245. Stpvilkii.
Trst, v smlo 25 oktohra I S99
Tefcij XXIV
HI fc 9 ■! A 4kfli
n»	^V^^B ^h ^H Sv^B i^^t^^H ^^^^^^^
■i ■ ■ ■ HH ■ ■ ^^ ■
ohp nn lem . . ,	■ H ^m ■ H^H ■ ^H ^M
mu mmm w n	^H
Naročnino je plakati naprej. Na na-fočbe bre* priložene naročnine «e npr*«	___ m j i »
j| ne ozira.	^Večerno Izdanje.)
£	6LASIL0 POLITIČNEGA DRIlSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
vilke po 2 nvč. Izven Trat« po 1 nvč. ve«*.
Teleff.il *U. H7».	4 nVC.	V <Mhn««tl j« mo*!
.	in odp-nvorni urednik Fran Oodnlk	Laatn.k konaorcij lista „Edinosti".
Ogla.t
rMi^trono pn vr*tah v potilo /.« v^. kr«tn<» mtrDĆilo » primernim popiiMioiit. }'oxiHriH. o*inrtnie# in javne /.nlivnle. ninči oirinsi itd. računajo po i»oiroi|l»i.
Val <lopi»i ti m j we poiil j:i jo ured niši i u. Nefiankovani dimni ne ne »prejemajo. Kokoi>i»i se ne vn»i''H|o,
Naročnino reklamacije iti otfln«e sprejema upr:i viii^tvu. Namcnimi in učlane je plueevuii loro Trsi.
I redu litin in llakarmi »e nahajata v ulici Carimia 1*2. I'pmvitiUia. <»<!• pravnistvo in sprejemanje lii-emtn v
v ulici Molin pirioto *tv. :t, 11. mt<l*tr.
nila tiskarna konsoicija lista „Edinost" v Trstu.
tnrnih nezgod, kakor tudi prestolni govor v zmishi njegovih tirjatev.
Očitanju ulog /lasti interpelaciji* Pacakove so se vršili burni prizori.
I)H naj 24. »VViener Abendpost« konstatira, da se za Silczijo ni spremenila iili preklicala nobena naredba glede rabe jezikov pri sodiščih ; tudi da ni res, da bi vlada nameravala razveljaviti ali spremeniti naredbe glede rabe jezikov pri galiških sodiščih.
Rlo <1«* Janrlro 24. V Santom se je prigod il nov slučaj kuge.
Vojna v južni Afriki.
London 24. »Reuter« javlja: Predsednik Oranjske republike je izdal proglas, s katerim javlja, da pridružuje Oranju del knpalce naselbine, ki leži severno od reke Vaala.
Pariz 24. »Tempa* javlja, da so Boerci pri Gleneoe napadli 18. angleški polk husurjov ter ga popolnoma uničili.
Bruselj 24. Transvaalsko poslanstvo potrjuje, da so Boerci pri Dundeeju popolnoma premagali Angleže, ki so morali bežati, zamistivši na bojišču ranjenec in orožje. Sedaj pričakujejo poročilo oza-sedenju Kimherleva.
Pariz 24. * Tem psu« javljajo iz Londona: Dva dni že ni nobene angleške vesti iz Mafekinga in Kimherleva. Iz tega bi se zamoglo sklepati, da se Angležem godi na tem kraju bojišča huda.
Socijalni utrinki.
XIV.
Z tn a in ho ni j al no vprašanje, liek&i, da je žena v sedanji družbi zatiranu, nisem povedal nič novega, vsaj tistim ženam ne, ki se bore za pravice svojega spola, za takozvano
žensko emancipacijo. Ako ne bi vedele tega, se ne bi borile. A za socijologa je hoj ženskega spola prevažen pojav in ob enem znamenje, tla se v krilu naše družbe gihlje plod življenja, embriju nove družbe. Ker se žena hoče otresti zatiranja, j jasno, da čuti jarem, ki ji je naložen, da je izpoznnla krivično podrejenost svojega položaja. To pa je prvi pogoj vsakemu uspešnemu gibanju in ako mora družbosloven zanimati vsaki boj, vsako gibanje, vsaki preobrat, ki bi mogel uplivati na sedanje in na nastajajoče razmere, ga mora tembolj zanimati žensko gibanje, ki se tiče več nego polovice vsega človeškega rodu.
Kako pa z ženskim gibaujem ?
Ženi odrekajo pravice, zato se hori zanje. Manjka ji svobode, zato se hoče osvoboditi. Vsled predsodkov trpi, zato se jih hoče rešiti. Ona noče hiti več podrejena možu, temveč enakopravna.
To je v glavnem smoter modernega ženskega gibanja. Sedaj pa prosim, bodi mi dovoljeno eno vprašanje. Ali smemo, ali moremo smatrati ta smoter zadostnim ?
Ze vidim, kako se upirajo va-mo začudeni pogledi neštetih : Za Koga, česa pa še zahteva ta človek ! — In jaz prav dobro umem, da je v tem začudenju eolo nekaj plemenitega. Moje vprašanje je prav lahko krivo umeti in tedaj se mi odgovarja, da je žensko vprašanje ravno s tem nekako posvečeno, ker njegove začetnice in pospeševalke ne zahtevajo večega, temveč samo enakega prava / možic i mi.
Toda /. dovoljenjem! Kakšno možlco pravo hočejo žene doseči ? Katerim možem hočejo hiti enakopravne ? Kn pogled na uredbo sedanje družbe zadostuje, da se prepričamo, da je tudi inožko pravo neenako, kajti tu najdemo gospodo s skoro neomejenimi pravicami in borne proletnrce, ki so skoro brezpravni. (Je pa je to res, je moje vpra-
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Praga 24. Prosvedovanje proti razveljavlje-nju jezikovnih naredeb se je nadaljevalo v raznih mestih tudi zadnje dni, ne tla bi bilo prišlo do večih izgredov.
DIIII »j 24. (Z boru ion poslancev.) Ministerslci sedeži so malone prazni. Za Okunie\vskim govori Hotfmanu pl. \Vellenhof.
Isti pravi, da se Nemci ne bojuje proti osebi sedanjega ministerskega predsednika nego proti zi-stemu. Nemcem da pristoja v Avstriji merodajni upliv. Ni res, da bi za Nemce razveljavljenje jezikovnih naredeb pomenilo veliko zmago. S tem so se vspostavile zopet stare razmere. Nemščina mora ostati posredovalni jezik, (tovornika vladina izjava ni zadovoljila. Govornik in njegova stranka hočejo čakati, kako se stvari razvijejo.
Dr. Pergelt (nemška napredna stranka) hoče zvezo vseh Nemcev proti sovražnim navalom. Sila je naučila Nemce narodno misliti. Tudi katoliška ljudska stranka se ne bo mogla za dolgo odtegovati temu uplivu. Govornik misli, da bodo vse stranke za razveljavljenje § 14. Dokler se bo vlada kazala nevtralno, hočejo se govornikova stranka udeleževati razprav, v slučaju potrebe pa poseči zopet po obstrukeiji.
Dr. Lueger se nadeja, da bodo tudi Ćelu glasovali proti nagodbi z Ogersko. Dr. Ilaernreither (ustavoverni veleposestniki) zahteva ustanovitev posredovalnega jezika. Dr. Kinlc pozdravlja v imenu svobodne nemške zveze napore vlade, da naredi mir med narodi.
Socijalist Hannieh ne tla piskavega orelca za izjavo vlade.
Wolf zahteva uzakonjenje nemškega državnega jezika iu omejitev $ 14. r;.i slučaje elemen-
PODLIH T K Iv.	i4
Sursum corda!
Spisal E—n,—n.
IV.
Kmalo sta se seznanila. < )na se je imenovala Olga pl. Rottenstein. Njen oče, ki je pred trem' leti umrl, je bil profesor na dunajskem vseučilišču. Zapustil ji je veliko premoženje, katero je bil podedoval po raznih sorodnikih. . Njena mati je bila jako izobražena gospa.
Olga se je zaljubila v Saviča z vsem žarom mladosti in on jo je ljubil isto tako. Ko mu je naivno povedala, da je bogata, se je nekamo prestrašil.
—	-Jaz sem siromašen, gospica, je dejal ves
potrt.
—	Kaj za to? Ali me ljubite?
—	Neskončno, je odgovoril in ona ga je vroče poljubila.
Mila je jako ukaželjna in on jo je moral poučevati v različnih rečeh. Bila je prav pridna učenka. Mnogo je čitala. Preden je kupila kakšno je vselej njega vprašala za svM.
Sav i e je bil jako vesel, ko je našel v njej take lastnosti. Ko se je njegovo prvo navdušenje nekoliko ohladilo, je prišel vendar spet matemati-čarski razum do veljave. Nekatere okolščine so mu delale dosti skrbi.
—	Hm, ona je bogata, imela je vedno vsega dovolj; kako naj se midva podava skupaj? Kako naj me ona sploh ume? In zveza, ki hi bila osnovana sumo na občudovanju, katero brani njena lepota, pač ne bi mogla biti trajna, vsaj ne trajno srečna. Morda sem se le prenaglil. V njenih krogih imajo vse drugačne nazore in če nočem poteptati svojega lastnega prepričanja, utegne biti nasprotstva meti nama...
—	Njeno bogastvo, pa moje siromaštvo! To ni dobro ! Mož sem — sramotno bi bilo, od nje kaj sprejemati. Tega pa tudi ne morem zahtevati, da bi ona vrgla svojo bogastvo proč, samt) zato, da bi bila oba enaka v siromaštvu. To je čudno razmerje!...
- Ona ima odlične iu bogate sorodnike, s katerimi gotovo občuje. Kako bi jaz, ubogi dijak, pristojni v ono društvo? Kako bi me gledali ?...
—	Kdo ve, kako jo dirnejo moji socijalni nazori? Ona ne ve, kako mislim v temoziru; kdo ve, ka j poreče, kadar ji razodeuem svoje menenje?...
Take misli so rojile Saviču po glavi in so padale kakor sence v njegovo srečo.
Ona mu je te skrbi kmalo pregnala. Dokazala mu je, da ni ponosna aristokratkinja, kakor bi bil utegnil misliti, temveč da je dokaj prostodušno dekle, ki ima jako malo predsodkov,- a nič globoko vkoreninjenih. V razgovoru se ni ustrašila nobenega predmeta. Včasih se je sicer zelo čudila, ako je
vitlela velikanske razlike v njunem mišljenju, a vselej jo je lahko prepričal.
Tudi ona je nekako ueliotč uplivala na njega v marsičem !
Nekoč stsi se razgovarjula o siromaštvu. To vprašanje je njega vselej razburilo.'
—	Vi ne veste, ka j je beda, je dejal, ker je niste nikdar očutili, inoida nikdar videli.
—	Ali mislite, tla nimam dobrega srca? je vprašala ona.
—	Oh! Dobrega srca! Kaj to pomaga? Z dobrim srcem ni pomagano bednim množicam.
Ne?.laz pa mislim, da treba boš dobrega srca. Ako bi bili vsi bogatini usmiljeni, bi bilo pomagano vsem revežem. Saj vem, tla ni lepo, če se človek halut. A vam lahko povem, da podpiram siromake, kolikor le morem. Nikar ne mislite, da se hočem hvaliti; to vam pravim samo akademično.
Rdečica jo je oblila ob teh besedah.
—	Ona ima res dobro srce ! je jtomislil Savič. Glasno je pa dejal :
—	In vendar ne opravite nič /. vsemi miloščinami.
—	Ker niso vsi ljudje dobrega srca.
Ne, temveč ker beda tiči v razmerah.
To mi ni jasno.	(Pride še.)
šanje opravilom i. Katerim možem hočejo liiti žene enakopravne ?
Isti hip, ko je peščica žen (»samosvojo svojega s|w»la zapisala na svojo zastavo, l>i s«' bila morala tako vprašati in bila bi morala poiskati odgovor na to vpiašanje. Ali naj velikanski i>«»J samo malemu številu žen pripravi boljši položaj, ali naj se osvobodi ves ženski spol ? Menda je lahko spoznati, da l»i bil prvi cilj majhen in malenkosten. Ženi, ženskemu spolu je krvavo malo pomagano, ako se vrata kakšne univerze odpirajo nekaterim srečnejšim sestram ; spol je dosegel smešno malo, ako nekoliko /.ena sede v kakšno zastopstvo.
Ženska osvobojn bodi osvobojn vsega ženstva! Toda svoboda, ki je naravno eilj vsakemu osvobo-jevalnemu gibanju, je poj m, ki ne trpi nikakršnega prikrojevanja; vendar pa se ga že tnliko tolmačili in brskali po njem, da si človek komaj domisli. V modernih državah imamo — seveda večinoma na povsem nerebeličnem papirju — že toliko svobod, da zhok saiuili dreves ne vidimo več gozda. Svoboda združevanja, svoboda zborovanja, tiskovna svoboda, svoboda vesti, slavna svoboda »igre močij *, svoboda ženskega nauka — s kratka: neštevilo svobod, samo nikakoršne — svobode! Svobodo dividirati je blazno početje, kajti svoboda je eelota, katere ni moči deliti, ne da bi s tem uničili bitatvo stvari. »Razmetna« svoboda, »odnosna€ svoboda, »razumna« svoboda, »zakonita« svoboda, »ustavna« svoboda — za Koga, kakšno reči so to? Vrv, s katero je privezan vol, lahko daljšam ali krajšam, bič nad konjem lahko vihtim močneje ali slahejc, piščanca lahko koljem bolj človeško ali pa bolj okrutno — ali nihče ne more trditi, da je daljša vrv, slabejši udarec ali pa hitrejše klanje - svoboda! Suženjstvo se lahko ostri ali bluzi, toda svobodi se ne more vzeti ničesar, ne da bi s koščkom izginila eelota.
Ali se hočejo žene osvoboditi ?
Ako pritrdimo temu vprašanju, morajo žene upoštevati, da je samo ena svoboda : popolna, brezpogojna svoboda samoobrane. In tedaj morajo stremiti za tem, dn postanejo ne le enakopravne z možmi, temveč <la si z možmi vred pribord vse, česar dandanes ženi in možu primanjkuje do svobode. Zahtevati morajo več, nega imajo dandanes najsrečnejši možje glede pravi«.
Toda kako ?
(Zvršetek tega članka prihodnjič.)
Politični pregled.
TRST 25. oktobra 1899.
Državni »bor. P r v a l> u r j a! Razprava o vladini izjavi je začela z viharji. Ako bi hoteli soditi po izjavah levičarskih govornikov, hi morali misliti, da vlada tudi nobene nemške stranke ni zadovoljila popolnoma. Dr. VVelenhotf n. pr. je pretil v i men u nemške narodne stranke, da zarožlja zopet orožje obstrukeije, ako Nemcem ne bo zagotovljen trajen — mir. Kaj da beseda »mir« pome-nja v ustih graškega profesorja, tega ni težko uganiti. Dr. Pergelt je kakor govornik nemških liberalcev skušal sugerirati nemškim katoličanom to-le misel, da so slabi Nemci ter da se bodo v doglednem času morali umakniti radikalnejšim življem, ako ne uberejo krepkejših strun v obrambo nemštva. Wolf je zaklical konservativcem zafrkljivi pozdrav: Mri ueta. Krščansko-soeijalni kameleon dr. Lueger je izjavil, da se Nemci v svoji »Gmein-biirgschaft« počutijo prav dobro ter je ne mislijo razdreti.
Iz vseh govorov je videti dvojno: na eni strani napenjanje, da bi zakrili svoje veselje na zmagi, katero jim je prineslo razveljavljenje jezikovnih na-ledeh, in hkratu prizadevanje, da dokažejo vladi, kaj vse mora še storiti, da zadovolji vse zahteve celokupnih »Gmeihiirgerjev«, na drugi strani pa napori, da bi razdrli desnico. Ostali govorniki so se lotili tega minerskega dela z diplomatično previdnostjo, le »enfant terriblc« \Volf se ni mogel vzdržati, da ne bi pokazal zopet jasno na svoje zadnje cilje. Namen izzivanju tega moža je bil očividcu : spraviti Cehe iz duševnega ravnotežja. Deloma se mu je to tudi posrečilo. A dobil je tudi svoje plačilo-Ko je rekel, da vlada naj bi bila demostracije zaradi razveljavljenja jezikovnih naredeb zaprečila s tem, da bi izdala strožje naredbe, poslavši v l'ragj nekaj več batnlijonov, so mu klicali Čehi: Glejte
pruski recept! In ko je govoril o češkem levu kakor celo krotki živaliei, ki s«> je ob vladinih jaslih tako odebelila, da se ni bati njene obstrukeije, milje zaklical Hfeznovski: A češki lev ne sprejem« pruskih subvencij ! Najlepši pa je bil za-ljuček. \Volt' je zahteval, naj cesar v prestolnem. govoru obljubi na slovesen način, da se ne bo več skušalo rušiti zgodovinske posesti Nemcev, mit je dejal isti poslanec: Ali bi pa vi verjeli prestolnemu govoru ? Bi-li ne bilo Imlje, če bi si dali kar kavcijo izplačati od krone?
Kdor ima kosmato vest, kakor Wolf, mora imeti za tako pikanje in zbadanje tudi primerno debelo kožo.
\Voltov govor in zabeljeni mejkliei od strani Cehov so bili h« nekak preludij temu, kar je imelo slediti.
Med došlimi ulogami je bila namreč interpelacija posl. dra. 1'aeaka, PalifVja in dr. na pravosodnega ministra dra. Kindingerja o tajni naredbi istega sodiščem na Češkem in Moravskem, da se imajo v notranjem nradovanju j osluževati le nemščine. Že ko je začel tajnik Hofiea čitati interpelacijo, je bilo na češki strani slišati klice: Sramota! Doli ž njim ! Nesramnež! Vrni se v Trst. Lep vzgled pravosodnega ministra! Pruski minister! VVolfov minister itd.
Mej tem so poslanci obkoli! sedeže ministrov. Za nekaj trenutkov je zavladala tišina in tajnik jo nadaljeval z čitanjem. O besedah »o izključni rabi nemščine* kakor notranjega jezika, jo levica ploskala, a Cehi so klicali; Sramota, doli s tajnimi naredba m i! Ministru Kindingerju so kazali pesti. O besedah, da bo vsakdo, ki se ne ho ravnal po teh naredbah, imel odgovarjati pravosodnemu ministru, je levica ploskala ponovno. To je razjarilo Čeh e še bolj. Isti so klicali; Doli z vohunstvom ! Izdajalec! Kje je neodvisnost sodnikov ? itd. V obči praski niti ni bilo slišati predsednika, ki je zvonil in miril poslance. Hofiea je čitat dalje, a Čehi so zopet kričali vmes: Sram ga bodi NVolfega ministra, naj se uči zakonov! Izdajalec, pojdi v Bero-lin, vrni se v Trst! Živelo ministerstvo VVolf alias Clarv! Hrzorad je vsklikal: Vi širite korupcijo med sodnike! Drugi pa: Vi učite uradnike vohunstva in hočete.biti minister pravice!
Levica je ploskala ministru. Tajnik je nadaljeval z čitanjem interpelacije, glasom katere minister Kindinger nima ni pojma o razmerah na Češkem. Cehi so klicali: Prusko ministerstvo, ki ima že krvave roke! Ministerstvo nasilstva, ne pravice! Tajnik je čita!: Način, kakor je pravosodni minister izdal vprašavne tajne naredbe, dokazuje, da je fraza v vladini izjavi o nevtralnosti — laž in da ministerstvo hoče izzivati Čehe in jih uničevati. Vse to da je vlada storila obsfcmkeijonistom na ljubo. Sla je v tem pogledu dalje nego so zahtevali obstrukeijonisti sami, dalje, nego katera koli druga vlada za časa najhujšega despotizma. Inter-pelanti zahtevajo torej na podlagi zakona (Klici: Kaj treba zakona? Ministru zadostuje želja \Vol-fova!) Tajnik je čital: »Pravosodni minister naj opraviči naredbo od 10. t. m.« Novi nemiri in raznovrstni vskliki: Pruski minister, kmalu dobite visok pruski red, pfuj !
Minister je zahteval besede. Druga mu Har-tcl in Kniazioluoki sta ga svarila, tmj rajši molči. Mej tem, ko je minister Kindinger govoril s tovarišema, so Čehi pobrali papirje z ministrove mize ter jih vrgli vanj. Kindinger je hotel govoriti. V občem kriku in viku je predsednik zaključil sejo.
Levičarji so zasramovali nemške konservativce. Na to seje prikazal grof Clarv, ki je mej levičarji poizvedoval o dogodku. Celii so mu klicali: Glejte grofa Clarvja, ki se posvetuje z svojimi ministri! Sede čez kake pol ure se je polegla prva nevihta, ko je bila namreč dvorana prazna.
K položaju. Govore o dogodkih povodom volitve obeh podpredsednikov zbornice, pravi »Information«, da so Cehi še vedno jako ogorčeni in da rečeni dogodki še vedno občutno vplivajo na razpoloženje na desni. Čehi vprašujejo : čemu nam je solidarnost desnice, ako v odločilnih trenotkih služi le v to, da se spolnjuje volja —• nasprotnikov?! Dogodki v včerajšnji seji zbornice potrjujejo, da so Cehi res ogorčeni in da mislijo na brezobzirno opozicijo proti sedanji vladi in da jili od te namere ne odvrnejo tudi oziri na ostale skupine na desni. Se par stopinj več vročine pa bi bila zbornica poslancev zopet notri v viharnih
dneh pod zaključek leta 1H<»7. Češki poslanci res v težavnem položaju. V češki javnosti, kolikor toliko itak že razburjeni po dogodkih na kontrolnih shodih, je odprava jezikovnih naredeb izzvala ogorčenje, o čemer pričajo žalostni dogodki v Holešovu, kjer je tekla kri. Sedaj pa, ko je minister za pravosodje izdal tajno naredbo do višega sodišča v Pragi, s katero se dajejo navodila za rabo jezikov in se nemščina proglaša jedinim notranjim uradnim jezikom, je zavrelo tudi inej poslanci. Sedaj so poučeni vsi oni, ki so menili, da za redno delovanje parlamenta zadošča, ako pomirijo jedno stran, ne mene se za to, da s tem o norčijo drugo.
Dogodki v včerajšnji seji bržkone ne ostanejo brez posledic. Nočemo še trditi, da desnica razpade — kar bi pomenjalo začetek češke obstrukeije — ali to je gotovo, da včerajšnje dogodke bodo skušali izkoristiti oni življi v katoliški ljudski stranki in poljskem kolu, ki silijo na levo stran. Katoliška ljudska da že grozi z izstopom iz večine, ako hi se ti dogodki ponavljali. No, kakor rečeno, mi sodimo, da si gospodje še nekoliko premislijo. Čehi, ako izolirani, bi sicer morali jesti trdi kruh opozicije, a bi pridobili v narodu; katoliška ljudska stranka pa bi po razbitju večine zgubila parlamentarno — vse!
»Information« poroča nadalje, tla tudi v slovansko krščansko-narodni zvezi je velika nevolja vsled dogodkov povodom volitve podpredsednikov. Ti dogodki pričajo, da ima zveza jako malo upliva na sklepanja desnice. A vendar bi morala imeti primernega upliva, ker desnica mora zahvaliti le zvezo na tem, da ima večino.
Narodno vprašanje in vojaka Kakor poročajo iz Prage, se je neki rezervist aa kontrolnem shodu v Skučti odzval češki, na kar ga je službujoči častnik dal nemudoma zapreti. Navzoči župani so odločno protestirali proti takemu postopanju ter so zapustili mesto zborovanja. Zbrani rezervniki, katerih je bilo nad dve stotini, so peli narodne pesmi. Častnik je moral zaključiti shod ter je brzo-javil po vojaško pomoč. Glasom nekih vesti je moral celo zbežati, dočim pravijo druge vesti, da je dal zapreti vsa vrata in da so orožniki stražili rezerviste.
Ta dogodek je tako znamenit, skoro bi rekli usoden — sosebno, ako sodimo o njem se stališča vojne uprave — da z veliko radovednostjo pričakujemo natančnejega poročila. Vojna uprava lahko uvidi že po tem dogodku, do kakih posledic mora priti, alco ostane ona v krivi veri, da se sme dotikati narodnega čuta, tudi če ni bilo potrebe za to. Brez potrebe, pravimo, kajti tisti «hier» je vendar smešna malenkost poleg družili resničnih pogojev za vrlino vojske! Tisto vedno naglašanje nemšk. značaja vojsko utegne — kakor kaže dogodek v Sklicu —v takih narodih kakor je češki dozoreti sadil, ki ravno upravi vojske ne bo v posebno slast. Utegne priti tako, da bo imenitnemu nemškemu «hier» žrtvovan — dllli! A v duhu vojske so ravno nnjveči topovi in najizdatncjc puške. Naj gledajo torej, kaj delajo!
Vojna v južni Afriki. Slutnja, da so sijajne angleške zmage pri Glencoe izvojevali le novinarski poročevalci na potrpežljivem papirju, angležka vojska pa da je trpela precejšnjih zgub, se že potrja kakor opravičena. Iz londonskih uradnih poročil je sicer tudi možno posneti toliko, da so tam v velikih skrbeh, toda natanjčnejega ni možno izvedet«, ker angležka vladu dopušča le to v svet, kar je njej prav. Od nedelje zvečer do sedaj ni vojaška cenzura dopustila nobene privatne brzojavke. Ali potom poslanstva transvaalskega v I»ru-selju potrjajo včerajšnjo vest, da so Boerci pri Glcneoe izvojevali sijaj no zmago in da so se Angleži morali umakniti s tako naglico, da so ranjence in veliko vojnega materijala pustili na bojišču.
Vsaki hip more priti vest, da je mesto Kim-berlev padlo v angleške roke.
Naravno, da je javnost v Londonu vsled pomanjkanja vesti zopet v skrbeh in sumi, da je angleško vojsko pri Glencoe doletela katastrofu.
Morda vendar ui tako huda za Angleže v Niitalu ali to je gotovo, tla angleških zmag, o katerih so govorili, absolutno ni bilo. Pa še jedno je gotovo: da se je izdatno zmanjšalo število onih, ki bodo odslej slepo verovali v poročila o angleških zmagah.
Domače vesti.
Poroka. Gospod Krnil pl. Obereigner, kr. pristav gozdnega nadzorstva, se je poročil danes z g« >*p« »ličino Kegino Balančevo*, hčerjo znane rodoljubne rodbine na Prošeku. Bilo srečno !
Cltdiio, curino. PiSejo nam: Sukskripcija na tržaško posojilo se torej ni posebno »ponesla. Tu se spominjam dejstva, ki dela ta pojav se posebno čudnim. O bogastvu, ki je nakupičeno v izvestnih krogih tržaških, govori namreč dejstvo, da je vrednostnih papirjev italijanskih za kakih 12 milijonov plnciranih v Trstu!! Kako naj si tolmačimo torej ? Ali kakor nezaupnico mestni upravi tržaški ali pa tako, da je bogatašem tržaškim trg italijanskih efektov bliži pri srcu, nego pa blaginja tega mesta ?! Nezaupanje tržaških bogatašev do mestne uprave bi bilo res čudno, saj je ta uprava meso od njih mesa in kri od njih krvi!
Namestnik na potovanju. Iz Veprinea nam pišejo: Danes (24. akt.) je g. namestnik grofGočss obiskal naš občinski urad. Uošel je z Voloskega, spremljan po okrajnem glavarju, namestništvencm svčtniku Kabianiju. Na poziv župana Aug, Stigli-cha so trojica občinskih svetnikov (četrti ni prišel) pričakovali namestnika. Potem naš gospod župnik in jeden zastopnikov narodne manjšino v občinskem zastopu ter — občinski — pandur. Ljudstvo pa niti znalo ni ničesar. Čudno, da se ni zbral vsaj ves občinski zastop. No, bržkone ni došla zapoved iz Poreča, a brez te naš »poglaviti« ne stori ničesar. (Župniku pa so — kakor čujemo — z italijanskim dopisom naznanili prihod namestnikov, a župnik da je vrnil dopis).	|
G. namestnik se je kake pol ure bavil v ob- [ činskein uradu. Najbolj se je zanimal za materijalno stanje; drugih kočljivih vprašanj se ni dotaknil. (i o v o ri 1 j e i t a 1 i j a n s k i.
Pred odhodom ga je ogovoril tudi gospod ' župnik, in sicer v našem hrvatskem jeziku, rekši, . da bi se imel pritožiti o marsičem, ali da se hoče ' omejiti na to, kar narod najbolj tišči: 1. Nikdar se še ni dogodilo, da hi tukajšnjim kmetom ostalo vino, ker soje vsikdar prodali na Reko. Sedaj pa je Reka preplavljena s tujim, to je italijanskim vinom. To je vzrok, da naši kmetje ne mo- ! rejo prodati svojega vina. A od kodi naj pokiivajo ' stroške ? Ljudstvo prosi, naj vlada ne obnovi po- [ godbe z Italijo. — 2. Šolske takse plačuje tu občina, ali to je zopet - ljudstvo! Celo slabše je • tako, kajti mnogokateri siromak, ki nima dece, ne bi plačeval, tako pa mora. Zato pa naj se takse popolnoma odpravijo. — ,;S. Pripravljajo nam novo breme za italijanski gimnazij v Pazinu. Kako naj ho kmet prenašal to breme? Slednjič je g. župnik opo ori I še na nekatere lokalne potrebe.
Gosp. namestnik je velel, da je limel glavne točke govora, a je menenja, da ad 1. morejo gospodje državni poslanci več opraviti. (Poslednje opozarjamo torej in jim to vprašanje polagamo na srce). Sicer pa da sodi on, ker so take tožbe splošne, da se klavzula ne obnovi! — Ad 2. Večina deželnega zbora sama da že začenja spoznavati {Mi tega ne vidimo, ali gospod namestnik jih morda bolje pozna), da narod ne more nositi tacega bremena, torej da mej vlado in deželno upravo delajo na to, da šolske takse odpravi j o. Tretje točke pa gosp. namestnik niti omenil ni (Je pač kočljivo vprašanje.)
Na poziv gosp. župnika so navzoči vskliknili trikratni »Živio« presvetlemu cesarju in gospod namestnik in njega spremljevalec sta odpotovala preko Opatiji in Voloskega v Kastav, kjer je — kakor čujemo — za 1. uro naročen obed pri g. dekanu.
Na krivi poti. Pišejo nam: Tukajšnji list « A vanti* je prinesel dne 24. t. m. članek pod naslovom «A cptal punto ?», v katerem opisuje slučaj, dogodivši se pred par dnevi, ko je neki mladenič s triogelnikom grozil svoji ljubici. In ko mu je le-ta zbežala, je srd i tež napal nekega mehanika, katerega pa ni ranil, ker je še drugih ljudi priskočilo napadenemu v pomoč.
< A vanti» se zgraža nad onimi, ki so tega napadalca prijeli in odveli v redarstveno stražar-nico, od koder so ga poslali v ulico Tigor 1 Ti ljudje so v očeh tega lista nič več in nič manje, jiego — vohuni najnesrainuejše vrste!! Kri mi je
zastala, ko sem preči tal ta monstrozen članek in vprašal sem se: Kam plovemo po tej poti?!
Ljudje, ki so rešili življenje dvema bitjema, ki so postavili v nevarnost svoje zdravje in morda tudi življenje, ti ljudje naj bi bili — vohuni ! Pomislite, da je napadalec bil že dvakrat v norišnici, kar so omenjeni «vohuni* dobro vedeli, in potem sodite, ali jim je preostaja lo druzega, nego to, da nevarnega norca i*roče pristojni oblasti?! Kam pridemo, ako bo novinstvo napadalo one, ki so zaslužili pohvale od vsakega |v>štenega in trezno-mislečega človeka ? !
To je (po mojem meuenju) skrajno brezvestno, ako novinstvo, mesto da bi vzgajalo ljudstvo na pošteni podlagi, isto kvari in zapeljuje v nesramne čine, kakoršen bi bil to, ako bi zločincem in sličnim nevarnim ljudem dajali potuho, mesto da bi jih izrečali oblasti. Po tem receptu se postopa tu v Trstu in to ne slučajno, ampak premišljeno ! Sad takega postopanja se že pokazuje in ne bo dolgo, ako pojdemo naprej tem potom, da izgubi redarstvo ves ugled in vsako avtoriteto! In kdo si Ko v slučaju potrebe — povdarjarn: v slučaju potrebe — upal iti organom na roko!! Malo dnij je tega, ko je n. pr. povodom napada od strani nekega vojaka, ki je kar z dvema bodaloma hkratu šel nad redarja, «Pice«ilo» dajal napadalcu prav in je o tej priliki tudi razdivjano ljudstvo napadlo redarje, ometajtf jih z raznimi predmeti! Ali ne znači to popolno moralno propalost! Recite nam, kakor ste navajeni, da smo mi desna roka redarstva, toda pomislite vendar, kako mora taka pisava ujllivati zlasti na neomikano ljudstvo, itak že nagnjeno do nasilja! Vam, italijanskim novinarjem, je popolnoma prav, da sc ljudstvo demoralizuje, ker je to v vašem programu in vašem interesu in ker prodajate po nekoliko izstisov več, ako prinašate senza-eijonelnih in ljudstvu ustrezajočih notic. Ako pa delate tako tudi zato, ker so to isto delali nekdanji združevatelji Italije, tedaj vedite, da stvar ne pojde tako lahko, vsaj tu ne, in ste še daleč in daleč od svojih ciljev. Za to bomo skrbeli mi avstrijski Slovani! Naše ljudstvo pa moramo vprašati , da-li mu je pisava takih listov res po volji?! Boj torej okuževaleem javne morale, da ne okužijo tudi — nas!	Vohun.
7m konvikt v Krku. Pišejo nam : V »Slovanskem svetu« je neki, meni nepoznani »Dr. B.« omenil vprašanje, ki se mi zdi največe važnosti in aktuvelnosti. Omenil je svoto 50.000 gld., zapuščeno po pokojnem škofu krškem za ustanovljenje hrvatskega konvikta v Krku. Ta svota (ki jo bržčas že narasla do kakih 70.000 gld.) leži in počiva, da-si bi jo mogli porabiti — za Pazin. Potrebno se mi zdi, da tudi Vaša »Edinost« opozori na to stvar
Stmjk na učiteljišču v Kopru. Italijanski gojenci nadaljujejo svoj štrajk. To se bo godilo baje tako dolgo, dokler vodstvo zavoda ne prizna, da je v Kopru študentom dovoljeno kričati »Viva ritalia!« Tako vsaj prorokuje »Piccolo«, seveda z malim razločkom, da trdi: dijaki so nedolžni, ovadba je bila lažnjiva . . .
Več reči je v postopanju »Pieeola« o tem dogodku zanimivih, oziroma sumljivih. Prvič ta, da nikjer ne pravi izrecno, zakaj so bili dotični italijanski mladiči kaznovani. Zamislimo se malo v težki položaj, v katerem sc v tem slučaju nahaja naš ljubi drug z lesnega trgu. »Korujžnih« dijakov ne more braniti; na tem ga sicer ne ovirajo pa-trijotiČni oziri, ampak strah — pred državnim pravdnikom. Grajati jih ne sme — iz ozirov do svojega občinstva, katero je takih klicev vajeno kakor ribič vode! Smatra jih samoumevnimi. Zato je pač za »Pieeola« že najbolje tako, da molči o bistvu dogodkov. Z druge strani pa je umevno samo po sebi, da omenjeni list to lepo priliko kar najizdatneje porablja v to, da hujska proti iz-vestnim osebam, katere dolži vohunstva in ovadu-štvtt. To mu je tako prešlo v kri in meso ... A »Hnis coronat opus«. V zaključku svoje včerajšnje notice predlaga namreč ta guverner z lesnega trga, naj kopersko učiteljišče ostane samo za Italijane, Slovence pa naj že enkrat pošljejo v Kastav, Tolmin, Ljubljano ali pa celo v Prago.
•Kdor pozna, kolik upliv ima slavni »Piccolo« na naše merodajne kroge, se ne bo čudil, ako se ta »hrumim« želja Italijanov izpolni v doglednem času. Potem bodo gospoda sami med seboj, pa bodo lahko pozdravljali lepo in drago Italijo, kolikor jim
bo srce želelo. Potem naj še avstrijske žandarje nadomestijo s karabin ijeri in v«e Ih> v najlepšem redu.
Kakor |s>jejo stari, tako čvrče mladi!
O veselici društva Slavec v Ricaiaiijih nam pišejo: Ni mi žal, da sem dne m. oktobra pohitel v Ricmanje, kjer sem se udeležil veselice, ki jo je društvo »Slaveče priredilo istega dne. Ljudstva toliko, da so prostori bili pretesni. Mnogo njili se niso mogli udeležiti veselice, ker niso našli prostora, zhok česar je bilo polno ljudi j po kremah tudi za časa veselice. Na veselici j« bilo do *»)<» oseb. Zato bi svetoval Riemanjeem, da si za prihodnje veselico ponkrhe veČih prost«»rov.
Petje je bilo izborno, toliko možkega kolikor mešanega zbora. Le častitati moram društvu »Slavec« na tem, da res dela vso čast svojemu imenu. A koliko hvale zaslužuje še le gosji, pevtivodja Valentič za veliki trud, s katerim je dosegel tako lepih vspehov. Potem sem izvedel iz pogovorov, da gre sosebno predsedniku, g. Ivanu Berdonu, zahvala na tem, da društvo »Slavec« tako lepo napreduje. V društvu ni nikakega prepira in so ve<luo zložni. Neumorno se vadijo v narodnem in cerkvenem petju. Pa tudi odbor je tako marljiv, da ga društvo ni še imelo takega.
Sploh imajo v Ricmanjih sedaj vrlih mož. Imajo n. pr. predičnega in vsem priljubljenega duhovnika dra. Požarja in jako marljivega vaškega predstojnika tlršaka. Živeli vrli Ricmanjei!
Slednjič moram še pripomniti, da Ricmanjci imajo letos zares izborno kapljico, kakoršnjo /,<■ dolgo ne.
Doneski za mož k o podružnico. »Slovansko pevsko društvo« je nabralo v nedeljo na Konto-velju v gostilni g. Stoke iI K. — Gosp. Stergule Jakob z Rakeka je daroval v protest proti žaljenju slovenske zastave f> gld. — Gosp. Samce nabral v gostilni g. Bahiča pri sv. Jakobu v Trstu .*> gld. Srčna hvala vsem gg. darovateljem!
Blag a j n i š t v o.
II. redni olrfnl zbor akad.-tcli. društva •Triglav» v (»ruden bo v soboto dne 2«. t, tn. ob H. uri zvečer z nastopnim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika, 2. čitanje zapisnika bratskega društva »Slovenija* , 15. a) poročilo odhorovo, b) glavno poročilo tajnikovo, e) glavno poročilo bla-gnjnikovo in gospodarjevo, 4. volitev: a) predsednika, b) odbora, «0 revizorjev, d) častnega soda. 5. Slučajnosti. — Lokal: «zum \vihlen Mann», Jakominska ulica. Gostje dobro došli!
Iz To maj a nam pišejo : Povodom podel jenja diplome častnega občanstvn preblag, gospodu dru. Petru Laharnarju, c. k. okr. glavarju sežanskemu, je podelil ta gospod »0 kron za uboge obči na rje tomajske in f>0 kron za učila uhožnim deklicam dekliške šole Klizabetišča. Cut največe hvaležnosti toliko od strani občine kolikor od strani šolskih deklic Klizahetišča bodi blagemu darovatelju v plačilo!
»Postumlju«. Ta krajevna spaka, katero je iznašla »irredenta« za našo čisto slovensko Posto-jino, si je u drla pot še v o. kr. uradne oglase. Tako n, pr. čitamo v uradnem časopisu »Osserva-torc Tricstino« št. 2;18 od dne 17. oktobra razglas c. kr. poštno brzojavnega ravnateljstva za Primorsko Kranjsko od štev. 4122H od dne 4. oktobra 18(.H> pod tek. št. 244 lett. rece. štev. lf>7, da je nevzdignjeno neko pismo iz »Postu mi a«. Ali ni ta uradna samovolja predrznost, kateri ni primere? Ako že c. kr. drž. uradi delajo tako, potem ni čudež, da se enakih krajevnih spak poslužujejo tudi zasebniki! V imenu prizadetih kranjskih Slovencev kar najodločneje protestujemo proti uradnemu spaČevanju slovenskih imen '	»Soča«.
tilcktričiii tramvaj v Puljii. Odsek, ki je | imel proučevati vprašanje o gradnji električnega trainvvava v Polju, je sprejel ponudbo neke dunajske tvrdke. Te <lni se načrt pogodbe s to tvrd ko predloži mestnemu svetu, ki ga bržkone tudi sprejme.
I/pred naših sodišč. Včeraj so bili na deželnem stališču obsojeni: Viktor B. zaradi javnega nasilstva v 10-mesečno ječo, Guctau T. in Anton V. iz Milj zaradi istega čina, vsaki v enomesečno ječo in Kran T. iz Gorice zaradi motenja vere v 5-mesečno ječo.
Neznanega starca, moža okolo so let, kateremu se meša pamet, s«i našli sinoči na Istrski cesti ter ga spravili v bolnišnico.
Mati liliji« t hI matVIitv '»-letni Kvgen B. i/ /agate deirOlmo št. o. je vzel včeraj svoji materi koAček kruha in pol krajcarja. Ko je žena to zapazila, mu je hotela odvsdidi kradljivost s tem, da ni u je t gorečim kosom lesa opekla roko. I >ečck i« ki •ičal v bolečinah in priSel je redar, ki je otroka -pravil na rešilno postajo. Proti materi »e lw> postopalo *odnijski.
Pijanec v morju. :>!»-letni Josip Z. iz uli<>e iit. S., ki se je zopet enkrat preveč nalezel sladkega novega vim-a, je padel včeraj popohidne t. ulice <'anale v kanal. Kešili so ga ter spravili v bolnišnico.
Pad v irlohncinn 2'J-letni Jakob Polek jc delal včeraj na parniku »Tlungaria« in je oh tej priliki padel i> metrov globoko doli v skladišče za blago. Polek je nevarno poškodovan Zdravnik rešilne postaje mu je podelil prvo pomoč.
Popravek. V notico »Ljudsko štetje« v zadnjem izdanju sc> jc urinila neljuba tiskovna pomota. V tretji vrsti predzadnjega odstavka stoji pred dvemi, mesto pred devetimi leti.
Politično društvo „Edinost"
priredi
v nedeljo dne 29. t. m., ob 4. uri popol.
JAVNI LJUDSKI SHOD
v Škednju
/. nastopnim dnevnim redom : 1. X a govor predsednika.
<> našem položaju. ."». O ljudskem štetju, 4. Slučajnosti.
Shod m bo vršil v dvorani gostilne Antona Sancin-<Vmota.
Različne vesti.
Obsedno stanje. V Barceloni na Spnnjskem so proglasili obsedno stanje. Novi davki so vzrok i/gredom, vsled katerih je bila izdana ta naredba.
Ponarejen denar. V neki igralnici v Florenei so redarji našli skritih ponarejenih bankovcev za "»(MM) lir. Lastnika hiše in čuvaja so zaprli.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje ▼•■ti.)
DllliaJ 25. (Zbornica poslancev.) Predsednik je prijavil vspeh včeraj izvršenih volitev. V kvotno deputacijo so bili izvoljeni posl. dr. Fort, vitez Ja\vorski, Janda, dr. Kathrein, Po v še, Prade, Sclnvegel, Max Zednitz, David Ahrahamovič.
Finančni minister je predložil načrt zakona o porabi denarnih zneskov iz skupnih aktiv, kakor tudi načrt finančnega zakona za leto 1891) z vsemi dotični mi državnimi proračuni in investicijskimi preliminariji; nadalje računske zaključke za leta 1W4, 1895 in l HiHi.
Na to so je nadaljevala razprava o vladni
izjavi.
Načelnik poljskega kluba, Javvorski, je izjavil, da njega stranka nima zaupanja v sedanjo vlado, ker je z odpravo jezikovnih naredeb kršila pravo češkega naroda. Nemški nacijonalec Tiirk je govoril skrajno radikalno. Baron Malfatti je govoril v imenu Italijanov.
DllliaJ 25. «<)esterreichische Volkszeitung* poroča o pogovoru z ministrom Kindingerjem o včerajšnjih dogodkih v zbornici. Minister je rekel, da je bil presenečen. Boli ga, daje uradna tajnost izdana. On ni izdal tajne naredbe, ampak le uradno prijavo interne nravi. Minister je bil vedno tega menenja, da je uravnava jezikovnega vprašanja potom naredeb v nesrečo in se čuti srečnega, da je pripomogel do odprave dosedanjega stanja. On se jednako zanima za razvoj vseh narodnosti..Jezikovnih naredeb za Slczijo ni odpravil in jih ne misli odpraviti, ker jih smatra pravičnimi. Njegovo načelo je pravičnost.
Dtinaj 'Ji'). »Keiehswehr« in »Neues \Viener •Journal« sta izvedela iz krogov katoliške ljudske stranke, da si. eksekutivni odbor desnice snide danes popohidne in da se bo bavil z nastopom Mla-dočelmv v včerajšnji seji zbornice.
Brno V Všetinu so bili včeraj hudi izgredi radi jezikovnih naredeb 1» oseb je mrtvih in 20 ranjenih. Izgredniki so porušili telefonsko zvezo s Prerovom. Iz Brna so poslali vojakov na lice mesta, Vojna v južni Afriki.
Ca pst ari t 25. Vojni urad je dobil iz Lady-smitha poročilo generala Withe-a, da so Boerci v velikem številu zaseli cesto od Ladysmitha do Duti-deeja. Angleška vojska se jc umaknila iz Dun-dee-ja v Ladvsmith. On, general \Vithe, je šel z močno kolono, da je pokrival gibanje generala Yule. Sovražnik je jel iz jednega topa jako precizno streljati, toda angleška artilerija ga je prisilila, da je utihnil. Withe se je omejil na to, da je nadlegoval Boerce, da niso ovirali gibanja generala Vule.
j Lcjina v.. vocrcizn
t -J	4	J.
roj. paleni
'Jumu c.. vccrciuner
'	o
j. prieic: josdnegs nczzorsijc poročena n: f/rosežfj one .TJ. oktobra
KKHKKMKKMKKK^^^
Nikolaj Terškan!
trgovec v Ljubljani
priporoča ob prtčctku sezone svojo izborno kialo zelje v sodčekih po 200, 100, 50 in 25 kg., kakor ludi sveže zelje v glavah.
Pri sodček ih po 200 in 100 kg. se računi brutto za netto, pri pošiljatvi po 50 in 25 kg. pa se plačajo prazni sodi po 70 in 50 kr. Posebno prilično za večje rodbine in gostilničarje!
Gene brez konkurence.
ISče se administrator
7A\ naš list. Ustop takoj. Pojasnila so <lol»i [n-i naši administraciji ulica Molili piccolo št. 3, II. nad.
Božične jaslice
z mnogovrstnimi zrezauimi slikami in živalmi, vse juko naravno uarejeno. Cene od 20 gld. naprej
Kipi svetnikov, vrezani im lesu. Križev pot. postaje (Relief) »
kakor tudi vse rezlmrije.
Sveta polaganja v grob, altarje, propovednloe, krstse kamne, okvirje, vsakega Stila in lesa, se opravijo in pozlate v obliki polni efekta, izdeluje večkrat odlikovana
delavnica za krščansko umetnost
JOH. BAPT. SCHMALZL, rezbar
St. Ulrich, Groden, Tirol.
('ene kipov svetnikov, Izborno napravljenih, poljubnih oljnatih barv iu poglajenih: Velikost: cm. 20-30, 30-40, 50, 00, 70, so, Cene a. v. gl. 10.—, 12.—, 15.—, 18.-^ 33.—, 2i>.—.
!H>, 100, 120, 180, 150, 170. 80.—, 35.—, 45.—, fc'0.—, 85~ 100^
Kristove podove, tiuo na Irsu vzre/.ane, oljnato barvane, z žeblji in napisi, cena za vsako;
20, 25^ 30, 40,
120, 130, 30,—, la. .
Velikost: eni. t'ene a. v. gl. 60, 00. "77— 10.—, 150. •-.o.-;
70.
80.
4.—,
!M),
o. -, UM),
18.
17.—, 22.-, 28—, Kar ne ugaja, se vzame nazaj.
„EDINOST"
večerno in ^jutranje izdanje
se proda ja, r zun v drugih navedenih tohakarnah, tudi
na južnem kolodvoru.
FILUALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča /. vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kskor:
a) Vsprejema »plačila na tekoči račun ter jih brestu je;
Vrednostne papirje:
[»O 2%*/0 proti 5 dnevni odpovedi 01 n	'
■•"Ha -i 1 -
•• •'>' i"n - -t m ene rni
o ., '„	S
. 3»,% 1 lemi
Napoleone:
po 2 " „	proti 20 dnevni odpovedi
•»1 u	in
•1 -J o	.. ^
"	3 mesečni
3
4 o
m
li
Taku obrestovan je pisem o 11 plačilih velja od 25. oziroma 2. avgustu naprej.
h) Za giro-conto d nje 2\"„, do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a eheipie; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplatila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejemu za svoje conto-eorrentiste, inkase in račune na tukajšnjem trg", menjiee za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vredniee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjiee in kupone proti primerni proviziji.
Tržaška posojilnica in hranilnica
■lenistrovana zadruga 1 omejenim poroštvom, ulioA S. Fr&ncesco it. 2, I. n.
(Slovanska < i tablica).
H ranila c uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo sc samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po f>Va0/0, na menjico po (i°/„, na zastave po 5 1 „°/0.
llrndiie ure so: od 9—12 dopolnilne in od 3—4 popoludue; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludue.
Poštno hranilnični račun 816.004. _____*<
1
1
»
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. I — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice iu spre-jemalce, žiianie in peresuic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni hali konkurence.
JAK. HENRIK HUBER
t r t n i c a za amerikanske trte in cepi
Tovarna kemičnega moja „KOPROS" v Boljiiucn ilstrai
ZALOGA:
TRST - Via S. Apollhmre stv. 4.
Telefon stv. 201.
Amerikanske trte in cepi.
CENE:
I. zbirka	II. zbirka
umi kniMiv 1IMKI kosov 1110 kos.iv llNNt ki»m>v «1. kr. Kl. kr.	k'- k'. «1- kr-
1.50 12.- 1.—	8.—
4.— 35.—' 2.50	20.—
20.— 180.— 15.—	120 — Vsprejemajo se naročbe za razna cepljenja po želji naročnika in to od lebruvarija do zvrsetka aprila.
Kemični gnoj „KOPROS"
sestavljen iz kvantitete dušiku, forForičliegU kislcca. po-iase in apiltt, katere snovij so potrebne za živilo rastlin.
Služi čudežno za gnojenje trti, sadneiru drevja, sparsrclna. vrtnine in žila.
Gena: Žakelj od 25 kg. gld. 2.— ; od 50 kg. gld. :t.K«; od 100 kg. gld. T.-iO, se žukljem vred.
Kolči amerikanske Bil Te Cepi na