Nove raziskovalne pobude Slorija v videmski pokrajini V Trstu se je začel Trg Evropa Romano Prodi ne verjame v nevarnost zdrsa Italije v recesijo /4 Za vrtec preverjajo razpoložljivost bivše kasarne v Gabrjah Primorski Tremonti in reševanje krize, kije »ni bilo« Vlasta Bernard Če odmislimo predsednika vlade, ki je zgodba zase, je največji poraženec tokratnega vladnega mandata neizbežno gospodarski minister Giulio Tremonti. V nasprotju z zagotovili, da so italijanske javne finance zdrave, da so računi na varnem in da se tako dobro vodeni državi ni česa bati, je italijansko barko prikrmaril v skrajno razburkane vode. Zdaj pa ne ve, kako bi jo spravil iz njih. Varuh državne blagajne je bil prisiljen paket varčevalnih ukrepov pripraviti v komaj štirih dneh, zato - kot je sam priznal - v njem ni manjkalo napak. In jih ne manjka niti zdaj, po petkrat spremenjenem svežnju. Komaj ga je parlament odobril, se je minister zavedel, da javnega dolga brez gospodarske rasti ne bo mogoče brzdati, zato se zdaj ukvarja z novimi ukrepi, tokrat za spodbujanje gospodarske rasti. Da v tem trenutku nima lahkega dela, mu mirno verjamemo. Toda vprašanje, kaj je Tremonti delal v vseh teh letih, ostaja brez odgovora. Edina logična razlaga je, da so bile njegove analize popolnoma napačne, da je streljal mimo realnosti in na koncu videl Italijo, kakršne v resnici ni. Namesto reform, premišljenega ukrepanja in resnega boja s sivo ekonomijo oziroma utajevanjem davkov, je Tremonti svojo gospodarsko in javnofinančno politiko gradil na prepričanju, da je kriza to državo obšla, da gre le za negativen psihološki občutek in da je torej pomanjkanje zaupanja popolnoma neutemeljeno. Letošnje vroče poletje je ministra postavilo na laž. V stiski se je izgovarjal, da je kriza planetarna, kar seveda ni res, ker se polovica sveta nemoteno razvija. Prav tako ni res, da je ni bilo mogoče predvideti, kajti erozije delovnih mest, zapiranja podjetij, socialnih stisk ni bilo mogoče spregledati. Minister Tremonti pa je medtem hodil na najrazličnejše simpozije in tam razlagal svoje bolj filozofske kot ekonomske teorije. Skupaj z vso Berlusconije-vo garnituro je tudi Tremonti izgubil stik z realnostjo. Povrhu pa se je vpletel še v škandal s plačevanjem najemnine (osem tisoč evrov mesečno!) na črno in v gotovini. Ali ni vlada plačala televizijsko reklamo, kjer utajevalce primerja s paraziti v živalskem in rastlinskem svetu? Naj tak minister prepričljivo vodi boj proti utajevanju davkov? dnevnik SOBOTA, 24. SEPTEMBRA 2011 Št. 226 (20.241) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € združeni narodi - Mahmud Abas je Ban Ki Moonu predal zahtevo za članstvo Palestine Palestinci vložili zgodovinsko prošnjo Navdušenje na Zahodnem bregu, Izrael izrazil obžalovanje gorica-nova gorica - Noč raziskovalcev na skupnem trgu Znanost povezala mesti Skupno pobudo priredili univerzi iz Vidma in Nove Gorice - Uspeh dogodka tudi v Trstu GORICA - NOVA GORICA, TRST - Znanost je včeraj povezala Gorico in Novo Gorico, kjer je prvič potekal vseevropski dogodek Noč raziskovalcev, ki sta ga skupaj priredili videm-ska in novogoriška univerza. Poleg dru- gih spremljevalnih dogodkov na različnih institucijah je središče goriško-no-vogoriškega dogajanja postal medmestni Trg Evrope - Transalpina, ki je tokrat gostil eksperimente, razstave, interaktivne multimedijske instalacije, znanstvenike in vse tiste, ki jih je svet znanosti pritegnil k ogledu. Noč raziskovalcev je žela uspeh tudi v Trstu, kjer so znanstvene ustanove prikazale eksperimente in delovanje. Na 6. in 16. strani NEW YORK - Palestinci so se včeraj vpisali v zgodovino Združenih narodov. Palestinski predsednik Mahmud Abas je kljub pritiskom in grožnjam Izraela in ZDA v New Yorku generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu uradno predal zahtevo za članstvo Palestine v ZN. Na Zahodnem bregu so Abasovo potezo bučno pozdravili, Izrael pa je ob njej izrazil obžalovanje. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v včerajšnjem nastopu pred Generalno skupščino ZN dejal, da Izrael ponovno "ponuja roko" miru Palestincem, ob tem pa palestinsko vodstvo obtožil zavračanja mirovnih prizadevanj. Na 22. strani Borut Pahor ne bo še enkrat poskusil Na 2. strani Politični prepir okrog družbe Autovie Venete Na 2. strani Inkubator Sežana proslavil 20-letnico Na 4. strani V Trstu v ponedeljek evropski dan jezikov Na 6. strani Šempolaj, šolsko poslopje bodo razširili Na 10. strani V Gorici kandidata DS Ceccotti in Cingolani Na 14. strani V Russovem vozilu niso našli orožja Na 14. strani italija - POLITIKA Zdaj v vrtincu Tremonti in Romano RIM - Po imuniteti poslancu Milaneseju se vladna večina spopada z novimi težavami. Minister Tremonti je tarča kritik, ker se ni udeležil glasovanja o usodi sodelavca, kmetijski minister Romano pa se bo prihodnji teden soočil z zahtevo opozicije po nezaupnici zaradi suma sodelovanja z mafijo. Predsednica Confindustrie Marcegaglia pa poziva vlado k sprejetju realnih sprememb. Podjetniki zahtevajo radikalne ukrepe o javnih izdatkih, pokojninah, davkih, privatizacijah in liberalizacijah. Na 5. strani fizika - Odkritje Nevtrini hitrejši od svetlobe ŽENEVA - Nevtrini, osnovni delci z zelo majhno maso in brez električnega naboja, lahko potujejo hitreje od svetlobe, so odkrili znanstveniki Evropskega centra za jedrske raziskave (Cern) v Ženevi v sodelovanju s kolegi italijanskega Nacionalnega zavoda za jedrsko energijo (Infn) na Gran Sassu. Ta ugotovitev bi lahko zamajala enega izmed temeljnih stebrov relativnostne teorije Alberta Einsteina, po kateri nič ne potuje hitreje od svetlobe. Na 24. strani 2 Sobota, 24. septembra 2011 ALPE-JADRAN / slovenija - Predsednik republike včeraj s Pahorjem in Germičem Türk: Predčasne volitve so legitimna možnost Premier Pahor predsednika seznanil, da ne bo vložil zahteve za ponovno glasovanje o zaupnici LJUBLJANA - Predsednik republike Danilo Türk je začel posvetovanja po neizglasovani zaupnici vladi. Na včerajšnjem srečanju s predsednikom vlade, ki opravlja tekoče, posle, Borutom Pahorjem sta se pogovarjala o notranjepolitičnih razmerah v državi, potem ko parlament v torek ni izglasoval zaupnice vladi. Pahor je predsednika Türka tudi seznanil z odločitvijo, da ne bo vložil zahteve za ponovno glasovanje o zaupnici in mu predstavil načrte za delo vlade v prehodnem obdobju, ko ministri opravljajo le tekoče posle. Seznanil ga je tudi z vsebino svojih posvetovanj v državnem zboru in o razmišljanjih v zvezi z razpisom predčasnih volitev, ki jim je Pahor naklonjen. Pahor je po srečanju s Türkom na novinarsko vprašanje, ali sta našla rešitev za izhod iz politične krize, odgovoril, da je rešitev ponujal, ko je želel s svojo vlado opraviti delo do konca, a žal tega DZ ni sprejel. Posledice so že danes "vidne in se bodo samo poslabševale", je menil Pahor, vendar dodal, da ne bi rad strašil ljudi. Predsednik republike se je v zvezi z odločitvijo glede rešitve nastalega političnega položaja včeraj posvetoval še s predsednikom državnega zbora Ljubom Germičem, v ponedeljek pa se bo pogovarjal še s predsedniki parlamentarnih strank in vodji poslanskih skupin v državnem zboru. Türk je tudi ponovil svoje že večkrat javno izraženo stališče, da so predčasne volitve legitimna možnost. Predsednik Slovenije Danilo Türk (levo) se je včeraj srečal s predsednik vlade, ki po torkovi nezaupnici v državnem zboru opravlja tekoče posle, Borutom Pahorjem (desno) arhiv Predsednik DZ je po srečanju s predsednikom Turkom dejal, da se bodo do torka, ko poteče sedemdnevni rok za predlog za novega mandatarja, pogovarjali o nadaljnjih postopkih. Po torku bo nov dan, po katerem bodo ocenili, ali je v DZ vložena kandidatura za nove- ga mandatarja ali ne, je dejal Germič. Na vprašanje, ali ga je katera od poslanskih skupin že seznanila s tem, da novega mandatarja ne nameravajo iskati, je Germič odgovoril, da bi bilo preuranjeno kar koli reči, saj se rok za to izteče v torek. državni zbor - 54 glasov za, 22 proti koroška - Izvajanje dvojezičnosti V Škocjanu končno le znajo slovensko Jernej Sekolec slovenski arbiter za mejo s Hrvaško LJUBLJANA - Državni zbor je včeraj na tajnem glasovanju s 54 glasovi za in 22 proti izvolil Jerneja Sekolca za slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki bo določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. Pred glasovanjem so glas proti napovedali v poslanski skupini SDS, v SLS pa, da kandidatu ne bodo nasprotovali. Ostali so obljubili podporo. Kot je v imenu poslanske skupine SDS pred glasovanjem napovedal njen vodja Jože Tanko, si Sekolec ne zasluži podpore, ker je napovedal, da bo deloval nevtralno. To pa po Tankovih besedah pomeni, da ne bo zastopal slovenskih interesov, zatorej da bodo v SDS glasovali proti. To stališče je takoj napadel Anton Anderlič iz LDS, ki je opozoril, da bo razsodba arbitražnega sodišča morala sloneti na argumentih, ne pa na pristranskosti. Kdor bo deloval pristransko, bo pogorel v družbi ostalih štirih arbitrov, je menil Anderlič in dodal, da nikakor ni mogoče zaključiti, da bo zaradi nepristranskosti deloval proti Sloveniji. Darja Lavtižar Bebler (SD) je mnenje SDS označila za "puhlico, da se zagovarja nerazumno odločitev", in opozorila, da je vsak sodnik tudi po slovenski ustavi zavezan, da deluje nepristransko. Jernej Sekolec ima bogate in dolgoletne izkušnje na področju arbitraže. Trenutno je podpredsednik londonskega sodišča za mednarodno arbitražo in član stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Njegova mednarodna kariera se je začela leta 1982 in traja že skoraj 30 let. Sekolec bo eden izmed petih sodnikov arbitražnega sodišča, ki naj bi bilo oblikovano najkasneje mesec dni po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z EU, kar naj bi se zgodilo v začetku decembra. Hrvaška svojega arbitra še ni razkrila, prav tako pa javno še ni znan seznam uglednih mednarodnih pravnikov za tri skupne arbitre, ki naj bi ga pripravila Evropska komisija. CELOVEC - Novi ustavni zakon o narodnih skupnostih, ki poleg vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem ureja tudi rabo slovenščine kot dodatnega uradnega jezika, je očitno spremenil tudi dosedanjo odklonilno držo občinske uprave v Škocjanu (okraj Veliko-vec). Občani, ki so zaradi dosedanjega neupoštevanja slovenščine že več let z županom v sporu, so namreč prvič dobili pismo oz. sporočilo v lepi slovenščini! Kakor je znano, občina v preteklih letih ni hotela izstavljati računov za komunalne storitve tudi v slovenščini. S tem je izzvala protest dvanajstih pripadnikov slovenske manjšine, ki občinskih dajatev niso plačevali v občinsko blagajno, namreč na fiduciarni račun. S tem pa je tudi nastal spor, ki je vodil celo do vrhovnega sodišča. Občina Škocjan je zadevo še zaostrila, ko tudi po dogovoru o dvojezičnih krajevnih napisih ni upoštevala slovenščine kot uradnega jezika in je proti slovenskim občanom nastopala z izvršbami, tudi če je šlo za malenkostne vsote. Z razpošiljanjem uradnih sporo- čil v slovenščini, pa se sedaj na obzorju kaže konec tega dolgoletnega spora. Sicer zagotovo še ni padla zadnja beseda, daje pa pismo v slovenščini le določeno upanje, da se bo zadeva uredila, je prvi pozitiven korak občinske uprave komentiral odvetnik prizadetih občanov Rudi Vouk. Doslej namreč ni kazalo, da bosta občina Škocjan oz. njen župan v bližji prihodnosti le upoštevala slovenščino kot uradni jezik. Grenka kapljica pri novi ureditvi pa je ostaja, kajti v dvojezičnih občinah Škoc-jan in Dobrla vas bodo tudi v prihodnje slovenščino v občinskih in drugih uradih lahko uporabljali le prebivalci tistih v zakonu posebej navedenih krajev, ki so dobili tudi dvojezično krajevno tablo. Proti takšni ureditvi so sicer protestirale tudi slovenske politične organizacije, toda ugovor ni bil upoštevan, saj sta Dunaj in Celovec poudarjala, da so na ureditev o uradnem jeziku na pogajanjih 26. aprila letos pristali vsi trije predsedniki slovenskih političnih organizacij ... Ivan Lukan gospodarstvo Moody's znižal oceno Slovenije LJUBLJANA - Agencija Moody's je za eno stopnjo z Aa2 na Aa3 znižala bonitetno oceno Slovenije, ob tem pa opozorila na morebitno nadaljnje znižanje bonitete. Znižanje bonitete ni presenetilo, a ministrstvo za finance poudarja, da je Moody's pri svoji oceni preveč previden. Evropska komisija kljub padcu bonitete verjame v Slovenijo, gospodarstvo pa se boji težav. Med glavnimi dejavniki za znižanje ocene in nadaljnje preverjanje ocene je med drugim zvišanje tveganja, da bo država morala zagotoviti dodatno podporo slovenskemu bančnemu sistemu. Nadaljevanje finančne krize je razkrilo ranljivost kakovosti naložb bančnega sistema, kapitalske ustreznosti in kratkoročnega načina financiranja bank iz tujih virov. V Lipici danes in jutri zaključni boji svetovnega prvenstva LIPICA - V Lipici se bo jutri zaključilo svetovno prvenstvo eno, dvo- in šti-rivpreg za ponije, ki se je začelo v sredo. Zanimivo pa bo tudi danes od 9. ure naprej, ko bo na sporedu najbolj atraktivna preizkušnja z adrenalinsko vožnjo med grajenimi maratonskimi oviram. Odgovor na vprašanje, kdo bo kdo bo iz Lipice odnesel naslove svetovnih prvakov pa bo znan jutri, ko se bo ob 9. uri začela finalna preizkušnja v spretnostni vožnji. Svečan zaključek prvenstva bo ob 16. uri s podelitvijo pokalov zmagovalcem. Fotografska razstava na Italijanskem inštitutu za kulturo v Ljubljani LJUBLJANA - Na Italijanskem inštitutu za kulturo v Sloveniji na Bregu 12 v Ljubljani bodo v četrtek, 29. septembra, ob 19. uri odprli razstavo del fotografinje Gianne Sbordoni z naslovom Barve in podobe toskanskega podeželja - Sprehod po dolini Val d'Orcia. Gianna Sbordoni Angelotti je rojena v Rimu leta 1948. Diplomirala je iz tehničnih ved in nato poučevala matematiko v eni od rimskih srednjih šol. Nato se je preselila v rodno deželo svoje družine To-skano. S fotografijo se ukvarja od svoje-ga16. leta, ko je naredila prve posnetke z aparatom Leica M2. Razstava bo na ogled do 13. oktobra. furlanija-julijska krajina - Odborniki Severne lige bojkotirali včerajšnjo sejo deželne vlade V deželni večini se prepirajo o stolčkih Kamen spora so vplivna mesta v družbi Autovie Venete - Odbornik za promet Riccardo Riccardi je menda zagrozil z odstopom TRST - Medtem ko se zaostruje gospodarska kriza in ljudje vse manj zaupajo politiki in politikom, se v deželni desni sredini prepirajo o stolčkih. Kamen spora so imenovanja na vrhu avtocestne družbe Au-tovie Venete, ki so povzročila veliko nezadovoljstvo Severne lige. Njeni odborniki so v znak protesta bojkotirali včerajšnjo sejo deželnega odbora, ki jo je v odsotnosti predsednika Renza Tonda vodil njegov namestnik Luca Ciriani. Upravni svet Autovie Venete je predvčerajšnjim na predlog predsednika Alda Terpina za izvršnega direktorja družbe imenoval Enrica Raz-zinija. In to kljub nasprotovanju upraviteljev iz vrst Lige in stranke UDC. Obe stranki, ki sta sestavni del Ton-dovega zavezništva, sta Terpinu in posredno Tondu, ki je njegov politični pokrovitelj, očitala samovoljno držo in »enostransko« imenovanje Razzinija. Zaradi tega je Liga, kot rečeno, bojkotirala sejo deželne vlade. Včeraj popoldne je tiskovna agencija ANSA sporočila, da je zaradi zapletov v Autovie Venete odbornik za promet Riccardo Riccardi tik pred odstopom, kar je kasneje Dežela uradno zanikala. »Na seji sploh nismo vzeli v pretres možnosti Riccar-dijevega odstopa,« je pod večer izjavil podpredsednik Dežele Ciriani, ki je vsekakor ožigosal »nesprejemljivo zadržanje« Severne lige. »Če ima Bos-sijeva stranka politične ali druge pripombe na delo koalicije, obstajajo druge možnosti za razčiščevanje,« je dodal Ciriani. Oglasil se je tudi deželni vodja Lige Pietro Fontanini, ki zagotavlja, da ne bo deželne politične krize, nekatere stvari, dodaja, pa bo treba med zavezniki nujno razčistiti. Družba Autovie Venete, ki je v lasti Dežele FJK, upravlja avtocesto Trst-Benetke ter odcep do Avstrije, njen glavni cilj pa je gradnja tretjega avtocestnega pasu od Vileš do Mester, kjer se bo posodobljena avtocesta povezala z avtocesto za Milan oziroma optimist in računa, da bo tudi finančni problem kmalu rešen. To ni prvič, da prihaja do sporov in prepirov med Severno ligo in stranko Ljudstva svobode. Prvič pa se je zgodilo, da so z ligaši potegnili predstavniki sredinske stranke UDC, ki tudi v naši deželi ni v najboljših odnosih z Ligo, čeprav je njen politični zaveznik. Vsi (tudi v levosredinski opoziciji) so vsekakor prepričani, da bo Tondova deželna vlada vodila FJK vse do deželnih volitev, ki so napovedane za pomlad leta 2013. Tondo je že večkrat napovedal ponovno predsedniško kandidaturo, ki je nihče med zavezniki do tega trenutka ne postavlja v dvom. Niti Severna liga, čeprav do deželnih volitev manjkata skoraj še dve leti. Bolj zanimiva so s tega vidika dogajanja v levi sredini, ki bo morala prej ali slej pričeti razmišljati o svoji predsedniškem kandidatu ali kandidatki. Ženski spol je v tem primeru obvezen, saj o deželni kandidaturi še kar konkretno razmišlja evropska poslanka in deželna tajnica Demokratske stranke Debora Serracchiani. Njen glavni tekmec za kandidaturo je trenutno bivši por-denonski župan Sergio Bolzonello. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 24. septembra 2011 3 OPČINE - Slovenski raziskovalni inštitut Tudi letos pobude v okviru evropske Noči raziskovalcev Potekale bodo v videmski pokrajini - Predstavili so tudi nove raziskave in prenovljen logotip OPČINE - Sinoči je v 320 evropskih mestih, med katerimi so tudi Trst, Gorica in Videm, potekala evropska Noč raziskovalcev. V sklopu pobude Evropske komisije je letos Slovenski raziskovalni inštitut že šestič priredil vrsto pobud, ki pa bodo potekale s časovnim zamikom. Za središče dogajanja so letos izbrali videm-sko pokrajino, kjer se bosta zvrstili dve pobudi. Na dvojezičnem šolskem zavodu v Špetru se bodo dijaki udeležili raziskovalnih delavnic, v Naborjetu v Kanalski dolini pa bo okrogla miza z naslovom Stanje in perspektive raziskovanja Kanalske doline ter širšega območja na tromeji Italije, Slovenije in Avstrije. Raziskovalne delavnice, ki jih bo vodila raziskovalka SLORI-ja Norina Bo-gatec, bodo potekale dnevno v okviru jutranjih učnih ur od 26. do 30. septembra. Cilj delavnic je promocija raziskovalne dejavnosti med mladimi, ob tem pa želijo opozoriti na pomen znanosti in raziskovanja za družbeno rast ter posredovati sporočilo Noči raziskovalcev, da znanost in raziskovanje nista zgolj dejavnosti na akademskem nivoju, temveč sta del vsakdanjosti, tako da se z njima lahko soočajo tudi učenci in dijaki. Dijaki nižje srednje šole v Špetru bodo pod mentorstvom profesorjev in raziskovalcev izpeljali krajšo raziskovalno nalogo o družbenih pojavih in o življenju na šoli in v prostem času. Dijaki bodo s skupinskim delom, ki je privlačna in učinkovita učna metoda, spoznali pobliže metode empiričnega raziskovalnega dela. Okrogla miza v Naborjetu, ki jo SLORI prireja v sodelovanju s SKS Planika, bo 6. oktobra ob 16. uri v Beneški palači. Analizirali bodo trenutno stanje -a tudi preteklo in bodoče - raziskovalne dejavnosti v Kanalski dolini in širšem območju ob tromeji. Pred tem bodo pred- Z leve proti desni: ravnateljica inštituta Maja Mezgec, raziskovalka Norina Bogatec, namestnik ravnatelja in raziskovalec Devan Jagodic, raziskovalka Zaira Vidali in podpredsednik inštituta Rudi Bartaloth kroma stavili znanstveno-raziskovalne publikacije, ki sta jih v zadnjih letih izdala SLO-RI in SKS Planika. Ob tej priložnosti bodo tudi nagradili diplomska in podiplomska dela natečaja SLORI-ja. Raziskovalci SLORI-ja so včerajšnjo tiskovno konferenco v dvorani ZKB na Opčinah izkoristili tudi kot priložnost za predstavitev izvedbe petih novih longitudinalnih raziskav, ki bodo preučevale dinamike in spremembe znotraj slovenske narodne skupnosti v času na področjih šolstva, identitete, jezika, mladih in društev. Namestnik ravnatelja Devan Jagodic pa je predstavil še nov logotip inštituta, ki istočasno predstavlja pomladitev in kontinuiteto prejšnjega. (and) Javna razpisa za finančne podpore rednih dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu v letu 2012 LJUBLJANA - V Uradnem listu RS (UL št. 74/2011) sta bila včeraj, 23. septembra 2011, objavljena razpisa Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za sofinanciranje rednih dejavnosti in projektov na področju Slovencev v zamejstvu (področje A) in Slovencev v izseljenstvu (področje B) v letu 2012. Namen razpisa je spodbujanje dejavnosti in projektov, ki utrjujejo narodno, jezikovno in kulturno identiteto ter spodbujajo znanstveno, gospodarsko in čezmejno povezovanje ter sodelovanje mladih. Rok za oddajo vlog je 28. oktober 2011. Besedilo razpisa in dokumentacijo najdete tudi na spletni strani www.uszs.gov.si ter na spletni strani www.slovenija-danes.slovenci.si. CELOVEC - Konferenca Kot izhodišče koroške izkušnje pri večjezičnosti CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je skupno z Omrežjem za večjezi-čnost in jezikovno raznolikost v Evropi (RML2 future) prireditelj 3. Regionalne konference na temo Zgodnja večjezičnost od 25. do 27. septembra v Celovcu. Konferenca ima za cilj promocijo dvo- in več-jezičnosti, ki je pri narodnih skupnostih in s tem v večjezičnih regijah nekaj samoumevnega. Evropski cilj pa je zato večjezičnost že od zgodnjih otroških let naprej. Pri tem bodo služili kot podlaga za refleksijo še posebej na Koroškem, torej v obmejni regiji med Avstrijo, Slovenijo ter Italijo zbrane izkušnje in aktivni projekti v otroških vrtcih in osnovnih šolah. Konferenca se začne jutri zvečer s pozdravnimi besedami predsednika NSKS Valentina Inz-ka in predsednika evropske krovne organizacije FUENS (Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti) Hansa Heinricha Hansena. Pričakujejo 75 udeležencev iz enajstih držav - med njimi bodo tudi zastopniki Južne Tirolske, Gra-diščanske, Zahodnih Frizijcev, nemškogovoreče skupnosti v Belgiji, Lužiških Srbov, manjšin iz nemško-danskega obmejnega področja in iz Madžarske ter Rusije. Konferenca je umeščena v okvir Evropskega dneva jezikov 2011, ki se po vsej Evropi proslavlja v ponedeljek. Kot je znano, se je Evropski dan jezikov porodil iz navdušenja, ki je nastalo v povezavi s praznovanjem prvega dneva jezikov v Evropi leta 2001. (I.L.) UDINE FIERE 24. SEPTEMBER 3. OKTOBER 2011 5£Í CASA MODERNA Organizacija Glavni sponzor L'abitare in evoluzione. Welcome home - Dobrodošli doma. Dobrodošli na sejmu Casa Moderna, na razstavi z obnovljenimi oblikami, vsebinami in sporočanjem. Veliko izložbo opremljanja vašega doma smo dopolnili s sodobnim oblikovanjem ter najbolj znanimi domačimi in mednarodnimi razstavljalci. Sejem Casa Moderna je še bolj pozoren do okolja in eko arhitekture v posebni razstavni hali Biološka hiša. 58. sejem Casa Moderna. Vedno mlad. Novi urniki sejma Casa Moderna: ponedeljek / petek 15.00_21.00, sobota / nedelja 10.00_21.00 www.casamoderna.it S pokroviteljstvom Ud i ne O hiere UdJire e Garlzla Flere SpA V sodelovanju s nnn CASSADIRISPARMIO DELFRIULI VENEZIA GIULIA Sponzor Tehnični sponzor Provincia di Udine Proüincie di XJdin Campra di Commercio ■ Udine Allianz ® AMGA 4 Sobota, 24. septembra 2011 GOSPODARSTVO ekonomska politika - Romano Prodi gost posveta na tržaški univerzi gm • v i v« Se je cas, da preprečimo zdrs v gospodarsko recesijo Profesor ocenjuje, da proizvodni model severovzhodne Italije ni zastarel Romano Prodi je bil osrednji gost plenarnega zasedanja na posvetu o gospodarskih perspektivah severovzhodnega dela Italijekroma TRST - Proizvodni model severovzhodne Italije je še vedno aktualen, predelovalna industrija ni v zatonu, saj je tista, ki največ prispeva k izvozu Italije. Toda industrijski okoliši ostajajo majhni, model družinskih podjetij ne zagotavlja rasti, ampak zaradi generacijskih zamenjav pogosto povzroča propad podjetij. Če k temu prištejemo še pomanjkljive prometne infrastrukture in šolski sistem, ki ne odgovarja na potrebe podjetij po tehnično usposobljenem kadru, potem je na dlani, da tukajšnji proizvodni model potrebuje temeljito osvežitev. Romano Prodi, ki je bil včeraj osrednji gost na posvetu z naslovom Institucionalne spremembe, konkurenčnost in industrijske politike na primeru italijanskega Severovzhoda, je torej prepričan, da sistem majhnih in srednjih podjetij, tipičen za ta del države, ni v krizi. Še več, zavrnil je tudi tezo, da drsimo v novo recesijo. »Upali smo v veliko hitrejše okrevanje. Lani smo verjeli, da nam bo letošnje leto prineslo gospodarsko rast, a se to ni zgodolo. Pa ne samo v Italiji, tudi ne v Veliki Britaniji, ZDA, vendar smo v relativnih vrednostih na repu,« je dejal profesor, ki je v pogovoru z novinarji odločno zavrnil možnost, da bi se vrnil v politiko. »V parlamentu sem prejel nezaupnico in kadar izgubiš zaupanje, moraš domov,« je bil jasen. Prodi se je sicer izognil direktni polemiki z Berlusconijevo vlado, še danes pa ji zameri, da je ukinila občinski davek na nepremičnine ICI. Brez njega si namreč ni mogoče zamišljati davčnega federalizma, in če ga vlada namerava resno uveljaviti, bo morala spet uvesti ICI in raje ukiniti druge davke. Glede velikih sistemov je bil nekdanji premier kritičen do italijanskega šolskega sistema, ki da je daleč od potreb gospodarstva, do nespodobno majhnih vlaganj v znanje in raziskovanje in do pojmovanja prožnosti trga dela, ki se je sprevrglo v dramatično prekernost. Rešil je samo zdravstveni sistem, ki je boljši od številnih primerljivih v razvitem svetu in je tudi znatno cenejši. »Imamo preveč univerz? Seveda, ker so vse enake,« je meni profesor, ki pogreša tretjestopenjsko podiplomsko izobraževanje. Glede privatizacij je še vedno prepričan, da so potrebne, narobe pa je, da se pozornost za privatizirana podjetja konča pri njihovi prodaji, potem pa zasebnike pusti, da delajo, kar hočejo. Vloga države mora biti nadzorovalna, še posebni pri velikih sistemih. Kaj pa banke? S polomom, ki pretresa borze, je treba preprečiti, da nam ne zbežijo v tujino, je posvaril Romano Prodi. (vb) Dežela FJK plačuje za znižanje bonitete države VIDEM - Agencija Standard&Poor's (S&P) je Deželi FJK potrdila njeno samostojno boniteto na ravni AA, ki bi jo imela, če ne bi medtem prišlo do znižanja bonitete Italiji. Ker pa kreditna ocena dežele ne more biti višja od državne, se je uradna boniteta Dežele FJK znižala od A+ na A. Kot so sporočili z Dežele, je »ocena, zasnovana na tehničnih merilih o likvidnosti in zadolženosti, okrepljena po zaslugi močne institucionalne strukture FJK in priznanja njene avtonomije«, kar je agencija S&P potrdila tudi s svojimi neodvisnimi kriteriji ocenjevanja. Agencija S&P potrdila boniteto družbe Generali TRST - Agencija Standard&Poor's je sporočila, da nedavno znižanje bonitete za italijanski javni dolg ne vpliva na oceno kreditne sposobnosti tržaške zavarovalne družbe Generali. Ta tako ohranja oceno AA- in stabilni izgled. S&P ocenjuje, da sta konkurenčni položaj in operativna sposobnost krilatega leva »zelo močna«, medtem ko je izpostavljenost tveganju italijanskega državnega dolga »zmerna«. Podelitev nagrad s tekmovanja OIio Capitale TRST - V kraju Buccheri v pokrajini Sirakuze na Siciliji bo jutri nagrajevanje najboljših oljčnih olj, ki so tekmovala na petem razpisu letošnje izvedbe sejma Olio Capitale v Trstu. Nagrajevanje je tržaška Trgovinska zbornica, ki s podjetjem Aries prireja sejem, organizirala na Siciliji, ker prihajajo skoraj vsa nagrajena olja z juga države. Slovesnost bo spremljala okrogla miza, ki jo bo vodil Luigi Caricato, nagrade pa bo dobitnikom izročil predsednik tržaške zbornice Antonio Paoletti. Deutsche Bank odprla poslovalnico v Vidmu VIDEM - Če Deutsche Bank nadaljuje z vlaganji v Italiji, to pomeni, da verjame v to državo, je dejal odgovoren za mrežo poslovalnic nemške banke v Italiji Silvio Ruggiu na včerajšnji slovesnosti ob odprtju nove poslovalnice v Vidmu. To je že četrta poslovalnica nemške banke v Furlaniji-Julijski krajini. podjetništvo - Najstarejša »valilnica« podjetij v Sloveniji Inkubator Sežana proslavil 20-letnico uspešnega delovanja SEŽANA - Inkubator Sežana je včeraj proslavil 20-letnico delovanja. Na svet je pomagal več kot 90 podjetjem, od katerih jih je 70 še aktivnih. V inkubatorju je trenutno 36 podjetij, ki so lani ustvarila več kot četrtino dobička vseh podjetji v štirih kraških občinah. Nekdanji in sedanji in-kubiranci zaposlujejo 300 ljudi, če pa bi šteli tudi delovna mesta, ki so jih družbe prenesle iz regije in države, je bilo skupaj ustvarjenih več kot tisoč delovnih mest. Občina Sežana, ki se je na začetku 90. let spopadla s propadom podjetij in povečanjem števila brezposelnih, in svetovalno podjetje Sloveneta iz Sežane sta v času, ko se še ni govorilo o javno-zasebnem partnerstvu in ko država še ni vedela, kaj bi s podjetniškimi inkubatorji, v prostorih propadlega podjetja Iskra ustanovila eno prvih »valilnic« novih podjetij v Sloveniji. Sežanski inkubator je izmed 16 tedaj ustanovljenih v državi edini še delujoč. Tovarniške hale Iskre v stečaju, ki so obsegale 6500 kv. metrov površine, so začeli prenavljati in dograjevati z dohodkom od minimalnih najemnin in razprodaje tovarniške opreme, pozneje pa tudi s sredstvi evropskega programa Phare in države. Ko so iz inkubatorja izšli prvi »diplo-miranci«, podjetja, ki so presegla začetno rast, so v bližini zgradila svoje nove poslovne prostore. Skupna površina inkubatorja je danes 8555 kv. metrov, podjetja pa so zgradila še dodatnih 17.000 kv. metrov. Podjetja, ki so začela poslovati v in- Poslopje, v katerem domuje sežanski inkubator, ki je včeraj obhajal 20-letnico delovanja arhiv kubatorju ali so še vedno pod njegovim okriljem, so lani dosegla četrtino vsega ustvarjenega dobička v štirih kraških občinah, proizvodna podjetja pa 15 odstotkov vsega izvoza in 13 odstotkov vseh prihodkov proizvodnih družb na Krasu. Ustvarila so 32 milijonov evrov prihodkov in 1,6 milijona evrov čistega dobička, je poročalo spletno Delo. »Naš cilj je ustvarjati podjetja, ki bi poslovala s čim večjim dobičkom in ustvarjala čim več kakovostnih delovnih mest. Dolgo časa smo bili največji poslo-vno-inovacijski center, prehitel nas je le Tehnološki park Ljubljana. A ker delujemo v kraju s 6000 prebivalci, menim, da gre za res velik uspeh,« je za Delo povedal Stojan Gorup, ki inkubator vodi 16 let. V sežanskem inkubatorju imajo mlada podjetja v triletni inkubaciji popust pri najemnini, pomagajo jim pri ustanavljanju, začetni rasti, povezovanju s centri znanja in z drugimi podjetji ter na razpisih. Zaradi zelo ugodnih pogojev in celovite storitve so privabili tudi inovativna podjetja iz Italije, je za Delo povedal direktor družbe Mathitech iz Doline pri Trstu Enrico Mer-lani, ki je v inkubator prišla lani. »Smo visoko inovativno podjetje na področju bio-medicine. Prostorov in ugodnih pogojev za začetek proizvodnje na Tržaškem nismo mogli najti, pa smo jih v Sežani. Stojan Go-rup nas je zelo lepo sprejel. V inkubatorju funkcioniramo kot družina in smo s pogoji popolnoma zadovoljni. To ni le prostor, to je popolna storitev,« je navdušen Merlani. EVRO 1,3430 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. septembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 23.9. 22.9. ameriški dolar 1,3430 japonski jen 102,32 l/i^ii-l/! M it Q con? 1,3448 102,59 r\i i_cijj>r\i j ucii i ruski rubel - inHiicka riirvii^ i 43,3800 66,3880 8,6040 8,6040 43,2059 66,6720 iiiuijjiva i UUMG y danska krona rvritancKi ti int _HJ, -IOOVJ 7,4421 0,87235 UUfU/ Z-\J 7,4458 0 87310 L/1 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\c 2 «fnns 9,3127 7,8855 9,2762 7,7570 1 1UI VCJKCI l\l Ul IG češka krona ; 24,870 12195 24,878 1,2208 jVILoIjKI llallK estonska krona rnaM7arcKi tnrint 91 15,6466 91 75 15,6466 293,06 11 iciu^ai jivi luiiiiL z. poljski zlot 4,5130 1 3856 4,3333 1,3594 KC11 IOUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcKi 1,3838 1,9558 1,3691 1 9558 UUlUal JM ICTV romunski lev lilY\\/CKl ifac 4,3115 3,4528 4,3030 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats 0,7093 0,7093 2,4887 islandska krona 290,00 turčba lira *)/l707 290,00 2,4636 hrvaška kuna 7,4870 7,4845 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 23. septembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,23350 0,35556 0,52922 -LIBOR (EUR) - - - -LIBOR (CHF) 0,00167 0,00100 0,0667 EURIBOR (EUR) 1,351 1,537 1,736 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg ■ 38.972,34 € -2.435,03 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 23. septembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,80 INITEDIII IDr»DA 1 ->1 -1,69 KRKA I I IKA KOPER 49,90 -1,58 -1 26 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,40 150,00 15700 -1,32 TELEKOM SLOVENIJE 60,99 +0,00 -0,85 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 19,35 AERODROM LJUBLJANA 12,10 DELO PRODAJA 21,00 rrm an nn -15,54 +2,98 ISKRA AVTOELEKTRIKA 18,99 - ICTD A BCM7 ") ")"> NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,69 -7,03 KOMPAS MTS NIKA 3,80 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS HIB! IANA 11,00 5,86 12,80 -0,68 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 255,00 28,50 179 00 -0,70 IERME ČAIEŽ Žito ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,00 12,62 -1,41 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 23. septembra 2011 +I,35 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,86 58,75 +0,12 +1,12 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 9,40 1,11 +0,43 -3,04 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,38 1,38 +3,34 +6,98 -0 12 EDISON ENEL ENI 0,86 2,91 12 37 +0,34 +1 39 FIAT FINMECCANICA 4 5 21 +3,37 FINMECCANICA GENERALI IFIL 10,85 +4,30 +0,93 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,01 1124 +6,14 +1 54 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,48 -0,36 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,14 5,57 1 62 -1,91 +1,27 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,15 +1,57 +1,08 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,77 26,46 -4,22 -1,19 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,35 4,73 -0,42 -2,72 TENARIS TERNA 0,76 9,51 +2,48 -0,42 +0 16 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,57 0,04 -0,24 -4 10 UNICREDIT 2,38 0,67 +4,38 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 79,72 $ -0,98 IZBRANI BORZNI INDEKSI 23. septembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 594,43 -1,91 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.846,96 915 97 -1,62 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 1.881,45 C7n Q/1 -0,85 -0,11 _1 í1q lisica i j, i ou j/ i ,uu SRX, Beograd - - DICV 1 un /\, -jai NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.134,78 -1,91 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.708,43 2.200,10 -0,24 +0,71 S&P 500, New York 1.129,96 -3,15 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.089,33 5.164,21 5.043,09 -4,21 -4,96 -4,64 CAC 40, Pariz 2.781,68 -5,25 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.994,00 895,9 1.995,75 -1,08 -3,56 -4,90 Nikkei, Tokio 8.560,26 -2,07 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.720,53 17.668,83 2.443,06 -2,55 -1,36 -2,78 Sensex, Mubaj 16.162,06 -1,22 / ITALIJA Sobota, 24. septembra 2011 5 italija - Po imuniteti Milaneseju na obzorju nove težave Večina proti Tremontiju Marcegaglia proti vladi Bo Severna liga rešila tudi mafije osumljenega ministra Romana? RIM - Vladna ladja je pravkar nepoškodovana obšla čer, ki ji je bilo ime Marco Milanese, in že so na obzorju nove nevarne pasti. Poimenujemo jih lahko kar z imenoma dveh ministrov, Giu-lia Tremontija in Saveria Romana. Minister za ekonomijo se je znašel v vrtincu polemik prav ob glasovanju o imuniteti za njegovega do pred nedavnim tesnega sodelavca in zaupnika Milaneseja. Tremonti se je izognil glasovanju o imuniteti v poslanski zbornici in raje odpotoval na zasedanje Mednarodnega denarnega sklada v New York, s tem pa je izzval jezo mnogih nasprotnikov, ki jih ima v desni sredini. Označili so ga za strahopetca in nemo-ralneža, Berlusconijev Il giornale težko udriha po njem, marsikdo v desni sredini pa zahteva njegovo zamenjavo. Med temi so se včeraj oglasili sen. Ljudstva svobode Raffaele Lauro, minister Altero Matteoli in nekdanji koordinator LS Sandro Bondi. Berlusconi molči, a ne skriva nejevolje nad gospodarskim ministrom, s katerim je bil že večkrat v nesoglasju. »Kar je pri tem hudo je, da se ne prepirajo zaradi Tremontijeve ekonomske politike, temveč je v teku 'libanonski' spopad med nasprotujočimi si frakcijami večine,« komentira Roberto Della Vedova (FLI). Drugi minister na odstrelu bi utegnil kmalu biti vodja vladnega resorja za kmetijstvo Saverio Romano, ki je v sodni preiskavi osumljen sodelovanja z mafijo. Prihodnji teden bo poslanska zbornica glasovala o zahtevi Demokratske stranke in Italije vrednot po individualni nezaupnici. Romano, ki je prav včeraj podal obračun svojega šestmesečnega dela na ministrstvu, je prepričan, da se bo iz zagate izmazal tako kot Milanese s podporo Severne lige, saj je njen načelnik Marco Reguzzoni že napovedal podporo tudi mafijskih poslov osumljenemu ministru. Tak razplet pa bi za večino lahko pomenil tudi politični avtogol. Če bo na- mreč sodnik sprejel zahtevo tožilcev po vložitvi formalne obtožnice zoper Romana, bi njegov umik iz vlade zelo verjetno zahteval sam predsednik republike Napolitano, ki že ob imenovanju ni skrival nejevolje zaradi izbire kontro-verzne osebnosti. Po drugi strani pa bi se v velikih težavah lahko znašla tudi Severna liga. Baza že glasno očita vodstvu, da je z odobritvijo imunitete za Mila-neseja izdalo ideale gibanja, reševanje domnevno z mafijo povezanega ministra pa bi bilo že podobno političnemu samomoru oz. »poslednjemu dejanju politične avanture Carroccia,« kot se je izrazil poslanec DS Alberto Losacco. Politični odmev ima tudi nov napad Confindustrie na vlado. Predsednica Emma Marcegaglia je včeraj na skupščini industrialcev Toskane zahtevala »takojšnjo in realno spremembo« sicer bo Confindustria »ločila svoje odgovornosti od vladnih«. Marcegaglia pravi, da se ne bodo več zadovoljili z malenkostmi in napoveduje, da bodo skupaj z drugimi socialnimi partnerji predložili nekakšen »manifest podjetnikov«. V njem bodo zahtevali maloštevilne vendar korenite reforme, ki naj dajo Italiji novega zagona. Na spisku, je dejala, bo zahteva po selektivnejšem krčenju javnih izdatkov, reformi pokojnin in sočasnem zmanjšanju davčnega pritiska, prodaji državnega premoženja in liberalizacijah, planu za infrastrukture. Posebno je poudarila davčno reformo, ker »je treba zmanjšati davke delavcem in podjetjem, ki danes držijo pokonci državo. V ta namen smo tudi pripravljeni sprejeti zmerno obdavčitev premoženj«. Minister Saverio Romano ansa afganistan - Število italijanskih žrtev naraslo na 44 Trije italijanski vojaki umrli v prometni nesreči pri Heratu Terensko vozilo italijanske vojske lince ansa KABUL - Še trije italijanski vojaki so včeraj umrli v Afganistanu. Tokrat ne spopadu s talibani temveč v prometni nesreči. Žrtve so 34-letni poročnik Riccardo Bucci iz Milana, član regimenta Se-renissima iz Benetk, 32-letni višji desetar Mario Frasca, iz Foggie, ki je služboval pri poveljstvu kopenskih sil v Veroni in 28-letni višji desetar Massimo Di Legge iz Aprilie (Latina) s centralnega logističnega poveljstva v Rimu. Glasnik generlaštaba obrambe gen. Massimo Fogari je dejal, da je šlo za incident na zelo prometni cesti, točnejših informacij o dinamiki pa uradni viri niso dali. Po prvih rekonstrukcijah naj bi se trije vojaki na terenskem vozilu lince vračali z misije proti poveljstvu italijanskih enot v Heratu. Glasnik tamkajšnjega italijanskega kontingenta Marco Amoriello je povedal, da je bila trojica dodeljena vežbanju afganistanskih vojakov. Opravili so svojo nalogo in se vračali na poveljstvo. Eden je bil pri priči mrtev, druga dva so skušali oživljati na kraju nesreče, vendar sta kmalu zatem podlegla za posledicami. Z včerajšnjimi se je število italijanskih v Afganistanu umrlih vojakov povzpelo na 44. Italijanski kontingent šteje trenutno 4200 vojakov. Težke besede med Vendolo in homofobnim Fedejem FIRENCE - »Sem gej, a nisem prasec«. Tako je Nichi Vendola včeraj na prazniku SEL komentiral grob homofobni napad s strani direktorja TG4 Emilia Fe-deja, ki je v oddaji La zanzara na Radiu 24 prostaško ironiziral na račun »revčka« Vendole in njegovih sicer nikoli prikritih spolnih nagnjenj. Fede je včeraj trdil, da je želel napasti Vendolo, ker ga je le-ta označil za »zvodnika in dobavitelja kokaina«, ne pa njegove spolne usmeritve. Resnici na ljubo pa so izrazi, ki jih je pri tem uporabil, neposredno namigovali na spolnost. Sporen seznam istospolno usmerjenih politikov desnice Kot so zagrozili pred dnevi, je gibanje Equality Italia včeraj objavilo na spletu imena desetih politikov desnice, ki naj bi bili prikriti homoseksualci. Ne zato, da bi obsojali njihovo nagnjenje - trdijo -, pač pa da bi razkrili njihovo lice-merstvo, saj kot politiki nočejo priznati enakopravnosti gejem. Na seznamu so se znašli minister Calderoli, podtaj-nika Gianni Letta in Bonaiuti, guverner Lobardije Formigoni, parlamentarci Gasparri, Adornato, Baccini, Corsaro, Milanese in Volonté. Nekateri med njimi so bolj ali manj ironično zanikali isto-spolna nagnjenja, mnogi drugi politiki pa so obsodili objavo. Od nje so se ogradila tudi združenja gejev. Razpečevalec preživel skok s 185-metrskega viadukta BAGNARA CALABRA - Skrival je 175 doz heroina in skušal pobegniti policiji, ki ga je ustavila na avtocesti Salerno-Reggio Calabria. Skočil je s 185 metrov visokega viadukta in pri tem ostal živ. Neverjetni dogodek se je pripetil prejšnjo noč. Protagonist je 44-letni Antonio Di Mauro iz Catanie. Bil je v avtu z bratom, ustavljen na robu cestišča. Približala se jima je izvidnica policije, nakar je Di Mauro stekel v noč in skočil čez ograjo viadukta. Očitno se zaradi teme ni zavedal, da je pod njim 185-me-trsko brezno. K sreči se je zakotalil po strmem pobočju in nazadnje pristal v strugi potoka, iz katere so ga po treh urah dela izvlekli gasilci. Dobil je rane in zlome, zaradi katerih se bo zdravil 30 dni, potem pa se bo najbrž pridružil bratu v zaporu. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Italija ni samo »surovi in vulgarni« Berlusconi, premier pa predstavlja največji problem za Italijane Sergij Premru V ospredju poročanja tujih medijev je te dni še posebej sklep agencije Standard & Poor's, ki je znižala bonitetno oceno Italije. Liberalni in konservativni časopisi soglasno pripisujejo spodrsljaj neprepričljivemu vodstvu države. Kritika je še posebej ostra v nemških medijih in kmalu bomo videli, zakaj so posebej našpičeni proti Italiji. »Sredi krize, ki ogroža Italijo, se Berlusconi ukvarja z drugimi problemi. Iz telefonskih prisluškovanj izhaja podoba ostarelega človeka, ki je obseden s seksom,« piše Der Tagesspeigel. »Standard & Poor's opozarja na nezadostne reforme in na perspektivo politične nestabilnosti,« meni Der Spiegel, »vendar Berlusconiju manjkajo kesanje, razsodnost in razumnost.« Po oceni bavarskega Süddeutsche Zeitung »gre za hud udarec Berlusconiju, ki reagira neracionalno.« »Nič ne kaže, da bi bil Berlusconi sposoben zagotoviti izhod iz krize« trdi Die Welt. Prva televizijska mreža Ard pa poudarja, da znižanje italijanskega ratinga izhaja predvsem iz nizke ocene političnega vodstva italijanske države. Podobne ocene posredujejo tudi mediji po ostalem svetu, tokrat pa bi se rad osredotočil predvsem na nemške, ki poleg večnega zaničljivega odnosa do polotoka imajo tokrat poseben razlog za polemiziranje z Berlusconijevo Italijo. Silvio Berlusconi je obiskoval li-cej pri milanskih salezijancih. Škoda, ker bi ga bolj prebrisani jezuitski vzgojitelji naučili, da »nisi caste, tamen caute«, to se pravi, da če že ne moreš biti deviški, bodi vsaj previden. Očitno italijanski premier ni ne eno ne drugo, sicer ne bi pomislil in še manj rekel, kar je pač rekel na račun nemške kanclerke Merklove, in to v telefonskem razgovoru z enim od vpletenih v afero dobavljanja mladih prostitutk. Nemški kanclerki se je že zameril, ko jo je nonšalantno pustil čakati pred začetkom vrha Nato aprila 2009, ker je pač bil zaseden z mobitelom, še prej pa se je novembra 2008 osmešil, ko jo je presenetil z znamenitim otročjim ku-kujem na tržaškem Velikem trgu. A to so bile malenkosti, tokrat gre zares. Italiji pač teče voda v grlo, njena finančna in ekonomska usoda visi na nitki, prihodnost je v precejšnji meri odvisna prav od nemške volje, če naj reši polotok ali pa ne. V takih okoliščinah se je priletnemu napudranemu premieru s preprogico na glavi zdelo primerno, da je prostaško ocenil ... zadnjico Merklove. Neumestna izjava je pritegnila nemške medije kot muhe na med. Der Spiegel med drugim objavlja izjavo nekdanjega italijanskega veleposlanika v Berlinu Antonia Purija Purinija: »To ni več opera buffa, to je tragedija. Po takšni izjavi, kdo bo še ponudil roko Italiji, ki jo še kako potrebuje v tej dramatični ekonomski situaciji?« Prav vplivni Der Spiegel napoveduje možnost diplomatske krize med Berlinom in Rimom zaradi neprimernih besed italijanskega premiera, ki je »surov in vulgaren«, kot piše v naslovu članka. Hamburški tednik z milijonsko naklado navaja »nesramni izraz«, s katerim naj bi Berlusconi ocenil kanc-lerko, in to v originalu: »Una culona inchiavabile.« Izraz je težko prevedljiv, Der Spiegel pa ugotavlja, da je Ber-lusconija res »težko prekositi glede vulgarnosti in robatosti«, še zlasti zaradi dejstva, da tak izraz prihaja s strani premiera pomembne evropske države in da žali kanclerja države, ki najbolj pripomore k ohranitvi evra. »Sredi sedanje krize so take besede nesprejemljive«. O oceni italijanskega premiera glede zadnjice nemške kanclerke poročajo mediji tudi drugod po svetu, še posebej zanimivi pa so poskusi prevoda tako neobičajne izjave državnika. Britanski The First Post je Berlusconijev izraz prevedel kot »unfuckable lard-arse«, kjer zadnji izraz pomeni »debela rit«. El Referente piše »culo mantecoso infollable« in prevod je verjetno boljši od originala, ker mu dodaja priz- vok po mehkem maslu. Ocena španskega dnevnika pa je vse prej kot mehka: »Premier je skrajno drzen, če si upa žaliti osebo, ki drži v rokah ključ njegove morebitne rešitve.« Kulinarični prizvok ima tudi poročanje belgijske franko-fonske televizije: pri Rtbf so se namreč poslužili izraza »boudin imbaisable«, kjer izraz boudin velja tako za klobaso kot za debelejšo žensko. Podoben prizvok ima tudi prevod madžarskega Bi-likk: »Frigid hajas libanak«, to se pravi hladna gosja maščoba. Oskarja pa si zasluži norveški finančni dnevnik E24, ki je objavil italijanski original z domiselnim prevodom: »Et menneske med fet rumpe som det ikke gar an a ligge med«, kar pomeni oseba z veliko zadnjico, s katero ni primerno hoditi v posteljo. Po oceni časopisa iz Osla pa »spolna obsedenost« italijanskega premiera utegne povzročiti hujše posledice za usodo evra in Evropske unije. Še nekaj citatov z našega konca sveta. Hrvaški Tportal piše, da je »nje-mačku kancelarku nazvao nejeb... i de-beloguzom«, slovenski Žurnal24 bolj sramežljivo, da je »debela ku... , ki je ne bi pof...«, medtem ko ljubljanski Dnevnik navaja angleške vire, po katerih »naj bi v telefonskem pogovoru v začetku junija Berlusconi Merklovo označil z debelo ki ni za pof***t.« Tudi v oddaljeni Afriki poročajo o zadnjem spodrsljaju italijanskega premiera, vendar bolj previdno kot pri nas. The Ghana Nation posveča samo nekaj vrstic Berlusconijevi oceni zadnjice nemške kanclerke: »Berlusconi-jev komentar se nanaša na spol in izgled gospe Merklove. Stavek pa je preveč vulgaren, da bi ga objavili v časopisu, ki je namenjen družinam.« Tako pišejo v Afriki, ki jo včasih imamo za primitivno. Vsak od bralcev naj oceni, če so bolj primitivni v črni Gani ali na vrhu italijanske države. Pa vrnimo se v Nemčijo. Kako gledajo s severne strani Alp na Italijo, ki stopica na robu prepada, medtem ko se njen premier ukvarja z zadnjico kanclerke in s svojimi sodnimi zapleti zaradi prostitutk? Zgovorno je pisanje že prej omenjenega Süddeutsche Zeitung, ki napoveduje »jesen za Italijo«. »Italija sicer ni samo Berlusconi, vendar njen prvi minister, ki pooseblja krizo zaupanja, predstavlja največji problem za Italijane.« Zavezništvo s Severno ligo preživlja težave, zaupanje v premiera je na najnižji ravni, sam pa se kot vedno spopada s svojimi spolnimi škandali, piše dnevnik iz Muenchna. »Borza požira milijarde, občani se spopadajo s težavami, premier pa se po telefonu pogovarja z malopridneži.« 6 Sobota, 24. septembra 2011 RUBRIKE APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ZNANOST - Včeraj je tudi v Trstu že tretje leto zapored potekala Noč raziskovalcev Od alternativnih virov energije do nagačenih živali in Rubikove kocke Množičen obisk občanov, še zlasti učencev in dijakov tržaških šol - Benedetti: To je pot, po kateri je treba hoditi Eksperimenti tržaških raziskovalcev so bili za učence in dijake tržaških šol prava paša za oči kroma Velik uspeh: tako so organizatorji -v prvi vrsti Občina in Pokrajina Trst, Univerza v Trstu in Trgovinska zbornica, medtem ko je bila med sponzorji tudi Zadružna kraška banka, katere transparenti so bili lepo vidni na prizoriščih - ocenili včerajšnjo Noč raziskovalcev, ki je potekala že tretje leto zapored sočasno s pobudami v 320 mestih v 32 evropskih državah. V Trstu je osrednje dogajanje potekalo na Velikem trgu pod šotori, kjer je okoli 380 raziskovalcev najpomembnejših krajevnih znanstveno-raziskovalnih ustanov od univerze, visoke šole Sissa in Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pa do Sinhro-trona, Znanstvenega imaginarija, Inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko ter mestnih znanstvenih muzejev, ki so številnim obiskovalcem orisali delovanje svojih ustanov, še bolj pa posredovali dognanja in prikazali eksperimente o temi letošnje Noči raziskovalcev -energije in to preko praktičnih prikazov, predavanj, pa tudi manj konvencionalnih pobud, kot so bili koncerti in ekskurzije. Tako so obiskovalci, med katerimi je bilo - zlasti v dopoldanskih urah - veliko učencev in dijakov kakih tridesetih tržaških šol, med temi tudi slovenskih (videli smo npr. dijake in profesorje nižjih srednjih šol Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana in Simona Gregorčiča iz Doline ter Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana), seznanili npr. s pomenom alternativnih virov energije in elektronskih sistemov za koriščenje energije, ki so jih prikazali raziskovalci Univerze v Trstu, medtem ko so jim predstavniki Znanstvenega imagina-rija prikazali energijo telesa, ki se giblje po tirnicah. Raziskovalci šole Sissa so zainteresiranim razlagali princip delovanja Ru-bikove kocke, pri obisku kioskov Inštituta za oceanografijo pa se je človek lahko seznanil s postopki nadzorovanja morskega okolja, medtem ko je npr. mestni naravoslovni muzej dal na ogled del svoje zbirke nagačenih živali. Prisotne so popoldne nagovorili tržaški župan Roberto Cosolini z odbor-nico za šolstvo Antonello Grim, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Po-ropat, rektor tržaške univerze Francesco Peroni in deželni odbornik za šolstvo Roberto Molinaro, ki so soglasno poudarili pomen pobude, ki je še posebej pomembna v času, ko se mora znanstveno raziskovanje soočati z vedno večjimi težavami, zato je treba ljudi informirati in krepiti kolektivno zavest o pomenu znanstvenega raziskovanja. Pobuda, ki je potekala od dopoldanskih do poznih večernih ur, je tako doživela velik uspeh, je v sporočilu za javnost menil koordinator projekta Star2011-Noč raziskovalcev prof. Franco Benedetti s tržaške univerze, za katerega je to dokaz, da je to pot, po kateri treba hoditi za širjenje znanosti med mladimi. (iž) OBČINA - Okoljevarstveniki Pozornost okolju in škedenjski železarni Občinska uprava je zelo pozorna do problematike spoštovanja okolja in se bo še posebej posvetila vprašanju škedenjske železarne ter ukrepom za boj proti onesnaževanju. Občina namerava v ta namen ponovno prevzeti v roke vajeti in postaviti pod javno kontrolo oziroma upravljanje naprave za monitoražo in merjenje onesnaženosti zraka, ki so na ške-denjskem območju. Še predvsem v zvezi s škedenjskim obratom pa bo občinska uprava sprožila vrsto ukrepov za zajezitev onesnaževanja, začenši z izdelavo novih omejitev za izdajo integriranega okoljskega dovoljenja (AIA), ki jih mora upoštevati vodstvo železarne. Občinski odbor je namreč že izdal negativno mnenje glede omejitev, na osnovi katerih so izdali zdaj veljavno dovoljenje AIA. To je poudaril občinski odbornik za okolje Umberto Laureni na srečanju, na katerem je včeraj na županstvu sprejel predstavnike nara- vovarstvenih združenj in odborov. Pobuda je bila v okviru mesečnih srečanj z okoljevarstveniki, ki jih občinska uprava namenja vprašanju varstva okolja. Laureni se je na srečanju poleg na železarno osredotočil na vprašanja zdravja, zračnega onesnaževanja in na prihodnje pobude za varčevanje z energijo. Laureni je goste seznanil z delovanjem mestne uprave na tem področju in med drugim potrdil, da so se že začele priprave za konferenco o zdravju in onesnaževanju. Njen namen bo po eni strani nuditi občanom in sredstvom javnega obveščanja točne informacije o kakovosti zraka, po drugi pa ugotoviti primerne ukrepe in jih udejanjiti. V tej luči je Laureni napovedal odprtje novega občinskega urada, ki se bo ukvarjal z vprašanjem varčevanja z energijo in alternativnimi viri energije. Občinska uprava bo prek tega urada tudi skrbela za promocijo, informiranje in raziskovanje. OBČINA TRST - Evropski dan jezikov Jezik - sredstvo za gradnjo miru, saj mora služiti sporazumevanju V ponedeljek dopoldne predstavitev projektov šol v muzeju Revoltella Jezik je sredstvo za gradnjo miru, saj mora služiti sporazumevanju, ne pa varanju. Tako so prepričani na Občini Trst, ki bo v ponedeljek v avditoriju muzeja Revoltella priredila srečanje ob že desetem evropskem dnevu jezikov, na katerem bodo glavne protagonistke nekatere šole iz Furlanije Julijske krajine oz. s Tržaškega, ki bodo predstavile zanimive projekte in pobude na področju znanja in učenja jezikov. Srečanje, ki se bo začelo ob 9.15 s pozdravom krajevnih oblasti in predstavitvijo Urada za Evropo Občine Trst, trajalo pa bo ves dopoldan, bo posvečeno spoznavanju nekaterih pobud, ki jih izvajajo šole, zunaj šolskih zidov pa ostajajo večinoma neznane. Tako bo večstopenjska šola iz Fagagne v Furlaniji nastopila z gledališko predstavo v nemškem jeziku, nemščini pa bo posvečen tudi projekt tržaške italijanske nižje srednje šole Corsi, ki je pripravila video posnetek za mlade turiste, v katerem obravnava deset umetniških del. Poleg njiju bosta s pesmijo nastopila pevska zbora slovenske osnovne šole Ivana Grbca-Marice Gregorič-Stepančič iz Šked-nja in italijanske nižje srednje šole Codermatz, obenem bo na sporedu tudi branje odlomkov o miru v okviru projekta Sporočati z nasmehom, na koncu pa bo stekla tudi igra z evropskimi jeziki. Temeljnega pomena je konkretnost pobud, ki bo omogočila, da bomo Evropo kot skupni dom imeli na dosegu roke, je na včerajšnji predstavitvi pod šotorom Urada za Evropo na Velikem trgu dejala tržaška podžupanja Fabiana Martini, ki je tudi citirala odlomek iz skupne izjave Sveta Evrope in Evropske komisije ob desetletnici evropskega leta jezikov, kjer med drugim piše, da so jezikovne sposobnosti bistvenega pomena za enakost in integracijo, medtem ko je ravnateljica tržaškega nemškega kulturnega centra Goethe Institut Alexandra Hagemann dejala, da učenje tujega jezika pomaga bolje razumeti lasten materni jezik in tudi samega sebe. Podobnih misli je bila direktorica občinske službe za komuniciranje Maila Zaratti-ni, ki je jezik označila za sredstvo spoznavanja drugega in drugačnega, zato sta Občina Trst in njen Urad za Evropo vedno posvečala veliko pozornost evropskemu dnevu jezikov. Občinski Urad za Evropo pa ne bo organiziral le tržaškega ponedeljkovega srečanja, je opozoril njegov predstavnik Andrea Bru-netti: letos mu je bila namreč poverjena naloga, da poskrbi za koordinacijo vseh tovrstnih pobud na italijanskem državnem ozemlju, kar v Trstu tolmačijo kot priznanje uradu za delo, ki ga je bil opravil v vseh teh letih. (iž) / TRST Sobota, 24. septembra 2011 7 TRŽAŠKA OBČINA - Obračun srečanja s tržaškim direktorjem Trenitalia Pettenello Čistilci vlakov: Skupen nastop občinskih mož obrodil sadove Zastavlja pa se nov problem: uslužbenci zadruge Croce Italia Marche že 3 mesece brez plač Ali se vrača Acquabomber? Zgonik: ob godu zavetnika zaprti občinski uradi Uprava občine Zgonik sporoča, da v četrtek, 29. septembra 2011, ob priliki sv. Mihaela - zgoniške-ga zavetnika, ne bodo delovali občinski uradi ter sledeče občinske storitve: služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, delavska in sme-tarska služba. V slogi je moč! Vodje svetniških skupin v tržaškem občinskem svetu so pod koordinatorskim vodstvom predsednika skupščine Iztoka Furlaniča z združenim nastopom uspeli tam, kjer je celo tržaška prefektura odpovedala: železniško podjetje Trenitalia so prisilili na soočanje z žgočim vprašanjem čistilcev vlakov. Po prvotnem obotavljanju je diretkor tržaškega železniškega okraja Mario Pettenella vendarle pristal na sestanek z občinskimi možmi, da so slednji izvedeli za stališče železniškega podjetja, obenem pa so direktorja seznanili s težkim položajem, v katerem se že mesece nahajajo čistilci vlakov. Vodje svetniških skupin so na tiskovni konferenci podali obračun srečanja. Ze dejstvo, da so »premaknili« Trenitalia in »prisilili« direktorja na srečanje, so ocenili kot uspeh združenega nastopa. Svetniške skupine levosre-dinske večine in desnosredinske opozicije so se strumno zavzeli za rešitev problema, Trenitalia je dan pred srečanjem sporočila, da bodo čistilci vlakov prejeli večji del zaostalih plač. Izplačali so jim jih prav včeraj. Občinski možje so napovedali, da bodo poslali pismeno zahtevo zdravstvenemu podjetju in deželi, da bi bili seznanjeni z nadzorom nad delom čistilcev vlakov, o katerem jim je na srečanju pravil direktor Pettenella. Ugotoviti hočejo, ali so sredstva, uporabljena za čiščenje vlakov za zdravje neoporečna, kot trdi Pettenella, ali pa ne, saj so jim delavci na sestanku pretekli teden omenili, da imajo opravka s čistili, ki so zdravju škodljivi. Na tiskovni konferenci je bil govor tudi o drugem aktualnem problemu. Zaposleni uslužbenci zadruge Croce Italia Marche, ki ji je zdravstveno podjetje oddalo v zakup službo prevoza bolnikov in bolehnih oseb, že tri mesece ne prejemajo plač. Gre skupno za 38 oseb. Vodje svetniških skupin so menili, da bi se morali pobliže seznaniti tudi s tem vprašanjem. Po vsej verjetnosti bodo v ta namen v prihodnjih dneh priredili srečanje s predstavniki uslužbencev. M.K. Tiskovna konferenca, na kateri so vodje svetniških skupin mestne skupščine ocenili srečanje s tržaškim direktorjem Pettenello kroma VOLILNI ZAKON - Zbiranje podpisov za njegovo ukinitev Proti »svinjskemu« zakonu Demokratska stranka zbirala podpise tudi na Opčinah - Podpisi do konca meseca V teh dneh se po trgih v mestu in tudi okoliških vaseh nadaljuje zbiranje podpisov za referendum za ukinitev sedanjega volilnega zakona, ki ga je sam njen tvorec, ligaški minister za upravno poenostavitev Roberto Cal-deroli, označil s pridevnikom »svinjski«, v italijanskem svetu pa je znan z visokodonečim latinskim izrazom »porcellum«. Pobudi se je pridružila tudi Demokratska stranka, ki je v preteklih dneh namestila mizico za zbiranje podpisov na Opčinah. Zanimanje ljudi je bilo res veliko, mnogi so pristopili in podpisali, da bi s tem podprli referendum, ki naj bi - tako si nadejajo organizatorji - odpihnil sedanji volilni zakon, ki daje strankam odločilno besedo pri izbiri parlamentarcev. V bolnišnici Burlo Garofollo so včeraj sprejeli 15-letno deklico zaradi zastrupitve, potem ko je spila malo mineralne vode iz neke plastenke. Zdravniško osebje je nemudoma poklicalo karabinjer-je. Na vratu steklenice, ki je bila pred odprtjem zapečatena, sta bili namreč dve majhni luknjici. Vsebino steklenice bodo analizirali izvedenci deželne agencije za okolje Arpa. Deklica ni utrpela hudih posledic, zadržali pa so jo na opazovanju. Zadevo preiskujejo karabinjerji. Dogodek je priklical v spomin zloglasnega »acquabomberja«, ki je v letih 2003-2004 zastrupil plastenke mineralne vode ali mleka v mnogih italijanskih mestih. Podobna vest je ponovno odjeknila v začetku junija v Padovi, ko so v bolnišnico sprejeli 20-letno študentko iz kraja Coldogno, ki je plastenko mineralne vode kupila na univerzi. Komaj ji je pljuskni-la voda v usta, jo je speklo vse grlo. K sreči vode ni zaužila, vsekakor pa se je zatekla po prvo pomoč v bolnišnico. Ogoljufal priletno žensko Približno 40 let star neznanec je včeraj ogoljufal 86-letno Trža-čanko in z njenega računa odnesel štiri tisoč evrov. Goljuf je žensko prelisičil z že običajno pretvezo, da pozna njenega sorodnika (v tem primeru sina), ki je v škripcih in potrebuje denar. Zenico je ustavil na cesti in ji povedal, da njen sin nujno potrebuje denar za neko zavarovalno polico. Gospa mu je posredovala štiri tisoč evrov, od katerih je tri tisoč dvignila na pošti, kamor jo je neznanec tudi pospremil. Zadevo preiskujejo karabinjerji. To je že druga, v bistvu enaka goljufija na račun dveh priletnih osamelih v žensk, ki se je pripetila v zadnjih dveh dneh v Trstu. TRG EVROPA - Še danes in jutri v Terezijanski četrti in Trgu Vittorio Veneto od 9. do 23. ure Bogate stojnice za vse okuse Sejem uradno odprla občinska odbornica Elena Pellaschiar - Prodajalci iz desetih evropskih držav ponujajo vsakovrstno blago, obrtne izdelke in kulinarične dobrote Še danes in jutri bo v mestnem središču odprta prireditev Trg Evropa, na kateri se že dolgo let predstavijo prodajalci iz vse Evrope, ki ponujajo ljudem vsakovrstno blago, obrtne izdelke in hrano z območij, iz katerih prihajajo. Trg Evropa so uradno odprli včeraj dopoldne na Trgu Vittorio Veneto pristojna občinska odbornica Elena Pellaschiar in podpredsednik pokrajinskega združenja Confcommercio Mauro Di Ilio. Kot je poudarila odbornica Pellaschiar, so letos rahlo »premaknili« območje prireditve. Stojnice Trga Evropa so namreč v Terezijanski četrti in na Trgu Vittorio Veneto, to je na območju, ki ga je treba ovrednotiti, je povedala odbornica. Novost letošnje prireditve je namreč nova porazdelitev mest za stojnice. Te so odprte na Ul. S. Spi-ridione in Ul. Filzi (v bistvu od Korza Italia do vključno Ul. Galatti), delno na Trgu sv. Antona in na Ponterošu in, kot rečeno, na Trgu Vittorio Veneto. V tem smislu veljajo seveda začasne prometne omejitve. Omenjene ulice so zaprte za promet in je prepovedano parkiranje, v drugih ulicah velja delno dvosmerna vožnja (Ul. Genova in Ul. Lavatoio). Promet učinkovito urejujejo mestni policisti, ki so domala na vseh strateških točkah, spremembe v prometu pa so vsekakor primerno označene. Na stojnicah, ki jih je odprlo trinajst prodajalcev iz desetih evropskih držav, ponujajo od 9. do 23. ure obrtne izdelke, nakit in kulinarične dobrote, pa tudi rastline in cvetice. Če si je dopoldne sejem že ogledovalo precej obiskovalcev, je popoldne kar mrgolelo ljudi. Poleg sejma ne gre pozabiti spremljevalnih pobud, kot so Festival ulične umetnosti, fotografski natečaj in razne pobude za najmlajše (otroško maskiranje, branje pravljic, gledališke predstave, igre, ples). Podroben pregled dogajanja je na spletni strani www.piazzaeuropa.eu. (ag) 8 Sobota, 24. septembra 2011 RUBRIKE TEDEN MOBILNOSTI - Sklepni dogodki Dokument s smernicami in knjiga Margherite Hack Pravzaprav se je pobuda zaključila včeraj s sprehodom po mestu Teden, ki se izteka, je bil v Evropi posvečen mobilnosti. Tudi v Trstu je na pobudo občinske uprave in številnih ustanov ter organizacij stekel niz pobud, ki se je včeraj zaključil s skupinskim jutranjim sprehodom po mestu. Pomemben rezultat letošnjega tedna mobilnosti pa smo zabeležili v četrtek zvečer, ko so predstavniki raznih ustanov, ki si želijo pešcem bolj prijazno okolico, izročili podžupanji Fabiani Martini skupen dokument. V njem so nakazali, katere smernice naj upošteva tržaška ob- Desno predstavitev dokumenta, levo pa Margherita Hack v muzeju Revoltella kroma čina, če želi prispevati k taki ureditvi mesta, v katerem se bodo počutili vsi doma, v prvi vrsti pa otroci, ostareli, invalidi in ljudje s posebnimi potrebami. Če bomo odpravili arhitektonske ovire in uredili tako mesto, ki bo prijaznejše do šibkejših, se bomo v njem vsi počutili bolje, ocenjujejo podpisniki dokumenta. Zato so pripravili smernice za petletno obdobje 2011-16, od Občine pa pričakujejo, da jih bo soudeležila pri njihovem udejanjanju in nadaljnjem načrtovanju. Po izročitvi dokumenta, ki bo v kratkem dostopen na spletni strani www.triestemobile.org, je na oder avditorija Revoltella stopila Margherita Hack in spregovorila o svoji veliki ljubezni - kolesarjenju. La mia vita in bicicletta (Moje življenje na kolesu) je namreč naslov njeni najnovejši knjigi, svojevrstni avto-biografiji, v kateri je priznana astrofizi-čarka spregovorila o dolgih kolesarskih izletih po rojstni Toskani, a tudi odbojkarskih tekmah na Krasu in še marsikaterem športnem podvigu te skoraj de-vetdesetletne znanstvenice. (pd) Včeraj danes o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Danes, SOBOTA, 24. septembra 2011 NADA Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 19.00 - Dolžina dneva 12.06 - Luna vzide ob 3.00 in zatone ob 17.03 Jutri, NEDELJA, 25. septembra 2011 GOJMIR VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,0 stopinje C, zračni tlak 1016,0 mb raste, vlaga 53-odstotna, veter 12 km na uro severo-vzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 22,7 stopinje C. U Kino CI3 Lekarne Danes, 24. septembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fenetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'alba del pianeta delle scim-mie«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Io sono li«. CINECITY - 15.30, 17.45 »I Puffi 3D«; 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »I Puffi«; 21.50 »The Eagle«; 17.35, 22.15 »Crazy stupid love«; 15.20, 20.00 »Super 8«; 20.00, 22.10 »Box office 3D«; 15.30, 17.40, 19.50 »Kung fu Panda 2«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Niente da dichiarare?«; 15.25, 17.35, 20.05, 22.05 »Ma come fa a far tutto?«; 15.35, 17.50, 20.05, 22.15 »L'alba del piane-ta delle scimmie«. FELLINI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Ter-raferma«; 15.20 »Kung fu Panda 2«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Carnage«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La pelle che abito«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Mozzarella stories«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00, 0.00 »Johnny English 2«; 16.40, 21.20, 23.40 »Kavboji in vesoljci«; 16.30, 18.10 »Medvedek Pu«; 19.00 »Super 8«; 19.45, 22.10 »Ta nora ljubezen«. KOPER - PLANET TUŠ 13.20, 15.50, 18.15 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 11.35, 13.55, 16.15 »Smrkci (sinhr.)«; 20.35, 23.05 »Brez povratka 5 - 3D«; 20.15, 22.45 »Ta nora ljubezen«; 18.35, 20.50, 23.10 »Oskrbnik«; 11.20, 12.20, 13.40, 14.40, 16.00, 17.00, 18.20, 19.20, 20.40, 21.40, 23.00, 23.59 »Johnny English 2«; 12.00, 16.10, 18.40, 21.10, 23.40 »Prijatelja samo za seks«; 11.30, 13.10, 15.00, 16.40, 18.25 »Medvedek Pu (sinhr.)«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Niente da dichiarare?«; Dvorana 2: 15.20, 17.00 »I Puffi 2D«; 18.45, 20.30 »I Puffi 3D«; Dvorana 3: 18.30 »Il debito«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 22.15 »Crazy, stupid, love«; 16.45, 20.25, 22.15 »Ma come fa a far tutto?«; 20.20 »This is England«; 22.15 »Super 8«; 15.20 »I pinguini di Mr. Popper«. SUPER - 18.30 »Cose dell'altro mon-do«; 16.40, 20.00, 21.50 »Contagion«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.00 »L'alba del pianeta delle scimmie«; Dvorana 2: 17.30, 19.50 »I Puffi - 3D (dig.)«; 22.00 »Crazy, stupid, love«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »La pelle che abito«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Niente da dichiarare«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.15 »Carnage«. US Osmice M Izleti SPDT prireja v nedeljo, 25. septembra, avtomobilski izlet na Učko. Zbirališče ob 7.30 pri cerkvi v Bazovici. Predvideno je 5 ur hoje, obvezna planinska oprema in pohodniške palice. Za prevoz bo na razpolago tudi društveni kombi. Informacije in rezervacije mesta v kombiju na tel. št. 040-226616 (Walter) ob urah obedov. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 1. oktobra, celodnevni izlet v domovino Prosecca z obiskom kleti, kosilom in obiskom gradu Castelbrando. Info in prijave na www.onav.it,trieste@onav.it ali tel. št. 333-4219540 (Luciano), 3406294863 (Elio). Bambičeva galerija vabi Danes, 24. septembra 2011, ob 20.30 na odprtje likovne razstave akademske slikarke H Čestitke DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. 040-231975. Prisrčno vabljeni! FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Tel. št. 040-299442. Vljudno vabljeni! OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICO je v Borštu št. 57 odprl Za-har. Tel. št.: 040-228217. OSMICO sta v Samatorci št. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040229224. Vabljeni! H Šolske vesti SLOV.I.K. - Ekstra! Delavnice za dijake vseh razredov višjih srednjih šol v Trstu. Rok za prijavo: sreda, 28. september. Opis programa in razpisna dokumentacija: www.slovik.org. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412. Gledališka šola STUDIO ART Ani Tretjak Kdo smo, od kod prihajamo Inkom gremo? Predstavitev: Magda Jevnikar Sklad Mitja Cuk Proseška ul. 131, Opčine KRUT vabi v soboto, 8. oktobra, na Bled na ogled razstave »Leta na Azurni obali - Pablo Picasso in njegov keramični opus« in razstave »Slovenski impressionisti: Jakopič, Jama, Grohar in Sternen« z okoli 50. deli iz zasebnih zbirk, prirejene v počastitev 1000. letnice prve omembe Blejskega gradu. Pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ROMANJE V PADOVO V soboto, 8. oktobra, bomo poromali v Padovo. V baziliki sv. Antona bomo imeli sv. mašo, nato pa ogled vsega, kar spominja na svetnika. Šli bomo h kapucinom, kjer je živel in umrl svetnik Leopold Mandič. Po kosilu bomo obiskali še kraje v okolici Padove, ki spominjajo na sv. Antona: Camposampiero in Pa-dova Arcella. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej tel. št. 347-9322123. KMEČKA ZVEZA prireja 9. oktobra tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja v Bardu. Odhod avtobusa iz Boljunca, ki bo peljal po običajnem voznem redu, ob 7. uri. Podrobne informacije lahko dobite v uradih Kmečke zveze ali po tel. 040-362941. Dragi FABIJO, naj 50. rojstni dan vesel bo ves in razigran. Naj sreča, radost in veselje spremljajo te vse življenje. Naj Abraham ti podari veliko zdravja in malo skrbi. Vse to ti želijo mama Miranda, Miriam, Pas-quale, Maddalena in Mara. Dragi FABIO! Tudi zate je prišel dan, ko praznuješ 50. rojstni dan. Naša klapa je vesela, ker po »izpitu« v Abrahamovo družbo te bo sprejela. Na zdravje v Repnu ti bomo zapeli, srečo in veselje ti zaželeli. Kar tako naprej in na leta nič ne glej. ENDA-DAMA. FACI, na mnogaja leta! Dunja, Jelka, Majna in Aljoša, Daša, Damijan, Danja in Deva Dragi nono FACI! 50 poljubčkov na vsako stran ti pošiljava za rojstni dan Danja in Deva SS Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na ogled razstave Rižarna v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Urnik: torek 10-12, petek 16-18. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na voden obisk razstave pop umetnosti »Čudoviti POP« v nedeljo, 25. septembra, v Piran. Info: 040-2602395, 338-3476253. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju v ponedeljek, 26. septembra, ob 20.30 na večer »Z burjo v jadrih«. Janko in Mitja Kosmina, oče in sin, olimpijska prvaka v jadranju, v pogovoru z novinarjem Petrom Verčem. Na ogled bodo tudi fotografije o Barko-vljanki Miloša Zidariča. 1L Mali oglasi PRODAM PEČ NA LES (caldaia a legna) staro 7 let. Tel. 040-211401 (v večernih urah). 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v tovarni kot skladiščnik išče resno zaposlitev. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. zacenja vpisovanja v š.l. 2011/2012 PRIDRUŽI SE NAM!!! prvo srečanje v ponedeljek, 26.9.2011, ob 17.30 v Kulturnem domu v Trstu več informacij o šoli na: www.infostudioart.com ali 0039 347 761 52 87 S Poslovni oglasi DRUŠTVENA GOSTILNA GA-BROVEC- VEČERJA z glasbo v živo danes, 24.9., od 20. ure dalje. Zaželjena rezervacija. Tel.040-229168 TPK SIRENA IŠČE upravitelja društvenega bara. Tel. 040-422696 ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ure. LJUBLJANA - PRULE: dajem v najem opremljeno garsonjero dvema študentoma. Informacije tel. 00386-41-388169. PRODAM drva za kurjavo po ugodni ceni. Tel. št.: 040-214412. PRODAM AVTO fiat 500. Cena po dogovoru. Tel. št. 040-910148 ali 040226847. PRODAM DIATONIČNO HARMONIKO CFB, cena 1.200 evrov. Tel. št. 3355387249. PRODAM beli in črni vinski mošt v dolinski občini. Tel. 328-3125531. PRODAM kraško skrinjo z oreha. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM suha hrastova drva. Možnost razreza na 25-33 cm in dostava na dom. Tel. št.: 348-4438341. V BARKOVLJAH prodam štirisobno hišo na 1000 kv. m. zemljišča. Tel. št. 333-6194326. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 24. septembra 2011 537 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE RAZPISUJE VPIS ABONMAJEV ZA GLEDALIŠKO SEZONO 2011-2012 Vpis abonmajev pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča, Ulica Petronio 4, vsak delavnik od 10.00 do 15.00 in od 17.00 do 20.00 ure. Vse informacije dobite na brezplačni telefonski številki 800-214302 ali na telefonski številki 040-362542. AD FORMANDUM prireja tečaje: splošno knjigovodstvo, 60 ur - razumevanje računovodskih izkazov, ovrednotenje poslovnih operacij, knjiženje postavk v bilanci; uspešna komunikacija, 33 ur - namenjen malim kmečkim podjetnikom, ki želijo povečati vidljivost podjetja; tipični menuji, 72 ur - sestava jedilnih listov ob upoštevanju sezonskih proizvodov, jedi iz bogate enogastronomske tradicije teritorija, praktične vaje v kuhinji, izbira vina za vsako jed; tehnike vinarstva, 50 ur - od grozdja do mošta, način stiskanja, tehnologija v rabi, kakovostni pregled grozdja; vinogradništvo, 64 ur - upravljanje vinograda, tipologija terena, tehnike priprave in obdelave zemlje, načini vzgoje trte in ostale tehnike za pravilno vzgojo trt. Informacije na sedežu v Trstu, Ul. Ginnasti-ca 72, tel. 040-566360, ts@adforman-dum.eu. ELIC-UMETNIŠKA ŠOLA SINTESI za otroke sporoča, da se začenja tečaj »Ročno izdelan strip in digitalna obdelava«, predvidoma ob torkih, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 0402602395, 338-3476253. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2011/12. Informacije na tel. št. 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE sporoča, da so brezplačni popoldanski in večerni tečaji slovenščine vseh stopenj in konverzaci-je na voljo še septembra. Tečaji bojo potekali tako v prvi kot v drugi polovici meseca, in sicer na prostem na Stadionu 1. maja (ŠZ Bor), ob slabem vremenu pa v prostorih KD Škam-perle na Vrdelski cesti 7. Prijave: od 17. do 19. ure v tajništvu ustanove v Ul. Valdirivo 30, tel. 040-761470, izven uradnih ur 338-2118453 ali pa direktno na Stadionu 1. maja od ponedeljka do četrtka od 18. do 19. ure. JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da se vadba joge vrši v društvenih prostorih gledališča vsako sredo, od 18.30 do 20. ure. Vabljeni. JOGA PRI SKLADU MITJA ČUK: v novem središču, na Repentabrski 66, se bo v oktobru pričel tečaj joge. Ob torkih 19.30-21.00; ob četrtkih 18.3020.00. Če bo dovolj prijav tudi ob ponedeljkih zjutraj: 9.00-10.30. Informacije in prijave: Sklad Mitja Čuk 040-212289 ali 349-0981408 (Bruna). MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj kitare za malčke in manj mlade. Vpisovanje in ostale informacije na tel. št. 338-7438682. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VI-GRED vabi učence osnovne šole in otroke, ki obiskujejo vrtec, da se ji pridružijo ob ponedeljkih od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju. PILATES - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da vadba Pilatesa poteka v društvenih prostorih v občinskem gledališču po sledečem urniku: torek od 18. do 19. ure začetnice in lanske začetnice, od 19. do 21. ure izkušene telovadke; petek: od 18. do 20. ure izkušene telovadke. Vabljene. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi kulturna društva, da se prijavijo na predstavitev gledališke sezone 2011/12 s krajšim skečem »Ma me prou provociraste...«. Igralca Minu Kjuder in Adrijan Rustja bosta v šaljivi obliki orisala novo sezono in omogočila prisotnim vpis abonmaja. Zainteresirana društva naj pokličejo na tel. št. 040-632664 (kontaktna oseba Valentina Repini). TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih od 9. do 10. ure v društvenih prostorih. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT sporoča, da so odprti vpisi na tečaje likovne umetnosti prostega časa, ki se bodo odvijali ob torkih ter da se začenja akademsko leto 2011-12 s tečaji liko-vno-umetnostne vzgoje »Gledati, razumeti in ustvarjati Umetnost« (risanje, slikanje, kompozicija, zgodovina umetnosti itd.), ki bodo ob torkih in sredah. Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 040-2602395, 333-4784293. MEŠANI PEVSKI ZBOR SEŽANA vabi k sodelovanju člane in članice. Najbolj zaželeni so tenoristi in baritoni-sti, enako povabilo pa velja tudi za članice. Vaje potekajo vsak torek ob 20. uri v Vrabčevi dvorani Glasbene šole v Sežani. Informacije: 00386-41952966. K.D. FRAN VENTURINI - DOMJO obvešča, da bo vaja otroškega-mladin-skega zbora Fran Venturini danes, 24. septembra, ob 14.30 v kulturnem centru Anton Ukmar - M. pri Dom-ju. Vabljeni pevci osnovne, srednje in višje šole. Info na tel. 040-281196, 329-8314399. OTROŠKA IN MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabita v svoje vrste tudi nove člane, vaje vsak četrtek v Štalci v Šempolaju. Za učence 1., 2. in 3. razreda osnovne od 16. do 17. ure, za 4. in 5. razred in srednjo šolo od 17. do 18. ure. PRAVLJIČNA URICA PRI SKD IGO GRUDEN bo danes, 24. septembra, ob 15.30. Pravljico bo pripovedovala Maja Razboršek. Vabljeni vsi najmlajši. SKD S. ŠKAMPERLE, SKD LONJER-KATINARA IN SKD I. GRBEC v sodelovanju z ZSKD vabijo v otroško dramsko skupino otroke od 1. do 5. razreda mestnih osnovnih šol. Prvo informativno srečanje bo danes, 24. septembra, ob 11.00 v prostorih SKD Slavko Škamperle (Stadion 1. maja) z mentorico Patrizio Jurinčič ter v prostorih SKD Ivan Grbec (Ul. di Servola, 124) z mentorico Božo Hrvatič. JUS TREBČE vabi člane, da se v nedeljo, 25. septembra, udeležijo rabute za postavitev kamnov z ledinskimi imeni. Zbirno mesto je P'r kale ob 8.30. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV - BAZOVICA 2011 V nedeljo, 25. septembra, bo na programu mednarodni odbojkarski turnir v moški konkurenci za Pokal bazoviških junakov. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PRO-SVETA obveščata, da se v nedeljo, 25. septembra, začenja 14. Gledališki vrtiljak. Na sporedu bo predstava »Pet princesk na zrnu graha«. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30. Abonmaje vpisuje od ponedeljka do petka urad Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 040-370846. VZPI - ANPI TRST vabi k udeležbi na manifestacijo, ki bo v nedeljo, 25. septembra, v Ampezzu ob obletnici nastanka edine svobodne partizanske republike v Italiji. Vpisovanje do napolnitve razpoložljivih mest na tel. št. 040-661088 (Ul. Crispi - pon., sreda, pet.), na sedežu v Miljah in na 040228896, 328-8766890 in 360-588526. Odhod z Opčin ob 6.30 in ob 7.00 s Trga Oberdan. Vabljeni! AŠD MLADINA obvešča, da se bodo v oktobru ob ponedeljkih pričeli tečaji v bivšem občinskem rekreatoriju v Križu, št. 441: »Hip hop in brea-kdance« za osnovnošolce 16.30-18.00, za srednješolce in višješolce 15.0016.30, tel. 329-9751782; »Trebušni ples« 18.30-19.30, tel. 333-5663612; »Belly gym« 10.00-11.00, tel. 3335663612. Poskusna vaja za tečaje bo v ponedeljek, 26. septembra ob navedenih urnikih. »Tai chi chuan« vadba se bo pa odvijala ob četrtkih, 19.3021.00, tel. 349-3136949. MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, da pričnejo vaje v ponedeljek, 26. septembra. Toplo vabljeni tudi mladi pevci! ŠC M. KLEIN - »Tečaj za nosečnice v bazenu« se bo začel 13. oktobra, od 10.00 do 11.30. Informativno srečanje 26. septembra ob 10.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8; »Glasbena delavnica« ob sredah od 16.30 do 17.20. Brezplačna predstavitev 28. septembra ob 16.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.); »Slovenski ABC«, tečaj za otroke od 4 do 6 let ob sredah od 17.30 do 18.20. Učili se bodo s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Brezplačna predstavitev 28. septembra ob 17.00 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.); »Acquafitness«, primeren tečaj za vse starosti. Urniki: torek 19.30-20.10 in 20.15-20.55; četrtek 19.30-20.10 in 20.15-20.55. Prvo srečanje bo 6. oktobra; »Tečaj za dojenčke v bazenu« od 1. do 18. meseca ob petkih od 10.00 do 10.45 in sobotah od 10.00 do 10.45 ter od 10.45 do 11.30, od 18. meseca do 4. leta ob sobotah v dvojni izmeni od 17.00 do 17.45 in od 17.45 do 18.30. Začeli se bodo 14. oz. 15. oktobra; »Slovenščina za odrasle«, informativni sestanek za začetnike in nadaljevalce 26. septembra ob 19.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.). Prijave in informacije za vse tečaje na tel. 328-4559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za osnovnošolske otroke začela v ponedeljek, 26. septembra, na stadionu 1. maja: ponedeljek in sreda od 16.30 do 17.30 za 1., 2. in 3. razred, ponedeljek in sreda od 17.30 do 18.30 za 3., 4. in 5. razred. Ob četrtkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 15.30 do 16.30 bo še dodatna vadba Uvajanje v atletiko. Info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, tel. 040-51377, urad.bor@gmail.com. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR organizira treninge ritmične gimnastike za vsa dekleta od 4. leta dalje. Treningi na Stadionu 1. maj, za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih od 16.30 do 17.30, za osnovnošolske otroke pa ob torkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v torek, 27. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor osnovne šole Bevk) bodo potekali ob sredah, za predšolske otroke od 16.30 do 17.30, in za osnovnošolske otroke od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo, 28. septembra. Za prijave in informacije 3282733390 (Petra). JEZIKOVNI TEČAJI PRI SKLADU MITJA ČUK: angleščina, predstavitev v torek, 27. septembra: ob 16. uri za višjo in nižjo srednjo šolo, ob 17. uri za osnovno š. in ob 18. uri za odrasle; španščina: v torek, 27. septembra, ob 18. uri; slovenščina, predstavitev v sredo, 28. septembra, ob 17. uri nadaljevalni tečajniki, ob 18. uri začetniki za 40-urni brezplačni tečaj v okviru projekta. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 27. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje Spoznati ponudbe, ki jih nudi okrožje (mreža) in jih uporabiti, v torek, 27. septembra, ob 17.30 v dvorani Baroncini - Ul. Trento 8. Govorila bo dr. Maria Grazia Coglia-ti Dezza, direktorica drugega zdravstvenega okrožja. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj latino-ameriških in skupinskih plesov. Informativni sestanek bo v sredo, 28. septembra, ob 20. uri v mladinskem krožku v Dolini. Toplo vabljeni! OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure: 28. septembra: »S papirjem ustvarjamo«, »Naravne barve«; 30. septembra: »Kreativna škatla«, »Majhne živalice s pon-ponov«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. AO SPDT prireja v mesecu oktobru tečaj plezanja za začetnike. Udeleženci bodo spoznali osnovne prvine plezanja s plezanjem v naravi in na umetni steni. Tečaj bo vključeval še zanimivi predavanji o vremenoslovju in varstvu v gorah. Prvi informativni sestanek bo v športnem centru Zarja v Bazovici v četrtek, 29. septembra, ob 20.30. Informacije na tel. 335-5316286 (Veronika). »STARŠI SKUPAJ« prireja v prostorih krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, v četrtek, 29. septembra, ob 17. uri spo-znavalno informativno srečanje o načrtovanem bodočem delovanju. Vabljeni člani združenja in vsi ki bi se združenju radi pridružili. UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da v četrtek, 29. septembra, ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Mihaela, ne bodo delovali občinski uradi ter sledeče občinske storitve: služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, delavska in smetarska služba. 60-LETNIKI OBČINE DOLINA se dobimo v petek, 30. septembra, ob 20. uri pri Brunotu v obrtni coni Dolina, da skupaj organiziramo naše praznovanje. CCYJ, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje, vabi ob 19.30 na konferenco, ki bo 30. septembra: Vis medicatrix naturae, vabilo k študiju zdravilnih rastlin. Info: 333-4236902, 040-2602395. DELOVNI CENTER KRASA Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Goriške organizira tečaj »Osnove pridelave po biološko-dinamični metodi v vrtnarstvu, vinogradništvu in sadjarstvu«, ki ga bo vodila univ. ing. agr. Franka Ozbič. Predavanja bodo potekala od 30. septembra do 28. oktobra ob petkih v društvenih prostorih v Volčjem Gradu, ob 18. uri. Prijave na tel. 00386(0)40-644 121 ali ivana.venier.stancich@smis.net. NATIVITAS 2011 - deželno zborovsko združenje USCI sporoča, da se lahko zainteresirani zbori prijavijo na 11. božično zborovsko revijo Nativitas do 30. septembra. Vse informacije so na razpolago v uradih ZSKD ali na tel. št. 040-635626. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena matica obveščata, da so odprti vpisi za glasbeno šolo. Informacije na tel. št.: 338-6439938 ali vsak četrtek na sedežu godbe od 20.30 dalje. SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 30. septembra, 7. in 14. oktobra, od 16. do 18. ure, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 15.45. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio). TAI CHI - tečaji se začnejo v oktobru ob ponedeljkih in petkih, ter v dopoldanskih urah, če bo dovolj zanimanja. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, in-fo@skladmc.org. TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden se bodo začeli v oktobru, 28 lekcij, enkrat tedensko po uro in pol, vpisovanje v Kavarni Gruden in v občinski knjižnici N. Pertot v Nabrežini. Info 040299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu vse mlade in manj mlade, željne gibanja, zdravja in plesa. Organizirajo baletne vaje (od 4. leta dalje), jazz balet (od 11 leta), balet in telovadbo za odrasle (brez omejitve) in novost letošnjega programa je balet z mamo (deklice, stare 3. leta osvajajo prve baletne korake s svojimi mamicami). Vpis poteka vse do 1. oktobra vsak ponedeljek med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (Službeni vhod) v Sežani. Informacije: 00386-41-524 310 (Evgen Todor) in 00386-40-601 554 in 40-900091 (Maja Oblak). ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za predšolske otroke začela v soboto, 1. oktobra, na stadionu 1. maja: od 9.30 do 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in od 10.30 do 11.30 za otroke od 3. do 6. leta. Info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, telefon 040-51377, urad.bor@gmail.com. KK ADRIA - telovadba za odrasle vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje v ponedeljek, 3. oktobra. Informacije na tel. št. 040-910339 (Pierina). SHINKAI KARATE CLUB sporoča, da se bodo redni treningi v lonjerski telovadnici začeli v ponedeljek, 3. oktobra, ob ponedeljkih in četrtkih: od 17. do 18. ure - začetniki, od 18. do 19. ure - otroci/barvani pasovi, od 19. do 20. ure - odrasli. Info: 349-0861971. Več na www.shinkaikarate.it YOGA V ŠKC V LONJERJU se bo pričela v torek, 4. oktobra, ob 19. uri. Informacije na tel. št. 333-5062494 v večernih urah (Dorica). PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 5. oktobra, zače- njajo treningi za pridobitev kondici-je za smučarsko sezono, namenjeni odraslim, v telovadnici šole Coder-matz v Ul. Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Informacije in prijave na tel. št. 335-6123484. TELOVADBA V BAZENU v organizaciji MD Boljunec se bo pričela v sredo, 5. oktobra. Odhod društvenega kombi-ja ob 9. uri iz trga v Boljuncu. Telovadba pod vodstvom strokovne vadi-teljice bo potekala ob sredah v bazenu s segreto morsko vodo v ankaran-skem centru dobrega počutja Adria. Število mest je omejeno. Vpisi in informacije na tel. št. 335-8045700 ali mdboljunec@gmail.com. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 8. oktobra, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. JOGA PRI SKD I. GRUDEN: vodi Di-vna Slavec, začetek 10. oktobra po naslednjem urniku: torek in četrtek, 9.00-10.30 in 10.30-12.00; ponedeljek in sreda: 18.30-20.00. Info 040-299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Jutranja vadba za zrela in zlata leta: ob ponedeljkih in ali ob sredah ob 9.30; Večerna vadba za zdravo hrbtenico: ponedeljek ob 18.30, četrtek ob 19.15 in ob 20.15. Za vpis in pojasnila: 040-327327, 340 4835610 (Anica), 00386-40285930 (Mateja). KRUT začenja v sredo, 5. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Stru-njanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (ponedeljek - petek, 9.00 - 17.00, tel. 040635629, e-mail bibslo@spin.it). SK DEVIN prireja do 4. decembra tečaje smučanja na plastični stezi v Na-brežini pod vodstvom društvenih učiteljev. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanja: info@skde-vin.it, 040-2908195, 348-1334086 (Erika). Prispevki V spomin na Janka Guština, Alojzijo Purič in Stanka Puriča darujejo Ba-tkove (Repen 32) 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na dragega Rinota Tomma-sija darujejo svakinja Ada z Radom, Flavia in Erika z družino 200,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Karla Grgiča (Bkrč'tv'ga) darujeta Danica in Zofka (Padriče) 30,00 evrov za KD Slovan. V spomin na Karla Grgiča (Bkrč'tv'ga) daruje Darko Grgič z družino 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Padričah. Ob 6. obletnici smrti Vjere Sartori por. Briščik darujeta Lojzi in Silvo z družino 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk iz Proseka in 50,00 evrov za KD Pro-sek Kontovel. Gospa Giuditta daruje 25,00 evrov za popravila v nabrežinski cerkvi. Ob zlati poroki Franje in Linkota daruje gospa Lilijana 20,00 evrov za nabre-žinsko cerkev. 24.9.2001 24.9.2011 Josip Sancin (Šarnk) Vedno si v našem spominu. Tvoji najdražji 10 Sobota, 24. septembra 2011 RUBRIKE šempolaj - Prispevek je Pokrajina odobrila že leta 2008 Poslopje OŠ Stanka Grudna bodo obnovili in razširili Kaže, da se je zadeva le premaknila z mrtve točke - Ogled je bil nekakšna odskočna deska Poslopje šempolajske osnovne šole Stanka Grudna bodo obnovili in razširili. Prispevek za poseg - 240 tisoč evrov - je že leta 2008 odobrila levosredinska pokrajinska uprava, devinsko-nabrežinska uprava pa ni doslej še nič postorila, da bi obnovo začrtala. Še dobro, da je občinski svetnik skupine Skupaj-Insieme Massimo Veronese zastavil vprašanje občinskim upraviteljem, kdaj nameravajo poseg izvesti. Spodbudil je odgovor podžupana Massima Romite, ki je pojasnil, da je bila šola zaradi domnevne »racionalizacije« celo pod vprašajem. Šele septembra je postalo jasno, da bo šola obstala in uprava je poverila domačemu arhitektu Danilu Antoniju nalogo, naj pripravi idejni načrt za razširitev šolskega poslopja. Kaže, da se je sedaj zadeva vendarle premaknila z mrtve točke. Občinski upravitelji, tehniki, didaktični ravnatelj in projektant so si ogledali poslopje, da bi se na lastne oči prepričali, kaj bi bilo najbolje storiti in kako. Ogleda so se udeležili podžupan Massimo Romita, občinska odbornica za šolstvo Tjaša Švara, občinski svetnik skupine Skupaj-Insieme Edvin Forčič, vodja občinskega urada za javna dela Marco Ge-novese, didaktični ravnatelj Marko Jarc in arhitekt Danilo Antoni. Šola res potrebuje nove, dodatne prostore. Vsaj dve učilnici za potrebe didaktičnih dejavnosti. Letos jo obiskuje 30 otrok porazdeljenih v tri razrede: skupnega prvega in drugega, skupnega tretjega in petega in samostojnega četrtega. Prvo šolsko Z leve Forčič, Antoni, Cartagine, Marc, Romita in Švara pred vhodom v šempolajsko osnovno šolo foto m. k. znanje jim posredujejo učiteljice Lara, Darja, Irina, Tatjana, Nataša, Martina, verske osnove pa veroučiteljica Mirjam. Največ učencev je iz Šempolaja, prihajajo pa tudi iz Praprota, Prečnika, Mavhinj, Vižovelj in tudi iz Nabrežine. Šola je vabljiva, ker je celodnevna. Tako je bil širok hodnik, ob pomanjkanju drugih prostorov, preurejen v jedilnico. Prostor pa je predvsem v zimskih dneh dokaj mrzel, vedo povedati učiteljice. V prejšnjih letih so morali otroci nekajkrat zapustiti poslopje, ker je bilo v njem mrzlo, pa tudi voda je začela pronicati preko strehe in stropa v notranjost in ob eni od izdatnejših nalivov poplavila zbornico, kuhinjo in stranišča. Ob ogledu je arhitekt Antoni nakazal, da bo treba najprej določiti kakšne cilje zasleduje šola. Ali lahko postane pravcat šolski center? Od tega naj bi bil odvisen domet obnovitvenega posega. Možnosti za razširitev je več. Lahko bi šolo razširili na odseku hodnika, kar pa bi imelo dve kritični točki: novi pridobljeni prostori bi bili nameščeni na senčni strani, taka razširitev pa bi bližnjemu vrtcu »odjedla« del dvorišča, kjer so sedaj nameščena igrala in klopce. Bolj smotrna bi verjetno bila razširitev na prednji strani. Poslopje je itak podolgovato, zato bi ga lahko še podaljšali, je ugotavljal arhitekt Antoni. Razširili bi ga do dveh češenj, ki stojita ob poti, ki vodi k stopničastemu vhodu v šolsko poslopje. Prostora je dovolj za pridobitev dveh učilnic, ki bi bili nameščeni na sončni strani. Ogled je bil torej nekakšna odskočna deska za razširitev šolskega poslopja. Upati je le, da bo delo sedaj steklo s polno paro. M.K. gropada - Pri društvu Skala Nova skupina AnaKrousis Gre za vokalno skupino, ki je nastala pred tremi leti na NSŠ SK Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu V zamejstvu se rojeva nova vokalna skupina, ki ji želimo še veliko uspehov. Govorimo o mladinski vokalni skupini, ki je nastala pred tremi leti na nižji srednji šoli svetih Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu pod spretno taktirko profesorja Maurizia Marchesicha. Zbor je v šolskem letu 2009/10 prvič nastopil na šolskih in izvenšolskih prireditvah, kjer je publiko presenetil in zabaval z mešanico lahke glasbe in jazza, prirejeno na zahteven, a vendar dostopen način. Projekt se je nadaljeval tudi v šolskem letu 2010/11, saj so oktobra nastopili v svetoivanskem gledališču, decembra pa na Adventnem koncertu v bazoviški cerkvi in na Božičnem koncertu na Škofijah. Omembe vredno je tudi sodelovanje na tekmovanju Zlata grla, kjer je vokalna skupina dosegla zlato priznanje ter osvojitev prve absolutne nagrade na državnem tekmovanju A. Zangarel-li, ki je letos potekalo v Citta di Ca- stello v Umbriji. Po številnih pomembnih dosežkih je konec šolskega leta zapečatilo snemanje zgoščenke, ki je vsebovala celotni repertoar tečaja obeh let. »Iskreno se zahvaljujem šoli svetih Cirila in Metoda, ki nam je dala možnost, da smo s tem tečajem prišli na take nivoje« je povedal Marchesich. Po zaključku šolskega leta, pa se je tečaj iztekel, saj se je večina dijakov, ki je sestavljala zbor, pripravljala za vstop na višjo srednjo šolo, zato je bilo nadaljevanje projekta v sklopu šole nemogoče. Dobra volja izredne skupine in dirigenta pa je omogočila uresničitev skrite želje vseh oz. nadaljevanje samostojnega delovanja. Zahvaljujoč se prizadevanju nekaterih staršev in odbornikov pa so idealne prostore za vaje dobili pri kulturnem društvu Skala iz Gro-pade, pod okriljem katerega bo zbor odslej deloval. Skupino so po demokratičnem glasovanju svojih pevcev imenovali AnaKrousis, termin izvira iz grščine, v glasbi pa pomeni zamenjava šibkega udarca z močnim, značilen ritem za jazz popevke, vendar je tudi neobičajen termin za publiko. Marchesich nam je še povedal, da bi rad razvil doslej opravljeno delo in poslušalcem ponudil nekaj novega, zmes lahke glasbe, jazza, go-spela, pop glasbe, tanga in evergree-nov, ki bi publiko zabavali s kvalitetno izvedbo zahtevnih priredb. Želja zborovodje je izredna pevska priprava vsakega člana skupine, kar bi zboru omogočilo, da je v bistvu sestavljen iz solistov »s takimi majhnimi koraki, vodimo njihovo motivacijo, da pridobijo znanje in izboljšajo njihovo pevsko pot« je še dodal. Mladinska vokalna skupina Anakrousis vabi morebitne zainteresirane pevce na avdicijo, kontakti pa so anakrousis.skala@gmail.com ali številka odbornika Egona Gornika 3311711096. (Jari) Likovno spraševanje Ani Tretjak V Bambičevi galeriji na Opčinah bodo drevi ob 20.30 odprli likovno razstavo Ani Tretjak - »Kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo?«. Akademsko slikarko bo predstavila likovna kritičarka Magda Jevnikar. Razstava bo odprta do 16. oktobra od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. Ani Tretjak se je rodila leta 1954 na Opčinah. V Trstu je diplomirala na državnem umetnostnem zavodu »E. Nordio« (1973). Študij je nadaljevala v Ljubljani, kjer je diplomirala na Pedagoški akademiji (1981) in na Akademiji za likovno umetnost (1983).Poučuje umetnost in upodabljanje na slovenski nižji srednji šoli, prireja tečaje kreativnih dejavnosti za otroke in odrasle ter sodeluje pri kulturnem društvu Magnet. V slikarstvu raziskuje duhovne razsežnosti z asociativnim kolažem, samodejno risbo in sakralno geometrijo. Z meditativnim pristopom išče stik s celostno dimenzijo in s simbolno govorico skuša beležiti sporočila, ki jih sprejema iz območja kolektivnega nezavednega. Živi in ustvarja v Križu. Predstavništvo Volte in Galvanija v Rimu Včerajšnjega uradnega odprtja novega šolskega leta 2011/2012 na Kvi-rinalu ob prisotnosti predsednika republike Giorgia Napolitana se je udeležilo tudi predstavništvo tržaških in videmskih višjih srednjih šol: Furla-nijo Julijsko krajino so namreč zastopali dijaki in profesorji Izobraževalnega zavoda Volta in Poklicnega zavoda Galvani iz Trsta ter Izobraževalnega zavoda Malignani iz Vidma. Tržaški šoli, ki ju vodi ravnateljica Clementina Frescura, sta bili izbrani, da skupaj s šolo Malignani zastopata FJK, zaradi dejavnega sodelovanja na področju inovativnih projektov državljanstva, ustave in varnosti, piše v sporočilu za javnost. Pravljična urica v Nabrežini Danes ob 15.30 bo v dvorani Kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini prva od Pravljičnih uric, ki jih prireja kulturno društvo v sodelovanju s knjižnico iz Komna. Vsako zadnjo soboto v mesecu pridejo namreč otroci iz vrtcev in prvih razredov osnovnih šol v pravljični svet. Najprej jim knjižničarka pravljico pripoveduje, potem otroci skupaj z njo in s pomočjo mamic izdelajo ročno delo, ki ga vzamejo s sabo domov. Lahko si tudi izposodijo knjige in slikanice, čez mesec dni jih bodo vrnili oziroma zamenjali za druge. Skratka, živahen, koristen in prisrčen sobotni popoldne za naše najmlajše. Večer z Jankom in Mitjo Kosmina v Šempolaju Skd Vigred vabi v ponedeljek ob 20.30 v »Štalco« v Šempolaj na večer Z burjo v jadrih. Na večeru bosta sodelovala Janko Kosmina, ki se je rodil leta 1935 v Šempolaju in Mitja Kosmina. Janko in Mitja sta oče in sin, a tudi oba olimpijska prvaka v jadranju. Z njima se bo pogovarjal novinar Peter Verč. Na ogled bodo tudi fotografije o Barcola-ni Miloša Zidariča in 15-minu-tni film o splovitvi jadrnice Maxi Jene, ki se je leta 2009 uvrstila na prvo mesto na Barcolani, kar osemkrat pa na drugo. Tisoč oči se poslavlja Danes bodo v gledališču Miela še zadnji dogodki mednarodnega festivala filma in umetnosti Tisoč oči. Ob 10. uri bodo predvajali film »Sopraelevata. Una strada d'acciaio«, sledila pa bosta filma »La strada dei giganti« in »Die Spur führt nach Berlin« z italijanskimi podnapisi. Ob 14.30 bosta na vrsti »I fidanzati« in »De-litto d'amore«, ob 18. uri pa »Zwischen 3 und 7 Uhr morgens«, »Heiligabend auf St. Pauli« in »Tor 2«, vsi trije z italijanskimi podnapisi. Ob 20. uri bo srečanje s filmskim zgodovinarjem Guidom Botterijem, ob 20.30 bo sledila podelitev nagrade Anno uno Klausu Wildenhahnu. Večer se bo sklenil ob 22.45 s filmoma »Il mistero della Sindone« in »Il boia di Lilla«. Jutri Poti okusov Jutri se bo od 10. do 18. ure v Dragi odvijala pobuda Poti okusov. Ob 10. uri bodo v Dragi odprli sejem kraških proizvodov, ob 10.30 in 15. uri bodo enourni ekskurziji na bližnji hrib Stena, ob 18. uri pa bo v ateljeju pri bivši železniški postaji v Ricmanjih nagrajevanje likovnega natečaja. Do Drage lahko pridete s kolesom po kolesarski stezi in pešpoti Cottur, ki starta z Ulice Orlandini, 1 in je dolga 11 km. Kdor si želi ogledati lepo doline Glinščice, naj se pojavi ob 9. uri pri sprejemnem centru naravnega rezervata v Bo-ljuncu. Do Drage bo vozil tudi avtobus, ki bo odpeljal s postaje (Ul. Ghega) ob 9.30, 11.00, 12.30, 15.00 in 17.00, s postajami v Bo-ljuncu, Ricmanjih in v Dragi. Zadnji avtobus bo nazaj v mesto odpeljal ob 18.45. Dodatne informacije lahko dobite na spletni strani organizatorjev www.anna-dana.it. Zadnji glasbeni aperitiv Jutri ob 11. uri bo v Jadranskem zavodu združenega sveta v Devi-nu zadnje srečanje osme koncertne sezone Nedelja v Devinu: glasbeni aperitivi, ki jo prirejata šola Trio iz Trsta in Jadranski zavod. Nastopila bo štirinajstletna violinistka Eleonora De Poi, ki je zmagala na številnih državnih in mednarodnih natečajih. / KULTURA Sobota, 24. septembra 2011 1 1 sežana - V knjižnici Manca Košir: »Energijo dobivam nazaj od drugih« Srečanje z naslovom Med otoki svetlobe je vodila Maja Razboršek Glasnica ljubezni in branja, zagovornica samostojnega in kritičnega razmišljanja ter aktivistka, ki si prizadeva za uresničitev družbe, ki naj ne temelji več na potrošniškem sistemu, pač pa na trajnostnem razvoju. Tako so predstavili Manco Košir na srečanju z naslovom Med otoki svetlobe, ki se je v četrtek popoldne, v organizaciji Kosovelove knjižnice in bralno študijskega krožka Sončna ura, odvijalo v sežanski knjižnici in katerega je vodila pesnica Maja Razboršek. V kolikor je Koširjeva vsestransko dejavna osebnost je njeno sogovornico najprej zanimalo, kako ji pravzaprav uspeva usklajevanje tolikih aktivnosti. »Energijo dobivam nazaj od drugih: človek, ki veliko da od sebe drugim, dobi nazaj precej več: ljudje smo močni le če smo pretočni: obračunati moramo z morebitnimi strahovi, jezo in zamerami, se odpreti in zaživeti.« Sledilo je vprašanje o položaju učiteljev in profesorjev v slovenskem šolstvu. Ker položaj ni rožnat je Koširjeva z drugimi ustanovila gibanje Kakšno šolo hočemo, ki predlaga: dvig plače učnemu kadru, da bi se tako za to študijsko smer odločili boljši in sposobnejši študentje (na Finskem, denimo, kjer je šolski sistem izredno kakovosten, je plača profesorjev primerljiva tistim, ki jo prejemajo sodniki); omejitev vpisa in sprejemni izpit za oceno čustvene inteligence in kritičnega razmišljanja kandidatov. Koširjeva, ki s svojimi kolumnami »želi odpirati srca ljudi,« ima na razvoj človeka zelo jasen pogled: »Vsi bi na sebi morali nositi majčko z napisom - V gradnji -, saj je človek v stalni kreaciji: dejstvo, da imamo vedno možnost nekaj spremeniti in na novo zaživeti, predstavlja nekaj veličastnega,« je ocenila. Manca Košir (arh. posnetek) V nadaljevanju se je pričela obravnava zanimive tematike prostovoljnega dela, saj je intervjuvanka zelo dejavna v središčih hospice, v katerih spremljajo na poti umiranja neozdravljive bolnike. Koširjeva pravi, da se v tem pogledu ima za privilegiran-ko: soba, v kateri bolan človek umira, predstavlja svetišče duha; ko smo z drugim popolnoma za drugega se naš ego zelo zmanjša: tako prostovoljstvo je »bližnjica za odkrivanje duhovnega sveta.« Dalje je stekla beseda o razlikah med spoloma pri doživljanju neozdravljivih bolezni: medtem ko ženske sprejmejo bolezen kot del življenja, se je moški branijo in nočejo o njej govoriti: »Moški se v večji meri bojijo bo- lečine in so torej v teh situacijah potrebni večje opore.« S tem v zvezi je opozorila tudi na dejstvo, da postanejo bolniki na smrtni postelji zelo lepi: v milini, ki ni telesna in prihaja iz notranjosti, je veliko spokojnosti. Gostja je potešila radovednost članic študijskega krožka, med katerimi je bila tudi Jolka Milič, ki so jo spraševale o vzgibih tega razdajanja, s trditvijo, da je že kot otrok čutila to potrebo: »Smrt je moja največja učiteljica: kot globoko verna se v hospicu počutim kot v božjem objemu,« je zatrdila. Sledila je homoseksualna tematika. Avtorica, ki na osnovi dopisovanja z istospolnim parom načrtuje objavo dveh knjig, pravi, da so homoseksualci na Slovenskem, v primerjavi s Španijo, dokaj getoizirani in tabuizirani. V drugem delu vsekakor sproščenega srečanja so stopile v ospredje družbeno-gospodarske vsebine. Ko je Koširjeva ugotovila, da s krizo hodi vse »v maloro,« je skupaj z drugimi (Matjaž Hanžek, Dušan Plut, Urška H. Bogataj) ustanovila gibanje Trs, ki si prizadeva za uresničitev traj-nostnega razvoja, etičnih vrednot, do okolja spoštljivega gospodarstva, človekovih pravic in drugih podobnih ciljev (več informacij na spletni strani: www.gibanje.trs.si). Ob gibanju bodo 1. oktobra ustanovili še stranko, ki se bo predstavila na volitvah s ciljem vstopa v parlament, »da se bo v njem slišal drugačen glas.« Srečanje se je zaključilo s kritiko potrošniški družbi in ugotovitvijo, da so bolj srečni tisti ljudje, ki naredijo nekaj tudi za druge v katerikoli starostni dobi. Pravijo, da Manci Košir velja v vsakem primeru prisluhniti. Matej Caharija TOMIZZEV DUH Srečevanje, izmenjava, prehajanje Milan Rakovac I tako dokle lipo i pacijentano (finalmiente!) čekamo da se načini arbitražna komisija za Piranski zaliv, u rukah mi je propio mirakuluoži libar, ča mu se pur nisan nadija: »Vprašanje slovensko-hrvaške meje in sodelovanja v obmejnem prostoru je ostalo aktualno tudi v času druge svetovne vojne in vzpostavitve socialistične Jugoslavije, čeprav so pripadniki slovenske in hrvaške etnične skupnosti 'mejo' prvenstveno doživljali kot prostor srečevanja, izmenjave in prehajanja«; iz uvodnika monografske knjige »Slovensko-hrvaško sosedstvo: Hrvatsko-slovensko susjedstvo«, ki sta jo »zbrala in uredila Darko Da-rovec in Petar Strčic«. Založnik; Univerzitetna založba Annales, Koper 2011. I priporučan lipo; svaki naš pismeni čovik od Trsta priko Kopra do Pule i Rike mora imati uvi libar! Tuote je ča štiti, pur devetnajst autori u dva jezika, i propio to je za me najbolja preporuka za libar - ča svak piše u svojen jeziku, prevoda ni, samo sažetci na kraju na engleskom jeziku! Jer, TAKO se ra-dilo u doba Edinosti,.. tako u emigrantskim izdanjima izmedu dva svjetska rata. Jer svaki pismeni Hrvat i Slovenac lako ce ga čitati, dakako, i uz pomoc rječnika, tko želi: TAKO, uostalom, na najbolji način možemo opet graditi VZA-JEMNOST-UZAJAMNOST, kao nekada, kada se činilo da ce nas vje-trovi povijesti otpuhnuti s naše rodne grude... Istarski historičari (iz Kopra, Rijeke i Pule... ) su rekli u ten libru čuda tega ča je bilo mrež nas u pa-sano vrime 19. i 20. stolitja. I ča je još važnije, su rekli MA ORA BASTA (by Indro Montanelli)! E iera l'ora; arbitraža bo, i jur se ne me-cemo jieni na druge kako i peteši-ci: ma vidiš ti kako smo se svi sku-pa lipo kalmali, i na bot u Piransken zalivu muore ni drugo crleno ud srama, nego jopet modro. Piše v tem zborniku Salvator Žitko: »Slovenci in Hrvati so (1848./49.) v tej rpvi fazi vzpostavili prve stike... Trst je takrat postal neke vrste kulturno in politično središče za Slovence in Hrvate s področja Avstrijskega primorja«... Kako to, ce reci vec njih, da se danas tega libra nisu domislili hi-storičari u Ljubljani i Zagrebu, nego u Kopru i Riki? Sasvim logično pitanje, a i odgovor na nj je kraj-nje lapidaran: da su se tako nečeg sjetili, spora ne bi ni bilo! I samo mi, obalni Slaveni, mogli smo se sjetiti tako nečega. I realizirati taj naum. Malo sam samodopadan, naravno, i malo pretjerujem, ali dvadeset godina svim silama borim se za zdravi razbor, kakav i domi-nira u Istri (ali ne uvijek u dičnim nacionalnim metropalama i nomenklaturama!), preko svih ovih granica - koje ubrzo postaju smi-ješne; i jedva čekam kada ce opust-jeti one smiješne i prijetece mili-taristične tvorevine na Dragonji, nakon onih na Škofijama. I komoč čekan dan kad cemo libero dirivati iz Istre do Krmina in Beljaka, und zurick, i deboto mi je ža buduce arbitražne komisije; naj-laglje da ce prija Schengen z Dragonje se primistiti na Savu i Dunav, nego ča komisija reče di je slo-cro kunfin. I pak, naujzad, OK, neka bude regulan kunfin, ma potle, ča ceš š njin? A vero pak »srečevanje, izmenjava, prehajanje«, kako i do sada, ma valja čuda laglje... tržaško društvo chamber music - Klavir Markus Schirmer z žlahtnim koncertom uvedel festival Deseti klavirski festival, ki ga organizira tržaško društvo Chamber Music, se je začel z žlahtnim koncertom: program je bil lep in zanimiv, največji užitek pa nam je dal dragoceni klavir Pleyel, ki je s svojo blagozvočnostjo idealno stregel Chopinovi glasbi. Žal je bil instrument na razpolago samo za enkratno priložnost in na drugem koncertu je na odru kraljeval veliki koncertni Fazioli, ki kljub velikemu ugledu ne daje vedno tega, kar bi si želeli, kajti zvok ima pogosto stekleno-kovinske odtenke. Igral je štajerski pianist Markus Schirmer, ki je pripravil zelo zanimiv program s Schubertom in Lisztom, dvema velikanoma klavirske literature, ki sta si dokaj daleč po značaju, čeprav lahko med njima najdemo nekaj skupnih točk: Franz Liszt je Schu-berta iskreno občudoval in je zelo dognano priredil veliko njegovih skladb, toda v 19.stoletju se je glasba zelo hitro spreminjala , vzporedno se je razvijala tudi tehnika izdelovanja klavirjev, zato bi bilo najbolj primerno, če bi Schuberta lahko poslušali na starejšem, Liszta pa na novejšem instrumentu. Schirmer je skušal svojo igro prilagoditi dvema različnima svetovoma, naloga pa je bila dokaj težka in je le delno uspela: začel je z vrsto Schubertovih valčkov, ki so nastali v Gradcu -12 Grät-zer Walzer op .91a D.924-, lahkotnimi in neobremenjenimi komadi, nato izbral tri Lisztove skladbe-Kla-vierstück v As duru št.2; sledili sta bolj opisni Ženevski zvonovi (Les cloches de Geneve) in Sivi oblaki (Trübe Wolken), v katerih je lepo ujel podobe Lisztove fantazije. Prijetno je zazvenela Schubertova Madžarska melodija D 817, manj zanimiva pa je bila Lisztova Balada v h molu. Pianist je včasih povezal dve skladbi brez potrebnega premora in tako je storil tudi v drugem delu programa, ko je po kratkem Lisztovem utrinku Resignation brez obotavljanja nadaljeval s Schubertovo Sonato v A-Duru D959: umetnina sodi v poslednji sklop Schubertovih klavirskih sonat in se lahko enakovredno kosa z najlepšimi tovrstnimi Beethovnovimi skladbami: invencija lije kot neprekinjen tok, zunanja in notranja kohezija sta zgledni, izpovedni naboj živ in prepričljiv. Schirmer je prva dva stavka odigral brez globljih emocij, mehko in ljubko pa je podal Scherzo ter dvignil poustvarjalni nivo z inteligentno igro v zaključnem Rondoju, kjer nas Schubert preseneti z navideznim obotavljanjem, preden se odloči za krepak in samozavesten finale. Polnoštevilno občinstvo je svoje odobravanje izkazalo z dolgimi aplavzi, ki so iztržili kar dva dodatka: najprej skoraj nepogrešljivo Traumerei, nato zabaven Schubertov Graški galop. Katja Kralj sodobna glasba - V okviru festivala MiTo Harmonikar Igor Zobin sodeloval pri izvedbi nove Niederjeve skladbe Harmonikar Igor Zobin je pred nekaj leti izvedel dva recitala v prestižnem okviru festivala MiTo in letos se je vrnil s sodelovanjem pri projektu, ki je z glasbo počastil 150-letnico združitve Italije, uresničitev zamisli pa je omogočila državna komisija. Festival je namreč naročil mednarodni skupini skladateljev vrsto skladb, ki so doživele praizvedbo v tem festivalskem okviru. V Milanu in Turinu so tako prvič zazvenele skladbe vodilnih umetnikov sodobne glasbene scene, kot so Salvatore Sciarrino, Fabio Vacc-hi, Fabio Nieder, Ivan Fedele, Francesco Antonioni, Matteo Franceschini, Harrison Birtwistle, Pascal Dusapin, Michael Daugher-ty, Toshio Hosokawa, Guo Wenjing, Louis Andriessen in Arvo Pärt. Tržačan Fabio Nieder je povabil Igorja Zobina, naj sodeluje pri izvedbi njegove stvaritve »Der Bildersetzer«, v kateri si avtor predstavlja sanjske podobe iz resnične zgodbe slikarja v tržaški umobolnici. Zobin je pojasnil, da ima harmonika v novi Niederjevi skladbi pomembno vlogo: »Glasbilo deluje kot vezna nit med simfoničnim orkestrom in solistom, se spaja s petjem s pomočjo efektov in s poigravanjem na različnih, tudi zelo ekstremnih višinah in nižinah.« Tržaški harmonikar je igral z orkestrom Filarmonica '900, ki ga je vodil Daniel Kawka. Nastopil je v avditoriju RAI v Turinu in v avditoriju Cariplo v Milanu. Solist je bil nemški tenorist Bernhard Gärtner, ki je v svoji karieri sodeloval z nekaterimi od največjih skladateljev prejšnjega stoletja. (ROP) Silent Revolutions V Londonu so včeraj v sklopu oblikovalskega festivala London Design Festival odprli razstavo slovenskega oblikovanja, naslovljeno Silent Revolutions / Sodobno oblikovanje v Sloveniji. Več kot 25 izbranih del bo do 25. septembra na ogled v Dray Walk Gallery, Tent London. Naslov Silent Revolutions kaže na Slovenijo kot na državo z izjemno oblikovalsko zgodovino, ki pa se še ni vzpostavila kot pomembna oblikovalska lokacija v širšem evropskem prostoru. Vidik revolucije, ki ga izpostavlja naslov, pa opozarja na dejstvo, da kar nekaj razstavljenih izdelkov s prelomnimi inovacijami postavlja nove standarde v svetovnem merilu, je povedala kustosinja razstave Maja Vardjan. (STA) priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom ^ za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Vzhodnjaške modrosti za urejen dom Jeseni, ko imamo običajno več prostega časa, se lahko odločimo za urejanje našega doma. Pri urejanju tega sta zelo pomembna načrtovanje in potrpežljivost, saj lahko le tako dosežemo izgled našega bivalnega prostora, kot smo si ga zamislili. Urejeno domovanje je zelo pomembno, to je namreč prostor, kjer preživljamo prosti čas, kjer se želimo počutiti varno, kjer si »napolnimo baterije« pred vsakodnevnimi obveznostni in napori, ki jih le ti prinašajo, ne nazadnje je to edini prostor, kjer smo sami z družino ali prijatelji. Po stresnem vsakdanjiku v službi, brez prostora in časa za pobeg od sitnih šefov in jeznih sodelavcev, nam veliko pomeni, če se vrnemo v stanovanje, kjer je pohištvo razporejeno tako, da nam omogoča prijetno bivanje, predvsem pa ugodje in udobje. V svojem domu moramo biti sproščeni, motiti nas ne sme noben kos pohištva. Vsak kos je zamenljiv. Če boste jeseni načrtovali, vam rešitve lahko ponudi tudi Feng shui z nevidnimi in vidnimi silami narave. Pri urejanju bivalnih prostorov se mnogi strokovnjaki opirajo na starodavno kitajsko metodo Feng shui. Gre za veščine urejanja zunanjega in notranjega okolja, z namenom povečati skladnost in pretoke energije. Že samo ime (feng, ki v kitajščini pomeni veter in shui, ki v kitajščini pomeni voda) predstavlja dve prostorski silnici, ki morata biti uravnovešeni. Jasno je torej, da ta veščina temelji na usklajenosti oz. bolj natančno na usklajenosti stvari, ki nas obdajajo. Za sam razvoj Feng shuija so bile pomembne teorije o dveh temeljnih gibalih, yinu in yangu in o petih elementih (pet silnic: les, ogenj, zemlja, kovina, voda), ki so še danes prisotne v kitajski kulturi. Feng shui se torej ukvarja z odnosom med nevidnimi in vidnimi silami narave. Teorija pravi, da so naši občutki, želje in talenti nevidne sile vetra, medtem ko je domače okolje vidna sila vode. Kot že prej omenjeno, sta ti dve sili v nenehnem stiku in vplivata druga na drugo. Feng shui se je v zgodovini razširil na mnoge ravni življenja na Kitajskem, z globalizacijo pa lahko cel svet uživa v kitajskih modrostih. Tako je v postavljanju pohištva v skladu z Feng shuijem proizvodnja fiil ,^^-,'njnštalacija jw ull1 kleparstva MARIO MUCCI S.R.L. Ulica A, Gregorčič 20U - 341 70 GORICA Tel. 0431^2J 8i8 * Fax 04SE/524«57 lnfo@muccilatt0nQr4e.cofn * www.mudcilattonerie.cdm glavni ključ v usmerjanju toka Chija, kar pomeni, da je naše bivanje v skladu z naravnimi ritmi. Varnejši pred presenečenji Pri postavljanju pohištva je pomembno, da se sila toka Chi ne izkrivlja, moti ali ustavlja. V skladu s tem nočemo, da je pohištvo strpano v majhen in tesen prostor. Za prost pretok energije je namreč potreben zrak. Za boljši pretok energije je smiselno, da dvignemo stole, kavče in postelje vsaj nekaj centimetrov od tal. To omogoča prost pretok energije. Najboljši pristop je, da v sobo namestimo le nujne stvari in da pohištvo razporedimo tako, da ima dober pogled na vhod. Pohištvo je potrebno razporediti tudi tako, da se nadzira tok energije, ki teče skozi vhodna vrata oziroma, da lahko od kjerkoli vidimo vhodna vrata. To se nanaša predvsem na kavče, mize, stole, postelje, pomivalno korito in štedilnik. Če nam izgradnja to onemogoča, lahko namestimo ogledalo s pomočjo katerega lahko vidimo vhod z vseh strani. Logika te postavitve leži v tem, da smo z nadziranjem vhoda varnejši pred presenečenji. Manj presenečenj pomeni večjo umirjenost in sproščenost, kar tudi iščemo v našem domu. STOCKDESIGN bivši FORM ARREDAMENTI PRODA VSE PRENEHANJA DEJAVNOSTI POPUSTI do Ob NEDELJAH ODPRTO od 16.00 do 19.00 ure KRMIN ULICA VINO DELLA PACE 36b INFO 0481 630 257 DO IZČRPANJA ZALOG Večje slike nad večje kose Zelo pomemben koncept Feng shuija pri urejanju domovanja je tudi pravilo, ki pravi, da mora biti zaradi boljšega pretoka energije med vsemi različnimi kosi pohištva vsaj en meter razdalje. To velja tudi za razdaljo med kavčem in klubsko mizico ter med posteljo in nočno omarico. Pri razporejanju dodatne opreme, ki nam omogoča dodajanje osebnosti prostoru, nas Feng shui uči, da moramo elemente, ki jih uporabljamo pogosto, namestiti na mesta, ki so v višini oči, saj jih tako lahko hitro dosežemo. Slike morajo biti nameščene tako, da ko sedimo niso previsoko nad višino oči in jih lahko opazujemo brez dodatnega dviganja glave. Če so slike večje, je priporočljivo, da jih obesimo nad velik kos pohištva. Za otroke druge barve kot za posel Nauki Feng shuija pravijo tudi, da urejanje stanovanjske opreme na določen način lahko prinese srečo v določene vidike našega življenja. Za boljše zdravje se tako črna, zelena in rdeča oprema postavlja na vzhodno stran hiše. Za tiste, ki si želijo nekaj več, se v ta del hiše dodaja tudi slike potokov, dreves in ribnikov. Del hiše, ki je namenjen otrokom naj bi bil na zahodni strani. Najbolj skladne barve v tem delu so bela, temno modra in rumena. Sem spadajo tudi slike, igrače, priznanja, nagrade in na splošno okrogli elementi. Za posel smatrajo Kitajci najprimernejši sever. Priporočljive barve so: modra, bela, siva ali črna. V ta prostor spadajo tudi stvari nepravilnih oblik ter kovine kot so zlato, bron in baker. V ta prostor spadajo tudi telefon, računalnik in delovna miza. Južni del pripada slavi. V tem delu naj bi bilo največ dnevne svetlobe. Primerne barve so rdeča in rumena. V ta prostor spadajo stvari, ki nas najbolj predstavljajo (slike, naše nagrade ...), vanj se lepo podajo tudi leseni predmeti. V tem prostoru je zelo pomembna svetloba, zato je potrebno poskrbeti za dobro osvetlitev, če prostor čez dan ne dobi dovolj sončne energije. Ljubezen na zahodu, denar na jugovzhodu Zagovorniki Feng shuija poudarjajo tudi povezavo prostora z ljubeznijo, denarjem, znanjem in potovanji. Za ljubezen je najprimernejši najdaljši desni kot od vhoda v sobo, ki se nahaja na jugozahodnem delu našega domovanja. V ta prostor spadajo kovine, slike in stoječa voda. Denarju pripada soba v jugovzhodnem delu, barve so zelena, rdeča in črna. Priporočljive so tudi rastline z okroglimi listi, nepriporočljivi pa so lončki kave, električne naprave in rastline s koničastimi listi. Znanje je povezano s severovzhodom. Priporočljive barve so siva, rumena, rjava, rdeča in bela. Sem spadajo knjige, zvezki, računalniki oziroma pisarna, če jo imamo. Potovanja predstavlja severozahod. V ta del stanovanja si lahko spravimo prtljago, in spominke, ki smo jih prinesli s potovanj. Skladne barve za ta del stanovanja so svetlo modra, turkizna in srebrno bela. Pri izboru vzmetnice še posebej previdno Nekateri strokovnjaki trdijo, da je najpomembnejši kos pohištva po- priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 stelja. Razlog za to vidijo v tem, da je postelja kos pohištva, ki ima najintimnejšo povezavo z našo notranjo energijo. Menijo, da je vloga postelje in spalnice v povezavi z našim zdravjem in kakovostjo naših razmerij zelo velika. Če torej verjamemo v Feng shui , je postelja en najpomembnejših nakupov, ki jih opravimo za naše blagostanje. Pri tem moramo paziti predvsem na tri stvari: dobro vzglavje, dobra vzmetnica in primerna višina. Vzglavje je pomembno, ker bo v času, ki ga potrebujemo za zaspati, naše telo zelo zaposleno s pridobivanjem energije. Tik preden zaspi-mo potrebuje namreč naša glava dobro zaščito in podporo, podobno kot jo potrebuje naš hrbet, če dlje časa sedimo. Najboljša vzglavja so trdna in lesena ali rahlo obložena, saj je prava kombinacija trdnosti in udobja najbolj učinkovita za obnovo energije po napornem dnevu. Pri izbiri vzmetnice je pomembno, da si vzamemo čas in izberemo tisto, ki nam bo spodbujala dober spanec in primerno sprostitev. Vsi vemo, da se bolje počutimo čez dan, če smo ponoči dobro spali. V skladu z vraževerjem zagrizeni uporabniki Feng shuija odsvetujejo nakup rabljene vzmetnice, saj nikoli ne vemo kakšno energijo so imeli prejšnji lastniki. Zelo pomembna stvar pri nakupu postelje je tudi primerna višina, saj je pri Feng shuiju, kot smo že omenili, zelo pomemben pretok energije. Da bi omogočili uravnotežen pretok energije pod posteljo, mora ta biti primerno dvignjena od tal. Tako so postelje, ki imajo zapolnjen prostor pod žimnico, na primer za shranjevanje odej po tej metodi neprimerne, saj je prost pretok energije onemogočen. Poveljuje postelja Ko ugotovimo ali je naša postelja prava Feng shui postelja, lahko ugotovimo, če ima tudi primerno pozicijo v naši spalnici. Poznavalci svetujejo, da se posteljo postavi v tako imenovani Feng shui poveljujoči položaj. Ta položaj predstavlja območje, ki je čim dlje od vrat, vendar ne v isti liniji. Z drugimi besedami to pomeni, da želimo videti vrata, ko smo v postelji, vendar morajo biti vrata v diagonalni smeri in ne v liniji pred posteljo. Ostala Feng shui merila za dobro postavitev postelje vključujejo oporni zid za posteljo, enakomerno uravnoteženo energijo na obeh straneh postelje, kar na primer pomeni simetričnost nočnih omar, brez ostrih kotov proti nam oziroma brez omar z ostrimi koti proti postelji. Pametno je tudi, da je postelja postavljena stran od sten, kjer so električne naprave, idealno pa je, da se znebimo vseh električnih naprav v naši spalnici. Ogledalo odpade Če imamo več vhodov v našo spalnico moramo paziti tudi na linijo ostalih vrat. Pravilo ostaja enako: diagonalna postavitev je boljša od ravne. Odsvetuje se postavitev postelje v kot le zato, da bi ugodili drugim, na primer estetskim, zahtevam. Prav tako se odsvetuje ogledalo, ki gleda proti postelji. Ostale stvari, ki jih strokovnjaki odsvetujejo so tudi: razni nosilci nad posteljo, lestenci nad posteljo, stropni ventilator nad posteljo, okno za posteljo, povešen strop in dostopnost do postelje s samo ene strani. Zavedati se moramo, da ima zelo malo spalnic odlično postavitev, saj večina ljudi ne načrtuje in gradi hiše s Feng shuijem v mislih. Prav zaradi tega nam želje po spremembi nudijo velik izziv in tako je pri izbiranju prostora za posteljo potrebno logično in praktično razmisliti in sprejeti dejstvo, da v nekaterih primerih ne bomo izpolnili vseh zahtev, ker je to tehnično nemogoče. Pravilen pristop je oblikovanje našega doma s kreativnostjo in zdravo kmečko pametjo in z zavedanjem, da obstaja rešitev za skoraj vse težave, kar naj bi tudi sicer veljalo za različne življenjske situacije. Naj bo vaše življenje usklajeno z naravnimi ritmi. Jesen je čas za razmislek. Najbolj drzni pa se lahko lotite prenove vašega doma. Imate le enega in zato naj vam ta nudi vsakodnevno ugodje. TEONAL pffiflMOEOCSnia ČASA MODERNA rRavno v skladu s tem konceptom razvijamo našo ponudbo, da bi zadovoljili vedno zahtevnejše povpraševanje na trgu. Zato smo ustvarili tri gradbene linije: ekološko, bio-ekološko, ki postavlja v ospredje sožitje narave in človeka, In linijo tutto legno (100% les). Blo-ekološka linija se razlikuje od ekološke glede na uporabo materialov medtem ko je nosilna lesena konstrukcija enaka (vezani lepljeni les-laminat) TECNAL sne, ulica Aquileia, 38 - 34170 GORICA - Tel. 0481.523104 Fax 0481.525719 • Prenosni telefon 330.962664 • 347.1006845 info@tecnalcasa.it • www.tecnalcasa.it 1 4 Sobota, 24. septembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SOVODNJE - Občina išče rešitev za rupenski vrtec Preverjajo razpoložljivost bivše kasarne v Gabrjah Uprava se je obrnila na upravo državne imovine, ki pa odgovarja, da stavbo še upravlja notranje ministrstvo MALNIŠČE Odobren končni načrt za sanacijo Sovodenjski občinski svet je v sredo z glasovi večine odobril končni projekt za okoljsko ureditev odlagališča na Malnišču. S sklepom se je zaključila ka-rakterizacija odlagališča, na podlagi katere so pripravili tehnični načrt za njegovo sanacijo, za kar zaenkrat nimajo finančnega kritja. Kot znano bi sanacijski poseg stal okrog štiri milijone evrov, zato sovodenjski upravitelji razmišljajo, da bi sredstva iskali preko evropskih razpisov. »Da bi se lahko prijavili na razpise, bi se morali z lastniki zemljišča dogovoriti za njegov brezplačni najem,« razlaga županja Alenka Florenin, medtem ko iz vrst opozicije ugotavljajo, da uprava pravzaprav ne ve, kje dobiti denar. »Po petih letih in potem, ko smo junija zadolžili odvetnika, naj sledi zadevi, še vedno ni jasno, kaj se v Neaplju dogaja s postopkom, ki lastnika zemljišča obvezuje do njegove sanacije,« pravi občinski svetnik liste Skupaj za Sovodnje Vlado Klemše in opozarja, da bi morala občina v primeru pridobitve sredstev z evropskih razpisov vsekakor kriti 23 odstotkov naložbe, kaj naj bi znašalo nekaj manj kot 900.000 evrov. Med občinskim svetom so soglasno odobrili izvedbeni načrt za zasebno pobudo podjetja Pipistrel, ki si prizadeva, da bi na goriškem letališču zgradilo halo za proizvodnjo ultralah-kih letal. Občinski svetniki so odobrili še podaljšanje do aprila konvencije o enotnem upravljanju davčnih prihodkov preko skupnega urada v Krmi-nu. Floreninova pojasnjuje, da se urada poslužujejo vse občine z desnega brega Soče, ki so vključene v medobčinsko zvezo ASTER, ter občine Šte-verjan, Sovodnje in Dolenje. »Aprila bo zapadla veljavnost zveze ASTER, tako da njegove članice ne bodo več prejemale prispevka za vodenje urada in bo treba skupaj določiti, kako reorganizirati njegovo delovanje,« pravi Floreninova, medtem ko Klemše priporoča, naj se med pogovori z ostalimi občinami dosledno predstavi zahteva po enakopravnosti slovenščine. Doslej je po besedah županje urad dobro deloval, saj je v Sovodnje enkrat tedensko zahajala uslužbenka z znanjem slovenščine. (dr) Sovodenjska občina išče alternativno rešitev za rupenski vrtec. Z začetkom letošnjega šolskega leta so morali malčke zaradi razpok na stavbi preseliti na sedež civilne zaščite na Vrhu, zaradi odmaknjenosti in značilnosti pa se nekaterim ta stavba ne zdi optimalna. Uprava bo zato skušala preveriti, ali bi problem lahko začasno rešila z uporabo bivše kasarne karabinjerjev v Gabrjah, ki je že nekaj let neizkoriščena, pred vsako odločitvijo pa mora seveda ugotoviti, ali je objekt sploh razpoložljiv in primeren za izvajanje didaktičnih dejavnosti. »Avgusta smo na deželnega direktorja uprave državne imovine naslovili pismo, s katerim smo želeli preveriti, ali bi v pričakovanju na dokončno rešitev lahko izkoristili gabr-sko stavbo za potrebe vrtca v Rupi. O tej možnosti sem se ob robu srečanja, ki je potekalo v sredo v Gorici, pogovorila tudi z goriško prefektinjo Mario Augusto Marrosu, ki je nemudoma poklicala na deželno izpostavo uprave državnega premoženja,« je povedala sovodenjska županja Alenka Florenin in nadaljevala: Bivša karabinjerska kasarna v Gabrjah bumbaca »Iz Vidma so nam odgovorili v prejšnjih dneh. Sporočili so, da poslopje v Gabrjah iz formalnega vidika še vedno upravlja ministrstvo za notranje zadeve, zato se bomo morali obrniti drugam. Upamo, da bomo dovoljenje za ogled gabrske stavbe le dobili, saj trenutno na občinskem območju ni drugih javnih poslopij, ki bi jih lahko jemali v poštev, s prostorsko stisko v šolskih poslopjih pa se soočajo tudi v bližnjih občinah.« Najboljši odgovor na potrebe rupenskih otrok, družin in šolskega osebja bi seveda bila izgradnja novega poslopja, za katero pa trenutno občina nima denarja. Floreninova je julija ponovno naslovila na deželno direkcijo za infrastrukture in javna dela ter na deželno direkcijo za šolstvo prošnjo po dodelitvi prispevka, zaenkrat pa odgovora ni bilo. Na problem vrtca bo uprava opozorila deželnega odbornika za civilno zaščito Luco Ci-rianija, ki bi moral Sovodnje obiskati v doglednem času, s problematiko pa je seznanila tudi goriško pokrajinsko odbornico za šolstvo Donatello Gironcoli. (Ale) NOVA GORICA V avtu • VB* niso našli orožja V avtomobilu 27-letnega Alexa Russa iz Gorice, ki je osumljen trikratnega poskusa umora in poskusa uboja, no-vogoriški kriminalisti niso našli nič posebnega. »Ne, niti orožja nismo našli,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnil vodja novogoriških kriminalistov Milovan Ipavec. Na podlagi sodne odredbe so novogoriški kriminalisti pregledali enega od dveh avtomobilov znamke Fiat Punto, ki ju je uporabljal Russo, in sicer tistega, s katerim se je pripeljal v Novo Gorico. Policisti so sumili, da se je tudi na dan prijetja pripeljal z namenom po novem maščevanju, vendar ne pri njem ne v avtomobilu noža ali kakega drugega orožja niso našli. Russo je trenutno še vedno v solkanskem priporu, kamor so ga pripeljali na podlagi odredbe preiskovalne sodnice, potem ko so ga novogoriški policisti minuli četrtek zvečer prijeli v Prvomajski ulici. Russo je v treh napadih z nožem v parku ob avtobusni postaji v Novi Gorici avgusta ranil štiri ljudi, enega še posebej hudo. Tako naj bi se hotel maščevati za smrt svojih dveh prijateljev, ki sta drogo kupila prav tam, pri skupinici rednih gostov parka, med katerimi se nekateri ukvarjajo tudi s prodajo prepovedanih substanc. Kot smo že pisali včeraj, naj bi bil primer Alexa Russa po vsej verjetnosti zaključen do novega leta, saj se priporne zadeve ponavadi rešuje prednostno. (km) Pešci in še predvsem otroci iz severnega dela Štan-dreža, ki obiskujejo vrtec, šolo, telovadnico in zdravstvene ambulante v vasi, so v hudi nevarnosti ob prehodu Ulice San Michele pri Čedajski banki in ob prečkanju Ulice Carso, kjer je nekoč bil označen prehod za pešce, zdaj pa že kako leto ni tam ne duha ne sluha o vertikalni ne horizontalni signalizaciji prehoda. Na najavljeno pomanjkljivost so na goriškem občinskem uradu za promet odgovorili, da se bodo pre-ureditvena dela na zainteresiranem križišču kmalu začela in da bo takrat poskrbljeno za namestitev potreb- ŠTANDREŽ - V zaključnem delu Ulice Carso Prehoda za pešce ni več Domačini zahtevajo varnost, občina pa napoveduje skorajšnji začetek preureditvenih del Potem ko so pred enim letom cestišče na novo asfaltirali, je Ulica Carso ostala brez prehoda za pešce bumbaca nega. Ker pa otroci in vaščani še posebno zdaj ob začetku šolskega leta potrebujejo vsaj minimalno varnost na cesti, ki jo prehodijo večkrat na dan, je nujno in neodložljivo, da se takoj, preden se zgodi nesreča, s skromnim denarjem, poskrbi za varnost tudi tistih davkoplačevalcev, ki kot v ostalih mestnih predelih, prispevajo v javne blagajne. Zelo nevarno je tudi stičišče ulic Carso in Trivi-giano, vidljivost je tam skrajno omejena in pešci prav tako hudo tvegajo ob prečkanju ceste brez vsakršnega označenega prehoda. GORICA - DS Cingolani in Cecotti kandidata, Collini (še) ne Giuseppe Cingolani in Silvano Cec-cotti. Med njima naj bi v sredo, 28. septembra, skupščina Demokratske stranke (DS) izbrala svojega predstavnika na primarnih volitvah, iz katerih naj bi novembra izšlo ime županskega kandidata levosredinske koalicije na upravnih volitvah leta 2012. Termin za vložitev kandidatur je zapadel včeraj, Cingola-ni in Cecotti pa sta edina, ki sta vložila kandidaturo. »Če se bo Roberto Collini želel udeležiti novembrskih primarnih volitev leve sredine, bo to moral narediti brez podpore DS,« pojasnjujejo nekateri predstavniki stranke, drugi pa opozarjajo, da v resnici postopek ne bo tako enostaven in da bi lahko v prihodnjih dneh prišlo do preobratov. Znotraj DS je namreč vse več takih, ki menijo, da Collinijeve kandidature ni mogoče spregledati. Njihovo prepričanje je še bolj utrdila anketa, ki jo je DS izvedla v prejšnjih tednih med tisoč goriškimi volivci. Le-ta naj bi pokazala, da je Collini edini kandidat, ki bi lahko premagal Ettoreja Romolija, kar za nekatere pomeni, da bi bilo treba postopek primarnih volitev upočasniti in trezno premisliti, katera izbira je za DS in koalicijo najboljša. Točnih in dokončnih podatkov, ki so izšli iz ankete, včeraj nikakor ni bilo mogoče dobiti. Rezultatov ni nihče uradno potrdil, po nekaterih virih pa naj bi bila slika približno takšna: Collini bi proti Romoliju zmagal z 51 odstotki glasov proti 49, tekma med sedanjim županom in predstavnikom Foruma Andreo Bellavitejem, ki je trenutno edini uradni kandidat za primarne volitve leve sredine, pa bi bila zelo izenačena (50:50). Tretji najboljši rezultat, čeprav ne zmage, naj bi proti Romoliju dosegel Federico Portelli (48:52), Giuseppe Cingolani pa naj bi pristal pri 45 odstotkih. Silvano Cecotti in Mauri-zio Di Matteo naj bi na podlagi ankete zba-rala manj kot 45 odstotkov glasov. Podatke je seveda treba jemati previdno, ni pa mogoče prezreti, da je sondaža, ki jo je DS izvedla spomladi, pravilno napovedala zmago Enrica Gherghette na pokrajinskih volitvah. Kakorkoli že, predstavniki leve sredine opozarjajo predvsem na podatke iz ankete, ki kažejo na rezultate posameznih koalicij, po katerih bi združena leva sredina dobila med 47 in 48 odstotkov glasov. DS naj bi prejela okrog 33 odstotkov, LES 5, Forum 4, Italija vrednot 3 in SKP 2. Včeraj ni bilo pojasnjeno, ali so bili glasovi SSk všteti v podatek DS. Ljudstvo svobode in Severna liga okrog bi skupaj dobila 32,5 odstotkov glasov (skupaj z drugimi manjšimi desničarskimi strankami bi prišla do 36 ali 37 odstotkov), tretji pol, kateremu nekateri prištevajo tudi Tuz-zijevo listo, s katero je baje v teku dogovarjanje, pa 13. Preostali glasovi naj bi bili porazdeljeni med listo Beppeja Grilla, radikal-ci in drugimi gibanji. »Naša politika ne temelji na anketah, podatki pa nam kažejo, da je zdravstveno stanje leve sredine in predvsem DS odlično,« je povedala deželna tajnica Debora Serracchiani in ocenila, da je rezultat ankete sad dobrega dela. Serracchianijeva je še povedala, da je »Collini soliden kandidat, ki pa še ni razkril svojih odločitev«, tudi kandidati DS pa so z anketo pokazali, da jim volivci zaupajo. Ser-racchianijeva je opozorila npr. na to, da je Cin-golani dosegel 63 odstotkov glasov med mladimi. »Anketa lahko daje smernice, ne more pa nadomestiti participacije občanov in soočanja o programu. DS bo na primarnih volitvah podprla kandidata, ki bo izšel iz demokratičnega in transparentnega postopka, ki se bo zaključil s skupščino,« je povedal Oli-viero Furlan, predsednik DS za Gorico. Medtem se na volitve pripravljajo tudi v desni sredini, kjer zaenkrat vse kaže, da bo Ettore Romoli ponovno županski kandidat. Upanje, da bo sprejel kandidaturo, sta včeraj izrazila deželni svetnik Gaetano Valenti in koordinator Ljudstva svobode Isidoro Got-tardo, ki meni, da bi noben levosredinski kandidat ne premagal kompaktne desnosredin-ske koalicije, v katero bi bil vključen tudi tretji pol. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. septembra 2011 15 GORICA - Na pouličnem prazniku Okusi na meji Porast obiskovalcev v pričakovanju vrhunca Danes več spremnih dogodkov in glasba do poznih ur - Zaigrali bodo trubači Koncert virtuozov z Reke Pogrešanega res našli v Italiji Pogrešanega Klemna Lična, 22-letnega mladeniča iz Preserij nad Branikom, so italijanski karabi-njerji našli živega in zdravega v Ri-miniju. Mladenič se je včeraj v spremstvu staršev vrnil domov. Pogrešan je bil od torka zjutraj, ko ni prispel na fakulteto v Ljubljani, kjer naj bi se vpisal v nadaljevanje študija. (km) Goriški poulični praznik Okusi na meji je doživel porast obiskovalcev glede na lansko izvedbo, kar še posebej velja za prvi praznični dan. V četrtek zvečer je Gorica zaživela, saj so sprehajalci napolnili mestno središče, kar še najbolj velja za Trg Battisti z avstrijsko vasjo in za Ulico Roma, kjer so stojnice iz Srbije, Bosne-Hercego-vine, Albanije, Poljske, Nemčije in Češke. Največ mladih se je v poznih urah Degustacija v bivši trgovini Krainer v Raštelu (levo); vrvež po mestnih ulicah (desno) bumbaca zbralo na Korzu Italia, kjer so svoje šotore postavili upravitelji goriških barov in razna športna društva. Obiskovalci so napolnili tudi Travnik in druge mestne ulice, v Raštelu je zlasti požela zanimanje nekdanja trgovina Krainer, v kateri so ponujali vrhunska vina iz Goriških Brd, medtem ko so bile na trgih Cavour in Sv. Antona na voljo ribje jedi in školjke. K ponudbi domačih dobrot in žlaht- Briško rebulo bodo počastili s knjigo Danes bomo lahko končno prelistali pričakovano knjigo o rebuli z oslavskih gričev. Šest vinarskih podjetij je lani stopilo na pot sodelovanja pod oznako Združenje proizvajalcev rebule z Oslavja. Vinarji Radikon, Dario Princic, Fiegl, Sosol-Il carpino, Bensa-La castellada in Primosic so lanskega aprila s strokovnjakom Gian-luigijem Brozzonijem pripravili vodeno degustacijo na sejmu Vinitaly. Junija lani je sledil praznik na Oslavju, po več skupnih nastopih in degustacijah je nato prišlo do zelo zanimive pobude, knjige o vinu in vinarjih z Oslavja z naslovom »Ri-bolla gialla di Oslavia: The book«, ki jo bo danes ob 17.30 na dvorišču KB centra predstavil novinar Stefano Cosma. Knjigo s 300 stranmi v angleščini, slovenščini in italijanščini je napisal ravno Brozzoni, založilo jo je podjetje Transmedia, fotografsko gradivo je prispeval Luigi Fidanza. Po predstavitvi bo degustacija. (aw) ne kapljice seveda prispevajo tudi društva Naš Prapor, Štandrež, Sabo-tin in Sovodnje, Vinoteka števerjan-ski griči ter številne slovenske stojnice, ki so nameščene po Travniku, Ra-štelu ter trgih Cavour in Sv. Antona. Na goriški občini so z dosedanjim potekom praznika zelo zadovoljni, za današnji in jutrišnji dan pa pričakujejo vrhunec z dodatnim porastom obiskovalcev, tako da naj bi prišli na svoj račun prav vsi sodelujoči gostinci in razstavljavci, tudi tisti. Danes je na programu več spremnih dogodkov. Ob 11. uri bodo na Travniku podelili nagrade novim someljejem; ob 12., 17. in 20. uri bodo na trgu pred županstvom in v Ulici de Gasperi nastopili folkloristi s Sardinije. Ob 15. uri bo v palači Della Torre v Gosposki ulici posvet o srednjeevropski kuhinji v Gorici. Ob 18. uri bodo na Travniku predstavili knjigo Prepustnica, ki jo je napisal Roberto Covaz. V Ulici Roma in na stičišču med Ra-štelom in Trgom Cavour bosta tekom dneva in posebno v večernih urah nastopili skupini trubačev iz Zaječarja in Banja Luke. Za koncerte in nastope glasbenih skupin bo poskrbljeno tudi pri drugih stojnicah. Med praznikom je začasno preklicana odredba o proti hrupu. Danes bodo upravitelji barov in stojnic glasbo lahko vrteli do ene ure ponoči, jutri pa do 23. ure. Danes med 18. uro in 23.30 bo vlakec podjetja APT povezoval Gorico in Novo Gorico. Go- riško postajališče bo pred nadškofijo, novogoriško pa pri Bevkovem trgu, kjer bo od 20. ure do polnoči nastopila dalmatinska klapa Leut; glasbo bo spremljala ponudba ribjih jedi. Tudi danes bo parkiranje v vseh modrih conah prosto, sicer pa ni ravno priporočljivo se pripeljati v mestno središče z avtomobilom, saj zaradi številnih zaprtih ulic gre pričakovati zastoje. V ponedeljek, 26. septembra, ob 20. uri, bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici koncert priznane glasbene skupine italijanske narodne skupnosti z Reke »Virtuosi Fiumani«, ki jo sestavljajo Ariana Bossi, Antonio Mozina, Aldo Racane in Vjera Luksic. Koncert prireja združenje ANIOC iz Gorice v okviru 150-letnice združitve Italije s pokroviteljstvom občine in pokrajine. Vstop prost. Iščejo šest prostovoljcev ZSKD, ZSŠDI in UISP, ki so svoj-čas predstavile Državnemu uradu za civilno službo (UNSC) projekt »Attiva-mente« obveščajo, da je odprt razpis za selekcijo 6 prostovoljcev, ki bodo leto dni sodelovali pri omenjenemu projektu. Na razpis se lahko prijavo mladi med 18. in 28. letom. Kandidati lahko oddajo prošnje na sedežu ARCI SC (ZSKD in ZSŠDI, Kor-zo Verdi 51, Gorica) do 21. oktobra, do 14. ure. Več o razpisu in projektu na spletni strani www.ar-ciserviziocivile.it; informacije pri ARCI SC GORICA, tel. 3341520179 (ob četrtkih med 15. in 17. uro) ali na gorizia@arciservi-ziocivile.it. Prva Pravljična urica Prva Pravljična urica v družbi Martine Šolc bo v Feiglovi knjižnici v Gorici v ponedeljek, 26. septembra, ob 18. uri. Potovanje po ljudskih pravljicah se bo začelo v Skandinaviji, kjer bodo otroci spoznali Muco Nikolisito. GORICA - V Ascolijevi hiši Obnovi in rubijskega gradu posvečajo posvet V Ascolijevi hiši v Ulici Ascoli v Gorici bo danes z začetkom ob 15. uri posvet na temo obnavljanja gradov, porušenih med prvo svetovno vojno, ki ga prireja spomeniško varstvo. Posebna pozornost bo posvečena goriškemu in rubijskemu gradu; pojasnjeno bo, kako je bil goriški grad obnovljen na podlagi političnih napotkov, pri obnavljanju rubijskega gradu pa se držijo njegove originalne podobe. O goriškem gradu bo spregovoril arhitekt Livio Tomasi, o rubijskem pa arhitekt Roberto Raccanel-lo. Moderator srečanje bo arhitekt Diego Kuzmin. Ob zaključku posveta bo voden ogled rubijskega gradu, kjer bo o značilnostih obnovitvenega posega spregovoril njegov načrtovalec Raccanello. Sledila bo zdravica z vini podjetja Rubijski grad, ki ga vodi družina Černic. TRŽIČ - Predlog Brandolina Oživitev pakta za reševanje težav »Politika mora reagirati na težave Fincantierija in Terexa« »Politika mora reagirati na dogajanje v ladjedelnici Fincantieri in tovarni Terex v Tržiču. Prepričan sem, da bi bila ponovna oživitev pakta za razvoj lahko pozitiven instrument za združitev vseh zainteresiranih ustanov in za iskanje primerne rešitve za nastale težave.« Tako pravi Giorgio Bran-dolin, deželni svetnik Demokratske stranke, ki z zaskrbljenostjo gleda na možne odslovitve delavcev v tržiških obratih. V zvezi z ladjedelnico je v prejšnjih dneh tudi vložil svetniško vprašanje, zelo zaskrbljen pa je seveda tudi za obrat Terex, ki ga njegovi ameriški lastniki hočejo zapreti. V prejšnjih dneh so predstavniki vodstva obrata pojasnili, da je zaprtje neizbežno, vendar niso še povedali, ali družba Te-rex namerava tovarno prodati ali pa se odloča za drugo proizvodnjo dejavnost. "Naši diplomanti so na trgu precej iskani. Komercialistov, tržnikov,računovodij in pravih poslovnih sekretarjev je trg dela še vedno zelo lačen." CENTER VIŠJIH POSLOVNIH SOL LAMPRET CONSULTING N O V A G O R I C A imu poslovnih m v novi pom Zakaj ne bi obiskovali študija na slovenski fakulteti blizu doma? Ponujamo vam vpis v akreditirane javno veljavne in bolonjsko prenovljene programe. Šudij je prilagojen zaposlenim. Višješolski dvoletni program: * EKONOMIST (naziv: ekonomist) (smeri : komercialist, računovodja, bančništvo in zavarovalništvo) * POSLOVNI SEKRETAR ( naziv: poslovni sekretar) Visokošolski triletni program: * KOMERCIALA 1 ( naziv: dipl. ekonomist) * TURIZEM ( naziv: dipl. organizator turizma) NOVO! ( smeri: marketing turizma ter evropska novost igralniški turizem) Podiplomski dvoletni program: * KOMERCIALA ( naziv: magister poslovnih ved) Izredni študij poteka v celoti v Novi Gorici ! Ugodni pogoji obročnega plačevanja in kreditov za študij Lampret consulting d.o.o. Tolminskih puntarjev 4, Nova Gorica 00 386 5 33 82 700; visjasola@lampret-consulting.si www.lampret-consulting.si » Raziskave med diplomanti kažejo, da se večini diplomantom investicija v študij povrne prej kot v dveh letih s povišanjem plače, napredovanjem ali novim delovnim mestom.« 1 6 Sobota, 24. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica-nova gorica - V okviru vseevropske Noči raziskovalcev Znanost na skupnem trgu povezala mesti in univerzi Obiskovalcem ponudili eksperimente, razstave in multimedijske instalacije Vseevropski dogodek Noč raziskovalcev je včeraj prvič zaživel tudi v Gorici in Novi Gorici in tako povezal obe mesti in dve univerzi iz obeh držav: videm-sko in novogoriško. Poleg drugih spremljevalnih dogodkov na različnih institucijah je središče goriško-novogoriškega dogajanja postal medmestni Trg Evrope -Transalpina, ki je tokrat gostil eksperimente, razstave, interaktivne multimedij-ske instalacije, znanstvenike in vse tiste, ki jih je svet znanosti pritegnil k ogledu. Predstavitev znanosti je na svoj način začinil tudi komik Gianpier Perone. Znanost je tako stopila na trge in ulice Gorice, Nove Gorice in Vidma, znanstveniki pa so se predstavili kot »navadni ljudje s posebnim poklicem«. Zbrane obiskovalce in sodelujoče na predstavitvenih stojnicah sta pozdravila župana obeh mest: Ettore Romoli in Matej Arčon. S pozdravnima nagovoroma sta uradno odprtje dogodka pozdravila še predstavnik Univerze v Vidmu, Francesco Maragon, in rektor Univerze v Novi Gorici, Danilo Zavrtanik. Noč raziskovalcev je sicer vseev-ropski dogodek, ki poteka že več let in je namenjen spoznavanju znanosti in raziskovanja. Goriško-novogoriška različica pa je posebnost v tem, da združuje dve obmejni mesti in, kot rečeno, dve obmejni univerzi. Mineva namreč skoraj eno leto, odkar sta stopili skupaj in s pomočjo no-vogoriškega Primorskega tehnološkega Eksperimenti na skupnem trgu (levo); udeleženci pobude (desno) bumbaca, k.m. parka in Raziskovalnega in tehnološkega Friuli Innovazione iz Vidma organizirali letošnjo Evropsko noč raziskovalcev. Ideja »Rebound - Researchers at the border« je pripomogla, da sta univerzi zmagali z edinstvenim čezmejnim evropskim projektom Marie Curie Researcher Night, skupaj s 320 drugimi evropskimi mesti. (km) nova gorica Univerza razpisala štipendije Univerza v Novi Gorici je za študijsko leto 2011-12 objavila javni razpis za dodelitev štipendij iz štipendijskega sklada. Skupna okvirna višina sredstev, ki je na razpolago za štipendije, je 150.000 evrov. Štipendije so predvidene za študente, ki so v študijskem letu 2011-12 oziroma bodo ob prijavi kot redni študentje prvič vpisani v prvi letnik ali v višji letnik dodiplomskega študijskega programa, ter za študente, ki bodo prvič vpisani v prvi letnik ali v višji letnik podiplomskega študijskega programa. Štipendije so na voljo za študijski program prve stopnje Digitalne umetnosti in prakse, za študijska programa druge stopnje Okolje in Eksperimentalna fizika ter za študijske programe tretje stopnje Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, Fizika, Jezikoslovje, Krasoslovje, Molekularna genetika in biotehnologija, Primerjalni študij idej in kultur in Znanosti o okolju. Na ta način želijo študentom povečati dostopnost tistih študijskih programov prve in druge stopnje, ki nimajo koncesije ter omogočiti učinkovitejše izkoriščanje inovativne sheme sofinanciranja doktorskega študija, ki ga je uvedlo ministrstvo, a študentom zagotavlja le 50 odstotkov pokritja šolnine. (km) šempeter - Včeraj predali namenu prenovljeno vaško središče mu I V • ■ V V« •• Nov »plac« čuvajo lezeci policaji Prva faza obnove se je začela leta 2006 - Pred cerkvijo uredili nov plato, trg dobil novo opremo in drevesa goriška brda - Zaključena letošnja zgodnja trgatev Pričakujejo kakovostno letino, pridelek rdečih sort navdušuje Tudi v Goriških Brdih so pred dvema dnevoma zaključili letošnjo, v primerjavi s preteklimi leti, zgodnjo trgatev. V Vinski kleti Goriška Brda na Dobrovem, največji slovenski vinski kleti, bodo letos skupno sprejeli 6.700 ton grozdja, ker je devet odstotkov manj kot lani in 15 odstotkov manj od večletnega povprečja. »Letošnji letnik bo po kakovosti izjemen in primerljiv letniku 2003. Pričakujemo sadna, bogata in strukturna vina z ne previsokimi stopnjami alkohola. Posebej navdušuje letošnji pridelek rdečih sort, ki jih poleg intenzivne barve in strukturnosti zaznamuje tudi polna fenolna zrelost,« se veselijo v omenjeni vinski kleti, kjer so za svoja vina letos tako doma kot v tujini prejeli vrsto odlikovanj. Manj pa se odkupne cene za kilogram grozdja veselijo pridelovalci: ta se letos giblje v povprečju 40 centov za kilogram. V Vinski kle- ti na Dobrovem pojasnjujejo, da so nizke odkupne cene grozdja posledica presežka ponudbe vina nad povpraševanjem na slovenskem tržišču, kar se dogaja tudi na evropski in globalni ravni. Presežek je povzročil, da so se cene vina v zadnjih letih zniževale, medtem ko se stroški dela, embalaže, transporta in stroški, povezani s prodajo, povečujejo. Zaradi krize je v Sloveniji še vedno zaznati trend zmanjševanja porabe vina na prebivalca, najbolj so na udaru vina v najvišjem cenovnem razredu. Zmanjšala se je poraba v gostilnah, povečala pa doma. »Krizi briški vinarji kljubujemo z vzpostavljanjem sistema brezkompromisne kakovosti. Pomemben element je tudi doseganje kon-sistence, kar pomeni, da kupec vedno dobi vsaj to, kar od določene blagovne znamke vina pričakuje, ali pa še več,« pojasnjujejo v Vin- ski kleti Goriška Brda. Zaradi stanja na domačem trgu iščejo priložnost za rast prihodkov v tujini: izvažajo namreč v 26 dežel sveta. »Uvoznike in distributerje smo s kakovostjo že prepričali, z njimi smo vzpostavili dobre poslovne odnose, za rast izvoza pa moramo prepričati tudi končnega kupca, da bo v množici ponudbe izbral prav slovensko vino. To lahko dosežemo z dobro načrtovano promocijo v tujini, ki pa jo omogoča le skupni nastop slovenskih kmetijsko-živilskih podjetij ter oblikovanje Slovenije kot privlačne destinacije za vse bolj priljubljen vinsko-kulinarični turizem,« so prepričani v omenjeni vinski kleti, kjer izražajo zadovoljstvo podporo slovenskega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki skupne nastope slovenskih vinarjev na ciljnih trgih spodbuja in podpira. (km) Nova podoba šempetrskega trga foto km. Včeraj so v Šempetru s slovesnostjo pospremili odprtje prenovljenega vaškega središča. Novo podobo je dobil Trg Ivana Roba in kraki ulic, ki se stekajo na trg, ki je na novo pretlako-van, na njem je nameščena nova urbana oprema, drevesne zasaditve, cerkveni otok je dobil nov obodni zid in stopnišče na cerkveni plato, z novo podobo trga je usklajena tudi prometna ureditev in signalizacija - zlasti talni del, kot so na primer tlakovani ležeči policaji. Izvajanje del je začelo že v letu 2006 z gradnjo na Cesti goriške fronte med Vrtojbico in Trgom Ivana Roba. Zgrajena je bila nova meteorna kanalizacija, javna razsvetljava, del novega vodovoda, nova kabelska kanalizacija za elektriko in telekomunikacijske vode, uredili so nova parkirišča, zelenice, kolesarske steze in cesto, ter obnovili priključke fekalne kanalizacije. Vrednost del je znašala 729.000 evrov. Z deli so nadaljevali v letu 2007 na Cesti Preko-morskih brigad med trgom Ivana Ro- ba in semaforiziranem križiščem. Dela so bila podobna kot na Cesti Goriške fronte, razen obnove vodovoda na celi dolžini trase in postavitve nove avtobusne postaje. Ta faza je veljala 620.000 evrov in je bila deloma sofinancirana z evropskimi sredstvi. Arhitekturna ureditev vaškega središča se je začela lani. Vzrok za kasnejše nadaljevanje ureditve vaškega središča so bile težave v zvezi s pridobivanjem Evropskih sredstev za izvajanje del. Trg in pločniki so pretlakovali z granitnimi ploščami. V sklopu ureditve trga je bil obnovljen cerkveni zid in postavljene nove stopnice, ki vodijo na plato ob cerkvi. Ob hotelu Lipa je postavljena nova javna razsvetljava, zasajena so nova drevesa. Prometna ureditev je ostala kot je bila že prej, na trgu pa ni več dovoljeno parkirati vozil. Zadnja faza ureditve središča Šempetra je veljala milijon evrov, od tega je 800.000 evrov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, državni proračun pa 54.000 evrov. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. septembra 2011 17 GORICA - Pianist Danijel Brecelj na odru centra Bratuž Domači talent v naši sredi Solista bo spremljala Groningen Student Orchestra Mira - Na Kogojevih dnevih poklon Franzu Lisztu i Danijel Brecelj Na prvem koncertu, ki ga v novi sezoni ponujata Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice, bo v torek, 27. septembra, ob 20.30 v veliki dvorani centra Bratuž nastopil 23-le-tni Danijel Brecelj s spremljavo simfoničnega orkestra Mira iz Nizozemske. Koncert z domačim talentom v glavni vlogi prirejajo v okviru festivala Kogojevih dnevov. Danijel Brecelj se je rodil v Šempetru pri Gorici. Klavirski štu- dij je začel pri petih letih, njegova prva učiteljica je bila Klavdija Jam-šek, prvi recital pa je odigral pri desetih letih. Njegov talent je nato odkril prof. Sijavuš Gadžijev, ki ga je sprejel v svoj razred, kasneje pa ga usmeril in pripravil za študij na slovitem Conservatoire National Superieur de Musique et de Danse de Paris. Pri osemnajstih letih je Brecelj vstopil v razred prof. Rogerja Mura-roja in prof. Isabelle Dubuis. Letos je na pariški ustanovi magistriral, hkra- ti pa tudi opravil sprejemni izpit za študij kompozicije. Dobitnik je najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, redno kon-certira v Sloveniji, Italiji in Franciji ter na odmevnih prireditvah, kot so Festival Ljubljana, Festival Lent, festival Musique et patrimoine v Parizu, Un dimanche avec Chopin, Glasba z vrtov sv. Frančiška, Epte Pianissimo itd. Kot solist je nastopal z Orkestrom Slovenske filharmonije in s Simfoniki RTV Slovenija ter z dirigentoma Antonom Nanutom in Markom Munihom. Pogosto izvaja tudi lastne skladbe. Na torkovem koncertu v Gorici bo šempetrskega pianista spremljal Študentski orkester Mira iz Groningena, ki ga sestavljajo glasbeno navdušeni študentje visokošolskih zavodov iz nizozemskega mesta. Ustanovljen je bil leta 1964 kot komorni sestav, s časom pa je prerasel v simfonični orkester. Od lanskega leta je njegovo umetniško vodstvo zaupano dirigentu Petru Stamu. Cilj zasedbe je nuditi mladim in uveljavljenim solistom možnost, da zaigrajo ob orkestrski spremljavi; trenutno je na turneji po Sloveniji in Italiji. Na goriškem programu bodo Uvertura iz Oberona Carla Marie von Webra, Simfonija št. 4 v D molu op. 120 Roberta Schumanna in 1. Koncert za klavir in orkester v es Duru Franza Listza; ravno Lisztu bo koncert posvečen, saj ga prirejajo ob 200-letnici skladateljevega rojstva. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025. tembra, ob 18. uri v galeriji Antiche mura v Ul. F.lli Rosselli v Tržiču; na ogled bo do 28. septembra ob delavnikih med 17. in 19. uro ob nedeljah med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. U Kino fï Razstave OBČINA TRŽIČ IN DRUŠTVI FOGOLAR FURLAN TER TRŽIČ vabijo na odprtje razstave z naslovom »Janez Giovanni Gruden (1897-1974) - slovenski kipar v Argentini« danes, 24. sep- H Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man-zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »L'alba del pianeta delle scim-mie«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »La pelle che abito« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 »I Puffi«; 22.00 »Crazy, stupid, love«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »L'alba del pianeta delle scim-mie«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »I Puffi« (digital 3D); 22.00 »Crazy, stupid, love«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »La pelle che abito« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Niente da dichiarare«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.15 »Carnage«. H Šolske vesti ZAČETNI TEČAJ SLOVENŠČINE v okviru projekta »Jezik/Lingua«: osnove vsakdanjega pogovora. Tečaj je namenjen odraslim in traja 40 ur. Potekal bo v osnovni šoli v Romjanu, Ulica Capitello 8, Ronke, ob torkih od 18. do 20. ure. Začetek v torek, 27. septembra; informacije in prijave: te-co01@jezik-lingua.eu, tel. 3456303255. GLASBENA MATICA obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 20112012; informacije od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure na sedežu Glasbene matice v Gorici na Korzu Verdi 51 ali po tel. 0481-531508. SCGV EMIL KOMEL sprejema nove vpise za šolsko leto 2011-12; informacije na tajništvu od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure in od 15. do 18. ure, tel. 0481-532163 ali na in-fo@emilkomel.eu. SLOVIK obvešča, da je rok za vpis na program Ekstra podaljšan do srede, 28. septembra. Opis programa in razpisna dokumentacija: www.slo-vik.org, informacije: info@slovik.org ali po tel. 0481-530412. Danes se v Doberdobu veselimo vsi, ker Drejče Botegarjev rojstni dan slavi. Vse najboljše mu želimo vsi, ki ga imamo radi. ¿J Čestitke Draga MAJA in ANDREJ! Veselje in zdravje sta bisera dva, naj vama v življenju sledita oba. Dosti ljubezni in sreče želijo vama tata, nona in Erik z družino. 1È Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 24. septembra, ob 20. uri (Miha Nemec, Nejc Valen-ti) »Liferanti«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. S Izleti KRUT vabi v soboto, 8. oktobra, na Bled na ogled razstave »Leta na Azurni obali Pablo Picasso in njegov keramični opus« in razstave »Slovenski impresionisti: Jakopič, Jama, Grohar in Sternen« z okoli 50 deli iz zasebnih zbirk, prirejeni v počastitev tisočletnice prve omembe Blejskega gradu; informacije po tel. 0481-530927. SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom po zgornji Vipavski dolini v nedeljo, 16. oktobra. Prijave po tel. 328-4721305 (Karlo) in 0481-82273 (Roberta). SPDG prireja v nedeljo, 25. septembra, 3. društveni izlet »Bikers 2011« na Trnovsko planoto z zbirališčem ob 7.15 pred novogoriško železniško postajo (vlak ob 7.35 za Most na Soči, cena 3,25 evro + kolo); informacije po tel. 328 -8292397 (Robert). SPDG prireja v nedeljo, 25. septembra, z odhodom pri Rdeči hiši ob 8. uri izlet v Trnovski gozd (hoje štiri ure). Vodi Srečko Visintin (tel. 335-5421420). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJEN- CEV za Goriško vabi v sredo, 28. septembra, v Ljubljano na Festival za tretje življenjsko obdobje, na katerem nastopa v Cankarjevem domu popoldne tudi društveni ŽePZ. Odhod ob 8. uri iz Doberdoba, nato iz Sovodenj, Štan-dreža pri banki oz. telovadnici, Podgore in iz Gorice s trga Medaglie d'oro. Zaradi omejenega števila mest na avtobusu je obvezna prijava po tel. 0481390688 (Saverij), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica), 3471042156 (Rozina). Zjutraj bo kratek ogled središča Ljubljane. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 12. novembra, enodnevni avtobusni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršutarne v San Danieleju in ogled gradu v Villal-ti; vpisovanje do 25. oktobra v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivi-ca (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). M Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na koncert Društev upokojencev Primorske »Zlata jesen«, ki bo v Kopru v nedeljo, 25. septembra, ob 18. uri na osnovni šoli Koper, kjer bo nastopil tudi društveni Ženski pevski zbor. Odhod ob 13.30 iz Gorice s trga Medaglie d'oro s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači, v Štandrežu pri banki, v So-vodnjah pri lekarni in cerkvi in v Doberdobu. Ker je omejeno število sedežev samo na enem avtobusu, je obvezna čimprejšnja prijava po tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina). V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 26. septembra, ob 20. uri koncert priznane glasbene skupine italijanske narodne skupnosti iz Reke »Virtuosi Fiumani«. Ü] Obvestila AŠZ OLYMPIA vpisuje v novo šolsko leto: predšolska telovadba, športna gimnastika, športno ritmična gimnastika, športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). KRUT začenja v sredo, 5. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje po tel. 0481-530927. KULTURNO DRUŠTVO ZDRAVŠČINE prireja v oktobru tečaje slovenskega jezika za odrasle v občinski dvorani v Zdravščinah ob ponedeljkih in sredah v večernih urah; informacije in vpisovanje po tel. 339-6145592 (Aleksandra Devetak). OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do novega sporočila. OK VAL obvešča, da treningi mini odbojke in splošne telovadbe že potekajo v štandreški telovadnici ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure za letnike od 2000 do 2003, ob torkih in petkih od 16. do 17. ure za otroke, ki obiskujejo vrtec in od 17. do 18.30 ure za letnike 2004 in 2005; informacije po tel. 347-3237444 (Sandro) in 328-4133974 (Tjaša) ali na okval@vir-gilio.it, tjasas@hotmail.it. SPDG obvešča, da bo v prihodnjih tednih na razpolago tradicionalni planinski stenski koledar 2012 z barvnimi posnetki iz slovenskega gorskega sveta. Prednaročila na sedežu društva in pri odbornikih. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) bo odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. KŠD KRAS DOL-POLJANE sklicuje izredni občni zbor, ki bo v zadružnih prostorih na Palkišču v petek, 30. septembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. OTROŠKI PEVSKI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA SOVODNJE začenja spet s svojim delovanjem. Prve vaje bodo v soboto, 1. oktobra: za otroke vrtca in prvega razreda osnovne šole od 10.45 do 11.30, za otroke od drugega do petega razreda osnovne šole pa od 11.30 do 12.30. Zbor bo vodila tudi letos Jana Drašič. Društvo vabi vse lanskoletne pevce in pevke ter nove prijatelje in prijateljice. PRAZNIK KRVODAJALCEV bo v nedeljo, 2. oktobra: ob 9.45 zbirna točka v prostorih cerkve Sv. Ignacija v Gorici, ob 10. uri maša, ob 11. uri praznovanje. AŠZ DOM obvešča, da ktivnosti v telo- vadnici Kulturnega doma, Ul. I. Brass 20 (tel. 0481-33288) že potekajo: mo-torika in navijaška skupina - cheerlea-ding (1. - 5. razred osnovne šole) ponedeljek in sreda od 16.30 do 18. ure; cheerleading (nižja in višja šola) sreda od 16.30 do 18. ure ter petek od 15. do 16.30; minibasket (letniki 2003-2005) torek in četrtek od 16.30 do 17.45; under 12 košarka (letniki 2000-2002) torek in četrtek od 17.45 do 19.15, petek od 16.30 do 18. ure. Vadba za vrtec se bo pričela 3. oktobra ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure. Poskrbljeno bo tudi za prevoz otrok iz vrtca v telovadnico. DRUŠTVO VIPAVA obvešča, da že potekajo ob torkih treningi hip-hopa na društvenem sedežu na Peči, in sicer od 17. do 18. ure za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca, in za učence prvih treh razredov osnovne šole, od 18. do 19. ure pa za otroke četrtih in petih razredov osnovne in vseh razredov nižje srednje šole. Ob petkih bo med 19. in 20. uro nov tečaj hip-hop plesa za odrasle; informacije po tel. 3483047021 (Barbara). S 3. in 6. oktobrom pa se začenja tudi letni kotalkarski tečaj, ki je namenjen otrokom vseh starosti. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30 v občinski telovadnici v Sovodnjah; otrokom bodo priskrbeli vso opremo. Nadaljeval se bo tudi tečaj za odrasle, in sicer ob ponedeljkih od 20. do 21. ure na istem mestu; informacije in prijave po tel. 333-9353134 (Elena). SLOVENŠČINA ZA ODRASLE PRI SKRD JADRO: začetni in nadaljevalni tečaj bosta potekala enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 3. oktobra, ob 20. uri; informacije tudi v ron-ški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informa-giovani). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 4. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 333-2677398 (Miriam). SLOVENSKA SKUPNOST vabi na 16. pokrajinski kongres za Goriško, ki bo v petek, 7. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in v soboto, 8. oktobra, ob 9.30 na pokrajinskem sedežu SSk v Gorici. 0 Prireditve V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v sredo, 28. septembra, ob 17. uri bo predstavitev knjige »Le stelle che stanno giu«; s pisateljico in novinarko Azro Nujefendic se bo pogovarjala novinarka Marina Silvestri; vstop prost. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v četrtek, 29. septembra, ob 18. uri Ema-nuele Tonon predstavil svojo knjigo »La luce prima«. 4. LITERARNI FESTIVAL »GRADO GIAL-LO« bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 10. uri na nasipu Nazario Sauro v Gradežu. Med bralno prireditvijo z naslovom »Crimini a nordest: spazio libero« bodo na sporedu: Andrea Ribezzi (»Ci-liegie in autunno«); Giancarlo Re (»Emopoli«), Irene Pecikar (»Transil-vania Love«), Mara Bomben (»Il viag-giatore nel vento«), Enzo Comelli (»Gialli per caso«), Antonello Dinapo-li (»Il Mercoledi delle Ceneri«), povezoval bo Tiziano Pizzamiglio. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE GORICA IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabita na srečanje, ki bo v nedeljo, 2. oktobra. Ob 10. uri bo v cerkvi Sv. Ivana v Gorici med mašo sodelovala vokalna skupina Cantate domino iz Kočevja, po maši pa bosta v domu F. Močnik zakonca Helena in Franc Štefanič predstavila slovensko kolesarsko Jakobovo pot. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Roberto Russo iz splošne bolnišnice v cerkev na Sve-togorski ul. in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 9.50, Luigi Urizzi s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče. DANES V ROMANSU: 15.00, Maria Sara Bozzi vd. Sartori v cerkvi in na pokopališču. DANES V MORARU: 10.00, Elio Braga-gnini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 18 Sobota, 24. septembra 2011 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Edinost je tokrat pisala o stanju slovenske trgovine in obrti v Gorici, ki »ne napreduje tako, kakor bi bilo želeti. Pred leti, ko je bila naša trgovina tako-le v povojih, so zaslužni možje na shodih in ob drugih prilikah ter v lokalnem časopisju delali na to, da vzbude v goriškem mestu v življenje slovensko trgovino in obrt, ter jo podprejo in dovedejo do razvoja in procvita. Takratna prizadevanja so obrodila za takratne čase dobre, da ne rečemo naravnost krasne vspehe. V kratkem času so vzrastle v goriškem mestu slovenske trgovine poglavitnih branž v taki meri in v takem obsegu, da so nas Lahi opravičeno zavidali. Kupujoče občinstvo, kakor prizadete trgovske kroge je bila prevzela zavest o veliki važnosti gospodarske samostojnosti. Toda zadnji čas je nastala stagnacija, da ne rečemo nekako nazadovanje, ker kdor ne napreduje, ta nazaduje. Javna tajnost je, da nebroj naših trgovcev in obrtnikov se mora boriti z velikimi financijelnimi težkoča-mi, da se nekateri bore s konkurzom in da o novih slo- venskih podjetjih za nove branže ni ne duha, ne sluha, da-si so dani predpogoji za življenje. Za življenje pravimo, kajti med našim trgovskim in obrtniškim svetom je ponekod razširjeno napačno pojmovanje o možnosti rentabilitete. So ljudje, ki vam večinoma brez lastnega denarja, torej na dolg, ustanove kako trgovino, a že sanjajo, kako bi kar čez noč postali pravi bogatini. Razvijajo vam neprimerni luksus in pri vsaki „procesiji" morajo biti poleg. Potem pa razočarani kritizirajo kupujoče slovensko občinstvo, češ, da jih ne podpira dovolj po znanem geslu „Svoji k svojim"! To ubogo geslo. Kolikokrat se je že zlorabljalo in kolikokrat po nepotrebnem citiralo. Slovenski trgovec naj bi najprej štedil in trezno računal in gospodaril. Trgovec, ki poseda pozno v noč v kavarni pri hazardnih igrah ne vzbuja v občinstvu prepričanja, da je v njegovi trgovini vse v redu. Časi, ko se je trgovina in obrt sama „delala" in ko so pečeni piščanci leteli v usta, so minuli!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Tudi v Trstu se v teh dneh pričenja šolsko leto 1961/1962. »Šolska vrat so se odprla za učence in dijake vseh šol, ki imajo popravne izpite in so se lotili pismenih nalog. Sledili bodo ustni izpiti, nato se bodo začeli jesenski popravni izpiti za maturo, redni pouk pa se bo začel prve dni oktobra. Učenci in dijaki, ki so bili bolj marljivi pri učenju, imajo še nekaj tednov počitnic, za druge, ki niso bili tako pridni in so imeli smolo, pa je počitnic konec. Novo šolsko leto je pred vrati, s tem pa prihajajo tudi skrbi za učence in dijake, pa tudi za starše. Skrbi in dolžnosti. Skrbi in stroški za starše, ki bodo morali kupiti nove knjige, zvezke, plačati takse, itd. Skrbi za učence in dijake, ki se bodo morali po počitnicah resno lotiti učenja, da ne bodo padale slabe ocene, da ne bo popravnih izpitov, predvsem pa zato, da si bodo pridobili potrebnega znanja in se pripravljali na življenje. Učenje, to je glavna dolžnost učencev in dijakov. Dolžnost pa imajo tu- di starši, ki imajo svoje otroke na osnovnih ali srednjih šolah, pa tudi tisti, ki bodo zdaj svoje otroke vpisali v prvi razred osnovne šole. Zlasti le ti imajo veliko odgovornost do svojih otrok in skupnosti kateri pripadajo. Čez pičla dva tedna se bo začelo vpisovanje otrok v prvi razred osnovne šole. To je važnega pomena za otroke in starše, pa tudi za vso našo narodno skupnost. Ob začetku vsakega šolskega leta, oziroma pred vpisovanjem otrok v osnovno šolo, smo o tem pisali in opozarjali starše na njihovo dolžnost. Tudi letos se nam zdi potrebno, da ponovno o tem spregovorimo in opozorimo slovenske starše, da slovenski otrok spada v slovensko šolo. Ponovno poudarjamo, da je vsako opravičilo, vsako slepomišlje-nje odveč in neutemeljeno. Bodimo si na jasnem. Slovenski starši, ki ne vpišejo svojega otroka v slovensko šolo, ne morejo več trditi, da so vredni člani slovenske narodne skupnosti, niti da se zavedajo svoje dolžnosti do svojih otrok!« per la neve La ragazza del lago FILMI PO TV Sobota, 24. septembra, Iris, ob 18.25 L.A. Confidential Režija: Curtis Hanson Igrajo: Kevin Spacey, Kim Basinger, Russell Crowe in David Startharim Režiser Curtis Hanson je filmsko dogajanje te filmske uspešnice postavil na losangele-ška tla. Protagonist dvourne zgodbe je iznajdljivi Jack, ki si zamisli in vodi svojevrsten televizijski program o uspelih policijskih akcijah. Neposredni prenosi slikovitih aretacij pa se naenkrat sprevržejo v tragedijo. Celo-večerec, ki ga je režiser povzel po istoimenskem romanu Jamesa Ellroya, je prepričljiv, delno žensko obarvani noir, ki si je leta 1998 prislužil tudi dva oskarja. Sobota, 24. septembra, Iris, ob 20.55 Il senso di Smilla rec je prvenec mladega režiserja Andree Malaiolija, ki se je s tem delom predstavil širši publiki in takoj opozoril ^//Juvw Režija: Bille August Igrajo: Julia Ormond, Ono Fleisher in Gabriel Byrne Po istoimenskem romanu je Bille August posnel film, ki pripoveduje o neporočeni Smilli, očarljivem dekletu eskimskega rodu, ki živi v Kopenhagnu dokaj osamljeno življenje. Sicer ima Smilla simpatičnega prijatelja, malega Isaijaho, ki pa nepričakovano pade s strehe visoke stolpnice. Policija trdi, da je šlo za nesrečo, da je deček padel slučajno, a Smilli se stvar zdi dokaj sumljiva. Zato odloči, da bo kar sama prišla resnici do dna... Nedelja, 25. septembra, Sky cinema 1, ob 21.10 Režija: Andrea Malaioli Igrajo: Toni Servillo, Fabrizio Gifuni, Valeria Golino in Anna Bonaiuto Toni Servillo je tokrat policijski inšpektor. Poverili so mu nalogo, da odkrije morilca mladega dekleta. Celotno dogajanje je postavljeno v videmsko pokrajino. Celoveče- Nedelja, 25. sepembra, Studio Universal, ob 01.15 Coffee and cigarettes (Kava in cigarete) Režija: Jim Jarmusch Igrajo: Roberto Benigni, Steven Wright, Steve Buscemi, Iggy Pop in Tom Waits Črnobeli film je samosvoj Jarmusch prvič predstavil na beneški Mostri, kjer je med filmskimi sladokusci naletel na izjemen uspeh. Gre za serijo enajstih kratkih filmov, ki tvorijo celoto na temo pitja kave in kajenja cigaret. Vsaka epizoda gosti nekaj likov, ki sedijo okrog mize, kadijo, pijejo in se pogovarjajo o za njih vsakdanjih stvareh, kot so lahko... tablete s kofeinom, komiki Abbotto in Costello, teorija zarote v zvezi z Elvisovo smrtjo, pravilna priprava angleškega čaja in izumih Nikola Tesle... Ponedeljek, 26. septembra, Studio Universal, ob 21.15 Vacanze romane Režija- William Wyler Igrajo: Audrey hepburn, Gregory Peck in Eddie Albert Anne je očarljiva princesa, ki ji ni do tega, da bi se posebno striktno držala protokola in se med obiskom Rima odloči, da se bo prepustila svobodnemu ogledu večnega mesta. Na vrat na nos zapusti palačo, v kateri preživlja svoje rimske dni in se ob pomoči brezposelnega ameriškega novinarja poda rimskemu spoznavanju naproti. Nekakšna, na glavo postavljena pravljica o Pepelki, je odprla daljšo serijo italijanskih in tujih ljubezenskih filmov, katerih dogajanje je postavljeno v Rim. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV NOVOZELAND. DOMAČINI JADRANSKI OTOK VELETOK VAZIJI MESTECE PRI TRENTU KMEČKO ORODJE ČLOVEKU ZVESTA ŽIVAL GROBO DOMAČE SUKNO PREBIVALEC NA NASPROTNI POLUTI ZEMELJSKE OBLE OSEMVRSTIČ-NA KITICA, GLASBENI INTERVAL ŠKOTSKI FILMSKI IGRALEC (SEAN) ACE MERMOLJA RAZUM, UM, PAMET (FR.) LETOVIŠČE PRI OPATIJI NAJVIŠJA GORA V TURČIJI KREPAK MOŠKI ZAPOR CONAGRA FOODS SAD OLJKE ENOCELIČNA PRAŽIVAL, MENJAČICA ŠPANSKI POMORŠČAK (HERNANDO DE) / PREBIVALEC EVROPSKE DRŽAVE ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING ŽUPAN OBČINE DEVIN - NABREŽINA I'Z'H'U'ÜH ŠVICARSKI DRAMATIK (JOHANNES) KRAJ PRI NOVARI SKANDINAVSKI DROBIŽ KONICA, VRH TIRAN, TRINOŽNIK ODPRTA TELESNA POŠKODBA VEČJE STEKLO PRI AVTOMOBILU NORVEŠKI PISATELJ HAMSUN DOLGOREPA PAPIGA PREBIVALEC POKRAJINE FJK SKUPINA GLASBENIKOV MOČAN DEŽ, PLOHA AFRIŠKA ANTILOPA PREBIVALKA "NOVE CELINE" ANG. IGRALEC (RICHARD) PONOS, DOSTOJANSTVO MARIJIN BRAT, KI GA JE JEZUS OBUDIL OD MRTVIH MARIO LAVRENČIČ PREBIVALCI GRŠKE POKRAJINE REKA V RUSIJI KEM. ZNAK ZA BIZMUT NEKD. NOG. TRIESTINE PRISTANIŠKO MESTO V ALŽIRIJI RJAV SIRUP ŽENSKO IME ZOLTAN KOCSIS KEMIJSKI ZNAK ZA TITAN BOLEZEN, KI SE PRENAŠA Z OSEBE NA OSEBO STARA PLOŠČINSKA MERA / SODOBNA ZABAVNA GLASBA NEKDANJE GLASILO PSI ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA LOLLOBRIGIDA SLOVARČEK - AAL = švicarski dramatik • ALARCON = španski pomorščak, ki je raziskoval Kalifornijski zaliv • EJA = reka v Rusiji • MOENA = kraj pri Trentu • SUNA = kraj pri Novari 1 2 3 4 S 6 7 S 9 ■ ■ 10 11 12 ■ ■ 13 14 15 16 17 ■ 18 VODORAVNO: 1. e-mail je elektronska...; 6. angleški fizik, nobe-lovec (Francis William); 7. zid, roman Toneta Svetine; 8. nekdanji slovenski smučar (Matej); 9. del kmečkega voza; 10. govorjenje besedila, namenjenega za dobeseden zapis, diktat; 13. Jugoslovanska ljudska armija; 14. krilo poslopja; 16. ranocelnik, padar; 17. začetnici nekdanjega svetovnega šahovskega prvaka Kasparova; 18. egipčanski bog sonca. NAVPIČNO: 1. strast, posebno veselje do česa; 2. bosanski kralj (Stjepan); 3. naša občina v goriški pokrajini; 4. tisoč kilogramov; 5. nekdanji sekretar OZN (Kofi); 11. kdor namesto l izgovarja dvoustič-ni u; 12. žensko ime; 14. prostor, kjer se kupuje in prodaja; 15. težko ozdravljiva bolezen. (lako) / PRIREDITVE Sobota, 24. septembra 2011 19 SLOVENIJA TA TEDEN Vlada je padla, ocena tudi Vojko Flegar V torek zvečer je slovenski parlament levosredinski in od letošnje pomladi manjšinski vladi Boruta Pahorja po manj kot treh letih mandata izglasoval prepričljivo nezaupnico, včeraj pa je bonitetna agencija Moody's oceno Sloveniji znižala s tretje na četrto (Aa3) stopnjo. Dogodka seveda nista neposredno povezana, saj se bonitetne agencije ne ravnajo po posameznih dogodkih in ne odzivajo tako hitro, a čeprav bi (že pred tedni v obliki svarila napovedano) znižanje Slovenijo doletelo tudi, če bi vlada dobila zaupnico, je gotovo, da bo zdaj tako rekoč uradna politična nestabilnost Sloveniji na mednarodnih finančnih trgih še poslabšala položaj. Država bo naslednjih nekaj tednov, morda vse do novega leta, imela vlado s pooblastili za začasne posle, kar med drugim pomeni, da ne bo popravljenega proračuna za leto 2012, odločitve o novi dokapitalizaciji največje in kapitalsko komajda še ustrezne banke (NLB) in verjetno tudi ne poroštva države za največjo energetsko naložbo v šesti blok šoštanjske termoelektrarne. Prvi možni rok za predčasne volitve je začetek novembra, a le, če se do naslednjega torka ne pojavi kakšen kandidat, ki bi hotel zaupnico državnega zbora za sestavo vlade. Če se bo, a ne bo izvoljen, volitve ne morejo biti pred decembrom. Manj poučenim bi se morda zdelo, da bi Sloveniji glede na okoliščine doma in v mednarodnem okolju leteča menjava vlade, torej brez volitev, prišla prav, toda večina političnih analitikov meni, da nobena vlada brez jasne podpore volivcev ne more niti pomisliti na kakršen koli socialni dialog, varčevalne ukrepe in reforme, s katerimi bi državo poskuša- la obvarovati pred »grškim scenarijem«. Zdi se, da tako meni tudi večina parlamentarnih strank, tudi - in zelo odločno - obe največji: socialni demokrati (dosedanjega) premiera Pahorja in demokrati opozicijskega prvaka Janeza Janše. Možnost, da bi kdor koli, tudi, če bi ga predlagal predsednik države, ki prav tako ima to pristojnost, kot mandatar dobil zaupnico za sestavo nove, je torej pičla, a presenečenja ni mogoče povsem izključiti. Še zlasti tega, da bo kdo vendarle poskušal, dosegel pa samo to, da se bo razpis predčasnih volitev zavlekel, s tem pa tudi proces oblikovanja nove vlade in njenega prevzema nakopičenih problemov. Kako bodo volitve oziroma volivci premešali karte med političnimi strankami, je najbrž bolj kot od predvolilne kampanje ter samih programov in kadrovske ponudbe strank odvisno od nekaterih »zunanjih« okoliščin. Recimo od tega, kako hitro se bodo spreminjale, kar na žalost najbrž pomeni predvsem poslabševale razmere v mednarodnem gospodarskem okolju. Še pred mesecem dni so nekateri ugledni slovenski ekonomski analitiki, denimo, menili, da pred koncem leta bonitetne agencije Sloveniji ne bodo znižale ratinga, prav tako pa, da se še ne bo poznal vpliv zaustavljanja rasti v Nemčiji in drugih velikih slovenskih zunanjetrgovinskih partnericah. Stvari gredo očitno hitreje, kot je kazalo še poleti, to pa napoveduje možnosti novih odpuščanj in stečajev sredi slovenske predvolilne kampanje. To bo močno razširjeno apa-tijo in negotovost med volivci gotovo zmanjšalo, a težko je reči, komu v prid. Če po javnomnenjskih raziska- vah rekordni nadpolovični delež volivcev še ta teden sploh ne bi volil ali pa ne ve, koga, je to gotovo v prid des-nosredinski opoziciji, ki ima večje »trdo jedro« volivcev. Pri manj kot polovični volilni udeležbi bi Janševa SDS smela računati na več kot 40, morda celo polovico glasov. Toda na drugi strani se Janši doslej ni posrečilo pridobiti niti volivcev brez trdnih preferenc niti razočaranih in ogorčenih volivcev leve sredine. Ti so se umaknili med ne-volivce, trenutno največjo slovensko »stranko«; za Janšo s tem še niso izgubljeni, a tudi, kljub vsem polomom Pahorjeve vlade, za levosredinske stranke ne. Nemara imajo zato še najbolj prav tisti, ki menijo, da bosta slovenske volivce usmerjala predvsem strah in negotovost Na eni strani strah pred novimi in še hujšimi socialnimi stiskami, v »boljših primerih« pač pred nižjim življenjskim standardom, na drugi strani strah pred tem, da pravzaprav nobena stranka ne ve prav dobro, kaj bi kazalo storiti, čeprav vse to zagotavljajo. Če bo do volitev in še malo čez Slovenija z vlado v odhajanju v mrtvem teku, pa tega ne kaže zamenjati s politično krizo, ki jo je že nekaj mesecev napovedoval premier Pahor. In tudi ne s politično krizo, za katero je največja opozicijska stranka v torek menila, da se je s padcem vlade končala. To je pač politična kriza, ki traja (in je s prostim očesom zaznavna že dobro desetletje), ne glede na to, katero vlado država ima in kakšna pooblastila ima ta vlada. Ki je niti bonitetne agencije ne registrirajo in ki bo trajala, tudi če Slovenija dobi novo vlado v najkrajšem možnem roku. To je kriza zaupanja med državljani in političnim razredom. razmišljanje o aktualnih temah »Novi« Slovenci in naša identiteta v odnosu do Rima in Ljubljane Ivo Jevnikar se v svojem petkovem Žarišču sprašuje, zakaj je med Slovenci v Italiji tako malo javne in predvsem resne razprave o vprašanjih in tematikah, ki zadevajo našo narodno skupnost. Podobno vprašanje si je v avgustovskem intervjuju našemu dnevniku postavila senatorka Tamara Blažina. Kot primer je navedla svoj zakonski predlog o slovenski šoli v Italiji, ki je naletel na molk, če izvzamemo nekaj osamljenih stališč in ocen. In vendarle vsi govorimo o tem, kako je naša šola pomembna in kako jo je treba prilagoditi časom, ki so pred nami. Tudi sam se večkrat sprašujem, zakaj je v naši skupnosti tako malo zavzetosti za izmenjavo mnenj in stališč. Izjema so osebna obračunavanja in prepiri, ki ne vodijo nikamor, ter finančni problemi naših ustanov in organizacij. Ko se dotakneš denarja, ki je sicer življenjskega pomena za vse nas (seveda tudi za Primorski dnevnik), smo vsi takoj »po luftu«, ko se pojavljajo drugi problemi, pa smo vsi »bolj sproščeni«, da ne rečem brezbrižni. Jevnikar kot enega od razlogov za našo »gluho lozo« navaja narodni značaj ter psihološke posledice malo-številnosti. To je nedvomno res, razlogi, da je pri nas (pre)malo dialoga, pa gotovo koreninijo tudi v naši preteklosti ter v ideoloških predsodkih, ki nas še vedno bremenijo, čeprav to s težavo priznavamo. Mladi so na srečo izven tega, a mladi, s katerimi v manjšini pogosto pometamo pod preprogo, so To tudi za slovensko manjšino še kar živahno poletje nam je ponudilo kar nekaj spodbud za soočenje in raz- mislek. Z zanimanjem, čeprav z zamudo, sem prebral temeljna izhodišča predavanja, ki ga je Rafko Dol-har imel na letošnji Dragi. Z nekaterimi njegovimi izhodišči soglašam, z drugimi pa ne, predavatelj pa nam je ponudil kar nekaj spodbud za razmišljanje. Če poenostavljam, dejansko dva problema: naš nedorečen odnos do Italije ob njeni 150-letnici in naš nedorečen odnos do Slovenije ob njeni 20-letnici. Dolhar, če se ne motim, je bolj kot odgovore postavljal vprašanja, kar je po mojem bistvena naloga intelektualca. Obe obletnici sta pravzaprav šli mimo nas. Italija se nam zdi daleč (mi se itak imamo za neko posebnost), daleč pa je tudi Slovenija, pred katero se tudi postavljamo kot neka posebnost. V obeh primerih smo res posebnost, čeprav sami ne vemo kakšna. To so pomembne zadeve, kot je stalno in po-gostoma brez odziva ugotavljal pokojni Darko Bratina, čigar besedo in misel zelo pogrešam. Zelo zanimivo razmišljanje nam je v svoji torkovi rubriki ponudil Ace Mermolja, ki je nazorno predstavil našo stvarnost, ne takšno, kot si jo želimo, ampak takšno, kot je. Tudi novinarji, da ne govorimo o politikih, se namreč prevečkrat naslanjamo na svoje želje in pričakovanja, realnost pa je drugačna. Mermolja uporablja izraz novi Slovenci, ki se mi zdi v tem primeru še kar posrečen. Če obstajajo novi Slovenci, bi človek mislil, da obstajajo tudi stari Slovenci in to ne samo iz starostnega vidika. Novi Slovenci, kot jih imenuje Mermolja, posledično potrebujejo tudi nove politike (v strankah in v civilni družbi), ki jih (še) ni videti na obzorju. Tudi na tem področju, politike namreč, manjšina ni nekaj posebnega. Ni treba, da se glede tega ozremo v Rim ali v Ljubljano, ampak se moramo vprašati, koliko novih in mladih obrazov se pojavlja na naši politični sceni. Žal zelo malo. In vendarle ni res, da v naši manjšini ni zanimanja za politiko. Veliko število slovenskih kandidatov na letošnjih upravnih volitvah priča, da marsikdo še verjame v politiko in v njeno poslanstvo. Težava je v tem, da večina kandidatov nima možnosti ali pogojev za izvolitev. Marsikdo je zaradi tega razočaran in užaljen, tako da drugič ne bo več kandidiral. Jevnikar je v zadnjem odstavku svojega Žarišča načel staro, a vedno aktualno vprašanje medijske neod-mevnosti naše manjšine. Navedel je primer proslave na bazovski gmajni: popolni molk Piccola in drugih italijanskih medijev ter nepopolno poročanje občil iz Slovenije. Piccolo (vsaj tržaška izdaja, za goriško ne vem), ki ga mnogi imajo za odprto občilo, že dolgo ne poroča več o Slovencih v Italiji, zanj so Slovenci le tisti, ki živijo v Sloveniji. Kot da nas ne bi bilo. Včasih se pojavljamo na kulturnih straneh in to predvsem po zaslugi Borisa Pahorja in njegove zelo plodne ustvarjalnosti. Vzemite kdaj v roke bocenski Alto Adige in boste videli kakšno pozornost posveča ta časnik Nemcem in Ladincem. O neporočanju ali nepopolnem poročanju medijev v Sloveniji nima smisla trošiti besed. Tukaj smo še naprej v starem začaranem krogu. Sandor Tence SKLAD MITJA CUK SVETUJE Odrasli otroci v družini Te dni smo v dnevnem tisku brali o priletnih starših, ki sta s pravno pomočjo morala odraslemu, 41-letnemu sinu zaukazati, naj zapustil njun dom in odide na svoje. Izčrpana starša sta sinu, ki je sicer imel svojo službo, bila prisiljena kuhati in prati. V Italiji je menda vse več primerov, ko otroci živijo še po svojem tridesetem letu v izvorni družini s starši. S starši živi vsak drugi tridesetletnik, mnogi taki »single« pa so stari od 35 do 40 let. Razlogov je več. Velikokrat gre za izbiro, v katero silijo ekonomske težave, ker so tridesetlet-niki še povsem finančno odvisni od izvorne družine. Lahko pa gre za nenavadno močno navezanost na starše. Večkrat to sožitje ni mirno, zlasti če se problemi prenašajo še iz mladostništva, in niso bili nikoli rešeni. Neugodna ekonomska situacija odraslega otroka položaj samo poslabša. Mnogi preveč zaščitniški starši se sploh ne zavedajo, da je njihov otrok že zdavnaj odrasel. Zdi se jim, da morajo za svojega trideset- in več- letnika še vedno skrbeti sami. Njihova ljubezen postaja vse bolj zadušljiva, saj starši hočejo vedeti, kam sin (hči) gre, kaj počne, kdaj se bo vrnil(a); kadar pa se ne vrne pravočasno, njuna zaskrbljenost pre-rase vsako razumno mejo. V prepričanju, da svojega otroka ščiti in varuje, se taka vrsta staršev preveč podrobno vtika v življenje svojega odraslega sina ali hčere. Staršem, katerih pozornost je vseskozi v prvi vrsti namenjena predvsem otroku, pomeni morebitni otrokov odhod od doma trpljenje in slabo počutje. Pred takimi negativnimi občutki se skušajo braniti na svoj način. Na odraslega sina ali hčer gledajo še vedno kot na otroka, potrebnega pomoči in zaščite. Mnogi starši pa so prezahtevni v svojih pričakovanjih. Pričakujejo namreč, da se bodo ta izpolnila sto odstotno. Če pa se to ne zgodi, so razočarani. Slabo se počutijo, ko vidijo otrokovo nestabilnost v službi ali v ljubezni, četudi ima ta otrok na grbi že kar nekaj križev. Svojemu sinu ali hčeri vedno razlagata, kaj vse sta sama počela v njegovi starosti in to počenjata očitajoče. Res je sicer, da taki starši nudijo odraslemu otroku potrebno ekonomsko podporo, vendar dajo otroku to tudi občutiti. Včasih se starši razbremenjujejo tako, da si dajo duška z vpitjem in očitanjem, s tem pa poslabšajo situacijo, saj se njihov sin (ali hči) takrat počuti kot pravi »fa-liranec«. To se dogaja zlasti takrat, ko so starši pretirano čustveno soudeleženi pri dogajanju, ne glede koliko je star njihov otrok. Večkrat gre za starše, ki bi želeli, da se njihove lastne neizpolnjene sanje uresničijo preko otroka. Otroku naj bi uspelo tam, kjer staršema ni uspelo. Jezijo se, ker so nemočni, ko vidijo, da se otrokov položaj ne premakne nikamor. Po drugi strani pa navadno ta vrsta staršev ni posedovalna po značaju in je tako otrokom lažje, ko se morajo od takih staršev ločiti, ker jim ne vzbujajo občutka krivde. Velikokrat si lahko pomagajo iz težke situacije odrasli otroci sami, ki se samostojno izmotajo iz svoje otroške vloge, tudi če ostanejo v izvorni družini. Tako se odločijo za odraslost ter enakopravnost s starši, ker prevzamejo svoje odgovornosti in delijo z ostalimi vse družinske dolžnosti. Pomembno je, da si vsi družinski člani delijo skrb za vzdrževanje hišnega reda: čiščenje, urejanje vrta, odnašanje smeri, kuhanje, oskrbovanje in podobno. Na tak način bodo tudi starši začeli gledati v svojih odraslih otrocih samostojne posameznike, ki imajo pravico do svojega življenja. Nihče se pri tem ne bo spremenil, spremenili pa se bodo na bolje odnosi med družinskimi člani. Nedavna raziskava michi-ganske univerze kaže, da več kot polovica vseh staršev doživlja v odnosu do svojih odraslih otrok čedalje več napetosti in jeze. Psihologi so zastavili kakim petsto staršem in njihovim odraslim otrokom vprašanja o osebnih konfliktih, o prepirih zaradi denarja, o pogostosti stikov, o življenjskem slogu in o gospodinjenju. V nekaterih družinah je bil odnos odrasli otroci - starši popolnoma miroljuben, drugod pa so se kazala posebno občutljiva konfliktna področja. Velikokrat so se odrasli otroci pritoževali nad neželeno vmešavanje matere v njihove zadeve, starši pa so razkrivali večje napetosti v zvezi s hčerami kot pa s sinovi. Študija pa je tudi razkrila, da starši jemljejo konflikte resneje kot pa njihovi sinovi in hčere. Psihologi so ugotovili, da je odnos starši - otroci najbolj nemiren v primeru, da so starši in odrasli otroci zelo odvisni drug od drugega in da se niso naučili, kako naj se na pravilen način izognejo konfliktu ali z njim upravljajo. Odvisnost otrok od staršev korenini v zgodnji otroški dobi. Do kakega 16. leta starosti se utrdijo že mnoge razvade, če otroku ni bila omogočena samostojnost in ni imel priložnosti sam izkušati stvari. Starši lahko to omogočijo, če postavijo svojim otrokom med odraščanjem nekatere nujne meje in im dopustijo tudi negativne izkušnje. Medvedjo uslugo delajo otrokom tisti starši, ki ne prenašajo, da bi se njihov otrok dolgočasil, da bi predolgo čakal ali doživljal majhna razočaranja, kakor tudi ne dovolijo, da bi nekatere izkušnje zvozil brez pomoči odraslih. Ko otroci odraščajo, pa je čedalje bolj pomembno, da sprejemaj o nase tudi posledice svojega početja in sami rešujejo tudi negativne izkušnje. Starše, ki to otrokom omogočijo, otroci ne prenehajo imeti radi, saj ti otrokom pomagajo postati sposobni ukrepanja in jim tako olajšajo pot v življenje. Postaviti se na lastne noge je nasvet, ki ne velja le za otroke, pač pa tudi za starše. Ti se morajo prepričati, da bodo nekoč otroci odšli in se ločili od njih ter zaživeli lastno življenje. Zelo pomembno je, da se tudi starši na to pripravijo in utrdijo že prej svoj partnerski odnos, s katerim bodo živeli dalje. Nikakor ni prav, da starši in zlasti matere gledajo na svoje otroke kot na bitja, ki naj bi izpolnila njihovo življenjsko pričakovanje in pomenijo vso njihovo srečo. Tako gledanje je problematično tako za otroke kot za starše. Zato je pomembno, da starši niso čustveno preveč odvisni od svojih otrok, za zdravo življenje obojih. Znani slovenski psiholog se je v nekem predavanju izrazil, da konflikti v družini niso nič novega niti posebnega, poznamo jih od davnih časov. Spremenil se je le odnos do njih: nekdanji starši so razreševanje konfliktov jemali nase kot nujni del svoje starševske vloge, današnji starši pa konfliktov včasih ne zanjo uporabiti dovolj konstruktivno. Odnosi med starši in otroki torej naj ne bodo brez konfliktov, (saj to skoraj ni mogoče v zdravi družini), pač pa delajmo v družini na tem, da se bomo s konflikti sposobni pozitivno spopasti. Tako bo tudi odnos staršev do odraslih sinov in hčera proces, pri katerem bosta obe strani cenili vrednost drugega kljub morebitnim konfliktom in znali solidarno, človeško, hvaležno in ljubeče živeti drug ob drugem. (jec) 2 0 Sobota, 24. septembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOŠARKA - Jutri se bo začelo prvenstvo državne A-divizije Tržaški AcegasAps v prenovljeni tretji ligi Tržaška ekipa za uvod v Bariju - Formula prvenstva podobna tisti, ki velja v NBA NOGOMET - A-liga Ranierijev Inter pod drobnogledom KAJ BO ZDAJ? - Bo Ranie-riju v dveh dneh uspelo iz 11 posameznikov ustvariti pravo ekipo? Kljub temu, da je v 5. krogu nekaj zanimivih dvobojev bo nedvomno največje zanimanje za krstni nastop Ranierija na Interjevi klopi. Navijači bodo požrli grenko pilulo - Ra-nieri je bil med najbolj glasnimi kritiki zelo priljubljenega Mourinha -le če bo nekdanjemu trenerju Rome in Juventusa takoj uspelo zabeležiti nekaj pozitivnih izidov. Prvega že danes proti Bologni, ki je sredi tedna iztržila točko v Turinu. Sicer začetek ni v znamenju sreče, saj bo moral Inter v Emilijo brez branilca Ranocchie (tri kroge kazni) in poškodovanega Sneijderja. Ranie-ri se je takoj vrnil na obrambo s štirimi igralci, ki je bila značilna za Inter v vseh teh letih, za dvojico napadalcev Forlan-Pazzini (slednji je bil z Gasperinijem nekoliko zapostavljen) pa bo igral Zarate, pravi neznani predmet letošnje poletne kupoprodajne borze črnomodrih. Trener Bologne Bisoli bo vztrajal s previdnim 4-4-1-1, kjer v napadu nosi večji del bremena Di Vaio. OSTALE TEKME - Drevi bosta igrala tudi Milan in Napoli; oboji pred domačim občinstvom na-skakujejo zmago. Lažjo nalogo naj bi imel Milan, saj je Cesena neprepričljivo začela prvenstvo in na San Siru išče celo prvo točko v prvenstvu. Allegri bi lahko s poškodovanimi sestavil kar celo ekipo (skupno 11!), že številnim se je pridružil še Pato, ki bo moral mirovati mesec dni. Trener gostov Giampaolo se ne bo skrival in bo potrdil trojico napadalcev. Korak nazaj je naredil Mazzarri, saj bomo proti Fio-rentini znova videli na delu standardni Napoli. Eksperimentiranje je trajalo le eno tekmo. Juventus bo igral jutri v Catanii, stalno kroženje v napadu pa bo tokrat »nagradilo« Elio, Quagliarello in Pepeja, medtem ko bodo na klop sedli Del Pie-ro, Krašic in Giaccherini. Nazadnje omenjamo še dvoboj v Rimu med izkušenim trenerjem Lazia Rejo, ki je ostal na svojem mestu, saj so predsednik Loti-to in igralci že na začetku tedna zavrnili njegov odstop in mu povsem zaupali, ter mladim in neizkušenim Mangio, ki je slovensko dvojico Ili-čic-Bačinovic postavil nekoliko ob stran. Prvi ni gotov mesta v postavi, drugega ne bo niti na klopi za rezerve. NAŠA NAPOVED 5. KROGA - Drevi (ob 18.00) Bologna - Inter 1:2 (30%, 30%, 40%), (ob 20.45) Milan - Cesena 3:1 (55%, 30%, 15%), Napoli - Fiorentina 3:1 (45%, 35%, 20%); v nedeljo (ob 12.30) Chievo - Genoa 1:1 (35%, 35%, 30%), (ob 15. uri) Atalanta - Novara 2:2 (40%, 35%, 25%), Catania - Juventus 1:2 (30%, 30%, 40%), Cagliari -Udinese 1:1 (30%, 35%, 35%), Lazio - Palermo 2:2 (40%, 35%, 25%), Siena - Lecce 1:1 (40%, 35%, 25%), (ob 20.45) Parma - Roma 1:1 (30%, 35%, 35%). (I.F.) B-LIGA: Vicenza - Livor-no 1:1. V nedeljo bo, en teden pred dru-goligaške državnim prvenstvom Lega-due in dva tedna pred A-ligo, startalo prvenstvo Divisione Nazionale A, nekakšna »super« tretja liga, ali pa, če hočemo, prva zares »italijanska« liga. Tu naj bi se namreč uveljavljali mladi talenti, ki naj bi v prihodnosti zaigrali kot protagonisti tudi v višjih ligah. Na vsaki tekmi bo obvezno nastopilo kar pet igralcev, mlajših od 23 let (in od teh dva, mlajša od 21 let). Večina ekip se je tako odločila, da najame štiri ali pet izkušenih igralcev, nekatere bogatejše ekipe so se dogovorile še s kakim mladim, a že uveljavljenim igralcev, večina pa je zaupala mladim, ki so zrasli v njenih vrstah. Zaradi tega je tačas zelo težko napovedati, kdo je favorit, čeprav je vsem dobro znano, da imajo nekatere ekipe na papirju zelo soliden igralski kader: tako na primer že lani zelo solidne Perugia, Omegna in Torino iz severnega dela, a tudi Orlandina, Ruvo di Puglia in Neapelj iz južnega dela. Formula prvenstva je zelo podobna tisti, ki velja v NBA. 24 ekip bo namreč razdeljeno v dve »Conference« po 12 ekip, v vsaki izmed katerih bosta dve »Division« po 6 ekip. Z ekipami iz iste »Conference« bo vsaka ekipa igrala dvakrat (enkrat doma in enkrat na tujem), z ekipami druge »Conference« pa samo enkrat. V končnico se uvrstijo prvi dve uvrščeni vsake »Division« in še 4 ekipe (po dve iz vsake »Conference«), ki so dosegle največ zmag. AcegasAps bo igral v severni »Conference« in severovzhodni »Division« s Trentom, Sieno, Perugio, Sant'Arcangelom in Firencami. Po napovedih so vse ekipe dobre, pa čeprav izvedenci napovedujejo prva mesta za Trento (z Argentincem Forrayem, izkušenim Santarosso in strelcem Con-tejem) in Perugio, ki je lanski dobri zasedbi dodala še Biscontija, Truccola in Baldi Rossija. Krilni igralec tržaške ekipe Alfredo Moruzzi kroma V tržaški ekipi je od starejših igralcev ostal le zanesljivi Alfredo Moruzzi (krilo), nosilci igre pa bodo še organizator Marco Carra, branilec Leonardo Zaccariello, krilo Innocenzo Ferraro ter centra Luca Gandini in Marco Maganza. Slej ko prej pa bodo o usodi AcegasAps-a odločali mladi, ki so že lani nastopali v amaterski A-ligi (organizatorja igre Scutiero in Ruzzier) ter prav tako obetajoča Daniele Ma-strangelo (branilec) in Marco Zecchin (krilo). Večina igralcev je Tržačanov ali iz dežele Furlanije Julijske krajine ali pa ima močne vezi z našim mestom, kot Gandini, ki se je tu rodil, ko je bil njegov oče vratar pri Triestini. Prvi nasprotnik Dalmassonove ekip bo Liomatic Bari, ki si je mesto v prvenstvu pridobil z »wild card«. V Bariju so najeli nekatere solidne košarkarje, kot so veteran Morena (center, 41 let, 210 cm), krilo Barozzi (200cm) in organizator Ruggiero (190cm). Med mladimi pa bodo oči uprte predvsem v dvajsetletnega in kar 224 centimetrov visokega malteškega centra Samuela Deguaro, ki je na posodo od Benetto-na. Dalmasson računa na večji izbor kvalitetnih igralcev, na vročem italijanskem Jugu pa je prednost domačega igrišča marsikdaj odločilni dejavnik za zmago. Marko Oblak ODBOJKA - EP »Azzurre« začele z zmago proti Hrvaški MONZA - Italijanske odbojkarice so na najboljši način začele svojo pot na evropskem prvenstvu, ki ga skupaj organizirata Italija in Srbija. »Azzurre« so s 3:0 (19, 20, 19) premagale Hrvatice. V skupini B je Turčija s 3:1 premagala Azerbajdžan, ki bo današnji (20.30) nasprotnik Barbolinijevih varovank. ZMAGA FRANCOZU - Po zaslugi Arnaud Demareja in Adrien Petita so francoski kolesarji na cestni dirki mlajših članov svetovnega prvenstva v Koebenhavnu zabeležili dvojno zmago. Francoza sta bila na 168 kilometri najboljša po zaključnem sprintu, v katerem je tretje mesto zasedel Britanec Andrew Fenn. Trije slovenski predstavniki so v cilj prišli v času zmagovalca, Jan Polanc je zasedel 26., Klemen Štimulak 44. mesto, Mark Džamastagič pa je bil nekoliko bolj v ozadju. Italijan Filippo Fortin je bil 6. Že pred tem so v cestni preizkušnji nastopile tudi mladinke. Zlato kolajno je prav tako po sprintu osvojila Britanka Lucy Garner. NOVA STAVNIŠKA AFERA? - Italijanski nogomet bi lahko pretresel nov škandal. Neapeljsko tožilstvo namreč preiskuje okrog 150 tekem poklicnih nižjih lig (nekaj tudi v A-ligi). RAIKKONEN - Nekdanji svetovni prvak v formuli ena Kimi Raikkonen naj bi se naslednjo sezono vrnil na dirke svetovnega prvenstva. Finec se dogovarja z moštvom Williamsa. GLUHI KOŠARKARJI - V boju za 7. mesto na svetovnem prvenstvu gluhih v košarki v Palermu sta se pomerili Slovenija, poražena ekipa na tekmi z Italijo, in Turčija. Turki so zmagali z 77:72. ROBIČ - Ob prvi obletnici smrti ek-stremnega kolesarja Jureta Robiča je občina Kranjska Gora v Gozd Martuljku v njegov spomin postavila spominsko obeležje in po njem poimenovala kolesarsko pot skozi Zgornjesavsko dolino. V prihodnjih letih bo v spominskem parku urejeno tudi kolesarsko počivališče. VATERPOLO - Tržaško žensko ekipo Pallanuoto Trieste bo v novi sezoni v A2-li-gi vodil srbski trener Miroslav Krstovič (doma iz Beograda), ki je v zadnjih treh sezonah igral pri moški vrsti tržaškega kluba. HOKEJ NA ROLERJIH - Državni pokal, prva faza: jutri ob 11.00 (športna palača na Čarboli): Edera - Treviso, 15.00 Empoli -Treviso, 18.00 Edera - Empoli. Polfinalni turnir bo 1. in 2. oktobra v Milanu. UMETNOSTNO KOTALKANJE - Na ženskem članskem evropskem prvenstvu Kolajni za Francesco Roncelli V prostem programu je osvojila 3., v kombinaciji pa 2. mesto - Zmagala je Slovenka Lucija Mlinaric - Danes še Martina Pecchiar JADRANJE - DP v razredu 470 Čupina jadralca na tretjem mestu Po drugem dnevu regat na odprtem državnem prvenstvu olimpijskih klas na Gardskem jezeru sta Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti (JK Čupa) v razredu 470 skupno na 3. mestu in 1. med mladinci. Včeraj so posadke na jezero odšle že zgodaj zjutraj, da bi ulovile še zadnjo jutranjo sapo. Organizatorjem je uspelo tako izpeljati tri plove z zmerno-lahkim vetrom (od 8 do 22 vozlov) in tako nadoknaditi četrtkov neizpeljani plov. Čupina posadka je v posameznih plovih zasedla 7., 4. in 2. mesto. Trener Matjaž Antonaz je dejal, da sta bila včeraj jadralca zelo kompetitivna, novo barko pa nista še 100% spoznala. Simon in Jaš imata vsekakor visoke želje in ostajata optimista. Čupin dvojec izostaja od drugega mesta, ki ga zaseda italijanska posadka Ze-ni-Pitanti, za 4 točke, pred drugo uvrščenimi mladinci (Falcetelli-Franciolini) pa imata 9 točk prednosti. Slovenska moška posadka Andraž Gulič-Jakob Božič (JK Jadro, Koper) je po štirih plovih na 8. mestu, ženska Tina Mrak-Teja Černe (JK Pirat, Portorož) pa na 3. mestu). Na moški lestvici vodita avstrijska olimpijska kandidata Schmid-Reichstaedter, na ženski pa italijanski olimpijski kandidatki Conti-Micol. Na članskem evropskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v Reggio Calabrii je tekmovalka tržaškega kluba Gioni Francesca Roncelli v prostem programu (včeraj je bil na sporedu dolgi program) osvojila končno 3. mesto, potem ko je bila po četrtkovem »shortu« druga. V ženski članski konkurenci se je z evropskim naslovom okitila slovenska umetnostna ko-talkarica Lucija Mlinarič. Na drugo mesto se je precej presenetljivo prebila Italijanka Martina Noemi. Mlinaričeva je zlato kolajno osvojila tu- Na zmagovalnem odru v Reggio Calabrii (od leve): v kombinaciji »srebrna« Francesca Roncelli, »zlata« Lucija Mlinaric in »bronasta« Španka Carla Gomez gianni pecchiar di v kombinaciji, medtem ko je bila tržaška Slovenka Francesca Roncelli druga. Na najnižjo stopničko zmagovalnega odra je stopila Španka Gomezova. Danes bodo na kotalkarsko ploščo v Reg-gio Calabrii stopile še mladinske. V dolgem programu se bo za eno od kolajn borila dijakinja znanstvenega liceja Franceta Prešerna Martina Pecchiar, ki je po kratkem programu prva na lestvici, skupaj s Slovenko Dajano Černe. Tretja je Španka Martina Gil. / ŠPORT Sobota, 24. septembra 2011 2 1 nogomet - V Repnu v okviru 3. kroga elitne lige Prva zahtevna naloga za Kras Sovodenjci že danes doma - Juventina in Vesna v Trstu Proti Servolani z dobro obrambo košarka - Jadran v državni C-divizija Za uvod tržaški derbi V tretjem krogu deželnih amaterskih prvenstev bo na sporedu nekaj zanimivih tekem. V elitni in promocijski ligi bodo vse tri predstavnice naših društev igrale na Tržaškem: Kras v Repnu, Vesna in Juventina pa v Trstu. v 1. AL bodo Sovodenjci igrali že danes. KRAS REGISTRIRAL NOVEGA IGRALCA - Po dveh zmagah čaka rdeče-beli prva resna preizkušnja, saj bo na domači zelenici gostila UFM Monfalcone (združena ekipa Fincantieri in Monfalcone), ki za mnoge velja skupaj s Krasom za eno izmed favoritov. Tržiška ekipa je v prvem krogu izgubila proti Lignanu, v drugem pa je premagala Buttrio z 1:0. Trener Alejnikov ne bo imel na razpolago di-skvalificiranih Battija (2. kroga) ter Ca-palba. Repensko moštvo je med tednom registriralo novega zveznega igralca. Michele Modolo (letnik 1984, lani pri Unio-nu Quintu v D-ligi) bo na razpolago že jutri. Sodila bo Anna Di Nardo iz Lodija. PROMOCIJSKA LIGA - Štandreška Juventina bo gostovala pri tržaški Pon-ziani (sodil bi Videmčan Chiarandini), ki je v zadnjem krogu z 2:0 izgubila proti Tri-cesimu. Tudi Juventina letos še ni zmagala (dva neodločena izida), tako da trener Tomizza upa na pozitiven razplet. Vesna (trener Massai bo imel na razpolago vse igralce) bo pri Svetem Sergiju gostovala proti Trieste Calciu (3 točke), ki je - kot pravi Massai - trdoživa in borbena ekipa. V Trstu bo sodil Valeri iz Maniaga. SOVODENJCI DANES - Ob 16.00 bodo belo-modri gostili Villesse (3 točke). »V zadnjih sezonah se je z goriško ekipo rodilo neke vrste rivalstvo, saj smo odigrali kar nekaj pomembnih tekem za napredovanje ter za obstanek,« je dejal predsed- Domači šport Danes Sobota, 24. septembra 2011 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah: Jadran Qubik - Servolana 18. MEMORIAL BORISA TAVČARJA - 19.00 v Trstu, 1. maj: za 3. mesto; ob 21.00 finale MEMORIAL MILJA GOMBAČA - 15.00 v Trstu, 1. maj: Libertas - Breg; 17.00 Bor - Servolana: nastopajo ekipe under 17 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Villesse DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Trstu, Ul. Petracco: Costalunga - Kras Repen; 17.30 v Križu: Vesna -San Luigi ODBOJKA JADRANSKI MOŠKI POKAL - 20.00 v Štandrežu: Val - Sloga JADRANSKI ŽENSKI POKAL - 17.00 v Repnu: Zalet C - Luka Koper; 20.00 v Repnu: Zalet C - Codroipo; 18.00 v Pordenonu: Zalet D - Kontovel; 20.00 Kontovel - Dentesano. Jutri Kapetan Primorja Peter Emili skuša prestreči žogo nogometašu Muglie kroma nik Zdravko Custrin, ki je še dodal, da Sovodenjci niso 100 odsotno dobro pripravljeni. Nekatere igralce mučijo lažje poškodbe. Kovic, Bernardis, Flocco in Vi-sintin so med tednom trenirali posebej. Še bosta odsotna Nasser in Eros Kogoj. Villesse bo igral brez kaznovanega Bolzana (prejel je kar 4. kroge prepovedi igranja), trener Sciarrone (ex Primorec) pa si bo tekmo ogledal izza mreže. Sodil bo Djurdje-vic iz Trsta. Danes bo na sporedu še tekma Isontina - Pro Gorizia, v elitni pa Ge-monese - Tolmezzo (ob 20.00). V 1. AL bo medtem Primorec jutri igral v gosteh proti San Giovanniju (3 točke). Sodil bo Tržičan Di Iorio. 2. AMATERSKA LIGA - Primorje in V PONEDELJEK Janko in Mitja Kosmina gosta v Šempolaju Skd Vigred bo v pričakovanju Barcolane v »Štalci« v Šempolaju, v ponedeljek ob 20.30, organiziral večer na temo »Z burjo v jadrih«. Gosta šem-polajskega društva bosta jadralca Janko Kosmina, ki se je rodil leta 1935 v Šempolaju, in Mitja Kosmina. Z njima se bo pogovarjal novinar Peter Verč. Na ogled bodo tudi fotografije o Bar-colani Miloša Zidariča in 15-minutni film o splovitvi jadrnice Maxi Jene, ki se je na Barcolani leta 2009 uvrstila na 1. mesto, kar osemkrat pa na 2. Zarja bosta jutri igrala v gosteh, Breg pa bo na domačem igrišču gostil Roianese. Tako brežani kot klub iz Rojana so še brez točk na lestvici. Roianese je izgubil proti Marianu in Centro Sedii. Pri Bregu se želijo izogniti tretjemu zaporednemu porazu. V Dolini bo sodila Tržačanka Martina Zonta. Zarja (deželna nogometna zveza zaradi pritožbe Piedimonteja še ni potrdila nedeljske domače zmage) bo v Tržiču igrala proti Romani (3 točke). Odsotna bosta Caserta in Kariš, znova pa bo na razpolago Goran Križmančič. Sodil bo Godino iz Červinjana. Vituličevo Primorje bo gostovalo pri Villanovi, ki je še brez točke. Sodil bo Goričan Melchiorre. V skupini D so pri miljski Muglii že zamenjali trenerja. Na klop se vrača nekdanji trener Zarje Gaje Moreno Nonis, ki je zamenjal odhajajočega Fabia Schiraldija (prav tako nekdanjega nogometaša Zarje Gaje). MLADOST - Ekipa doberdobskega društva bo jutri v Fari gostovala pri domači ekipi, ki ima dve točki na lestvici. Pro Farra je igrala neodločeno proti Campanel-lam 2:2 in Aurisini 1:1. Sodil bo Tržačan Pettirosso. Trener Mario Adamič bo predaval v Ronkah Nogometni trener in učitelj Mario Adamič bo v četrtek ob 18.30 v prostorih ob nogometnem igrišču v Ronkah predaval na temo »Samostojno sojenje v starostni kategoriji cicibanov«. (jng) Morda za krstni nastop Jadrana tržaška Servolana ni ravno najbolj ugoden nasprotnik, bo pa zato današnja tekma na Opčinah (priče-tek ob 20.30) prav gotovo zanimiva. Okrog združene ekipe se je letos ustvarilo pričakovanje, kakršnega že nekaj let ni bilo. Lanska uspešna sezona, letos objektivno okrepljena postava, dobri nastopi v pripravljalni fazi in laskave strokovne ocene v specializiranih medijih (nekateri uvrščajo Jadran med favorite), so dvignili temperaturo do take mere, da mora trener Walter Vato-vec že prevzemati vlogo gasilca, čeprav tudi sam priznava, da se je njegova ekipa doslej dobro odrezala in stopa v prvenstvo dobro pripravljena. »Pripravljalne tekme so lahko sicer pokazatelj nekega stanja, prvenstvo pa je vse kaj drugega. Ne smemo biti prevzetni. Že v finalu turnirja K2 sport smo proti Novi Gorici začeli tako, da je bilo 26:10 za njih. No res je tudi, da smo se potem pobrali in zmagali za dvajset točk,« je pred današnjim pokrajinskim derbijem povedal trener združene ekipe. Servolana, ki je tik pred začetkom lige registrirala tudi izkušenega Pierpaola Palombito (a lani zaradi študijskih obveznosti ni igral), je po besedah trenerjevega pomočnika Andree Mure ekipa nizkih igralcev, ki pa so agresivni, Va-tovec pa je k tem dodal še, da znajo igrati tudi dober protinapad. Kapetan moštva je Giannotta, prišla sta Godina in Dagri ter mlada Zornada in Coslovich, tu je še 41-letni Gianluca Pozzecco, brat nekdanjega prvoligaša Gianmarca, jedro ekipe pa še naprej sestavljajo Caccia-tori, Cuperlo, Totis, Furlani, Da-gnello in Crevatin (lani v Beneven-tu, B2-liga). »Ključ vsega bo, kot vedno obramba,« pravi še Vatovec, ki še ne bo mogel računati na mlajšega od bratov Batich Matijo, Franco pa je s treningi spet pričel šele v sredo. Glede na značilnosti obeh ekipe, bi moralo biti danes živahno in kajpak vredno ogleda. (ak) odbojka - Pokal bazoviških junakov Še moški del Olympia, Mežica, Gornja Vežica in Sloga na Proseku in v Repnu košarka Memorial Tavčar: Bor in Breg za 3. mesto Na prvi tekmi 17. memoriala Borisa Tavčarja sta se včeraj na stadionu 1. maja pri Svetem Ivanu v Trstu spopadla dolinski Breg in miljska Ve-nezia Giulia, ki je zmagala z 68:75 (21:26, 36:39, 54:61). Borovci so nato izgubili proti mladi ekipi Don Bosco, ki ima kar dva dvometraša (Urbani 204cm in Sauro 215 cm). Končni izid je bil 81:91 (18:32, 46:49, 66:70). DANES - 19.00 tekma za 3. mesto: Breg - Bor; ob 21.00 finale: Vene-zia Giulia - Don Bosco. Nedelja, 25. septembra 2011 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.30 v Repnu: Kras Repen - UFM Monfalcone PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Juventina; 15.30 v Trstu, ul. Petracco: Trieste Calcio - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Giovanni - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Tržiču, Ul. Boito: Romana - Zarja; 15.30 v Villanovi dello Judrio: Villanova - Primorje; 15.30 v Dolini: Breg -Roianese 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Fari: Pro Farra -Mladost NARAŠČAJNIKI - 9.30 pri Domju: Domio - Kras Repen ODBOJKA DRŽAVNI MOŠKI POKAL - 18.00 v Castelfrancu Venetu: ITAS - Sloga Tabor televita 38. POKAL BAZOVIŠKIH ŽRTEV ZA MOŠKE -10.30 na Opčinah: Olympia - Mežica; 10.30 v Reonu: Sloga - Gornja Vežica; sledita tekmi za 3. in 1. mesto 4. MEMORIAL LAURE MAVER - 10.00 pri Briščikih Hammer - Zalet D, 12.00 Škofja Loka - Zalet C, ob 16.00 za 3. mesto; ob 18.00 finale. KOŠARKA MEMORIAL MILJA GOMBAČA - 9.30 v Trstu, 1. maj: za 3. mesto; 11.30 finale: nastopajo ekipe under 17 nogomet - V organizaciji KD Skala, Sovodenj, Juventine in ZSŠDI V Gabrjah je živahno Pri cicibanih je zmagala ekipa iz Bilj - Danes finalni del začetnikov - Jutri še mlajši cicibani Te dni je na travnatem pravokotniku v Gabrjah res zelo živahno. Na sporedu je namreč dvotedenski nogometni turnir, sedmi po vrsti, ki ga prireja domače društvo Skala v sodelovanju s ŠD Juventina, ŠD Sovodnje in ZSŠDI. Pokrovitelj športne prireditve, ki se je udeležuje skoraj 300 mladih nogometašev, je goriška pokrajinska uprava. Kot smo v našem dnevniku že pisali, je turnir namenjen trem starostnim kategorijam, in sicer: začetnikom, cicibanom in mladim prijateljem. Pred dnevi se je končal turnir cicibanov. Udeležilo se ga je 10 ekip z obeh strani meje. Šlo je za res prijeten nogometni teden, ki je ob igrišče priklical veliko število ljudi, od staršev in sorodnikov mladih no- Cicibani na turnirju Skala v Gabrjah gometnih upov, pa do ljubiteljev pristnega športa. Najprej so odigrali predtekmovalni del, ki je bil razdeljen v dve skupini. Sledil je finalni del, v katerem so se pomerila najboljša moštva obeh predskupin. Na koncu je zasluženo slavilo zmago moštvo iz Bilj, ki si je izbojevalo štiri zmage in en neodločen izid. Na drugem mestu pa je pristala ekipa Pro Gorizie. Danes popoldne bodo na sporedu finalna srečanja v kategoriji začetnikov, ki jim bo sledilo nagrajevanje ob 18.30 uri, jutri (v nedeljo) pa bodo s pričetkom ob 9.30 uri stopili na igrišče mladi prijatelji (mlajši cicibani). Ta turnir z nagrajevanjem se bo končal ob 13. uri. (VIP) V proslave ob počastitvi štirih bazoviških junakov so se, kot vedno, vključili tudi športniki. Po spominskem pohodu na dan proslave je AŠZ Sloga 18. septembra priredilo ženski del mednarodnega odbojkarskega turnirja za Pokal bazoviških junakov, v nedeljo pa bo na sporedu še moški del. Kot smo že poročali, se je AŠZ Sloga (v sodelovanju z ZSŠDI in Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu) letos odločilo za skromnejšo izvedbo, saj je priliv sredstev, ki so bila v preteklih letih namenjena temu turnirju, neprimerno manjši. Tako bo tudi moški del le v enem dnevu, na turnirju pa bodo nastopili goriška Olympia, OK Mežica (SLO), MOK Gornja Vežica (HR) in seveda domača Sloga. Ekipi iz Slovenije in Hrvaške sta ma-lodane stalna gosta Sloginih turnirjev. Na Pokalu bazoviških junakov je Mežica lani osvojila tretje mesto, Gornja Vežica pa drugo (pred dvema letoma je zmagala). Obe ekipi sta zelo borbeni in tudi tehnično dobro pripravljeni. Sloga in Olympia bosta v letošnji sezoni nastopili z nekoliko spremenjeno postavo, ki verjetno še ni popolnoma uigrana, tako da bo za trenerja ta turnir prav gotovo predstavljal zanimiv test pred bližajočim se prvenstvom C-lige. Polfinalni tekmi bosta na sporedu zjutraj v repenski in proseški telovadnici (openska, kjer bi moralo biti eno srečanje, zaradi obnovitvenih del še ni nared), takoj nato pa bosta finalni tekmi za tretje oziroma prvo mesto. SPORED: nedelja, telovadnica nižje srednje šole na Proseku: 10.00: Olympia -OK Mežica občinska telovadnica v Repnu: 10.30: Sloga - OK Gornja Vežica sledi finale za 3. mesto (na dva zmagana seta), nato finale za 1. mesto. Sloga Tabor v Venetu Odbojkarje Sloge Tabor čaka jutri drugi nastop v državnem pokalu. Po spodbudni zmagi proti Paeseju se bodo podali na gostovanje k Itasu v Castelfrancu Venetu. Tako kot Paese bo tudi Itas njihov tekmec v državni B2-ligi. Predstavlja neznanko, ki pa jo bodo jutri odkrili. Tudi na tej tekmi ne bo igral Gregor Jerončič. Bivši prvoligaš redno obiskuje treninge moštva, poleg tega pa vadi sam po posebnem programu, tako da je med igralci tisti, ki vadi največ, da bi bil optimalno pripravljen do začetka sezone. »Njegova forma se iz tedna v teden vidno izboljšuje,« je povedal ka-petan moštva Ambrož Peterlin. Pod vprašajem je tudi nastop Danjela Slavca, ki si je na treningu zvil prst na roki. 22 Sobota, 24. septembra 2011 RUBRIKE ZDRUŽENI NARODI - Kljub diplomatskim prizadevanjem, da bi Palestince prepričali, naj z zahtevo počakajo Abas izročil prošnjo za članstvo Palestine v svetovni organizaciji Na Zahodnem bregu navdušenje - Prošnjo morata zdaj obravnavati Varnostni svet in Generalna skupščina NEW YORK - Palestinski predsednik Mahmud Abas je včeraj v New Yorku generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu izročil zahtevo za članstvo Palestine v Združenih narodih oziroma za priznanje palestinske državnosti. Palestinski predsednik je zahtevo za polnopravno članstvo Palestine v svetovni organizaciji generalnemu sekretarju ZN uradno predal na včerajšnjem srečanju na sedežu ZN v New Yorku. 76-letni Abas je Banu pisno zahtevo predal v beli mapi z zlatim orlom. Ban ob tem ni dal izjav za javnost. S tem je Abas kljub večdnevnim diplomatskim prizadevanjem, da bi Palestince prepričali, naj s prošnjo za članstvo v ZN še počakajo in se raje vrnejo za pogajalsko mizo z Izraelom, vendarle uresničil svojo napoved. Sprva je bilo sicer predvideno, da bo Abas formalno prošnjo za članstvo Palestine generalnemu sekretarju ZN predal po svojem nagovoru Generalne skupščine ZN, a je to storil pred govorom. Tiskovni predstavnik ZN Martin Nesirky je po srečanju med Abasom in Banom dejal, da bodo palestinsko zahtevo po članstvu v sekretariatu obravnavali "hitro" in jo nato poslali Varnostnemu svetu ter predsedniku Generalne skupščine ZN. V skladu z ustanovno listino Združenih narodov mora o zahtevi, ki jo je Abas izročil Ban Ki Moonu, naprej glasovati Varnostni svet, nato pa še Generalna skupščina ZN. Hitrega sprejema Palestine v ZN pa ni pričakovati, saj so ZDA že predtem zagrozile, da bodo Varnostnem svetu na palestinsko prošnjo dale veto. Palestinci imajo sedaj s Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) v ZN status opazovalcev. Washington sicer podpira državnost Palestine, vendar bi jo morali doseči na pogajanjih z Izraelom. Ta zahtevi po članstvu Palestince v ZN ostro nasprotuje in vztraja, da mora priti do rešitve s pogajanji. Abas je po srečanju z generalnim sekretarjem ZN včeraj nagovoril udeležence Generalne skupščine ZN, v kateri so predstavniki 193 držav članic ZN. Ob nastopu so številni voditelji držav in vlad palestinskega predsednika pozdravili z glasnim aplavzom in žvižgi odobravanja. Abas je v nastopu potrdil, da je vložil prošnjo za članstvo Palestine v ZN in za priznanje palestinske državnosti. V pojasnilu svoje odločitve je Izraelu pripisal odgovornost za zastoj v mirovnih pogajanjih. GRČIJA - Dolžniška kriza Palestinski predsednik Mahmud Abas izroča generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu prošnjo za članstvo Palestine ansa Pred enim letom je imela mednarodna skupnost velika pričakovanja, da bo v letu dni dosežen sporazum na Bližnjem vzhodu. "Vendar pa so vsa iskrena prizadevanja mednarodnih partnerjev vedno znova spodkopala stališča izraelske vlade," je dejal Abas. Izraelska politika gradnje judovskih naselbin "uničuje možnosti", da bi dosegli rešitev dveh držav, glede katere obstaja mednarodno soglasje, je še dejal Abas. Kot je poudaril, se je PLO pripravljena vrniti k mirovnim pogajanjem z Izraelom na podlagi meja izpred šestdnevne vojne leta 1967 in popolne ustavitve gradnje judovskih naselij. Abas je ob tem zahteval ustanovitev države Palestine z vzhodnim Jeruzalemom, Zahodnim bregom in območjem Gaze. Izraelcem pa je zagotovil, da palestinska prizadevanja niso usmerjena v osamitev ali spodbijanje legitimnosti Izraela, pač pa si želijo legitimnosti za prizadevanja palestinskega ljudstva. Abas je v nagovoru poudaril željo Palestincev po lastni državi. "Zgradimo skupaj prihodnost za naše otroke. Namesto nadzornih točk in zidov, ki ločujejo, želimo graditi mostove dialoga," je dejal. Medtem je včeraj na tisoče Palestincev na Zahodnem bregu pozdravilo vložitev prošnje za članstvo Palestine v ZN. Na osrednjem trgu v Ramali, ime- ZN - Ob zavračanju Abasove poteze in Sarkozyjevega kompromisa Netanjahu: Izrael ponuja Palestincem roko miru NEW YORK - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v včerajšnjem nastopu pred Generalno skupščino ZN dejal, da Izrael ponovno "ponuja roko" miru Palestincem, ob tem pa palestinsko vodstvo obtožil zavračanja mirovnih prizadevanj. Netanjahu je govoril po nastopu palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, ki je včeraj vložil prošnjo za članstvo Palestine v ZN. Netanjahu je v svojem govoru na sedežu ZN v New Yorku dejal, da Izrael ponovno ponuja roko miru državam v soseščini, še zlasti pa palestinskemu ljudstvu, s katerim si želi dolgotrajen mir. Palestinskega predsednika je Netanjahu ob tem pozval, naj se sreča takoj z njim v Združenih narodih na pogovorih o bližnjevzhodnem mirovnem procesu. "Resnica je, da si Izrael želi mir, resnica je, da si sam želim mir ... resnica je, da miru ne moremo doseči z resolucijo ZN, ampak s pogajanji. Res- Benjamin Netanjahu ansa nica je, da so Palestinci doslej zavračali pogajanja," je zatrdil Netanjahu. Izrael si želi miru s palestinsko državo, toda Palestinci po mnenju Netanjahuja želijo državo brez miru. Obenem je posvaril pred militantnim islamom, ob tem pa omenil gibanji Hezbolah in Hamas, ki da uživata podporo Irana in skušata spodkopati mirovne sporazume Izraela z Egiptom in Jordanijo. Izraelski premier jedro izraelsko-palestinskega spora vidi v palestinskem zavračanju "pri- znanja judovske države in njenih meja". "Priznajte judovsko državo in sklenite mir z nami," je Palestince pozval Netanjahu. Tudi Netanjahu je bil tako kot pred njim Abas s svojim nastopom v Generalni skupščini ZN deležen dolgega aplavza predstavnikov 193 držav članic ZN. Medtem je Izrael včeraj zavrnil predlog francoskega predsednika Ni-colasa Sarkozyja, da bi Združeni narodi Palestini priznali status države nečla-nice opazovalke v ZN. Kot so poudarili na izraelskem zunanjem ministrstvu, je to enako kot priznati Palestino kot državo, na kar pa Izrael brez dogovora med stranema ne pristaja. "To se lahko na prvi pogled zdi dobra ideja, a v resnici je nemogoče iti po bližnjici in dati Palestincem države, kakorkoli jo že opišete, ki ne izhaja iz dogovora z Izraelom," je tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Jigal Palmor komentiral nedavni Sarkozyjev predlog. (STA) Moody's znižal bonitetno oceno osmih grških bank ATENE - Bonitetna hiša Moody's je včeraj znižala bonitetno oceno osmih grških bank za dve stopnji. Kot razlog za znižanje je agencija navedla izpostavljenost bank grškim dolgovom in vse slabše gospodarsko stanje v tej močno zadolženi evropski državi. Negativna je tudi napoved Moody'sa za dolgoročne depozite in dolgove teh bank. Bonitetna hiša je bonitetno oceno National Bank of Greece, EFG Eurobank Ergasias, Alpha Bank, Piraeus Bank, Agricultural Bank of Greece in Attica Bank znižala z B3 na CAA2, bonitetno oceno bank Emporiki Bank of Greece in General Bank of Greece pa z B1 na B3. V Moody'su so znižanje bonitetnih ocen utemeljili s pričakovanim negativnim vplivom slabega gospodarskega stanja v Grčiji na posojila, z upadom depozitov na bankah in z njihovo še vedno šibko likvidnostjo. Agencija je ob tem opozorila, da bi se lahko gospodarski položaj Grčije v prihodnje še poslabšal in da bi to močno prizadelo lastnike grškega dolga. To pomeni, da bi banke beležile nadaljnje izgube, so do- dali v bonitetni hiši. Ob tem so spomnili, da se je bruto domači proizvod Grčije v letošnjem drugem četrtletju na letni ravni skrčil za 7,3 odstotka in da se je stopnja brezposelnosti povzpela nad 16 odstotkov. Moody's je v tej luči pozdravil aktivnosti predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. T.i. trojka naj bi namreč lahko razširila sistemsko podporo grškim bankam, če bo ta potrebna. Atene so pred nedavnim razjezile trojko, saj močno zaostajajo pri izpolnjevanju zavez, danih v zameno za 110 milijard evrov vredno posojilo. Da bi vendarle zagotovile naslednjo tranšo posojila, vredno osem milijard evrov, so grške oblasti ta teden napovedale nov sveženj varčevalnih ukrepov - novo zvišanje davkov in novo znižanje pokojnin. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble opozarja, da bo morda potrebno znova premisliti o novem paketu pomoči močno zadolženi Grčiji. Obenem pa je prepričan, da bi se morale države proti krizi boriti z zmanjšanjem primanjkljajev, ne pa s črpanjem svežega denarja. (STA) novanem Arafat, je množica, ko je izvedela, da je predsednik Abas vložil prošnjo, začela navdušeno vzklikati. V številnih krajih na Zahodnem bregu so nastop Abasa na zasedanju Generalne skupščine ZN neposredno predvajali na velikih zaslonih, povsod so vihrale palestinske zastave, množica pa je vzklikala 194, saj naj bi Palestina postala 194. članica ZN. Po drugi strani pa je bilo na območju Gaze, ki ga nadzoruje gibanje Hamas, mirno, življenje je teklo po ustaljenih tirnicah in nič ni kazalo na to, da je Abas vložil prošnjo za članstvo Palestine v ZN. Gibanje Hamas Abasove odločitve o vložitvi prošnje ne podpira, češ da to dejanje škoduje palestinskemu dostojanstvu. Kot je dejal Hamasov premier Ismail Hanija, palestinski narod ne bi smel prositi za svojo državo. Več tisoč ljudi pa se je zbralo tudi v libanonski prestolnici Bejrut. V 12 taboriščih v Libanonu sicer živi kakih 300.000 palestinskih beguncev in številni med njimi so se danes odpravili v središče Bejruta. (STA) Na kongresu Enotne Rusije soočenje Putin-Medvedjev MOSKVA - Ruski premier Vladimir Putin je ob začetku kongresa vladajoče stranke Enotna Rusija v Moskvi včeraj izrazil naklonjenost odprti vladi in svobodi medijev. Na kongresu naj bi potrdili listo kandidatov za parlamentarne volitve 4. decembra, delegati pa naj bi Putina po pričakovanjih imenovali za glavnega kandidata stranke na volitvah. Putin je bil včeraj v ospredju zanimanja na kongresu stranke. Ob tem je dejal, da naloga vlade ni ljudem samo ponuditi lepe besede, ampak predstaviti tudi grenko plat. V vsakem primeru pa je treba delovati iskreno in odprto, in takrat bo delo vlade razumela velika večina ljudi, je dejal. Največ zanimanja bo zagotovo deležen današnji drugi dan kongresa, ko bodo delegati glasovali o strankarski listi. Izvolitev Putina na čelo liste je skoraj gotova, čeprav opazovalci ne izključujejo, da bi bil na listi lahko tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Na kongresu bosta danes spregovorila tako Putin kot Medvedjev. Voditelja se sicer v javnosti redko pojavljata skupaj, zato ugibanja, kdo od obeh naj bi bil predsedniški kandidat na volitvah marca prihodnje leto, vzbujajo veliko napetosti. NEMČIJA - Včeraj ob drugem dnevu obiska Papež pozval k spoštovanju ZDA obtožujejo pakistanske med kristjani in muslimani BERLIN/ERFURT - Papež Benedikt XVI. je drugi dan svojega obiska v rodni Nemčiji včeraj v Berlinu začel s srečanjem s predstavniki muslimanske skupnosti v državi, ob čemer je pozval k "dialogu in medsebojnemu spoštovanju" med muslimani in kristjani. V Erfurtu se je nato s predstavniki evangeličanske cerkve pogovarjal o ekumenizmu, a srečanje ni prineslo preboja. Kot je na srečanju z voditelji štirimili-jonske muslimanske skupnosti v Nemčiji dejal papež, "morajo verniki na poseben način prispevati h gradnji boljšega sveta". "Če želimo, da bodo naša dejanja učinkovita, moramo med sabo razvijati dialog in medsebojno spoštovanje," je dejal. Dodal je še, da imajo kristjani in muslimani veliko stvari, ki jih povezujejo in s čimer lahko družbi služijo kot zgled. 'V mislih imam, na primer, zaščito družine, ki temelji na poroki, spoštovanje življenja v vsaki fazi njegovega naravnega teka ali zavzemanje za večjo socialno pravičnost," je na srečanju Berlinu dejal Benedikt XVI. Njegovo srečanje z muslimani spada v okvir pomembne teme njegovega štiridnevnega obiska v domovini - vzpostavlja- nja stika z drugimi verami. V četrtek se je tako že sešel z visokimi predstavniki judovske skupnosti v Nemčiji, včeraj pa se je po srečanju z muslimani sešel na pogovorih s predstavniki evangeličanske cerkve. Glavna tema je bila ekumenizem, sodelovanje razdeljenih kristjanov. Prvi mož evangeličanske cerkve v Nemčiji Nikolaus Schneider je na srečanju pozival h konkretnim korakom za več stičnih točk med obema cerkvama, saj z dosedanjim napredkom na tem področju po njegovem prepričanju ni moč biti zadovoljen. Več sodelovanja naj bi si želeli predvsem katoliki in evangeličani, ki so združeni v mešanih zakonih in družinah. "Za vse nas bi bil blagoslov, če bi jim lahko v doglednem času omogočili evharistično skupnost brez omejitev," je na pogovorih, ki niso bili javni, dejal Schneider. A papež je na srečanju zavrnil pozive k hitremu razvoju na področju eku-menizma. "Najpomembnejše za ekumeni-zem je zaenkrat to, da pod vplivom sekula-rizacije skoraj neopazno ne izgubimo pomembnih skupnih značilnosti, ki nas sploh delajo kristjane," je dejal papež. (STA) vohune za napad v Kabulu WASHINGTON - Pakistanska obveščevalna služba je igrala neposredno vlogo pri podpori upornikov, ki so prejšnji teden izvedli napad na poveljstvo Natovih sil Isaf in na ameriško veleposlaništvo v Ka-bulu, je v četrtek izjavil prvi mož ameriške vojske, admiral Mike Mullen. V Islamabadu so to že zavrnili in opozorili ZDA, da utegnejo izgubiti zaveznika. Obtožbe admirala Mullena, ki se sicer poslavlja s položaja poveljnika združenega poveljstva ameriške vojske, so najbolj resne na račun Pakistana in njegove obveščevalne službe ISI doslej, navaja ameriški dnevnik New York Times. So tudi najbolj neposredne obtožbe, da Pakistan spodkopava ameriška prizadevanja za stabilizacijo Afganistana. Zagotovo bodo še dodatno zaostrile odnose med državama, ki so sicer napeti že dlje časa, še posebej pa od ameriške likvidacije terorističnega voditelja Osame bin Lad-na sredi Pakistana brez vednosti njegovih oblasti in vojske. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 22. septembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Etnografski muzej v Reziji 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due V" Rai Tre cije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Variete: II tribunale di Forum 15.05 Nan.: Poirot 17.00 Nan.: Psych 18.00 Dok.: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Variete: Ieri e oggi in Tv 20.10 Nan.: Siska 6.10 Variete: Da da da 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: Tg1 Dialogo 9.30 Dnevnik L.I.S. 10.05 Dok.: Madri e figli 10.55 Aktualno: ApriRai 11.15 Variete: Dreams Road 2011 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Li-neablu 15.20 Aktualno: Le amiche del sa-bato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) 0.05 Dnevnik - kratke vesti 0.10 Variete: Cinematografo 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.00 Film: Scusa, me lo presti tuo ma-rito? (kom., ZDA, '64, r. D. Swift, i. J. Lem-mon, R. Schneider) 6.00 Nan.: 7 vite 6.35 Variete: A ruota libera 7.00 7.55, 9.45 Risanke 7.25 Aktualno: Art Attack 9.00 Nan.: Rebelde Way 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 10.50 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Film: Un trofeo per Kylie (akc., Kan., '08, r. P. Werner, i. M. Trachtenberg) 15.30 Šport: Pit Lane 16.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Singapurja, kvalifikacije, prenos iz Singapurja 17.30 Aktualno: Sereno va-riabile 18.00 Dnevnik L.I.S. in vremenska napoved 18.05 Variete: Crazy Parade 18.45 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: The Good Wife 22.40 Šport: Sabato sprint 23.25 Dnevnik, sledijo rubrike O Italia 1 7.00 Nan.: La grande vallata 7.55 Film: Po-licarpo, ufficiale di scrittura (kom., It., '58, r. M. Soldati, i. R. Rascel, C. Gravina) 9.40 Dok.: Ritratti 10.10 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 10.55 Glasb.: 63° Prix Italia 11.00 Šport: Serie B Live 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.55 Dok.: La Superstoria 13.35 Aktualno: Tgr Prix Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.50 Aktualno: Tv Talk 16.40 Dnevnik - L.I.S. 16.50 Nan.: Un caso per due 17.45 Šport: Magazine Champions League 18.10 Šport: 90° minuto, serie B 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 22.55 Film: Anaconda (srh., ZDA, '97, r. L. Llosa, i. J. Lopez, I. Cube) 0.50 Šport: Studio Sport XXL ^ Tele 4 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. Fabio Fazio) 21.30 Dok.: Speciale Superquark -Tre uomini tre sfide 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Aktualno: Un giorno in pretura 0.45 Dnevnik in rubrike u Rete 4 7.20 Nan.: Zorro 7.55 Nan.: Mystere 9.55 Nan.: R.I.S. 2 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Fornelli d'Italia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informa- Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: ...E oggi, tutti all'opera! 21.05 Lirika: Il barbiere di Siviglia 23.05 Nočni dnevnik La l 21.30 Film: The Interpreter (triler, ZDA, '05, r. S. Pollack, i. N. Kidman, S. Penn) 0.10 Nan.: The Unit 1.05 Film: La signora ammazzatutti (kom., ZDA, '94, r. J. Waters, 1. K. Turner, S. Waterson) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasba: Loggione 9.45 Aktualno: Superpartes 10.30 Nan.: Finalmente soli 11.00 Nan.: Finalmente arriva Kalle 12.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.45 Nan.: Dov'è mia figlia? 15.20 Aktualno: Verisimo (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.00 Show: Pa-perissima Sprint 21.20 Variete: C'è posta per te (v. M. De Filippi) 0.30 Nan.: The Tu-dors 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.00 9.55, 12.15 Risanke 9.30 Nan.: Power Rangers Samurai 10.50 Film: Dragon ball Z - La storia di Trunks (ris., Jap., '93, r. Y. Ue-da) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 Dnevnik - Studio Sport 13.40 Ris.: Simpsonovi 14.30 Film: National Security - Sei in buone mani (kom., ZDA, '03, r. D. Dugan, i. M. Lawrence, S. Zahn) 16.20 Nan.: Robin Hood 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Risanka: Bugs Bunny 19.30 Film: Scooby-Doo (kom., ZDA, '02, r. R. Gosnell, M. Lil-lard) 21.10 Film: Alieni in soffitta (fant., Kan./ZDA, '09, r. J. Schultz, i. A. Tisdale, R. Hoffman) LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 10.40 15.00 Motociklizem: WSBK di Imola 11.45 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 16.10 Nan.: MacGyver 18.00 Film: Un povero ric-co (kom., It., '83, r. P.F. Campanile, i. R. Poz-zetto, O. Muti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: L'ispettore Bar-naby 23.30 Nan.: Crossing Jordan 0.20 Dnevnik 0.30 Aktualno: m.o.d.a. 1.15 Film: Il tetto (kom., It., '56, r. V. DeSica, i. G. Pal-lotta, G. Listuzzi) (t Slovenija 1 6.05 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.50 Lutk. igr. nan.: Bine 8.10 Iz popotne torbe 8.30 Ris. nan.: Smrkci 8.55 Kviz: Male sive celice (pon.) 9.40 Kratki igr. film: Šest nasvetov, kako postati najboljši nogometaš na svetu (pon.) 9.55 Nad.: Dvojne počitnice 10.25 Igr. nan.: V dotiku z vodo 11.00 Zastave vihrajo, prenos proslave ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 14.15 Film: Hondo (ZDA) 15.40 Dok. odd.: Zbiralci 16.10 O živalih in ljudeh (pon.) 16.25 Na vrtu - odd. Tv Maribor 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti in Utrip 20.00 Film: Carl in Bertha 21.30 Dok. serija: Na vrtičku - Bio-dinamiki 22.00 Poročila, vremenska napoved, športne vesti in Kultura 22.45 Nad.: Sinovi anarhije II 23.30 Film: Pridigar (pon.) I.20 Dnevnik (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.10 Infokanal Slovenija 2 7.45 Skozi čas 8.10 Pogledi Slovenije (pon.) 9.40 Posebna ponudba 10.10 Polnočni klub (pon.) 11.20 Slovenski utrinki (pon.) II.50 Minute za - odd. Tv Koper (pon.) 12.35 Dok. portret: Pojoče srce - Shirlie Roden, ambasadorka luči 14.10 Košarka (M): Evropsko prvenstvo - finale, posnetek iz Kaunasa (pon.) 15.55 Formula 1: Velika nagrada Singapurja, kvalifikacije, prenos iz Singapurja 17.15 Gimnastika: Svetovni pokal, prenos iz Maribora 19.55 Nogomet: Prva liga, Olimpija - Koper, prenos iz Ljubljane 21.50 Kolesarstvo: Svetovno prvenstvo, cestna vožnja (Ž), posnetek iz Ko-benhavna 23.00 Dok. film: Sobotna glasbena noč, Vedno mlada - Slovenija Slovenija 3 6.00 8.00, 10.30 Sporočamo 7.10 9.00, 21.30 Žarišče 10.35 Kronika 13.30 14.00, 17.30 Poročila Tvs1 15.40 20.30 Na tretjem 16.30 Poslanski premislek 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Satirično oko Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Film: La dolce indipendenza 16.10 Glasb. odd.: SMS 17.10 Arhivski posnetki 18.00 Brez meje 18.35 Vreme 18.40 0.00 Primorska kronika 19.00 22.15, 23.45 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Srečanje z... 20.40 Gled. predstava: Odissea Isolana 22.30 Arhivski posnetki športnih prenosov 0.15 Čezmejna TV pop Pop TV 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Šport: Body show 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 23.40 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versi-liana 11.55 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 12.20 Šport: Hard Trek 13.05 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Dai nostri archivi 14.20 Dok.: Curiosita d'ltalia 14.35 Igra: Ufo di sera 15.20 Dok.: Italia magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Aktualno: Tractor Pulling 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: 6.30 Tv prodaja 7.00 Medved Rupert (ris.) 7.10 Drobižki (sinhr. ris. serija) 7.15 Nal in Lili (sinhr. ris. serija) 7.25 Hobonavti (sinhr. ris. serija) 7.35 Balonar Oskar (sinhr. ris. serija) 7.50 Angelina balerina (sinhr. ris. serija) 8.05 Čarobni vrtiljak (sinhr. ris. serija) 8.15 Dežela konjičkov (sinhr. ris. serija) 8.40 Barbie in diamantni grad (ris. film) 10.00 Tv Čira čara (otr. zabavna odd.) 10.25 Tom in Jerry (ris. serija) 10.35 Nan.: Robinson Crusoe 11.30 Oprah show (pogovorne oddaje) 12.25 Film: Morilec med prijatelji (ZDA) 14.10 Jamie - obroki v pol ure (kuharska serija) 14.45 Moj Antonio (res-ničnostna serija) 15.40 Nan.: Grda račka 16.35 Film: Šivi srca (ZDA) 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Poročna zmešnjava - To sladko bitje (ZDA) 21.45 Film: Tekla bo kri (ZDA) 0.50 Film: Ko pokliče tujec (ZDA) A Kanal A 7.55 Tv prodaja 8.10 Nan.: Merlinove pustolovščine 9.00 Nan.: Najstniške zdrahe 9.25 Film: Polarni vihar (ZDA/Kan.) 11.00 Shaq, pomeriva se! (resnič. serija) 11.50 Družina za umret (hum. nan.) 12.20 Dokler naju smrt ne loči (hum. nan.) 12.45 Peklenski teden (nan.) 13.10 Policisti New Yorka (nan.) 14.00 Dok. serija: Šef pod krinko (ZDA) 14.55 Film: Peter Pan (ZDA) 16.55 Top Gear (nan.) 18.00 Svet: Povečava 18.30 Volan - odd. o avtomobilizmu 19.05 ŠKL 20.00 Film: Knjiga o džungli 2 (druž., ZDA) 23.30 Policisti v Los Angele-su (nan.) 0.20 Šest modelov (nan.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Istrska srečanja; 10.00 Poročila; 10.10 Radioaktivna paprika; 11.10 Yellow submarine; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: S tekmovalnih odrov; 18.15 Mala scena: Medejina vrnitev (radijska nad., r. Mario Uršič - 4.del); 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev programa RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletna sobota in pol; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Du jes - humori-stična oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS in glasbena lestvica RK; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.40, 13.45 Pesem tedna; 9.33 V soboto skupaj; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.33-12.28 La Radio fuori; 12.00 Kratke vesti; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Punto e a capo; 14.00 Slot parade; 14.40 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 E...state freschi; 18.00 London calling; 19.00 La via della plata; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.00 Pic-Nic eletronique; 21.30 Proza; 22.00 Radio disco; 23.00 Playlist; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturo-mat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik: 5.30, 7.00 Kronika; 7.40 Žurnal; 8.10 Večer 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 10.45 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS v Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 4 Sobota, 24. septembra 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC mocan dež nevihte vremenska slika ^ C 1000 DUBLIN 0 10/15 , Majhno območje nizkega zračnega pritiska nad srednjo Italijo, pripomore k dotoku zmernih severovzhodnih tokov v prizemlju. Visok zračni tlak v višinah s središčem nad Sredozemljem ^ ^__nam zagotavlja lepo stabilno vreme. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 19.00 Dolžina dneva 12.06 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 3.00 in zatone ob 17.03 Nad severnim Atlantikom in Skandinavijo sta ciklonski območji, nad srednjo Evropo pa je območje visokega zračnega tlaka. S šibkim vzhodnim vetrom doteka nad naše kraje nekoliko bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom spodbuden. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 22,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.15 najnižje -64 cm, ob 9.41 najvišje 49 cm, ob 15.38 najnižje -31 cm, ob 21.23 najvišje 45 cm. Jutri: ob 3.43 najnižje -66 cm, ob 10.06 najvišje 56 cm, ob 16.09 najnižje -41 cm, ob 22.00 najvišje 47 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........19 2000 m............7 1000 m ..........14 2500 m............5 1500 m............9 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v gorah 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fjlAJUUi. mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a središče ' ciklona ^anticiklona grAdec cf^ 11/21 CELOVEC O 9/2D TRBIŽ O 1D/22 O 7/17 KRANJSKA G. O 11/18 S. GRADEC O «o^ TRŽIČ 11/20 KRANJQ ^ LJUBLJANA 11/21 POSTOJNA O 9/20 n KOČEVJE CELJE 13/2D O " MARIBOR o 21/21 PTUJ O M. SOBOTA O 12/22 N. MESTO 12/21 O ^^ ZAGREB 11/23 O _ o ČRNOMELJ REKA 13/24 ^NAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme; v hribih, predvsem v Predalpah bo lahko zjutraj nekaj več oblačnosti. Ob morju bo pihala zmerna burja predvsem zjutraj in zvečer. Na Primorskem bo pretežno jasno, pihala bo šibka burja. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, zjutraj in deloma dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 22 do 24, na Primorskem okoli 27 stopinj C. Î& TOLMEČ O 12/26 Si? VIDEM o ^ 13/28 O PORDENON 14/27 <5 CELOVEC O 8/21 TRBIŽ O 9/18 ČEDAD O 14/27 K GORICA O 1 £110 o 6/18 KRANJSKA G. O N. GORICA una O TRŽIČ 11/2D O KRANJ O LJUBLJANA 11/22 POSTOJNA O 9/21 KOČEVJE O o r^Vj GRADEC Vri1 > 10/22 M. SOBOTA O 12/23 MARIBOR 12/23 0,!/!! & PTUJ O CELJE 13/21 ^^ âH O 12/19 S. GRADEC N. MESTO 12/22 O __ ZAGREB 11/24 O & PORTOROŽ O 12/2S r-— ^ OUMAG POREČ Ö PAZIN O REKA 13/24 OPATIJA/—^ (NAPOVED ZA JUTRI' Pretežno jasno bo. Pojavljale se bo lahko le visoke in tanke koprene. Ob obali bo zjutraj pihal burin. Jutri in ponedeljek bo povečini jasno. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja. FIZIKA - Eksperiment Cerna iz Ženeve in Infna z Gran Sassa zamajal enega izmed stebrov Einsteinove teorije Odkrili delce, hitrejše od svetlobe ŽENEVA - Nevtrini, osnovni delci z zelo majhno maso in brez električnega naboja, lahko potujejo hitreje od svetlobe, so odkrili znanstveniki Evropskega centra za jedrske raziskave (Cern) v Ženevi v sodelovanju s kolegi italijanskega Nacionalnega zavoda za jedrsko energijo (Infn) na Gran Sassu. Ta ugotovitev bi lahko zamajala enega izmed temeljnih stebrov relativnostne teorije Alberta Einsteina, po kateri nič ne potuje hitreje od svetlobe. Na podlagi treh let merjenj so znanstveniki ugotovili, da nevtrini na razdalji 732 kilometrov med Cernom v Ženevi v Švici in laboratorijem na Gran Sassu potujejo 60 nanosekund hitreje od svetlobe. »Poskušali smo najti vse mogoče razlage za to,« je dejal italijanski fizik Antonio Eredi-tato, ki je vodil raziskavo z imenom Cngs. »Želeli smo najti napako - trivialne napake, zapletenejše napake ali neljube učinke -, a jih nismo,« je povedal za medije. V Cernu so včeraj popoldne na uradni predstavitvi odkritja poudarili, da so njihove ugotovitve zanesljive, vendar so tako presenetljive, da jih morajo zdaj preve- Antonio Ereditato ansa riti še drugi znanstveniki. »Ko ne najdeš napake, si rečeš: "No, zdaj sem pa prisiljen podatek objaviti in prositi znanstveno skupnost, da ga preuči',« je povedal Ereditato. Svetlobna hitrost je doslej v skladu z Einsteinovo relativnostno teorijo veljala za gornjo omejitev hitrosti v fiziki. Znanstveniki so izvedli na tisoče poskusov, da bi to preverili, in noben izmed njih ni nikoli pokazal, da bi kakšen delček potoval čez to mejo. Ereditato in njegovi kolegi so v treh letih izvajali eksperiment, ki nakazuje, da to lahko storijo nevtrini, delci, ki jih je več Grafikon prikazuje pot, ki so jo v eksperimentu Cngs nevtrini prepotovali iz Cerna v Ženevi do laboratorija Infn na Gran Sassu ansa-pd vrst in spontano prehajajo iz ene vrste v drugo. Ekipa je pripravila žarek le enega tipa nevtrinov (mi nevtrini) in ga iz Cerna poslala na Gran Sasso, da bi videla, koliko bi se jih preoblikovalo v drug tip (tau nevtrini). Med izvajanjem tega poskusa so raziskovalci opazili, da so delci to pot prepotovali nekaj milijardink sekunde hitreje kot svetloba. Potovalni čas nevtrinov so izmerili 15.000-krat in dosegli raven statistične pomembnosti, ki v znanstvenih krogih šteje kot formalno odkritje. Zavedali so se, da so mogoče sistemske napake, ki bi lahko privedle do napačnega rezultata. To jih je spodbudilo, da so meritve javno objavili. »Moje sanje so, da bi drug, neodvisen avtor ugotovil isto - potem bi si oddahnil,« je dejal Ereditato. »A za zdaj stvari ne trdimo, želimo le pomoč skupnosti in razumeti naš nori rezultat - kajti res je nor,« je pojasnil in dodal, da bi lahko bile posledice odkritja za fiziko zelo velike. Rezultate eksperimenta bodo v ponedeljek objavili v laboratoriju na Gran Sas-su na drugi uradni predstavitvi. Znanstveniki Cerna v Ženevi med izvajanjem eksperimenta ansa MEDICINA - Poskusili bodo zdraviti Stargardtovo bolezen Na britanski kliniki bodo prvi v Evropi pri zdravljenju uporabili izvorne celice LONDON - Na britanski očesni kliniki bodo v prvem tovrstnem primeru izven ZDA izvorne celice testno uporabili pri ljudeh. Zdravniki bodo z nadomestnimi celicami, razvitimi iz izvornih, poskusili zdraviti 12 pacientov, ki trpijo za doslej neozdravljivo Stargardtovo boleznijo, ki dolgoročno vodi v slepoto. Londonska očesna klinika Mo-orfields bo poskusno zdravljenje izvedla v partnerstvu z ameriškim bio-tehnološkim podjetjem Advanced Cell Technology (ACT). Kot so sporočili iz slednjega, so doslej tovrstno zdravljenje enkrat poskusno opravili le v ZDA. Rezultati postopka, ki so ga opravili julija, naj bi bili "zelo pozitivni". Potem ko so britanske oblasti v četrtek dale zeleno luč za postopek tudi v Veliki Britaniji, je "test z izvornimi celicami tokrat prvič dovoljen kjerkoli drugje na svetu", poroča nemška tiskovna agencija dpa. Zdravniška ekipa v Londonu upa, da bodo s pomočjo celic upočasnili, ustavili ali celo ozdravili Stargardtovo bolezen, ki dolgoročno vodi v slepoto. Pri tem gre za genetsko okvaro, pri kateri počasi odmirajo določene celice v očesni mrežnici. Bolezen diagnostici-rajo predvsem pri mladih ljudeh. Pri testih, ki naj bi se začeli prihodnji mesec, bodo sicer najprej preverili varnost terapije, poudarjajo v bolnišnici. Poleg tega bodo sprejeli le paciente v zadnjih stadijih bolezni, ki so že skoraj popolnoma oslepeli. Celice bodo v okviru približno enourne operacije pacientom s tanko iglo vbrizgali v oko, so še sporočili.