14 Exercise by the means of a medical referral: a form of an integration of a kinesiologist in the daily operations of a healthcare centre Abstract A lack of physical activities or the, so called, sedentary life style is a vital cause of many chronical diseases of the modern times. Therefore, the idea of systematically including physical activity into health care is not unfamiliar. Some European countries have already established exercise via medical referrals and it has proven to bring positive effects on health and lowered the costs of medical care. Slovenia is, unfortunately, still in the process of implementing the aforementioned process. The purpose of this article is to present in what way is a kinesiologist implemented into the daily operations of the Healthcare Centre of Črnomelj. In short, the medical personnel of the healthcare centre established an organised form of cooperation with the kinesiologists by re- ferring people with specific needs to them, which allowed for a systematic and wholesome treatment of patients. The kinesiologi- cal treatment via a medical referral has, until now, brought positive results, confirming it is a wholesome and economic method of health care. The systematisation of work additionally increased the functional value and contribution of the kinesiologist on all levels of preventive medical activity and, therefore, reinforces the fact that they should continue to be included in the world of health care. Key words: Exercise, medical referral, treatment, kinesiologist, prevention, health exercise. Darjan Spudić, Matic Sašek Vadba na napotnico kot oblika vključevanja kineziologa v delovanje zdravstvenega doma Izvleček Pomanjkanje gibanja oziroma sedeči življenjski slog je pomem- ben vzrok za mnoge kronične bolezni sodobnega časa, zato se kar sama po sebi ponuja ideja, da bi bilo telesno dejavnost potrebno sistematično vključiti v sistem zdravja. Medtem ko je v nekaterih evropskih državah vadba na napotnico že ustaljena v praksi in prinaša pozitivne učinke na zdravje ter zmanjšuje stroške zdra- vstvene oskrbe, so se v Sloveniji zametki le-te pojavili v preteklih nekaj letih. Namen prispevka je predstaviti obliko vključevanja kineziologa v delovanje Zdravstvenega doma Črnomelj. Gre za organizacijsko obliko sodelovanja med kadri z uporabo napotnice za vadbo, ki je vodilo klinične poti pri napotitvi do kineziologa in omogoča sistematično ter celostno obravnavo posameznikov. V prispevku opredeljena kineziološka obravnava in vadba na napo- tnico v dosedanji praksi prinašata pozitivne rezultate s celostno in ekonomično metodo obravnave posameznikov. S sistematizacijo dela je bila še dodatno podkrepljena uporabna vrednost in dopri- nos poklica kineziologa na vseh ravneh preventivne zdravstvene dejavnosti ter s tem smiselnost nadaljnjega vključevanja v zdra- vstveni sistem. Ključne besede: vadba, napotnica, obravnava, kineziolog, preventiva. aktualno 15 „ Uvod Sodobni način življenja z najrazličnejšimi tehnologijami omogoča in tudi spodbuja telesno nedejavnost. Pomanjkanje gibanja oziroma sedeči življenjski slog je pomem- ben vzrok za mnoge kronične bolezni so- dobnega časa, zato se kar sama po sebi ponuja ideja, da bi bilo telesno dejavnost potrebno sistematično vključiti v sistem zdravja (Strojnik, 2016). Mnogo raziskav po- trjuje pomen telesne dejavnosti za zdravje, naj gre za preventivo pred kroničnimi bole- znimi sodobnega časa (tudi hipokinetične bolezni) in poškodbami gibalnega aparata ali ohranjanje oziroma vračanje visoke ravni funkcionalnih sposobnosti in samostojno- sti (EFSMA, 2018; Garber, Blissmer, Desche- nes, Franklin, Lamonte, Lee, Nieman, in Swain, 2011). Še posebej učinkovita je sis- tematična in namenska telesna dejavnost (terapevtska vadba) na nivoju primarne in sekundarne preventive, ki mora biti pri- lagojena potrebam posameznika v vseh življenjskih obdobjih. Čas je, da se zdravje populacije izboljša s prenosom strokovnih dognanj o terapevtskih učinkih telesne de- javnosti v prakso (Hellénius in Sundberg, 2011), kot to s pozitivnimi učinki že leta po- teka v nekaterih evropskih državah (Dan- ska, Finska, Švedska, Nizozemska (Kallings, 2016; Raustorp in Sundberg, 2014). Količina telesne dejavnosti je v pozitivni linearni povezanosti z zdravstvenim sta- njem posameznikov, kjer imajo najbolj telesno dejavni posamezniki najmanjšo možnost za nastanek in umrljivost zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni (Warbur- ton, Nicol in Bredin, 2006). Zametki slabega zdravstvenega statusa v odraslosti izvirajo že iz otroštva, zato je že takrat smiselna promocija sistematične in redne telesne dejavnosti oziroma aktivnega življenjskega sloga – dodatno pa razvijamo tudi gibalne in kognitivne sposobnosti otrok, s čimer v prihodnjih življenjskih obdobjih prepreči- mo akutne in preobremenitvene poškod- be (Škof, 2016). Na drugi strani ne smemo pozabiti na pozitivne učinke kinezioterapi- je v sekundarni preventivi, kjer so lahko cilji povrnitev gibalnih sposobnosti, zdravstve- nih kazalcev, preprečevanje napredovanja bolezni ali odpravljanje dejavnikov tvega- nja, s čimer se srečujemo tudi pri vračanju športnikov v trenažni proces (Kisner, Colby in Borstad, 2018). Medtem ko večina primerov dobre pra- kse pri vključevanju telesne dejavnosti kot načina izboljšanja zdravja izhaja iz skan- dinavskih držav (Raustorp in Sundberg, 2014), je bil pionirski primer dobre prakse sodelovanja kadrov (zdravnik – diplomi- rani kineziolog – diplomirana medicinska sestra – diplomirani fizioterapevt) v Slove- niji izveden v Zdravstvenem domu Vrhnika leta 2015. Projekt Svetovalnice za telesni in gibalni razvoj, ki je delovala kot ambulanta v zdravstvenem domu in katere cilj je bil vrednotiti osebe, ki so v bile v ambulanto napotene s posebnim obrazcem – napo- tnico, in jih primerno obravnavati (vsak kader na podlagi svojih znanj in s povezo- vanjem med kadri), je na podlagi statistič- nih podatkov pokazal izjemno učinkovitost tovrstnega delovanja tako glede izboljšanja zdravstvenih kazalcev z roko v roki s kazal- niki fizične sposobnosti posameznikov, kot tudi glede razbremenitve osebnih zdrav- nikov in financiranja (Strel, 2016). Vključe- vanje kineziologa se je izkazalo tudi kot doprinos k delovanju tamkajšnjega Centra za krepitev zdravja. Projekt je bil velik, za- jemal je vse potrebne strokovne kadre in bil vključen v lokalno okolje, zato ga je v isti organizacijski obliki težko prenesti v druge zdravstvene domove. Namen prispevka je predstaviti obliko vključevanja kineziologa v delovanje Zdra- vstvenega doma Črnomelj. Gre za orga- nizacijsko obliko sodelovanja med kadri z uporabo napotnice za vadbo (NZV). Predstavljena pa bo tudi paleta možnosti za vključevanje in dejansko uporabno vre- dnost in doprinos poklica kineziologa na vseh ravneh preventivne in kurativne zdra- vstvene dejavnosti ter s tem smiselnost na- daljnjega vključevanja v zdravstveni sistem. „ Vključevanje kinezio- loga v delovanje ZD Črnomelj Sodelovanje kineziologa z ostalimi kadri v Zdravstvenem domu (ZD) Črnomelj je od septembra 2016 do julija 2018 v grobem potekalo na treh področjih, in sicer je kine- ziolog opravljal dejavnosti v sodelovanju z Zdravstveno-vzgojnim centrom (sedaj Center za krepitev zdravja) po zastavljenem programu Nacionalnega inštituta za javno zdravje, v sodelovanju s fizioterapijo ZD Črnomelj (kinezioterapevtske obravnave posameznikov po opravljeni fizioterapev- tski obravnavi – porehabilitacijska vadba in korektivna vadba) in v sodelovanju z lo- kalno skupnostjo (individualna in skupinska vadba za skupine posameznikov s funkci- onalno manj zmožnostjo, npr. za osebe s posebnimi potrebami, starostnike, težje gibalno ovirane posameznike in podjetja). Širok spekter delovnih priložnosti zaposli- tve kineziologa v ZD preko projekta Mini- strstva za izobraževanje znanost in šport, Razvoj kadrov v športu 2016–2022, ki je financiran iz Evropske unije – Evropskih so- cialnih skladov, voden s strani Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, v sodelovanju s Fakulteto za šport kot nosilko dodatnega specializiranega usposabljanja vključenih magistrov kine- ziologije, je sam po sebi zahteval rešitev po konkretizaciji in sistematizaciji delovnih obveznosti za uspešno vključitev poklica v zdravstveni sistem. Tako je bilo v preteklih letih narejenih in predstavljenih nekaj ver- zij t. i. napotnice za vadbo, kot smo poime- novali organizacijsko obliko napotovanja posameznikov na kineziološko obravnavo. Gre za povezovanje med zdravniki, medi- cinskimi sestrami, fizioterapevti in končno kineziologom, ki omogoča neoviran in sistematiziran prehod posameznika z ugo- tovljeno funkcionalno manj zmožnostjo ali dejavniki tveganja med kadri, delujočimi znotraj ZD. Pozitivni odzivi na delo kineziologov v omenjenem projektu so med drugim bo- trovali tudi vključitvi kineziologov v delo- vanje Centrov za krepitev zdravja (CKZ) s projektom Ministrstva za zdravje »Model skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lo- kalnih skupnostih« z začetkom v letu 2018 in vključevanje kineziologov v izvajanje de- javnosti v sklopu projekta »Letni program športa v Republiki Sloveniji« za leto 2018 s Slika 1. Teoretično razmerje med mišičnoskele- tnim fitnesom in samostojnostjo na premici ži- vljenja. S staranjem se slabšajo človeške gibalne in funkcionalne sposobnosti. Vadba ima poleg učinkov na zdravstveni status tudi pozitivne učinke na gibalne sposobnosti posameznikov, s čimer se krivulja neodvisnosti (prikazana na gra- fikonu) pomakne v desno, kar gre z roko v roki s promocijo programa »aktivnega staranja« in vseh pozitivnih učinkov na državni zdravstveni sistem in finančni proračun (Warburton, Nicol in Bredin, 2006). 16 strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Po uspešni prijavi na oba projekta ZD Črnomelj uspešno sodeluje z dvema ki- neziologoma. Vse večje zanimanje za kineziološko obrav- navo je zahtevalo organizacijske ukrepe, ki so bili načrtovani skozi pretekla leta in so v dokončno veljavo stopili z omenjeno nad- gradnjo programov in okrepitvijo strokov- nega kadra. V ta namen je v nadaljevanju predstavljena zadnja verzija organizacijske oblike »Napotnica za vadbo«. Zajema a) predstavitev klinične poti posameznika in vloge zdravnika, medicinske sestre in fizio- terapevta, b) opredelitev ciljnih skupin in c) opis poteka kineziološke obravnave. „ Predstavitev klinične poti in vloga zdravni- ka, medicinske sestre in fizioterapevta S pripravo klinične poti smo v sodelovanju med kadri izdelali orodje, ki je temelj za racionalno, na temeljih znanstvenih do- gnanj utemeljeno obravnavo posamezni- ka. Poenostavljena klinična pot predstavlja natančen, vnaprej zapisan protokol vseh aktivnosti med obravnavo določenega zdravstvenega stanja (Hajnrih idr., 2009). Na Sliki 2 je poleg sodelovanja med kadri prikazana tudi hierarhija napotitev na kine- ziološko obravnavo. Klinična pot posameznika s ciljem kinezi- ološke obravnave se začne z izpolnitvijo rubrike »napotitev – Kineziolog« na pripra- vljenem obrazcu, ki se nahaja v splošnih in šolskih ambulantah ter ambulantah družin- ske medicine. Obrazec je pripravljen tako, da po korakih zahteva vnos podatkov. Iz- polni ga zdravnik, diplomirana medicinska sestra (v ambulanti) ali diplomirani fiziote- rapevt. Izpolnjevanje obrazca s pomočjo osebnega zdravstvenega kartona posame- znika vzame približno minuto časa. Obraz- ci posameznikov se vsakodnevno zbirajo v ambulantah, na fizioterapiji in v prostorih CKZ. Do njih lahko dostopa kineziolog, ki napotitve tudi enkrat tedensko vnaša v za to pripravljen računalniški program, preko katerega se vodi evidenca o uspešnosti kineziološke obravnave. Kineziolog nato s pisnim vabilom ali osebnim kontaktom pri- stopi do posameznikov, ki so bili napoteni na obravnavo. V primeru, če zdravnik ali fi- zioterapevt oceni, da je pacient potreben obravnave v krajšem času, je kineziolog dosegljiv osebno. Kot priloga (po privolitvi posameznika) se v obrazec dodajo še nekateri podatki o zdravstvenem statusu (Zakon o zdravstve- ni dejavnosti, 2018). Ti so namenjeni spre- mljanju posameznikov v času programa vadbe in vrednotenju končnih rezultatov vadbe za določeno skupino pacientov z enako diagnozo. V prilogi so dodani para- metri krvne slike in krvnega tlaka, ki se z vadbo dokazano spremenijo na boljše (Di- meo idr., 2012: Mann, Beedie, in Jimenez, 2014), medikamentozna terapija in ostale specifične lastnosti posameznika, ki lahko predstavljajo omejitev pri telesni dejavno- sti. Kot prilogo napotitve na kineziološko obravnavo zdravnik lahko doda tudi cilje obravnave, obremenitveno testiranje, če je bilo pri posamezniku izvedeno, ter možne kontraindikacije, omejitve ali morebitna na- vodila za vadbo. Fizioterapevt ob napotitvi pod priloge doda končno fizioterapevtsko poročilo, morebitna navodila za vadbo in naroči posamezniku, da na kineziološko obravnavo prinese vse pretekle izvide. Kljub temu da v praksi obstajajo trenja na račun prekrivanja strokovnih kompetenc med diplomiranimi fizioterapevti in kine- ziologi (What does a kinesiologist do?, 2018), sodelovanje v ZD Črnomelj poteka po usta- ljenih, jasno določenih smernicah (Slika 3), pri katerih fizioterapevtska obravnava za- jema bolezenska stanja gibalnega sistema, njen cilj pa je lajšanje bolečine, prepreče- vanje mišičnega neravnovesja, ohranja- nje in povrnitev gibljivosti, vzdrževanje in povrnitev mišične moči ter ohranjanje pri- merne telesne vzdržljivosti. Na kineziološko obravnavo pa so napoteni posamezniki, ki so gibalno manj kompetentni, z namenom razvoja gibalnih sposobnosti (koordinacija gibanja, ravnotežje, gibljivost, mišična moč, aerobna in anaerobna vzdržljivost), po- večanja obsega športnih znanj in obsega telesne dejavnosti na višjo raven. Medtem ko je fizioterapevtski pristop najpogosteje individualen, kineziolog praviloma diferen- cira delo v manjši skupini (Strel, 2016). Delo kineziologa v primeru poškodb in obrab Slika 2. Grafični prikaz sodelovanja med kadri – napotnica za vadbo. Slika 3. Posvet fizioterapevta in kineziolo- ga ob napotitvi na kineziološko obravnavo kaže na dobro medsektorsko sodelovanje. aktualno 17 lokomotornega sistema kronološko sledi opravljenem delu diplomiranega fiziotera- pevta, zato je kineziološka obravnava po- imenovana tudi po-rehabilitacijska vadba. „ Ciljne skupine Ciljne skupine posameznikov so bile opre- deljene glede na pozitivne rezultate dose- danjih raziskav, ki so zajemale usmerjeno vadbo pri zdravstvenih težavah posame- znikov (Henriksson in Sundberg, 2010). Cilj- ne skupine posameznikov, ki so lahko ne- posredno napoteni h kineziologu s strani zdravnika, diplomirane medicinske sestre ali diplomiranih fizioterapevtov v ZD Črno- melj na individualne ali skupinske obravna- ve, so starostniki (nad 65 let), prekomerno težki ali debeli posamezniki, diabetiki, hi- pertoniki, osebe z dislipidemijo, astmatični pacienti, posamezniki z depresijo, pacienti z revmatičnimi obolenji, posamezniki z bolečinami v hrbtenici, posamezniki s sla- bo držo, posamezniki z obrabo sklepov, športniki ali fizični delavci, ki so opravili fi- zioterapijo, vendar še niso pripravljeni na fizične obremenitve, ki jih zahteva šport/ delo, onkološki pacienti po opravljeni te- rapiji, osteoporotični pacienti, osebe, ki po- trebujejo ergonomsko obravnavo (sedeči poklici, fizični delavci, otroci), osebe, ki po- trebujejo funkcionalno diagnostiko (vse od omenjenih skupin) in posamezniki, ki imajo povišane dejavnike tveganja za omenjene bolezni oziroma se za kinezioterapevtsko obravnavo odloči zdravnik iz drugega ra- zloga. Za vse omenjene skupine pacien- tov ima redna, sistematična in usmerjena telesna vadba po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (Global recom- mendations on physical activity for health, 2018), Evropskega združenja za medicino športa (EFSMA Trainning Recommenda- tions, 2018) in Ameriškega združenja za športno medicino (Garber idr., 201 1; Nelson, Rejeski, Blair, Duncan, Judge, King, Macera in Castaneda-Sceppa, 2007) ter številnih ostalih organizacij pozitivne preventivne in kurativne vplive. Redna telesna dejavnost in primerna prehrana sta tudi označeni kot prednostno zdravljenje pri nekaterih kroničnih nenalezljivih boleznih, npr. dia- betes, debelost, dislipidemije, hipertenzija, bolečine v križu in ostale (Ah-See, 2015) in temelj za preprečevanje nastanka bolezni sodobnega časa že pri otrocih in mlado- stnikih (Škof, 2016). Posredno se h kineziologu napotujejo po- samezniki z drugimi specifičnimi bolezen- skimi stanji, pri katerih je zdravnik ocenil primernost telesne dejavnosti, vendar želi opraviti pogovor s kineziologom zaradi možnih kontraindikacij in navodil za vadbo. „ Kineziološka obrav- nava Kineziološka obravnava v ZD Črnomelj je celostna in se izvaja v več delih. Na prvo srečanje se kineziolog pripravi z analizo spremenljivk zdravstvenega stanja napote- nega posameznika, ki so bile posredovane od zdravnika, medicinske sestre ali fiziote- rapevta v napotnici za vadbo. Prvo srečanje je namenjeno preverjanju pripravljenosti na vadbo z zdravstvenim vprašalnikom o pripravljenosti na vadbo (The Physical Activity Readiness Questionnaire for Every- one, 2018), začetnim meritvam gibalnih in funkcionalnih sposobnosti posameznikov z baterijo testov in vprašalnikov, ki jih kine- ziolog izbere glede na zdravstveno stanje posameznikov, in merjenju telesne sestave. Pri nekaterih posameznikih ali skupinah se izpolnijo tudi vprašalniki. Na podlagi začetnih meritev in zdravstvenih omejitev kineziolog pripravi in redno vodi program vadbe – kinezioterapije (Slika 4). Na koncu vadbenega programa kineziolog ponovno izvede izbrano baterijo testov/vprašalnikov za ugotavljanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti in izmeri sestavo telesa. Mo- rebitne laboratorijske raziskave se izvedejo samo po napotitvi zdravnika. Kineziolog tudi interpretira rezultate testov vadečim, za zdravnika pa pripravi končno poročilo kineziološke obravnave, ki zajema začetne in končne rezultate gibalnih in funkcional- nih testiranj ter rezultate vprašalnikov. Kine- ziološke obravnave potekajo v telovadnici ZD Črnomelj in trajajo od 45 do 60 minut. Čas skupinskih obravnav je omejen na 2 obravnavi tedensko v obdobju dveh mese- cev, individualne obravnave pa so omejene na 10 srečanj. Obravnava se lahko podaljša s strani zdravnika ali kineziologa glede na dosežene cilje. „ Razprava Vključevanje usmerjene telesne dejavnosti v preventivne in kurativne programe daje pozitivne učinke v smislu zmanjševanja šte- vila poškodb, pojavnosti bolezni in temu pripadajočega manjšega števila klasičnih obravnav ter posledično razbremenjeva- nja ostalih zdravstvenih delavcev. Hkrati znižamo porabo pripadajočih financ (Ding, Kolbe-Alexander, Nguyen, Katzmarzyk, Pratt, Lawson, 2017), zmanjšamo porabo zdravil in, kar je najbolj pomembno, izbolj- šamo kazalce zdravja, kognitivne in telesne sposobnosti, s čimer se izboljša kakovost življenja posameznikov. Sodelovanje med strokami in organizacijska oblika z vadbo na napotnico se je v nekaterih drugih drža- Slika 4. Priprava in vodenje programa usmerjene vadbe je ključni del kineziološke obravnave. 18 vah in pilotnem projektu na Vrhniki izkaza- la kot izjemno pozitivna (EFSMA Trainning Recommendations, 2018; Hellénius in Sun- dberg, 2011; Strel, 2016). Zdravniki, še posebej družinski, so pomem- ben motivacijski dejavnik za spremembo iz sedečega v dejaven življenjski slog. Izbor imena projekta Vadba na napotnico ima poseben pomen. Vključitev zdravnika v sistem napotitve pacientov v kineziološko obravnavo zaradi njegove avtoritete in ugleda ter zaupanja povzroči pri pacientih, da pristopajo veliko bolj resno h kineziolo- ški obravnavi (Schutzer in Graves, 2004). S tem naredimo prvi korak pri vključevanju premalo telesno dejavnih, kroničnih pa- cientov oziroma poškodovanih posame- znikov v program vadbe kot terapevtsko sredstvo za izboljšanje ali krepitev zdravja in povrnitev zdravja (Strojnik, 2016). Vzpo- stavljen pa je bil tudi boljši stik kineziologa z zdravstvenim osebjem, sistematičen sis- tem kinezioloških obravnav in sledljivost rezultatov le-teh. Pri sodelovanju diplomiranega fiziotera- pevta in diplomiranega kineziologa zaradi usmerjanja posameznikov na omenjene obravnave je ključnega pomena poznava- nje kompetenc obeh strok s strani osebnih zdravnikov, ki so vodilni akterji napotitev, v drugi vrsti pa je zelo pomemben medse- bojni odnos, komunikacija in dopolnjeva- nje na relaciji fizioterapevt – kineziolog. S tem namenom so znotraj celotnega tima organizirani redni sestanki. Napotitev h kineziologu predstavlja nad- gradnjo obstoječih programov, ki se izva- jajo v ZD Črnomelj, in celosten pristop k re- habilitaciji posameznika, tudi po opravljeni fizioterapevtski obravnavi. Prav celosten pristop z opredelitvijo dejavnikov tveganja in primerno pripravljenim individualizira- nim ali diferenciranim programom vadbe za krepitev ali povrnitev zdravja je skupaj s spremljanjem rezultatov obravnave z meri- tvami gibalnih in funkcionalnih sposobno- sti in kazalcev zdravja temelj nadgradnje. S kineziološko oziroma kinezioterapevtsko obravnavo je »pacient« deležen dodatne strokovne vzpodbude, ki traja dalj časa in ima pozitivnejše učinke od dosedanje pra- kse. Prihodnost osnovnega zdravstvenega varstva je namreč v interdisciplinarni, po- sledično celostni obravnavi pacienta/po- sameznika, ki se mu nudi pomoč v smeri, da sam bolje skrbi za svoje zdravje (Zdrav- je 2020, 2018). Koristno in smiselno bi bilo torej kineziologe v prihodnje sistematično vključevati v celostno zdravstveno obrav- navanje posameznikov. Medtem ko izpolnimo pogoj tipa, frekven- ce, trajanja in intenzivnosti vadbe za krepi- tev zdravja, čas vadbenega obdobja ostaja odprto vprašanje pri vključevanju strokov- nih dognanj v kineziološko obravnavo (Nel- son idr., 2007). Z namenom nudenja enakih pogojev vsem napotenim posameznikom (Zakon o pacientovih pravicah, 2018) so obravnave omejene na dva meseca in je uvedena čakalna doba. Pridobljene pozi- tivne učinke telesne dejavnosti je namreč potrebno vzdrževati (Garber idr., 201 1; Pine- do in Villanueval idr., 2018), za kar morajo poskrbeti gibalno manj zmožni posame- zniki samostojno. Tukaj se pojavi problem strokovne ponudbe usmerjenih vadb in infrastrukture za samostojno vadbo v lo- kalni skupnosti. Preventivno delovanje je tako pri večini posameznikov, predvsem tistih, ki bi najbolj potrebovali strokovno pomoč, omejeno na trajanje kineziološke obravnave. Izvedba in uveljavitev opisanega sodelova- nja kineziologa z ZD Črnomelj predstavlja primer dobre prakse, ki bi se skozi pilotni projekt lahko prenesla tudi v delovanje ostalih ZD po Sloveniji, seveda z ustreznimi organizacijskimi in sistemskimi prilagodi- tvami ter dodatno usposobljenim kadrom. Program sodelovanja se tako po potrebi lahko dopolnjuje v sodelovanju z zdra- vstvenim osebjem in vodstvom zdravstve- nega doma. „ Zaključek Vključevanje novega profila v zdravstveni sistem se je izkazalo kot učinkovito, upo- rabno in v zadovoljstvo obravnavanih, vendar pa je po drugi strani organizacijsko zahtevno in polno preprek, ki jih je možno odpraviti s sodelovanjem strok. Poznava- nje kompetenc kineziologa je bistvenega pomena za medsebojno sodelovanje in daje osnovo za vključevanje kinezioloških obravnav v zdravstveni sistem. Opisani sis- tem dela z uporabo napotnice za vadbo, ki temelji na prenosu znanstvenih dognanj o pozitivnih učinkih telesne dejavnosti pri varovanju in krepitvi zdravja, predstavlja primer organizacijske oblike, ki bi jo bilo smiselno razširiti na ostale ZD po Sloveniji. Dolgoročni cilji vključevanja kineziologa v zdravstveni sistem so zmanjšanje pojav- nosti t. i. bolezni sodobnega časa, ki na- stanejo zaradi nedejavnosti, in izboljšanje kakovosti življenja otrok, mladostnikov, sta- rostnikov in zaposlenih, kar se kaže v izbolj- šanju zdravja in kakovosti življenja, pomeni pa tudi razbremenitev zdravstvenega ose- bja in gre z roko v roki z delovanjem novou- stanovljenih Centrov za krepitev zdravja ter zasleduje isti cilj. „ Literatura 1. Ah-See, K. (2015). British National Formulary. London: BMJ Groupand the Royal Pharma- ceutical Society. 2. Dimeo, F., Pagonas, N., Seibert, F., Arndt, R., Zidek, W. in Westhoff, T. H. (2012). Aerobic Exercise Reduces Blood Pressure in Resistant Hypertension. Hypertension, 60, 653–658. 3. Ding, D., Kolbe-Alexander, T., Nguyen, B.,Katzmarzyk, P. T., Pratt, M., Lawson, K. D. (2017). The economic burden of physical inactivity: a systematic review and critical appraisal. British Journal of Sports Medicine, 51(19), 1392–1409. 4. EFSMA Trainning Recommendations. (10. 10. 2018). European Federation of Sports Medicine Associations. Pridobljeno iz: http://www.efsma-scientific.eu/wp-con- tent/uploads/2016/02/Table-training-rec- comm-08022016.pdf 5. Ehrman, J., Gordon, P., Visich, P. in Keteyian, S. (2013). Clinical Exercise Physiology. 3rd ed. Champaign, IL., USA : Human Kinetics. 6. Garber, C. E., Blissmer, B. Deschenes, M. R. Franklin, B. A., Lamonte, M. J., Lee, J., Nieman, D. C. in Swain, D. P. (2011). Quantity and qua- lity of exercise for developing and maintai- ning cardiorespiratory, musculoskeletal, and neuromotor fitness in apparently healthy adults: guidance for prescribing exercise. Medicine and Science in Sports and Exercise journal, 43(7), 1334–1259. 7. Global recommendations on physical activity for health. (10. 10. 2010). WHO – World Health Organisation. Pridobljeno iz: www.who.int/ dietphysicalactivity/factsheet_recommen- dations/en/ 8. Hajnrih, B., Kadivec, S. Kramar, Z., Marušič, D., Mate, T., Poldrugovac, M., Prevolnik Rupel, V., Simčič, B., Yazbeck, A. (2009). V D. Marušič in B. Simčič (ur.). Priročnik za oblikovanje kliničnih poti. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. 9. Hellénius, M. & Sundberg, C. J., 2011. Physical activity as medicine: time to translate evi- dence into clinical practice. British journal of sports medicine, 45(3), 158. 10. Henriksson, J. in Sundberg, C. J. (2010). Ge- neral effects of physical activity V C. J. Sun- dberg. Physical Activity in the Prevention and Treatment of Disease. Stockholm: Swedish national institute of public health. 11. Kallings, L. V. (2016). The Swedish approach on physical activity on prescription. Clinical aktualno 19 Health Promotion – Research & Best Practice for patients, staff and community, 6, 31–33. 12. Kisner, C., Colby, L. A. in Borstad, J. (2018). Therapeutic Exercise: Foundations and Tech- niques - 7th Edition. Philadelphia: F. A. Davis Company. 13. Mann, S., Beedie, C. in Jimenez, A. (2014). Differential effects of aerobic exercise, resi- stance training and combined exercise mo- dalities on cholesterol and the lipid profile: review, synthesis and recommendations. Sports Medicine, 44(2), 211–221. 14. Raustorp, A. in Sundberg, C. J. (2014). The Evolution of Physical Activity on Prescription (FaR) in Sweden. Schweizerische Zeitschrift für Sportmedizin Sporttraumatologie, 62, 23–25. 15. Nelson, M. E., Rejeski, W. J., Blair, S. N., Dun- can, P. W., Judge, J. O., King, A. C., Macera, C., A. in Castaneda-Sceppa, C. (2007). Physical activity and public health in older adults – recommendation from the American col- lege of sports medicine and the American heart association. Circulation, 1 16, 1094–1094. 16. Pinedo-Villanueval, R., Westbury, L. D., Syd- dall, H. E., Sanchez-Santos, M. T., Dennison, E. M., Robinson, S. M. in Cooper, S. (2018). He- alth Care Costs Associated With Muscle We- akness: A UK PopulationBased Estimate. Cal- cified Tissue International, 1-8. Pridobljeno iz: https://doi.org/10.1007/s00223-018-0478-1 17. Schutzer, A. K. in Graves, S. B. (2004). Barriers and motivations to exercise in older adults. Preventive medicine, 39, 1056–1061. 18. Strel, J. (2016). Fizioterapevt ali kineziolog? Pogled specialista družinske medicine. V J. Strel, G. Mišič, J. Strel in T. Glažar (ur.). Telesna zmogljivost za boljše zdravje in počutje. Loga- tec: Zavod Fit Lab, 257–258. 19. Strel, J., Mišič, G., Strel, J., in Glažar, T. (2016). Zgodba o pilotnem projektu. V J. Strel, G. Mišič, J. Strel in T. Glažar. Telesna zmogljivost za boljše zdravje in počutje. Logatec: Zavod Fit Lab, 344–386. 20. Strojnik, V. (2016). Recenzije. V J. Strel, G. Mi- šič, J. Strel in T. Glažar. Telesna zmogljivost za boljše zdravje in počutje. Logatec: Zavod Fit Lab, 23–25. 21. Zdravje 2020: temeljna evropska izhodišča za vsevladno in vseživljenjsko akcijo za zdravje in blagostanje. (10. 10. 2018). Svetovna zdra- vstvena organizacija. Pridobljeno iz: www. nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/he- alth_2020_svn.pdf 22. Škof, B. (2016). Šport po meri otrok in mla- dostnikov, 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana, Slovenija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 23. The Physical Activity Readiness Questionnaire for Everyone. (10. 10. 2018). Canadian soci- ety for exercise physiology. Pridobljeno iz: http://www.csep.ca/view.asp?ccid=517 24. What does a kinesiologist do? (10. 10. 2018). Ontario kinesiology association. Pridobljeno iz: www.oka.on.ca/site/what-is-a-kinesiolo- gist 25. Zakon o pacientovih pravicah. (15. 10. 2018). Uradni list RS št. 15/08, 55/17. Pri- dobljeno iz: http://pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO4281 26. Zakon o zdravstveni dejavnosti. (15. 10. 2018). Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 15/08 - ZPa- cP, 77/08 - ZDZdr, 40/12 - ZUJF, 14/13, 88/16 - ZdZPZD in 64/17. Pridobljeno iz: http://pisrs. si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO214 27. Warburton, D. E. R., Nicol, C. W. in Bredin, S. S. D. (2006). Health benefits of physical activity: the evidence. CMAJ, 174(6), 801-809. Darjan Spudić, mag. kin. Vojna vas 21 8340 Črnomelj Tdarjan.spudic@gmail.si