dantès nato pride na otok Monte Christo, kjer je skrito velikansko bogastvo. Ko postane tako Dantès zelo bogat, se vrne v domovino, kjer začne svoje obračunavanje. Walter Chiari bo igral starega opata, sivolasega Fario. Dantèsa bo upodobil Virgilio Savona, Lucia Mannucci bo igrala Dantèsovo zaročenko Mercedes, Tata Giacobetti bo Fernando, Felice Chiusane pa bo sodnik Villefort. Njegova žena bo Lina Volonghi, njuna hčerka pa Bice Valori. Renato Tagliani bo policijski častnik, Sergio Bruni bo bogataš Morrei itd. 22.10 Dežela moja: Človek, področje, okolje Pred nedavnim je bila v Milanu konferenca, na kateri so se sestali župani največjih mest na svetu. Giulio Macchi je izkoristil priložnost, da je «posnel» za televizijo najbolj pomembne probleme velikih metropol, kot jih pač vidijo njihovi «prvi možje», seveda iz posebnega zornega kota. namreč s politične, ekonomske in socialne plati. Problemi mesta Milana, ki so tipični problemi velikih mest bodo prikazani tako, kot jih vidi milanski župan Aldo Aniagi, ki od časa do časa te probleme primerja s problemi drugih velikih mest. Temu pa bodo dodali še več filmskih reportaž, ki jih je pripravil Ugo Palermo JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.10 TV ŠOLA Igre na cesti. Kje je Jugoslavija, Od Altaja do Severnega Ledenega morja itd. 10.35 in 15.40 Francoščina 19.05 Obzornik 19.20 Svet v vojni: BITKE NA ATLANTIKU V današnji deseti zaporedni oddaji s tem naslovom bodo gledalci TV videli bitko med Nemčijo in zavezniki za nadoblast nad Atlantikom. Poleg vojnih ladij in vojne mornarice nasploh bodo v tej bitki sodelovale tudi letalske sile 20.15 Neapeljske pesmi 20.45 Risanka 21.00 DNEVNIK 21.30 Kam in kako na oddih 21.40 S. Lenz: URA NEMŠČINE Danes začne ljubljanska TV predvajati barvno TV nadaljevanko v štirih delih, ki je bila posneta po romanu sodobnega nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza 22.35 Četrtkovi razgledi: ČAS, MISEL IN AKCIJA Oddaja je reportažni zapis o spremembah v mladinski organizaciji v Jugoslaviji, pravzaprav o novih oblikah njenega delovanja. Oddajo so posneli med študentovsko in delovno mladino in v raznih slovenskih občinah, posebno tam, kjer so se nove oblike mladinskega delovanja že uveljavile. Oddaja je posvečena bližnjemu 9. kongresu mladinske organizacije 23.05 Likovni nokturno: FRANC NOVINC 23.20 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 Otroški kotiček: risanke 21.15 DNEVNIK 21.30 «Nevarne žene», film 23.00 Likovni nokturno: GRUPA «ZEMLJA» TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 V ljudskem tonu; 19.10 Svetovni popotniki; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 Radijska drama «Obračun»; 21.35 Skladbe davnih dob; 21.45 Južnoameriški ritmi. TRST 12.15 Deželne kronike; 15.10 Zborovsko petje; 10.40 Med prijatelji opere; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30. 12.30, 14.30, 17.30. 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 15.20 Polke in valčki; 17.00 Ital. pevski zbori; 18.00 Mladinski klub; 13.45 Lipovškova simf. pesnitev «Domovina»; 19.00 Popevke; 20.00 Male skladbe velikih mojstrov; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 22.15 Orkestri v noči; 23.00 Prisluhnimo jim; 23.35 Ansambel Slavko Osterc. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 12.00 Sindikalni problemi; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Izbran spored; 12.30 četrti program; 14.40 Radijska nadaljevanka; 16.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 19.30 TV glasba; 20.00 Jazzovski koncert; 20.45 Nove ital. popevke; 21.15 Glasbeni večer; 22.00 Orkestri lahke glasbe. M. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.30 Radijska nadaljevanka; 9.45 Pesem za vsakogar; 10.35 Program z Bongiornom; 12.40 Alto gradimento: 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 18.35 Zgodovina ital. popevke; 19.55 Plošče; 21.20 Dva komika; 22.50 človek v noči. III. PROGRAM 8.25 Jutranji koncert; 10.30 Rossinijeve skladbe; 11.40 Plošče resne glasbe; 13.00 Glasba skozi čas: ciganska glasba; 14.30 Simf. koncert; 16.10 Koralna glasba; 17.10 Na sporedu je Čajkovski; 18.00 Francoske popevke; 18.25 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Traetta: «Le-serve rivali». SLOVENIJA 7.00, 8.00. 11.00, 14.00, 16.00. 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja: 10.05 Energije primanjkuje; 10.30 Potujmo z glasbo; 11.15 Po Talijinih poteh; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Celjski komorni zbor; 15.40 Med šolo, družino in delom; 16.40 V plesnem ritmu; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Iz Šeherezade; 18.00 «September 74»; 18.35 Produkcija kaset; 18.50 Človek in zdravje; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Simf. koncert; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 Domače pesmi; 22.00 Ob 70-letnici E. Kocbeka; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Popevke; 24.05 F. Černigoj: Pesmi. NOGOMET V TRENING TEKMI S PISTOIESEJEM Fulvio Bernardini preskusil dve postavi reprezentance Gole sta dosegla Prati in Damiani (2) ■ Živahna igra FIRENCE, 25. — Italijanska državna A reprezentanca je danes v trening tekmi premagala enajsterico Pistoiese s 3:0 (1:0). Strelca sta bila: Prati ter Damiani (2). «Azzurri» so igrali v 1. polčasu v tej postavi: Zoff, Rocca, Roggi, Benetti, Zecchini, F'acchetti, Caso, Re Cecconi, Boninsegna, Capello in Prati. Pred 18.000 gledalci je reprezentanca tokrat zaigrala nekoliko tolj prizadevno in živahno, kot je bil običaj pri dosedanjih reprezentancah. Precej so k temu doprinesli novinci, ki so ves čas igrali na robu svojih sil in so se znašli zaradi svoje kondicije pogostoma na položaju, od koder so lahko nevarno ogrožali nasprotna vrata. V drugem polčasu je prišlo v moštvu do nekaj sprememb. Nastopili so ti igralci: Albertosi, Rocca, Sabadini, Morini, Zecchini, Wilson, Damiani, Re Cecconi, Boninsegna, Capello, Prati. Tudi v nadaljevanju tekme je moštvo igralo živahno in od časa do časa je bilo videti res dober nogomet, to pa ne glede na dejstvo, da je branila nasprotna vrata razmeroma šibka enajsterica. Tehnični komisar Bernardini je Imel z igralci za zaprtimi vrati tudi sestanek, na katerem so razpravljali o taktiki, ki jo bo skušalo moštvo uveljaviti v sobotni tekmi proti Jugoslaviji v Zagrebu. ZAGREB, 25. — Jugoslovanski reprezentanti so od včeraj zbrani na skupnih pripravah v Zagrebu. Vsi so v glavnem zdravi, le Oblak toži nad bolečinami v vratu. Večina reprezentantov je prispela že včeraj, pet pa jih je dopolnilo število danes. Danes so reprezentanti opravili dva treninga: zjutraj in popoldne. Jutri pa bodo vadili ob svetlobi reflektorjev. Trener Mia-dime bo glede na to, da je tudi jugoslovansko moštvo precej pomlajeno, posvetil mnogo pozornosti predvsem uigravanju svoje enajsterice. Kapetan jugoslovanske reprezentance bo Katalinski. ODBOJKA 5. IN 6. OKTOBRA Zanimiv ženski turnir v Gorici V soboto in nedeljo, 5. in 6. oktobra, bo v Gorici zanimiv odbojkarski turnir za članice. Poleg italijanskih in jugoslovanskih prvakinj od Valdagna iz Scandicci ter Rijeke z Reke bosta sodelovala še italijanski prvoligaš Casagrande iz Sacileja ter šesterka Corridoni (dokaj ojačena). Ekipa iz št. Petra ob Soči bo igrala pod tem imenom, praktično pa bo to deželna reprezentanca, če seveda izvzamemo odbojkarice iz Sacileja. Za Corridoni bodo na tem turnirju igrale 4 igralke ter po dve odbojkarici Libertasa iz Pordenona, AGI iz Gorice, OMA iz Trsta ter ena zastopnica PAV Dormisch iz Vidma in Sonja Pernarčič od tržaškega Bora. Organizatorji so prišli do te zamisli samo iz praktičnih razlogov, če bi uradno nastopala naša dežela, bi bilo veliko birokratskih formalnosti in tako bo uradno nastopal Corridoni z omenjenimi i-gralkami, katerih imena bomo objavili v enem od naših prihodnjih prispevkov. Sam turnir bo izredno zanimiv in tako bomo imeli spet priložnost si ogledati dokaj zanimivo odbojkarsko tekmovanje. Italijanske prvakinje se nam bodo v Gorici predsta vile s spremenjeno postavo, ki je še močnejša od lanske. Poleg Romunke Popa bodo še naslednje re prezentantke: Julli in Natali (ki sta v preteklem prvenstvu igrali za Me-tauro), Marè, Dei in Densi (ki nastopajo prav tako v izbrani vrsti) Za Valdagno bo igrala tudi bivša članica Corridonija Barbara Trevi-san. Novi trener te šesterke je Aldo Bellagambi, ki je obenem tudi zvez- ni trener ženske reprezentance in do zadnjega prvenstva tudi večkratnega prvaka Ruinija iz Firenc. Rečanke so nam tudi dobro znane. Poleg tega, da so med lanskim prvenstvom spremenile svoje ime Partizan v Rijeko je prišlo tudi do drugih sprememb, šesterko sta zapustili večkratna češkoslovaška reprezentantka Bendova ter Zriličeva, ki bo v bodoče branila barve beograjske Crvene zvezde. Bendova je tudi trenirala Rečanke in to zahtevno delo je prevzel Adolf Urnaut. Ti ekipi imata tudi največ možnosti za končno zmago. Pri Casagran-deju po odhodu Trinajstiča niso dobili zaenkrat še primernega trenerja. Tudi zastopnice iz Sacileja znajo prikazati odlično odbojko. Tudi Corridoni se bo predstavil izredno ojačan, vprašanje pa je, kako se bodo posamezne odbojkarice med seboj ujele v teh tako zahtevnih nastopih. ŠPORT NA TV Medtem ko so potrdili, da bodo soboto prenašali ob 18.55 (po prvem italijanskem TV sporedu) mednarodno tekmo Jugoslavija — Italija, bodo v nedeljo popoldne na 2. sporedu trije prenosi. Ob 16. uri bo na sporedu tekmovanje za «Veliko nagrado» meranske loterije, sledil bo prenos kolesarske dirke «Pariz - Tour», ob 19.45 pa bodo predvajali registrirani prenos enega polčasa nogometne tekme reprezentanc «under 23» med Italijo in Jugoslavijo. V soboto, 5. oktobra bosta na sporedu izločilni tekmi Corridoni - Val-dagna ter Casagrande - Rijeka, v nedeljo dopoldan pa bo najprej srečanje med poražencema za tretje mesto, potem pa sklepna tekma za prvo. G. F. KOLESARSTVO BRUSELJ, 25. — Belgijec De Me-yer je zmagal na 54. mednarodni kolesarski dirki Pariz — Bruselj, katere proga je merila 287 km. Lestvica 1. Marc de Meyer (Bel.) 6.47'’ 2. Roger de Vlaeminck (Bel.) 6” 3. Rosiers (Bel.) 15” in nato v istem času še: 4. Dierickx (Bel.) 5. Teirlink (Bel.) 6. Verbeeck (Bel.) 7. Gimondi (It.) 8. Eric Leman (Bel.) 9. Karstens (Niz.) 10. Moser (It.) 11. Van Linden (Bel.) 12. Bitossi (It.) 13. Maertens (Bel.) 14. Ritter (Dan.) 15. Walter Planckaert (Bel.) Športno uredništvo Primorskega dnevnika obvešča vse svoje stalne dopisnike, da bo danes, v četrtek, ob 20. uri v prostorih našega uredništva v Trstu, Ul. Montecchi 6, vsakoletni posvet ob začetku sezone. Prosimo za točnost! ;..3wr .- Dom — S. Giovanni 2:0 (15:13, 15:5) DOM (Gorica): Komel, Prinčič, Klanjšček, Sosou, Pavšič, Peric in Černič. S. GIOVANNI AL NAT.: Zucco, Figar, Venuti, Medveš, Cappello, Bertossi, Beltrame, Maserotti. Goriški Dom je v ponedeljek zvečer v drugi odigrani tekmi 1. odbojkarskega turnirja Libertas, premagal šesterko S. Giovannija al Natisene s čistim izidom 2:0. _____ Tekma, katero se je ogledalo ve- Število gledalcev. na M „lie (.kipii s.„ H. ,xiuo., Kot vse kaže je s staro italijansko nogometno reprezentanco, ki je ljubiteljem tega športa v Italiji pri- ka‘er® UVr' nesla mnogo zadoščenja, pa tudi razočaranj, zdaj res konec. Novo moštvo, k! ga ]e sestavil novi teh- stila v polfinalni del turniija nični komisar Bernardini, je doslej (na treningih) izpolnilo precej pričakovanj. Kaže torej, da so naredi- J®S‘e^atoJedo ^ ^ li «križ» čez staro reprezentanco ob pravem času srečanje zmedeno in to do stanja .........................................................................■•■■■>.........um..............................................n..."........... VSAK PO ENO ZMAGO v SOBOTO, 28. SEPTEMBRA, V VIDMU ODBOJKA NA TURNIRJU LIBERTASA Domovci zmagali v pomembni tekmi Trenutno so na 2. mestu lestvice KK Sežana s člani Preko 300 tekmovalcev Borovci s kadeti na prvih mednarodnih Ml Novak, Brezec, Mazzucca in Ambrožič najboljši Borovi košarkarji so v torek gostovali v Sežani, kjer so odigrali dve prijateljski trening tekmi. Vsako društvo je osvojilo po eno zmago. Novo nogometno igrišče v V nedeljo, 29. septembra bo odprto novo žaveljsko nogometno i-grišče. Potreba po nogometnem i-grišču v Žavljah že dalj časa obstaja. Nekaj let po zadnji vojni so 'meli Žaveljci lastno ekipo, ki jih je leta 1948 zastopala v prvenstvu UCEF. Na razvalinah takratnih «Žavelj» so nekateri domačini odločili leta 1967, da ponovno ustrno-vijo nogometno društvo. Društvo se je vpisalo leta 1970 v začetniško prvenstvo, letos pa tudi v deželno naraščajniško prvenstvo in «Pokal Pacco». Z večjim mladinskim delovanjem je postala potreba po lastnem igri- šču vedno večja; skoraj vsi vaščani so bili pripravljeni sodelovati. Prvi korak pa je napravila žavelj-ska župnija, ki je dala domačemu društvu na razpolago prostor za gradnjo igrišča. Tudi dežela je nekaj prispevala, tako da so z gradnjo lahko začeli. Pomoč so dale tudi razne ustanove, med temi tudi miljska občina. Nekaj je pripomogla tudi nogometna federacija. Tako so gradnjo lahko dokončali; manjkala je le o-graja igrišča. Delo so prevzeli na lastne stroške odborniki ter razni simpatizerji društva. Skupno je bilo določeno, da se bo novo igrišče imenovalo «Corren- Nazario» v spomin pokojnega odbornika. Da bi žaveljsko društvo še enkrat potrdilo dobre odnose in sodelovanje s slovenskimi športnimi društvi v zamejstvu, je povabilo na otvoritveno tekmo ŠD Breg. Program otvoritve bo tak: 9.30 otvoritev 10.30 naraščajniška nogometna tekma, veljavna za pokrajinsko prvenstvo 14.30 žensko nogometno srečanje med dvema domačima ekipama 15.30 prijateljska tekma med Bregom in Žavljami. Jolo KADETI Bor — KK Sežana 47:46 (28:24) KOŠARKARSKI KLUB SEŽANA: Rudolf 4, Novak 20, D. Mahnič 4, S. Mahnič, Dolgan, Kecmanovič 8, Peris 4, Janjič 3, Škrlj, Božeglav 1, Daolio, Slavkovič 2. BOR: Žerjal 5, Furlan 1, Paro-vei 10, Mazzucca 14, Perko 7, Košuta 2, Volk, Čok, Siega 8, Race. Sodnika: Tavčar in Korljan iz Se- PROSTI METI: Sežana 4:8, Bor 13:28 Pet osebnih napak: Žerjal (42:41). V izenačeni in tehnično veljavni tekmi so borovci premagali domačine le s točko razlike. Srečanje je bilo na splošno dopadljivo. Med posamezniki bi med Sežančani omenili Novaka, ki je dosegel 20 točk, med borovci pa Mazzucco, Parovela in Siego. ČLANI KK Sežana — Bor 100:78 (60:34) KK SEŽANA: "Vddopive? L, Slahnič 16, Breiec 26. Korljan 17, Danev, Žiberna 20, Mozetič 4, Tavčar 6, čebulec. „ „,1. BOR: Sosič 8, Barazzutti 5, Vatovec 4, Kralj 2, Škrk 10, Ambrožič 25, Koren 4, Klobas 17, Košuta 3. SODNIKA: Rudolf in Ostrouška iz Sežane. PROSTI METI: KK Sežana 7:12, Bor 12:26. Pet osebnih napak: Čebulec 88:56. Sežančani so se (predvsem v prvem polčasu) dobesedno razigrali in so onemogočili obrambo borovcev. V drugem polčasu so «plavi» nekoliko bolje zaustavljali napad domačinov, vseeno pa so ti zanesljivo zmagali. Med domačini se je izkazal center Brezec, med borovci pa Ambrožič. » • • BOLOGNA, 25. — V povratnem prijateljskem košarkarskem srečanju Bologni je domači Sinudyne premagal Snaidero s 105:91 in se je tako oddolžil za poraz v Vidmu. Najboljša igralca na igrišču sta bila Američana Jim McDaniels (44 točk) in Tom McMillen (35 točk). • * • RIO DE JANEIRO, 25. — Evropska reprezentanca, ki se v Braziliji pripravlja za današnji prvi spopad z ameriško reprezentanco, je včeraj odigrala prijateljsko trening tekmo z domačo selekcijo «carioca» iz Rio de Janeira. Evropa je zmagala z 91:54: Trener evropske reprezentance Italijan Giancarlo Primo je najavil prvo peterko, ki bo drevi igrala proti Američanom: čosič, Braebender, Šolman, Cachemire in Sergij Belov. Nastopile bodo reprezentance naše dežele, Slovenije in Koroške Več kot 300 tekmovalcev se bo v soboto pomerilo v Vidmu na prvem mednarodnem mladinskem srečanju «Alpe-Adria». Na tem tekmovanju, ki je za Italijo (zaradi mednarodnega obeležja) prava novost, bodo nastopile reprezentance Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Za to prvo izdajo vlada v Vidmu dokajšnje zanimanje, saj bo prireditev zanimiva ne samo za našo deželo, temveč za Italijo sploh, saj bodo na takem tekmovanju nastopili reprezentanti treh dežel do 14. leta starosti. Le v streljanju bodo lahko nastopili tekmovalci do 16. leta starosti. V tej prvi izdaji, ki bo 28. septembra, se bodo reprezentance pomerile v naslednjih športih: v ženski in moški atletiki, v ženskem in moškem namiznem tenisu, v streljanju (ekipno) za moške in ženske mešano, v moški košarki in v moškem rokometu. Naša dežela bo izročila trofejo tisti reprezentanci, ki bo tri leta (tudi ne zaporedoma) osvojila prvo mesto na tem mednarodnem mladinskem srečanju. DREVI V UL. DELLA VALLE Servolana-Lokomotiva Drevi bo v telovadnici v Ulici della Valle v Trstu zanimiva prijateljska košarkarska tekma med Servolano, ki bo letos igrala v četrti italijanski ligi, in jugoslovanskim prvoligašem Lokomotivo. Srečanje se bo pričelo ob 21. uri. Lokomotiva, ki bo drevi nastopila s svojo najboljšo postavo (in tudi Nikolo Plečašem.) se bo od jutri do nedelje udeležila mednarodnega turnirja v Bocnu, na katerem bodo nastopile (poleg Lokomotive) še e-kipe lavije iz Prage. Duco Mestre in Savoia iz Bočna. MOSKVA, 25. — Karpov fn Korč-noj sta peto partijo prekinila pri 40. potezi. Trenutno je v nekoliko boljšem položaju Korčnoj, vendar pa kaže, da se bosta oba nasprotnika sporazumela za remi. Novoustanovljena odbojkarska reprezentanca «under 23» je odpotovala na veliki mednarodni turnir v Tunis. Poleg Italije bodo igrali še odbojkarji iz Jugoslavije, Francije, Zah. Nemčije, Španije, Grčije, Libanona in seveda domačini. Tudi to izbrano vrsto trenira Franco Anderlini in v Tunis so odšli naslednji igralci: Bianchini, Coletti, Di Coste, Pilotti, Carretti, Pini, Greco, Cirota, Egidi, Bonini, Piva in Casali. Turnir se bo končal v soboto. BOLOGNA, 25. — Giorgio Barbieri (državni reprezentant), Carlo in Marco Negri bodo letos zapustili svoje matično društvo Lubiam in prestopili v vrste Cesenatica, ki si je letos priboril pravico nastopa v A ligi. TENIS LOS ANGELES, 25. — Američan Jimmy Connors je drugič zaporedoma osvojil prvo mesto na profesionalnem turnirju v ZDA «Pacific Southwest». V odločilnem srečanju je Connors, ki je med drugim letos zmagal v Wimbledonu in Forest Hillsu, premagal rojaka Harolda Solomona s 6:3, 6:1. PLAVANJE MAZARA DEL VALLO (Trapani), 25. — Poskus Paola Donaggia, da bi preplaval Sicilsko ožino od Mazare del Vallo do Tunizije, ni uspel. Zaradi razburkanega morja je moral ta elektrotehnik iz Veneta prenehati s plavanjem že po devetih miljah. Ob petdesetletnici ustanovitve Združenja slovenskih športnih društev v Italiji bo tržaška štafeta stortala v petek, 4. oktobra 1974 ob 16. uri s Trga Pestalozzi in bo nato nadaljevala svojo pot do Nabrežine po naslednji progi: Trg Pestalozzi - Istrska ulica - Ul. Flavia - Ul. Valmau-ra - Rižarna - Ul. Macelli -Ul. Flavia - Domjo - Dolina • Boljunec - Boršt - Ricmanje -Ključ ■ Lonjer - Bazoviška cesta • Bazovica • Gropada - Pa-driče - Trebče - Opčine - Veliki Repen - Briščiki - Konto-vel - Prosek - Božje polje -Gabrovec - Zgonik - Salež ■ Brišče - Križ - Nabrežina. Drugi dan, v soboto, 5. oktobra, pa bo štafetna palica nadaljevala svoje potovanje proti Sovodnjam iz Nabrežine preko Sesljana, Devina, Stivano, Jamelj in Doberdoba. 7:2 za S. Giovanni. Od tega trenutka dalje pa so domovci, po minuti odmora, reorganizirali svoje vrste in nadoknadili zamujeno. V nekaj trenutkih so že dosegli nasprotnike in celo prešli v vodstvo z 8:7. Nato je potekalo srečanje izenačeno do dvanajstice. V zadnjih trenutkih seta pa so se domovci ponovno oddaljili in zasluženo zmagali V drugem setu pa je premoč Doma prišla bolj do izraza in sam končni rezultat seta 15:5 nam dokazuje premoč «belo-rdečih» na i-grišču. Po tej zmagi so se možnosti Doma, po porazu s Torcano v prvem kolu, za uvrstitev v polifnalni del, povečale. Sedaj čaka naše fante še tekma z Libertasom B, v kateri bi morali zmagaU. Kaj_ lahko povemo o domovcih po teh prvih nastopih? Ekipa še ni najbolje uigrana in tudi posamezni igralci niso še v najboljši formi. Vse to pa je tudi samo po sebi razumljivo, saj je ekipa pričela s pripravami komaj pred mesecem dni. Toda vse te tekme, ki jih «belo-rdeča» ekipa igra, pa so gotovo dober trening in priprava za prvenstvo 1. divizije. Poglejmo sedaj rezultate in stanje na lestvicah A in B skupine tega turnirja. A SKUPINA (samo po 1. kolu! IZIDI Olympia — Mariano 2:0 Pieris — Libertas A 2:0 LESTVICA Olympia in Pieris 2 Mariano in Libertas 0 B SKUPINA ^ IZIDI Torriana — Dom 2:0 S. Giovanni — Libertas B 2:1 Dom — S. Giovanni 2:0 Torriana — Libertas B 2:0 LESTVICA Torriana 2 2 0 4 0 4 Dom 2 1 1 2 2 2 S, Giovanni 2 1 1 2 3 2 Libertas B 2 0 2 1 4 0 I. K. FORNI DI SOPRA, 25. Freschi je sinoči osvojil naslov italijanskega boksarskega prvaka superlahke kategorije. S t.k.o. je premagal v 2. krogu dosedanjega prvaka Bergamasca. NOGOMET V meddržavni nogometni tekmi v Helsinkih je Nizozemska v okviru evropskega prvenstva premagala Finsko s 3:1. V istem tekmovanju pa je v Ko-penhagnu Španija odpravila Dansko z 2:1. • « • V tekmovanju za pokal UEFA je v Diisseldorfu Fortuna premagala Torino s 3:1. Ker je Torino v prvi tekmi izenačil, je tako izpadel iz tega tekmovanja. « « « MILAN, 25. - V ženski meddržavni nogometni tekmi je Italija v Milanu premagala Škotsko s 3:0 (1:0). Za Italijo je bila enkrat u-spešna Gualdijeva, dvakrat pa Mamminijeva. OBVKSTII.O ŠD BREG obvešča, da so se začeli odbojkarski treningi za začetnice. Treningi so v torkih in četrtkih ob 19. uri v občinski telovadnici v Dolini. ŠD Primorje vabi svoje člane na 12. REDNI OBČNI ZBOR ki bo danes, 26. t.m. ob 21. uri na društvenem sedežu v Soščcvi hiši na Proseka. Dnevni red : 1. poročilo predsednika 2. poročilo tajnika 3. poročilo blagajnika 4. volitve novega odbora 5. razno 57^;, SATAN, Ferenc: NJEGOVO DELO II- IN SMRT * Bračkov urad v firerjevl pisarni je imel na skrbi le organizacijo nacistične evtanazije, medtem ko je «strokovno», tj. zdravniško plat imel na Skrbi neki drug urad. Za to so namreč zadolžili vodjo pododdelka C (dedno in rasno varsto) v IV. oddelku (zdravstvo in telesno varstvo) notranjega ministrstva v Berlinu dr. Herberta Lindena, ki je bil obenem v notranjem ministrstvu državni pooblaščenec. Tudi ta zločinec si je ob zlomu nemškega raj ha sodil sam, II) medtem ko so Branka obesili V Ntimbergu. Dr. Linder je imel na voljo okrog 12 do 15 zdravnikov (Chefarate), ki jih je v ta namen izbral posebej in so imeli nalogo pregledati paciente v umobolnicah v rajhu in v nekaterih zasedenih deželah ter izbrati med bolniki tiste, ki naj bd jih umorili iz usmiljenja. Iz zaupnih razlogov niso te akcije imenovali s pravim imenom, temveč le s šifro «T 4», t.j. z okrajšavo Tiergartenstrasse 4, ker je bilo v firerjevl pisarni vodstvo te morilske akcije. Iz nekaterih izjav pa je mogoče sklepati, da so včasih akcijo imenovali po uradniku Wemerju Blankenburgu kar «akcija Blankenburg». 12) Z evtanazijo so se v Bračkovem uradu začeli ukvarjati jeseni 1939. Izvajali so jo tako, da so vodstva umobolnic in drugih skrbstvenih ustanov po naročilu in navodilih dr. Contija na posebnih obrazcih popisali vse duševne in neozdravljive bolnike ter izpolnjene obrazce do 1. januarja 1940 poslali notranjemu ministrstvu v Berlinu, tj. uradu dr. Lindena. 13) V tem uradu je sosvet štirih zdravnikov (dr. Pfannmuller, dr. Schumann, dr. Falthauser in dr. Rennaux) izbral izpolnjene obrazce za tiste bolnike, ki bi mogli postati kandidati smrti. Nato je okrog 12 do 15 posebej za to izbranih zdravnikov obiskalo umobolnice in druge skrbstvene ustanove, pregledalo bolnike, posebno pozorno še tiste, ki so jih že vodstva ustanov in tudi navedeni sosvet zaznamovali na obrazcih kot hudo ali neozdravljivo bolne. Med njimi so izbrali tiste, ki naj bi jih usmrtili. Za prevoz bolnikov, določenih za usmrtitev, je poskrbel poseben oddelek iz Bračkovega urada, ki so ga imenovali — seveda tako iz slepilnega namena — «splošno koristna družba za prevoz bolnikov» (Gemedrmiitzige Krankentransportgesellschaft m. b. H.); prepeljali so jih navadno s posebnimi avtobusi. Za kraj usmrtitve so izbrali okrog 12 zdravstvenih ustanov, v katerih so pripravili posebne morilske naprave. Do sedaj znane ustanove, v katerih so nacisti izvajali svoj načrt o množični evtanaziji, so zanesljivo tele: Brandenburg pri Berlinu (vodja dr. Hennecke), Hadamar na Hessenskem, Bemburg ob reki Saale pri Dessauu, Sonnenstein pri Pimi na Saškem (vodja dr. Schma-lembach), Grafeneck na Wiirttemberškem (vodja dr. Schumann), Hartheim pri Linzu ob Donavi (vodja dr. Rennaux) in verjetno še tele : Kempten, Jena, Buch, Amsberg, Eichberg in Eglfing-Haar, od katerih so bile nekatere verjetno namenjene samo za opazovanje bolnikov ali samo za usmrtitev otiok. V razmeroma skromni literaturi o nacistični evtanaziji trdijo, da teh ustanov ni bilo več kot za ducat. 14) V eni od navedenih ustanov ali morda celo v dveh so usmrtili tudi nekaj desetin bolnikov Iz Slovenije. Toda to bo predmet posebne razprave. Bolnike, ki so jih določili za usmrtitev iz usmiljenja, so ubijali v navedenih ustanovah v posebnih celicah z ogljikovim monoksidom. Plinske celice so maskirali kot kopalmce s prhami. Po izpovedi vojnega zločinca V. Braoka naj bi od jeseni 1939 do poletja 1941 samo v navedenih ustanovah ubili okrog 50.000 do 60.000 bolnikov. 15) Ne vem, kako so pozneje raziskovalci (poljska komisija za ugotavljanje nacističnih zločinov) prišli do natančnejšega števila ubitih oseb : 70.273, in sicer 35.224 v letu 1940 in 35.049 v letu 1941 16) Na sodnem procesu proti nacističnim zdravnikom pred ameriškim vojaškim sodiščem v Niimbergu so se zločinci zagovarjali tako, da so evtanazijo pojmovali kot usmiljenje do neozdravljivo bolnih ljudi, niso pa mogli zadovoljivo odgovoriti na vprašanje, zakaj so iz te «milosti» izvzeli neodzravljivo bolne udeležence prve svetovne vojne, so pa seveda vključili v evtanazijo neozdravljivo bolne ustanovi. 17) Za ustmrtitev bolnikov so poskrbeli posebej za to nalogo izbrani policisti, predvsem pripadniki kriminalne policije, ki so se oblekli v bele zdravniške halje; so pa zaradi zunanjega videza zaposlili tudi nekaj bolniških sester. 18) Prvo ustanovo za izvajanje množične evtanazije so nacisti uredili v Brandenburgu, nekaj desetin kilometrov severovzhodno od Berlina; tam so tudi zgradili prvo plinsko celico za množično ubijanje ljudi. Jeseni 1939 so poslali tja za vodjo usmrtit-venega ali morilskega oddelka policijskega in esesovskega poročnika, kriminalnega inšpektorja Christiana Wirtha. Imena tega ubijalca sicer ni najti na nobenem ohranjenem ali dostopnem dokumentu o nacistični evtanaziji; iz tistega časa tudi ni dokumentov v ostanku njegove personalne mape, razen enega t. i. Bračkovega predloga. Vendar so to ime pogosto izrekali na prvem procesu pred ameriškim vojaškim sodiščem v Niimbergu, ki je sodilo zdravnikom, sodelujočim pri nacistični evtanaziji, medicinskih poskusih na živih ljudeh itd., govorili pa so o njem tudi na sodnem procesu proti glavnim vojnim zločincem pri mednarodnim vojaškim sodiščem v Niimbergu. Esesovski major dr. Georg Conrad Morgen, gi je na sodnem procesu pred mednarodnim vojaškim sodiščem v Niim-bergu prvi nekoliko več povedal o prvih plinskih celicah pri množičnem ubijanju ljudi, je izjavil, da se mu je Wirth hvalil, češ da je ravno on z lastnimi preizkusi izpopolnil način množičnega ubijanja ljudi z izpušnimi plini. Vendar imajo to le za hvalisanje, ker je Brack pred ameriškim vojaškim sodiščem v Niimbergu izjavil, da je za to zaposlil posebnega kemika Kallmeyerja. 19) Po podatkih iz pisma kolnskega višjega državnega tožilca pravosodnemu ministrstvu 20. oktobra 1941 naj bi Wirth najprej ubijal žrtve s strelom iz pištole v tilnik. Po nekaterih podatkih naj bi pri prvem Wirthovem ubijanju ljudi v plinski celici v Brandenburgu bili navzoči tudi Brack, dr. Bouhler in dr. Conti. 20) Nekemu uslužbencu evtanazijske usta* nove Hadamar pa naj bi Wirth dejal: «Pri nas ni bolnikov, temveč samo mrtveci.» 21) Znano je tudi to, da so se Wirthovi policisti po opravljenem morilskem poslu navadno upijanili do nezavesti v kantinah evtanazijskih ustanov. 22) Verjetno je bil Wirth vodja vsega policijskega moštva za ubijanje neozdravljivo bolnih ljudi v vseh evtanazijskih zavodih in ne samo v brandenburški ustanovi. Dne 21. avgusta 1941 je Viktor Brack predlagal, naj bi Wirtha povišali za en čin, tj. iz esesovskega poročnika, kar je bil že skoraj dve leti, v esesovskega kapetana. Vendar je šef glavnega držanega varnostnega urada v Berlinu Reinhard Heydrich zavrnil ta predlog. Kot bomo videli, je Wirth pomoril še zelo veliko ljudi, preden so mu dodelili čin esesovskega kapetana. 11) Reitlinger, n. d., str. 143. Taschcnbuch ftir Verwaltungsbeamte. 1943. Berlin 1943. str. 13, 16, 22, 24. 12) Reitlinger. n. d., str. 143. 13) Prevod navodila dr. Contija 16. 11. 1939 in vzorca za popis bolnikov v: TWC, I, str. 849-850. 14) Reitlinger. n. d., str. 143; izjava V. Bračka 14. 10. 1946, TWC, I, str. 841-845. 15) Izjava V. Bračka 14. 10. 1946, TWC, I, str. 844. 16) Léon Poliakov: Il nazismo e lo sterminio degli ebrei. Torino 1955, str. 253 (navajam: Poliakov): Der Spiegel 16. 12. 1968. 17) TWC, I. str. 810. 18) Reitlinger, n. d., str. 146; izjava bolniške sestre P. Kneissler v: Das Dritte Reich. Seine Geschichte in Texten, Bildem und Dokumenten. Herausgegeben von Heinz Huber und Artur MUller. Zweiter Band, Wiesbaden 1964, str. 493—494 (navajam: Das Dritte Reich). 19) Reitlinger. n. d., str. 144. 20) Prav tam. 21) Reitlinger, n. d., str. 143. 22) Reitlinger, n. d., str. 146. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletne 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» - DZS, Liubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pd oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I, Izdaja in tiska V* ZTT - Trst 26. septembra 1974 odgovorni urednik Gorazd Vesel PROIZVAJALCI PETROLEJA OBTOŽUJEJO AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA FORDA Za ponudbo o mednarodnem sodelovanju se skriva namen ohraniti «status quo» Arabci pripravljeni znižati cene nafte, če bodo razvite države znižale ceno industrijskih proizvodov in živil ■ Konec tedna sestanek zunanjih ministrov petih najbolj razvitih držav v Čamp Davidu WASHINGTON, 25. - Polemike, ki sta jih vzbudila predsednik ZDA Ford in zunanji minister Kissinger s posegoma na svetovni konferenci o energiji in v generalni skupščini OZN, so še vedno v ospredju komentarjev v svetovnem tisku. Najbolj ogorčeno je na izjave ameriških državnikov reagiral arabski tisk, ki neposredno obtožuje šefa Bele hiše, da je sprožil ustrahovalno kampanjo proti Arabcem. «A-merika napoveduje vojno Arabcem zaradi petroleja», trdi na primer libanonski list «An Nahar». «Ford in Kissinger grozita državam proizvajalkam petroleja», poudarja «Al Nawar», «ZDA grozijo z atomsko vojno za petrolej», pribija filosir-ski «Al-Sarq». 8GKS «PREMAGAL» JUDO Agenti letečega oddelka palermske kvesture so včeraj a-retirali 24 - letnega nemškega dolgolasca Michela Lanka in ga prijavili sodišču zaradi ropa, nedovoljene posesti strelnega orožja, upiranja in žalitve javnega funkcionarja. Lanke, visok in postaven, je oropal in nato pretepel Gaetana Papalarda, ker se mu je ta postavil po robu. Mimoidoči so poklicali policijo, ki je prestregla roparja preden se je utegnil oddaljiti. «Prvak juda sem — je grozil Lanke — in kdor se mi bo približal bo odfrčal na tla.» Prvi policist se je res znašel na tleh, ne da bi vedel kako, drugi pa — boksarski učitelj — je z dobro pomerjenim «crochetom» knok-outiral nasilneža. CENZURA PO ČiLSKO Čilska vojaška hunta je prepovedala predvajanje vseh filmov, ki širijo ideje v nasprotju s «temeljno ideologijo domovine in nacionalnosti». Pinochet je cenzuro nad filmi poveril odboru, ki je bil ustanovljen s posebnim dekretom hunte. Med nazori, ki so v nasprotju «s temeljno ideologijo domovine in nacionalnosti», je na prvem mestu marksizem. Cenzorji bodo vsekakor imeli proste roke, saj so vsi ostali «prevratniški» nazori označeni z oznako «in drugi». Kot Pinochet ima tudi iranski šah Pahlavi nevšečnosti s filmi in sicer s tistimi, v katerih nastopa njegova bivša žena Soraya. Pinochet, ki ima prazne državne blagajne, je moral «prevratniške filme» prepovedati, šah, v čigar blagajno se steka veletok petrodo-larjev, pa je Sorayine filme enostavno pokupil. Tudi v listih nerazvitih držav in držav v razvoju je imel Fordov govor negativen odjek. Časniki u-gotavljajo, da je Ford kratko malo postavil ultimat: ali ohraniti v svetovnem gospodarstvu «status quo» ali pa spopad. Za ponudbo mednarodnega sodelovanja — ugotavljajo — se skriva namen ZDA, da o-hranijo in zabranijo vse predpravice, ki so si jih pridobile. Razviti morajo še nadalje bogateti na račun nerazvitih, ti pa naj si sami pomagajo iz zagate. Reakcij iz uradnih krogov ni bilo še veliko, bile pa so vse odločno negativne. Poleg ostrega odgo vora venezuelskega predsednika Peresa, gre omeniti komentar kuvajtskega ministra za nafto Al Ati-kija, ki je zažugal uvoznikom petroleja, naj ne sabotirajo držav proizvajalk petroleja. Soglašamo — je dejal minister — z napori za odpravo potrat energije, zmanjšanje uvoza pa bi predvsem prizadelo same potrošnike. Predsednik arabskih emiratov Perzijskega zaliva Zaid Bin Sultan pa je poudaril, da so Arabci pripravljeni znižati ceno petroleja, toda le če bodo industrijske države znižale ceno svojih strojev in živil. Za danes je vsekakor predviden sestanek zunanjih ministrov arabskih držav, ki bodo analizirali Fordov govor in pripravili uradni od-govpr. Da bo odgovor negativen ni dvoma. Energetska kriza in vprašanje pe-trocjolarjev bosta glavni temi, j ka-teriji bodo razpravljali finančni ministri petih najbolj razvitih držav, ki se bodo sestali konec tedna v Čamp Davidu v Marylandu. Za sestanek je dal pobudo ameriški dr-žavioi sekretar Kissinger. Forda ne bo v Čamp David, a bo, kot je dejal njegov glasnik, zelo pozorno sledil delu ministrov. V zvezi z napovedanim sestankom je šef francoske diplomacije Sauvagnargues izjavil, da v bistvu soglaša s Kissingerjevim posegom 0 gospodarski in energetski krizi. Poudaril je, da bo izmenjava mnenj med ministri industrijskih držav brez dvoma koristna, ker se vse otepajo istih težav. Kar zadeva stališče, ki ga bo zavzela Francija pa je Sauvagnargues izjavil, da še ni povsem izdelano, da pa bo temeljilo na sledečih točkah: pomembnost izmenjave mnenj in skupnega nastopa industrijskih držav; Evropa, kot najbolj prizadeta, mora voditi lastno energetsko politiko in omejiti uvoz petroleja; nujnost dialoga med uvozniki in proizvajalci petroleja, ki naj prepreči gospodarsko vojno, pogubno za vse. V ponedeljek pa se bodo v ZDA sestali finančni ministri in ravnatelji osrednjih bank 126 držav, ki so mednarodnem denarnem skladu. 1 Po mnenju komentatorjev bo Ford . izrabil priložnost, da ponovi in še l razvije svojo teorijo o mednarod- nem «sodelovanju» in o nevarnosti «gospodarskega nacionalizma». Nova Zelandija razvrednotila dolar WELLINGTON, 25. — Novozelan-dijske oblasti so razvrednotile svoj dolar za 9 odst. Wellingtonska vlada je sprejela ta sklep nekaj ur pozneje potem ko je avstralska vlada razvrednotila svoj dolar za 12 odst. Vrednost avstralskega dolarja, čeprav izražena v dolarjih ZDA, ne bo več povezana s to valuto, temveč bo prosto nihala v povezavi s poprečjem vrste valut, ki pripadajo najvažnejšimi avstralskim trgovskim partnerjem. Ob prvi obletnici «kippurske vojne»: izraelski vojaki berejo svete knjige med kratkim oddihom v času patruljne službe. V ozadju «zid objokovanja». Izraelska vojska je sedaj v stalni pripravljenosti, da je ne bi presenetili dogodki kot pred letom dni OPOMIN ALVARA CUNHALA VLADI IN VOJSKI Portugalska RP opozarja na nevarnost protirevolucije Komunisti dolžijo oblasti popustljivosti do pristašev prejšnjega režima LIZBONA, 25. — Portugalski grozi fašistična nevarnost in ni mogoče izključiti možnosti protirevolucije. Tako je poudaril generalni tajnik portugalske komunistične partije in minister brez listnice Alvaro Cun-hal v intervjuju z urednikom lista «Diario de Lisbona». Tajnik KPP je poudaril predvsem nujnost korenitih ukrepov proti reakcionarni desnici, ki ji je pasivnost in prizanesljivost oblasti v spodbudo. Cunhal je dejal, da v tem trenutku ni mogoče izključiti možnosti protirevolucije, če bodo oblasti dovolile fašistom, da strnejo svoje sile in izkoristijo protislovja ter gospodarske težave Portugalske. «Nevarnosti bomo kos — je poudaril minister — če bodo demokratične sile ostale enotne, če bo vlada strogo ukrepala proti reakcionarnim provokacijam in če bo «MiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiimimiiimiMiiiimmMiiHmimumiiMuiHmiinnu/ifmmmmmmMmmimimmmHmmmuminimHimmHmnHmiimiiiMiiiiHiiiiimiiiiiitiiH V NEPOSREDNI BLIŽINI TURINA Zruši! se je žerjuv: ob življenje 4 delavci Dva mrtva in dva ranjena iz pordenonske pokrajine TURIN, 25. — Štirje delavci so izgubili življenje, dva druga pa sta bila hudo ranjena pri nesreči na delu, ki se je pripetila v bližini piemontskega glavnega mesta. Do nesreče je prišlo, ker se je pri gradnji neke hiše zrušil žerjav. Življenje so izgubili: 46-letni Pietro Siviere iz Paluja pri Veroni, 30-letni Tommaso Nicoli iz Cimolai-sa pri Pordenonu, 32-letni Pietro Corona iz Erta e Casso pri Pordenonu ter 26-letni Francesco Frau iz San Nicoloja d’Arcidano pri Cagliariju. Ranjena sta bila 35-letni Albino Manarin ter 26-letni Bortolo Corona. Oba sta iz vasi Erto e Casso, ki je bila hudo prizadeta pred 11 leti zaradi strahovite tragedije pri Longaroneju. Zdravstveno stanje obeh delavcev je zelo resno in zdravhikf še niso izdali točne prognoze. Delavci so gradili neko hišo za ustanovo ljudskih stanovanj v kraju Alpessano v neposredni bližini Turina. Pozneje se je zvedelo, da je bilo vseh šest delavcev v kabini žerjava, ki so ga tedaj šele nameščali. Ker so v tistem trenutku dvigali nekatere dele žerjava in ker njegovi temelji še niso bili okrepljeni, se jè pretrgala jeklena vrv, nakar se je žerjav prekucnil. Nesrečni delavci so v loku padli na tla z višine več kot 20 metrov. Turinske sindikalne organizacije so napovedale za prihodnji petek 4-urno stavko v znak protesta pro- ti malomarnim odnosom do grad-binskih delavcev, ki so izpostavljeni hudim nesrečam, ki se večkrat tragično zaključijo. V ZRN sporazum med sindikati in delodajalci BONN, 25. — Zahodnonemški sindikati so danes podpisali «socialno pogodbo» ki jo je predložila vlada. Naglica s katero je prišlo do podpisa, je začudila celo same zvezne podjetniške kroge. Generalna sindikalna konfederacija (DGB) je prejela podatke o razvoju, ki jih je predložil liberalni minister za gospodarstvo Hans Friderichs. Sporazum predvideva zvišanje profitov za 9 odst., mezd za 9,5 odst., ter cen na drobno za 6 odst. V vladnih krogih menijo, da gre za sporazum, ki je bil najhitreje sklenjen. Vlada je zelo zadovoljna, industrije! pa previdno molčijo, čeprav je očitno, da so prijetno iz-nenadeni. Predsednik zveznih sindikatov je izjavil, da so sprejeli novi sporazum, ker so sindikati zvedeli šele v zadnjem trenutku, da je bodoči gospodarski razvoj odvisen od investicij. Do novih investicij pa lahko pride samo če se dovoli podietni-1 kom, da prejmejo večje profite. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,lllllllllllllllllllll((TflllllMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIITIIIIIIllll4IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIITIIIIItlllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU KATASTROFA V HONDURASU PRESCCA TUDI NAJBOLJ PESIMISTIČNA PREDVIDEVANJA 15.000 mrtvih in nad pol milijona ljudi brez strehe Karibska republika sama ne bo kos posledicam neurja ■ Več ljudi umrlo zaradi lakote TEGUCIGALPA, 25. — Tragedija v Hondurasu je presegla tudi najbolj pesimistična predvidevanja. Po zadnjih podatkih iz Tegucigalpe kaže. da je orkan «Fifi», ki je razsajal dva dni nad Srednjo Ameriko z nezadržno silo, terjal okrog petnajst tisoč človeških žrtev, nad pol milijona ljudi pa je brez strehe. Zadnje «neuradne» podatke so objavili v honduraški prestolnici, ko je zunanji minister Cezar Batres odletel v New York, da bi s tribune OZN zaprosil svet za mednarodno pomoč opustošeni karibski republiki. Honduras sam — je pred odhodom poudaril minister — ne bo nikoli kos pomanjkanju in lakoti, ki so posledica opustošenja. Iz Tegucigalpe medtem poročajo o prvih žrtvah lakote. Gre za skupino poljskih delavcev, ki so bili teden dni osamljeni sredi puščave blata in pod žgočim soncem. Ameriški helikopterji so prileteli šele danes, da bi jih rešili, a za nekatere je bilo že prepozno. Umrli so med prevozom v bolnišnico zaradi telesne izčrpanosti in dezidratacije. Nesrečneži si namreč niso upali piti blatne in okužene vode, ker da je prenevarno. Vsi pa se niso znali upirati skušnjavi in vse kaže, da je to vzrok številnih primerov tifusa, ki so jih zabeležili v teh dneh. Zdravstvene oblasti zagotavljajo, da bolezen še nima epidemičnega značaja in da so že ukrenile vse, kar je potrebno, da bi preprečile širjenje bolezni. Ameriška in mehiška letala so že vzpostavila letalski most s Hondurasom in so začela dovažati živila, zdravila in drugo prepotrebno blago kot so odeje in šotori. V kratkem pričakujejo tudi kubanska in druga letala. Hrane bo najbrž za prve dni dovolj, čeprav bo okrog 300.000 ljudi za nekaj mesecev odvisnih od mednarodne solidarnosti. Največje težave so pri razdeljeva- nju hrane, ker je še veliko ljudi osamljenih in čaka na pomoč, neurje pa je praktično zbrisalo s Hondurasa vse prometne žile. Ljudje so v prvih dneh pogumno reagirali na katastrofo, sedaj pa se jih spričo nemoči polašča tudi o-bup. V San Pedru Suli, nekdaj največjem industrijskem središču v državi, si je neki moški na glavnem trgu zasadil nož v srce, ker ni mogel živeti brez svojcev, ki so mu vsi umrli v neurju. Tudi v mestu El Progreso so zabeležili deset samomorov. Nad južnimi mehiškimi pokrajinami, kjer še vedno razsaja «Fifi», čeprav z veliko manjšo silo, se je medtem razdivjal še orkan «Orlene». Neurje, ki je nastalo na Tihem oceanu, se je nepričakovano usmerilo proti kopnemu in se zneslo predvsem nad Acapulcom in Chihuahuo. Po prvih vesteh iz Ciu-dad Mexica kaže, da je vsaj osem ljudi izgubilo življenje, katerim gre prišteti še 100 mrtvih iz prejšnjih dni. Umrl C. Karl King prekupčevalec z orožjem MONTREAL, 25. — V 41. letu starosti je v Montrealu umrl nemški državljan Christian Karl King, ki je bil svoj čas osumljen, da je dobavil orožje japonskim teroristom, ki so izvedli pokol na izraelskem letališču pri Lodu blizu Tel Aviva. C. K. King je prispel v Kanado pred dvema letoma. Na obvestilo italijanskih policijskih organov mu kanadske oblasti niso izdale dovoljenja za bivanje v državi. King pa se je pritožil ter so mu zato dovolili za časno bivanje pod določenimi pogoji. Medtem je hudo zbolel ter bil operiran na srcu. 11. t.m. je umrl verjetno zaradi posledic operacije. Italijanska policija je sumila, da je King dobavil orožje japonskim teroristom. V njegovem rimskem stanovanju so našli brzostrelko in tudi re- volver, ki je bil na las podoben o-rožju, ki so ga japonski teroristi u-porabili v Lodu. Revolver pa je bil na drugi strani podoben tistemu, s katerim je bil ubit komisar Calabresi. Tehnični pregled tega orožja ni potrdil te zadnje domneve. DRASTIČNI UKREPI KOORDINACIJSKEGA ODBORA OBOROŽENIH SIL «Etiopski lev» odslej naslov abesinskega ustavnega vladarja Propadel poskus «splošne stavke», ki so jo napovedali sindikati «ČELU» - Ukrepi proti privržencem bivšega cesarja ADIS ABEBA, 25. — Danes opoldne (po krajevnem času) je etiopska sindikalna konfederacija sklenila preklicati splošno stavko. Neki glasnik organizacije je opravičil ta sklep, češ, da ni bilo dovolj časa na razpolago, da bi obvestili o stavki vso državo ter da je bil zato odziv omejen. V dobro obveščenih krogih menijo, da preklic stavke predstavlja precejšen «uspeh» začasnega vojaškega sveta, ki ima sedaj oblast v svojih rokah. Poleg tega pa preklic stavke pomeni tudi, da se sindikalni konfederaciji ni posrečilo, da bi mobilizirala etiopske delovne množice. Do napovedi splošne stavke je prišlo potem, ko je’vlada aretirala predsednika konfederacije sindikatov «CE LU» Beyena Solomona, generalnega tajnika Fiseha Cion Tekaeja in podpredsednika ter odgovornega za as-marski urad Gidaya Gebreia- Ker o-biasti niso izpustile na svobodo treh sindikalnih predstavnikov, je «ČELU» proglasila splošno stavko, začenri od 6. ure davi. Zgodilo pa se je, da so mestni prevozi, taksiji, uradi, večina industrijskih delavcev, nameščencev v bankah ter etiopske letalske družbe redno nadaljevali z delom. Na turističnem področju je prišlo do edine motnje v velikem hotelu Adis Abeba Hilton, kjer ni prišlo na delo 50 odstotkov uslužbencev. 'J drugih hotelih je lilo stanje nor-malno. Vojaška oblast je poslala v hotel Hilton patruljo vojakov, ki je imela nalogo, da zaščiti «stavkokaze». Davi je glasnik sindikalne organizacije «ČELU» izjavil, da je sindikalna zveza zahtevala v prejšnjih dneh od vojaške oblasti, naj bi prišlo takoj do začasne ci .'ime vlade ter do proglasitve pravic do stavke in do združevanja. čeprav se je mednarodna zveza svobodnih sindikatov, ki ima svoj sedež v Bruslju zavzela pri predsedniku etiopskega sveta gen. Andomu z? osvoboditev aretiranih sindikalnih voditeljev v Etiopiji, obstajajo vseeno določeni pomisleki glede dejanske vloge sindikalne organizacije «ČELU» v etiopskem sindikalnem življenju. Mnoge sindikalne organizacije obtožuje jo namreč aretirane sinaikaLie vodi- telje, da so odigrali t preteklosti precej nejasno vlogo in da so bili zelo povezani z reakcionarnimi fevdalnimi krogi. Če te trditve odgovarjajo resnici, potem bi šlo v tem primeru za nekakšen poskus tistih političnih in družbenih krogov, ki so v zadnjem času izgubili oblast v Etiopiji. da bi obdržali vsaj deloma svoje položaje, čeprav s pomočjo delavcev. Glasniki vojaške uprave so že v prejšnjih dneh poudarib, da nameravajo vpeljati v Etiopiji demokratičen režim z ustavno vlado ter vsemi drugimi pritiklinami parlamentarnega sistema. Zahtevali pa so in zahtevajo še vedno, naj se jim da časa, da bi lahko te reforme izvajali postopno. Ker je «ČELU» posegel vmes z akcijami, ki vojaški u-pravi niso bile pogodu, je ta sprejela stroge ukrepe. Sicer pa vojaška uprava izvaja precej drastične ukrepe proti bivšemu vladajočemu razredu. Predvsem je treba omeniti, da se odslej etiopski vladar ne bo imenoval več cesar, temveč bo le kralj.. Povrhu tega ne bo niti več «judovski lev», temveč samo «etiopski», ker vojaki menijo, da mora biti kralj bolj ponosen na svojo etiopsko, kakor pa na judovsko poreklo, če temu dodamo še, da ne bo več kralj po božji milosti, potem je jasno, da bo bodoča etiopska kraljevina obstajala praktič- no samo na papirju. Etiopska televizija napada bivšega cesarja Haileja Selasjeja zaradi njegovega nagnjena k razkošju. Sinoči so posredovali film v katerem prikazujejo 53 luksuznih avtomobilov cesarske družine, med katerimi je bilo opaziti oklepni avto tipa «Cadillac», štiri avtomobile tipa «rolls royce» ter 25 «mercedesov» s šestimi vrati. Vsi ti so bili uvoženi na stroške državnega erarja. Etiopski radio je nadalje sinoči posredoval željo prebivalcev področja v Adui, naj oblasti aretirajo rasa Men-geša Seyuma. ki je bil guverner v pokrajini Tiger ter je poročen z vnukinjo strmoglavljenega cesarja princeso 4ido Desta. Vojaška vlada je nadalje pozvala štiri etiopske osebnosti, naj se takoj javijo na poveljstvo oboroženih sil. Gre za rasa Masaia (moža princese Tenagne Work, ki je hčerka bivšega cesarja) ter drugih treh visokih bivših funkcionarjev. Ras Masai je sedaj v Londonu, a javiti bi se moral na poveljstvu v Adis Abebi v teku dveh dni. če tega ne bo storil, mu bodo zaplenili vse premoženje. Ostali trije pa se morajo javiti že v teku današnjega dne na poveljstvu 4. divizije. Medtem je v dnevnem časopisju prišlo do obtožb prestolonaslednika Wosena, katerega v nekih krogih dolžijo, da se je polastil velikih površin zemljišč. Žaloigra v Hondurasu: družina s svojim bornim imetjem pred hišo. Vode so upadle in sedaj se pripravljajo na trdo delo čiščenja domačije in obnove gospodarske dejavnosti V OKVIRU PREISKAVE 0 RAZSTREUVU, ODKRITEM V LA SPEZII Fašistični terorist aretiran v Milanu Antonio Zito naj bi bil zadolžen, da izvede atentate z bombami, ki so jih zaplenili na železniški postaji v La Spezi! GENOVA, 25. — Agenti milanske ! retirala tudi 42-letnjjga Sergia Fa- kvesture so danes ponoči aretirali v naselju Trezzano 11 kilometrov od lombardijskega glavnega mesta 29-letnega Antonia Zita. Ta naj bi po mnenju preiskovalcev bil zadolžen za bombne atentate z eksplozivnimi naboji, ki so jili našli v ponedeljek v železniški postaji v La Spezii. Zito, ki je bolje znan kot «O masculeddu» (moški), je imel doslej že večkrat opravka s pravico zaradi vrste tatvin. Znane so tudi njegove povezave z mafijo, o njegovem političnem prepričanju ni bilo mogoče izvedeti ničesar. Policisti so mu prišli na sled po telefonski številki, ki so jo našli v žepu Micheleju Ruisiju. Tega je policija aretirala na železniški postaji v ponedeljek, ko je dvignil kovček z razstrelivom na oddelku za od-dlaganje prtljage. Zito in Ruisi sta le navadna «težaka» terorizma, ki sta le izpolnjevala ukaze, ki so prišli z vrha. Ruisi je imel po mnenju preiskovalcev nalogo, da dvigne eksplozivne naboje in jih izročil Žitu, ki bi moral izvesti atentate. Kje, ni bilo še mogoče izvedeti, ker «O masculeddu» ni bil pripravljen kaj prida sodelovati s policijo, domneva se pa, da so bile izbrane tarče v Genovi in v Brescii. Sodnik, ki vodi preiskavo o razstrelivu, je obtožil Zita posesti in prevažanja razstreliva v sodelovanju z «drugima dvema». Ker se je v mrežo nreiskovalcev že ujel Ruisi, je policija verjetno na sledi še enemu teroristu. Za koga gre, ni bilo mogoče izvedeti. Kot je znano je policija v ponedeljek ponoči a- lenija, ki naj bi bil po mnenju preiskovalcev vmesni kader, ki je vzdrževal stike med Žitom, Ruisi-jem in drugimi «težaki» ter vodstvom teroristične skupine. Centrala teroristov ima po mnenju načelnika ligurskega nadzorništva za boj proti terorizmu Umberta Catalana sedež v Milanu. Na kakšnih indicih je dr. Catalano osnoval svojo domnevo, pa ni bilo mogoče izvedeti. V okviru preiskave o «črni mreži» v Kalabriji je preiskovalni sodnik v Reggio Calabrii dr. Ciampo-11 poslal sodna obvestila štirim pripadnikom skrajnodesničarske organizacije «Avanguardia nazionale», katere dolži obnavljanja fašistične stranke. Osumljenci. Natale Munao, markiz Genoese Zerbi, Giuseppe Pa-getta in Carmine Dominici, so že stari znanci političnega oddelka kvesture in so imeli že večkrat opravka s pravico zaradi organizacije u-porov v Reggio Calabrii, nasilja in posesti razstreliva. Janoš Kadar na obisku v Moskvi MOSKVA, 25. — Sekretar madžarske komunistične partije Janoš Kadar je davi prispel na moskovsko letališče Vnukovo - 2 na čelu delegacije stranke in madžarske vlade. Na letališču so madžarskega gosta sprejeli sekretar KP SZ Leonid Brežnjev, ministrski predsednik Kosigin ter Mihail Suslov. Kadar obiskuje sedaj že enajstič uradno Sovjetsko zvezo. res začela z odstranjevanjem funkcionarjev prejšnjega režima in državnega aparata». Skoraj istočasno je politična !» misija izvršnega odbora KPP odobrila resolucijo, v kateri zahteva strožje nadzorstvo in korenite u-krepe proti rovarjenju reakcionarjev. V resoluciji je oster napad na tako imenovano «tiho večino», ki prireja v soboto manifestacijo v podporo «Spinoli in gibanju oboroženih sil». V «tihi večini» — trdijo komunisti — delujejo privrženci prejšnjega fašističnega režima, ki pripravljajo ofenzivo reakcionarnih sil. Cunhal se je v pogovoru z urednikom «Diario de Lisbona» dotaknil tudi političnih volitev, ki so predvidene za prihodnji marec in na katerih bodo Portugalci izvolili člane ustavodajne skupščine. V tej zvezi je tajnik KPP opozoril na nevarnost «elektoralističnih stremljenj» in poudaril, da se demokracije ne krepi s podrejanjem splošne koristi stremljenju za čim večjim volilnim usnehom. Po njegovem mnenju je možno, da na prihodnjih volitvah levica predloži enotno kandidatno listo, v veliki meri pa bo enotni nastop tudi odvisen od volilnega zakona. V zvezi s polemiko med KP in socialisti o vlogi «demokratičnega gibanja» je Cunhal poudaril, da ima gibanje pomembno vlogo v portugalski stvarnosti kot masovno protifašistično gibanje. Tednik «Povo Livre» (uradno glasilo ljudske demokratične stranke) pa piše, da je demokratični generrl Humberto Delgado, ki so ga Sala-zarjevi vohuni ubili v Španiji, pustil svojo politično oporoko. Vest je listu dal prof. Emidio Guerre-ro, Delgadov osebni prijatelj in pobudnik mednarodnega odbora pravnikov, ki skuša ugotoviti vzroke in okoliščine, v katerih je bil Delgado ubit. Guerrero trdi, da je leta 1965 v Alžiru videl med Delgadovimi papirji veliko kuverto, na kateri je bil napis: Moja politična oporeka. Odpreti čez deset let. List opozarja, da bo deset let zapadlo prihodnje leto in spodbuja vlado, naj skuša najti omenjeni dokument. QUITO, 25. — Devetnajst ljudi je izgubilo življenje pri prometni nesreči do katere je prišlo na cesti, ki povezuje Guayaquil z Rio Bambov jugozahodnem Ekvadorju. Do nesreče je prišlo, ko je avtobus s katerim so ponesrečenci in drugi potovali, strmoglavil v prepad. Ponovno v «Franji» (Nadaljevanje s 4. strani) dinstven partizanski spomenik do 40 tisoč obiskovalcev. Odbor je kmalu po ustanovitvi začel z delom. Uspelo mu je, da je za obnovo in ureditev dobil 6 milijonov starih dinarjev. Zelo sta se za obnovo in ureditev bolnice zavzela tudi Idrijski muzej in Muzej v Ljubljani. General Ožbolt je z velikim razumevanjem sprejel prošnjo odbora, da bi pri obnovitvenih delih pomagali tudi vojaki. Poslal je večjo skupino vojakov, ki so se zelo izkazali pri prenašanju gradbenega materiala, drogov za napeljavo elektrike in železnih tračnic. Dela je vodil Golja, ki je bil že med NOB vodja gradbenih del te bolnice. V dvanajstih dneh so obnovili tri barake. Potem so iz Nove Gorice prišle na pomoč medicinske sestre, ki so temeljito očistile vse barake, ležišča in pograde. Žena tovariša Bevka, čuvaja bolnice, je sešita vse posteljno perilo. Nekaj študentov je s prostovoljnim delom skrbno očistilo roentgenski a-parat. Letos je bilo za obnovo bolnice vloženega veliko truda in naporov. Za prihodnje leto ima odbor v načrtu razširitev akcije za nadaljnjo obnovo in ureditev bolnice, ki naj bi prešla v oskrbo mladine. Temu delovnemu srečanju je sledilo kosilo, po kosilu pa so udeleženci srečanja odšli na ogled bolnice. Po vrnitvi iz bolnice so ob dobrem kozarcu obujali spomine na življenje v bolnici. Proti koncu tega prijetnega in nepozabnega srečanja, je Gabrijelčič predvajal več barvnih filmov o partizanskih bolnicah na Primorskem. Filme je posnel sam in pTikazuje tako učinkovite in resnične prizore, da ima gledalec vtis, da ima pred seboj resničnost. Prav tako kot nekdanji partizani na položajih, so za svoj veliki delež med NOB lahko ponosni tudi vsi, ki so delali in skrbeli za ranjence v bolnici «Franja». V času od 24. decembra 1943, ko je bolnica sprejela prve ranjence, pa do osvoboditve, se je v njej zdravilo 522 borcev. V tem času je v bolnici umrlo 61 ranjencev, ker so bili prenešeni z že zastrupljenimi ranami. človečanska in tovariška skrb, ki so jo vsi posvečali ranjenim borcem, da so se lahko ozdravljeni vrnili na položaje, jim je danes lahko v ponos in zadoščenje. Spomenik temu njihovemu delu je tudi bolnica «Franja», ki je znana skoro po vsem svetu.