Leto m, šfev.65
Ljubljane, petek 19. marca 1926
Poštnidh pavsallrana.	Cena 3 Din
ca l«h»j» ob 4. «jotraj. ssa
Stane mesečno Din 35 — ; za mojem »tvo Din 40 — neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredniftfvo i
LjuWlana, Knafiova utica itev 5/I. Telefon štev. 7», ponoči tod1 »tev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Opravnlštvo: Ljubljana, Prešerno« ulica št. 54. — Telefon št. 36.
Inseratnl oddelek« Ljubljana, Prešernova ultca št 4. — Telelon St 49»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št i. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavoda : Ljub-јапа št 11.84a - Praha čislo 78.180. Wien.Nr. 105.14t.
Današnja številka obsega 16 êtrani in stane 3 Din.
LJubljana, IS. marca.
«Romana fides. nulla fides» — rimska tvestoba. nobena zvestoba — ta stara latinska prisiovica ie še vedno veljala za naše rimovce. Kadarkoli se je porajala med Slovenci nujna potreba, da nastopijo v skupni stvari samo v eni {ronti. še vedno so klerikalci skupen nastop izigrali in ga izkoristili za svoje ali strankarske ali pa drugačne špekulacije.
Spominjamo se septemberskih dogodkov I. 1918. Takrat je bila od avstrijske soldateske v Ljubljani no nedolžnem prelita slovenska kri. Tedai je v našem narodu prvič uporniško zavrelo. Vsi smo čutili, da je prišel za Slovence naravnost usoden trenutek, ko je treba dunajskim mogotcem ter pangermanski ekspanziji v Sloveniji pokazati enotno in neupogljivo nacijonalno voljo. J od pritiskom enotnega slovenskega javnega mnenja so tudi klerikalci stopili v skupni Narodni odbor. A njihovo sode-iovanje je bilo povsem neiskreno. Istočasno so njihovi voditelji začeli za hrbtom Slovencev pogajati se z narodnimi nasprotniki, sabotirati delo Narodnega odbora in komaj je preteklo nekaj tednov, so klerikalci razbili slovensko narodno fronto, se združili z Nemci in nemčurji ter so se kot perse-kutorji in rablji postavili Droti slovenskim interesom na stran dunajske vlade. Sam škof Jeglič je izdal pastirski list. v katerem je obsojal narodnostne boje ter zagovarja! nemštvo na Slovenki zemlji.
Ob koncu svetovne voine. ko je bito že povsem jasno, da sta Nemčija in Avstrija izgubili vojno ter da pride do obračuna z vojnimi krivci in priganjači, med katerimi so bili v Avstriji najbolj glasni slovenski klerikalci, so naši ri-movci obrnili plašč po vetru, postali vneti Jugosloveni in nacijonalisti ter stopili v skupno nacijonalno fronto. Tako daleč so šli v svojem strahu, da so preko noči odstranili svoje verske «katoliške» firme ter jih zamenjali z naci-ionalnimi «jugoslovenskimi». V skupni •»Narodni vladi* in enotni slovenski fronti so ostali tako dolgo, da so se ž njeno pomočjo politično rehabilitirali in gospodarsko okrepili. Čim pa je nevarnost prešla in je bilo konec večstomili-jonskih demobilizacijskih fondov, s katerimi so zalagali svoje pristaše in svoje organizacije, je bilo tudi konec njihove ljubezni do enotne slovenske fronte.
Tako so klerikalci vedno delali: Kadar so imeli pred očmi svojevrstne špekulacije. ali kadar jim je tekla voda v grlo. tedaj so ustvarjali in forsirali skup-no slovensko fronto, čim je nastala zanje situacija, da lahko to slovensko skupnost dobro prodajo ali izkoristijo za sebe. so požvižgali na slovensko bratstvo. Če ni bilo drugače, so za klerikalne partizanske interese izdali krvnega slovenskega brata tudi že za skledo leče. «Romana fides. nulla fides!»
Zadnji čas so se Slovenci združili za skupen nastop radi nečloveškega postopanja Trboveljske premogokopne družbe proti slovenskim rudarjem. Vse s'o-venske stranke in vse slovenske organizacije so dokumentirale enotno voljo in solidarnost s slovenskimi trpini v Trbovljah. Mi smo sicer takoj opazili, da klerikalcem energičen nasto^ proti T. P. D. nič kaj ne ugaja in da zasledujejo oni pri tej akciji svoje posebne interese. ki so v nasprotstvu z vitalnimi interesi slovenskega delavstva. Da bi se nam ne mogla očitati nelojalnost, smo molčali. Danes ne moremo več.
Včerajšnji govor posl. Kremžarja imenom SLS v Narodni skupščini o Trboveljski premogokopni družbi mora vsakogar. ki je poslušal klerikalne «Dvornike doma. zelo iznenaditi. k"'ti efekt Ri bil nič drugega nego direktna olajšava za Trboveljsko premogokopno družbo. Ta stvar je tem zanimivejša, ker se ie z medklici udeleževal tudi gospod Korošec, čigar poprejšnii razgovori so dobro znani.
G. Kremžar je meseca decembra 1925. vložil uoit na ministra šum in rudnikov g. Nikiča. v kojem dokazuje v stvari, da je le ta v zelo tesni zvezi z zneskom 2 in pol milijona dinarjev, ki sa je T. P. D. dala za epropagandne svrhe». V svojem govoru je glasom «Slovenca» g4 Kremžar na to svojo obdolžitev očividno pozabil, kajti omenil je ni. Stvar je bila zelo važna, ker bi potem marsikaj bilo razumljiveiše. A še zanimivejše je sledeče: Mesto napada na ministra dr. Nikiča. ki ie bil med tr i poslai v Trbovlje na «preiskavo» svojega zaupnika g. Belančiča. ie g. Kremžar smatral, da je v interesu trboveljskega delavstva in celega nastopa zanj. ako grdo napade SDS. Ce ima z. Kremžar kaj z SDS. je mogel uporabiti drugo priliko, a v tem trenutku ie bil zahrbtni napad na SDS le v veliko korist sovražnikov našega delavstva. Q. Kremžar le dejal, da so starejša podjetja, ki se bavijo s prodajo Dremoga. t. j. «Prometni zavod za premog» v Ljubliani. neko podjetie Weiss * Zagrebu in «Ugalj» v Beogradu
Pred vel kimi političnimi presenečenji?
Vedno iežavnejša situacija v vladi. — Avdijenca ministrov Mi-letica in Maksimoviča. — Kombinacije brez šefov strank. — Vesti o novi Pašicevi taktični potezi. — Približevanje med SDS, davidovičevci in muslimani.
Beograd, 18. marca. p. Iz vedno večje napetosti med strankama vladne koalicije. iz zakulisnih spletk, številnih ambicij v vrstah radikalskega in radi-čevskega kluba, iz groženj, s katerimi stopajo radičevci vsak trenutek na dan in zlasti tudi iz proračunskih težkoč. se more dobiti jasna slika, da preživlja vlada mučne trenutke in da se nahaja v akutni krizi, ki je, ako vsi znaki ne varajo, njena poslednja. Radičevci nastopajo z vedno novimi zahtevami. V Splitu je bila te dni konferenca vseh organizacij Radideve stranke iz Dalmacije, na kateri so najodločneje zahteva1!. da se imajo izmenjati v vladi oni radikalski ministri, ki so proti «sporazumu». Zahtevali so tudi odstranitev nevšečnih uradnikov in celo orožnikov, ki so preganjali radičevce. Te in druge zahteve svoiih dalmatinskih pristašev je Stjepan Radič sporočil ministrskemu predsedniku Pašiču.
Vsi ti dogodki, zlasti oa razne osebne zadeve so povzročile pri predsedniku vlade Pašicu veliko reakcijo. Zvečer sta bila na dvoru notranji minister Mak-simovič in minister za promet Krsta Miletilč. Gospod Krsta Miletič ie izia-vii po avdijenci novinarjem, da ie poročal kralju o poslih svojega resorta. zlasti pa o vtisih, ki iih ie zadobil na svojih službenih potovanjih. Z druge strani pa se pozitivno ve, da sta veljali obe avdijenci osebnim zadevam ker ie splošno znano, da vlada med obema ministroma že del j časa precejšnja napetost Dobro poučeni krogi računajo, da notranji minister Maksimovič pri prihodnji rekonstrukciji vlade nikakor ne pride več v poštev Kot njegov naires-nejši naslednik se imenuje dr. Srškič.
V zvezi z vsemi temi dogodki so danes v političnih krogih razno razlagali sinočnjo avdiienco ministrskega predsednika Pašiča. Zagotavljajo, da le že-
lel gospod Pašič pri tel avdijenci učvrstiti svoj položaj In dobiti gotove garancije, da bo niemu poverjen volilni mandat Vse kaže, da k. Pašič nI nspel In da na najvišjem mestu tega nikakor ne žele. Zato dela Pašič na to. da obdrži situacijo v svojih rokah In da ea ne bl presenetili dogodki oo izglasaniu proračuna. Cotovi znaki kažejo, da si. žele merodajnl krogi novo vlado brez načelnikov skupin in tudi brez g Pašiča. Ministrski predsednik pa se pripravlja. da ta udarec prsstre*e. Iz niezove okolice se iansira vest. da je zelo lahko mogoče, da g. Pašič zaradi vsega tega poda ostavko kabineta Še predno bo proračun pod streho, morda že 27. tega meseca. Na ta način bi ostal ključ situacije v njegovih rokah. Brez pretiravanja se more reč?, da preživlja vladna koalicija svoie zadnje dni.
Beograd, 18. marca. r. Z ozirom na razne verzije listov o združenju Davi-dovideve demokratske stranke in Samostojne demokratske stranke se do-znava iz avtentične strani, da so te verzije netočne in da ie zlasti netočno Disanie davidovičevske «Pravde», ki poroča, da se ponekod davidovičevske in SDS organizacije fuziionira'o. ker hočejo prisiliti vodstvi obeh strank, da bi izvršili fuzijo obeh strank.
Resnica le same to. da se med poslanci obeh skup'n ter muslimani proučuje vprašanje ožjega parlamentarnega sodelovanja. Umevno ie. da so tudi posamezniki, ki bi takoi hoteli imeti fuzijo. kolikor oa se more ugotoviti, se v popolnoma neobveznih razgovorih simpatično razpravlja samo o misli nekakšnega parlamentarnega tehničnega sodelovania.
Beograd. 18 marca. p. Popoldne sta imela kraišo seio davidovicev poslanski klub in glavni odbor, na kateri so razpravljali o strankarskih vprašanjih.
Bedna obramba ministra Nikiča
Minister Nikič se je skušal včeraj braniti proti težkim očitkom ; opozicije z drznimi napadi na SDS. — Njegova taktika se ni ofc-nesk. — Burni in hrupni prizori v zbornici. — Proračun ministrstva za šume in rudnike sprejet.
Beograd, 18. marca. p. Na današnji seji Narodne skupščine se Je nadatievala debata o ministrstvu za šume .in rudnike. Govor .d} so .posl. Žanič (HFSS), Čirkovič (rad.) Rafadlovič (dav.d.) in dr. Radosav-Ijevič (dav.).
Popoldne Je pesi. dr. Tadid (SDS) siino cesrro kritiziraj korupcijo, ki vla.da v ministrstvu g. Nikič. Mfoiser je protizakonito kršil avc.nomijo fato vinskih občin -V nki v. cl, Slatina in Brod, ki posedujejo vel ke štrmske komplekse, ter j h ie oško-dova' za огллггае vsote. (Dr. Nikič: N res.) Dr. Tadič: Naj se postavi preiskovalna k:m.._ •sija, pa bo Javnost videla, kakšne stvari se dogajajo. Minister podpira taozemce na škodo domačih tvrdk ta države. Obš rir» razpravlja gpvornik o fondu za pogozdovanje, ki ga nrnis-ter troši za vse m1» če stvari, samo ne za pogozdovanje. Titdidev govor Je radičevce razljutll do besa. Hrup Je od časa do časa tak} narasteL, da ni bito mogoče slišat; govornika.
Za tem sia dob. la besedo radikal Vasa Fratričevič in zemljoradnik Čcda Kokano-vič. ki je napadal ministra zaradi velikih zV-rzb ta favoriziranja Židov. Navedel Je celo vrsto afer v Steirrbe ssovem p djetju. Dr. Žerjav ie svoječasno imenoval posebno preiskovalno komisij", «edai Je zopet vse tiho.
Radikal Dušan Subotič je octal Koka. noviču, da sï izdaja za poš enjaka, s-tn
ganja narrdno uradništvo. V ostalem sî ne da od nikogar predpisovati, koga naj vzame v svoj resort, vzel Je večinoma one, ki so postali žrtve preganjanja samostoj-riih demokratov. Smatraj Je za sv~Jo dolžnost, da to krivic? popravi. Nastal je velik prepir med rad:čevci m posjanc SDS. Hrup ie tako zelo narastel, da ie predsedniku Jedva uspelo napraviti za silo rmr. Dr. Nikič ie nadalje rekel, da Je pri nastopu svojega rpesta našel 630 ukaaov(?) svojega prednika dr. 2етја\-а, kl so se nanašali na razna premeščanja, up koj tve in odpuščanja uradnikov. Navedel Je nekaj imen uradnikov, ki Jih Je dr. Žerjav baje od-nmil le iz strankarsk h razlogov. Dr. Brankovič: »Minister za šume in rudnike laže!« Tu Je nasta! strahovit hrao v dvorani, k Je narastel v pravcati vihar. Le s težavo le ro:«ei predsednik dr. Subotič vzpostaviti red. trda še vedno v s;!nem nemiru. Ozračje Je postajalo vedno bolj napeto Dr. NiMč ie v svojem nadilinjem govora napadal dr Brank-v ča, ker mu Je !e-a očital zlorabe v imovinski občini Oto_ čac. klet s1 le minister vzel 145.000 Dn kot predujm za nekatere pravde. Zopet ie nastal hrup v dvorani. Vtk iti krk is trajal dobrih dvajse' minut. Dr. N kič ie nadaljeval, da so bffi vsi s y<Jarj:. ki jih je imenoval dr. Žerjav, strankarski pro ežei, ki so sma*ra>i za d; Ižnost. da se imajo izkazati proti radlčevcem. Svetozar Prîbi-
pa je svejčas d b! izvoznico (?) za 10.000 i čevič: »Branili so državo!« Minister ie kubičnih metrov lesa.	| moralo, kakor le nadaljeval. 2 teh razb.
Končno Je dob'! befcedo minister za šume ! gov odpostf.J 36 trorda-rjev. P:tem Je tirai rudnike dr. Nte'd V dvorani ie nastal j nister zopet n-vîa-dal dr. Brankoviča in tudi d -Igotrajen vik in krik in prerekanje med dr. Žerjava ki da ie v svojem resortu strankaim', zlasti med rad čevc! in s:mo. j dela!, kair Je hotel !n dajal prv legije pri. stojnimi demArati.	! steSem SDS Sanvs'ojni d?m krati so kii-
Steraj ves govor dr. Nik'ča Je «spotaBo odTTvatlanle na včerajšnje nrar-de samostojnega demokrata dr. BraitkoVča trk«, da scxlob ni odgovarjal na izvajanja drugih kritikov c*p:«icije. M;ni?ter se je Ijirto vrgel na dr. Brankoviča ta zanikal, da pre.
strankarska podjetja SDS. ki so financirala to stranko iz svojih dobičkov! Tako čitamo v «Slovencu». Ako je to točno navedeno, potem ie g. Kremžar vedoma govoril neresnico in ie s tem izgubil pravico, da smo ž njim obzirni. Do grla smo siti raznih moralistov, ki znaio delavce zaoeliavati v štrake. kadar pa gre za odločen nastop, napadajo domačine, ki so se pošteno in lojalno vedno in tudi danes zavzemali za interese rudarjev.
Le tako naprej, gg. Korošec in Kremžar. mi Vama vidimo v srce in želodec, storili bomo pa vse. da Vas bo v oravi luči videlo tudi delavstvo, ki ie bilo od klerika'ne politike i% to'ikrat prevara-
no. Skupnih slovenskih akcii ne bo nih- j ta industrijo, če več zlorabljal zase in tudi SLS nel
cal': »Sratttya! To n' res! Napadate č'o-veka, ki ga ni ru ш k: se zato ne m re sam braniti!« V tem stilu Je še! govor dr. Nikiča da'îe. vedno v silnem vr'Sîu in tru-§iu zbornice, ki Je vse vprek prerekala.
Za min sirom Je d b l be edo v osebni stvari samostojm dem Ara' dr Branko vič, ka Je točko za točko pobijal trditve dr. Nikiča. Ako minister dokaže sv je trditve, bo dr. Brankovih rak.J odstopil kol poslanec. Kar tr<fc g. Nk č. so navadne toži. Minister laže s svoje ministrske stolice! (Pred edn k dr. Sub tič Je kaznoval dr. Brankoviča s pismen'm opom nom.)
Potem Je a:pet govori1 minister dr. N;-kč in skušal nekoliko omiliti svoje napade na sarn^s ojne demokrate, nakar Je nagloma zapustil zbornico.
Sredi največjega hrupa ie im o viadna večina sprejela ob 9 in četrt zvečer pro. račun ministrstva гз šume ta rude. nakar se ie seia zaključila Prihodnia seja jutri dopoldne cb 9. Na dnevnem redu ie razprava o proračunu ministrstva za trgovino
Proračunska kriza na vrhuncu
Ministrska seja o amandmanih, ki znašajo nad 1350 milijonov. Avdijenca Ssančnega ministra. — Radičevci od svojih zahtev
ne popuščajo.
Srbiji. Dopoldne o popoldne So o amandmanih razpravljali ministrski predsednik Pašič, vojm minister Irifunovič ta finančni minister dr. Stojad novič. Ako bi bili
Beograd, 13 .marca p. Med večerno sejo Narodne skupščne so mel: mtnis ri kratko konferenco, k! ie izključno veljala naknadnim kreditom Po tej konferenci le izjavil fin. minister dr. Stojadinovič novinarjem: »Predložil s'm min. svetu poteč lo o naknadnih kreditih. Ker je zelo obš rno. niso imeli člani vlade časa, da bi ga popolnima proučili Zato se bo Jutri seja nadaljevala.
Kakor doznava vaš dopisnik, znašajo d>-s3ej predložen a-min-itn?ni 1 350 milijinov dinarjev. Dr Stojadin^vič ie izjavil, da m'»re sprejeti le naknadne kredite d:> 100 milijonov, v kateri po mora biM vštetih 50 rrt lijonov d nariev Z3 vzvedbo zakonov o kmetijskih kred tih. Vojni minister Trifun -vič si ze!o prizadeva, da bi prLšr v proračun tudi krediil. ki lih on naknadna potrebuje za svoj rerort. namreč za mornarico, letalstvo ta gratîbo vc4a&mc v Južni
sprejeti naknadni krediti vojnega tnmistr3 z nekaterimi drugimi amandmani in 100 milijonov dinarjev, k"' i h dr. SDojadinovič sprejema, bi vse to znašalo 650 milijonov.
V zvezi г borbo za naknjdne kredite Je nocojšnja avdijenca fin. ministra dr. Stojadtaoviča. kl le Pa seli vlade odšel na dvor. Vprašanje amandmanov pa Ima velike težave tudi v vladni koaliciji sam.'. Radičevci izjavljajo, da odločno vztrajajo na svojih amandmanih. scer bi morali iz tega izvajaj posledice. Pjložaj ministra dr. Nikiča ie zelo omajan, zlasti zaradi poraznih dokazov, ki Jih Je doprinese! sa-mostojn demokrat dr. Brankovič v parlamentu o korupciji, ki se Je zavedla v mini. strov resort
Pogajanja za srednjeevropski pakt
Ženevski polom Џ spravil pogajanja z Rimom na mrtvo točko. Dr. Ninčic démentira vesti o zaščiti Reke. — Nadaljevanje pogajanj v Parizu.
Zveze narodov Po sestanku obeh državnikov so Halijansk! delegati Izjavil!, da se bodo nadaljna pogajanja nadaljevala dlplo. matskim potom med Beogradom in Rimom.
London, 18. marca. «Times» poročajo :ji Ženeve, da so Francija. Italija in Jugoslavija sestavile bazo za srednjeevropski pakt Briand, Grandf to dr. Ninčič so pojaenlli pismeno svoja stališča napram vprašanju, kako naj se prepreči zedinjenje Avstrije z Nemčijo. Pr-drobnostl se Se sestavljajo
ženeva. 18 marca. r. S noč! je zunanji minister dr. Nitičlč odpotoval v spremstva Vukčevlča ia Antiča v Pariz, da nadaljuie pogajanja s Francijo Z istim vlakom je potoval poljeki ministrski predsednik Skr-zynskt.
Pariz. 18 marca. p. Davi pta semkaj dospela U Ženeve jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčič tn njegov poljski tovariš gxof Skrzynskî. Dr. Ninčič se vrača najbrS v soboto v Beograd.
Ženeva. IS. marca. r. Jugoslovanski delegat Avramovič se Je tu sestal z grškim zunanjim ministrom Rufosom Razpravljala eta o eoJunskem vprašanju, vendar pa ni došlo do nobenega rezultata. Ostalo je pr! tem. da se naj gršVfi delegacija izjavi o predlogu, ki ga ji je Izročil dr. Ninčič. po. gajanja pa naj bi se nadaljevala diplomatskim potom v Beogradu.
ženeva. 18 marca. p. Pogajanja dr. N'n-čiSa z Italijo so prišla radi Izredno težke s'tuaclje v Zvezi narodov na mrtvo točko.
Vsled neuspeha Nemčije e ogroSeno tu<li vprašanje lo^srnske pogodbe, ki naj bi bila baza za razširjenje rimske pogodbe med Italijo tn Jugoslarllo. Zadnja dva dneva »o pogajanja z GrauJi'^m počivala, kar pa Se ne pomeni, da bodo prekinjena. Razpoloženje Je nsjboljëe na obeh straneh Vendar pa neodvisno od testa, dcçodki trenotno pre-preču I» jo nadal|evsnje pogajanj.
Italilanskl delegati Izjavljajo, da bo Imela nova pogodba, kot dopcJnltev rimske pogodbe, ra podlago prvi člen pogodbe samo v svrho. da se napravi rimska pogodba še učinkovitejša. Dr. Ntočič je s svoje strani zelo rezerviran bi je izlavil. da postopa v smislu interesov naše države. Odklanja vsa ko rajava o podrobnostih, vendar pa odločno demantira vest londonskih «Times» glede ekonomske zaščite Reke na Škodo na-èega Prïmor'a. Po Mavi dr. Nlnčiča Italija takega predTo^a и&Лжг ni stavila hi ga tudi ne more staviti.
Včera! pcmoMne je bHa «aëa delegacija na kosiln »aliianske de'egacije. Po kosliu sta Imela dr. Nfeičlč in Grandi nad eno uro trajajoč razgovor o bodočean razširjenju rfmske pogube. To je bilo prvo nadaljevanje pogajanj, prekinjenih za časa krize
Zaupnica novi Briandovi vladi
Francoska notrsnja in zunanja
Pariz. IS. marca. s. Danes dopoldne se je vršil v Elizeju pod predsedstvom predsednika republike ministr&ki svet. na katerem se Je določilo besedilo vladne izjave. Mini strskl predsednik Briand je poročaj o po-gaianiih v 2«пет1, finančni minister pa o finančnem položaju. Nocoj bo vlada od zbornice zahterala, naj se že jutri nadalju jejo razprave o davčnih zakonih. Prihodnji ministrski svet se vrši v por.deljek.
V vladni izjavi, ki Je bila danes popoldne prečrtana v zbornici. Je ministrski pred sednik Briand izjavi!, da bo nadaljeval notranjo politiko prejšnjega kabineta, И га-stgura mir ta etabMnost. Smatra za nujno dolžnost, da se zajamči popolno in Jasno
politika ostane nespremenjena.
ravnovesje v proračunu. Od parlamenta je že dobil sprejete sklepe, da bo mogel takoj pričeti finančno sanacijo ta pogajanja zs ureditev dolgov, za katera so izgledi zelo ugodni. Zunanja politika bo usmerjena na to, da omili občutljivosti, da poveča duh solidarnosti In zaupanja in da spravi a sveta gospodarska nasprotstva Ministrski pred eednik Briand Je Izrazil svoje obžalovanje radi odgoditve sprejema Nemčije v Zvezo narodov Pri tem je povdarjal, da obstoja locarnski duh Se dalje. Briand Je konču svoj govor s pozivom na vse republikance k spravljivoeti
Pariz, 18 marca. k. Zbornica je s 361 pro. ti 164 glasovom Izrekla vladi zaupnico.
Nemško sodelovanje v odborih Zveze narodov
Določitev sej za svetovno gospodarsko in razorožitveno konferenco. — Nemčija ima svoje zastopnike v vseh važnih odborih.
Ženeva, 18
marca s. Predsednik Sveta Zveze narodov ISII Je danes v Imenu Ja ponske vlade predložil Svetu nemški predlog za imenovanje odbora, ki naj b! proučil vprašanje razširjenja Sveta. Člani Sveta so se eporaznasell. da bl bSe v tem odboru, ki naj čim prej prične z delom, poleg doseda. njih desetih držav, zastopane še Nemčija. Švica, Poljaka, Argeptinija In Kitajska Nadalje je Svet sfclenH, naj bo prvo zasedanje pripravljalnega odbora za svetovno gospo, darsko konferenco dne 26 aprila v ženevi Odbor za proučitev vprašanja razširjenja Sveta se skliče za 10. maj v Ženevo. Ta odbor bo moral npoštevatl vse predloge in ugo»vore ter čim prej predložiti Svetn svoje poročilo
Pripravljalni odbor za razoroiltveno kon. ferenco Je sklican za 18. maja v Ženevo V tem odboru je zastopanih 21 držav, in sicer poleg r_mih. ki Imajo sedež v Svetu. Se Nemčija, ZodlnVne države. Sovjetska Rusi-
ja. Jugoslavija. Bolgarija. Rumunlja, Holar, dija. Finska. Poljska. Argenttalja to Čile.
Stalni vojaški odbor Zveze narodov se sestane 19. ali 20 maja. Tudi mešani odbor, ki prične e svojim delom najbrže nekaj dn! kasneje, ee razSirl za štiri nove zastopnike. to sicer Nemčijo; Zedlnjene države. Japonsko in Sovjetsko Rusijo. Nadalje ee je osnova! troflansfci komite iz članov Sveta, namreč Japonske, švedske ta češkoslovaške. ki predloži Svetu v poletnem zasedanju poročilo o uspehu pokrajinskih varnostnih paktov.
Glede sklepa senata Zedlnjenlh držav o pristopu Amerike k stalnemu mednarodnemu razsodišču, je predlagal Chamberlain, naj ве skliče konferenca, na kateri bi zastopniki držav, ki so podpteal! statut stalnega mednarodnega razsodišča, razpravlja. H z zastopnikom Zedlnjenlh držav o formalnosti pristopa.
Atentat na angleškega prestolonaslednika
Berlin, 18. marca. s. Kakor javlja «B. Z. am Mittag». je bil včeraj Izvršen na nngle« škega prestolonaslednika atentat s plinsko bombo. Zdi se, da gre le za demonstracijo proti vladi zaradi njenega stališča v irskem vprašanju.
London, 18. marca. s. Ko je princ Wale» ški z nekaterimi rnanci snoči večerjal v ne» ki restavracij!, je neznanec iz mimovozeče» ga se voza vrgel proti vhodi restavracije škatljico, v kateri je bil karbid in še druga doslej neznana «nov.
Darujte za sokolski Tabor!
Grški konzul ▼ Skoplju odpoklican
Beograd, 18. marca. r. Grška vlada je od» poklicala svojega konzula Dasoea v Skop« lju zaradi njegovega zadržanja napram Ple» Stirasu.
Novi kazenski zakon
Beograd, 18. marca. p. Popoldne je imel krajšo sejo plénum zakonodajnega odbora. Predsednik je sporočil, da je vlada predlo» Sila načrt novega kazenskega zakona. Izvo» ljen je bil poseben odbor, ki naj ta načrt prouči. Dr. Zanič ie predlagal, naj se čuje v tej stvari tudi mnenje najvišjih sodišč. Predsednik Ljuba Jovanovič je vzel ta pred log na znanje. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom.
koalicijske
Češkem
vlade ea
Demlsîj'a Švehiovega kabineta Osnovanje uradniške vlade.
t-:™? - «tat»** : . - - ' .	1 *	- ' '.- . a
Antonin Švehla
ki jc bil več kot tri leta predsednik češko«
slovaške vlade.
Praga, 18. marca.
Ministrski predsednik švehla je sinoči podal demisijo celokupnega kabineta. Iz Bruna ie pozvan predsednik politične uprave dr. Cerny, ki naj sestavi uradniški kabinet
Kriza, ki traja na Češkem že skoraj leto dni, je z demisijo koalicijske vlade zopet prešla v akuten Stadij. Imenovanje uradniškega kabineta je seveda le provizorična rešitev in ima predvsem namen, da se pridobi na času. Težavna politična situacija se da rešiti le, ako se najde korrtpTomis med dosedaniimi koaliranimi strankami in ako se slabotni dosedanji koalicijski večini pritegnejo slovaški ludovci. ki so dolgo igrali vlo-,<o radičevcev v čsl. republiki. Glavni konflikt v dosedanji koaliciji se tiče uvedbe carinske zaščite za agrarno produkcijo. Agrarci vztrajajo na tem, da se zvišajo carine na živila, predvsem na moko, žito in mast. socijalni demokrati pa to zahtevo ravno tako energično odklanjajo. Podobna je situacija glede 18 mesečne vojaške službe, glede novih uradniških plač in še nekaterih manjših vprašanj. Vsa dosedanja pogajanja so pokazala, da ie dosega kompromisa do 24. t. m., ko se po ustavi mora pričeti spomladansko zasedanje parlamenta, nemogoča. Nič manj
težavno ni vprašanje pritegnitve Hlin-itovc slovaške ludove stranke. Izgleda sicer, da je kompromisna formula v načelu že najdena in da bi se hlinkovci zadovoljili z uvedbo neke navidezne avtonomije, t. j. z neke vrste deželnim odborom, kakršen je ostal v novi državi tudi še v Pragi in v Brnu, vendar je jasno, da bi -pogajanja lažje vodila nevtralna vlada, ki v sporu med češkoslovaško koalicijo in hlinkovci ni stranka Pristop hlinkovcev. ki razpolagajo s 23 mandati, ie skoraj neobhodno potreben za ustaljenje političnega položaja in za čvrsto držanie naciionalnesra kurza proti revoltiraiočim narodnim manjšinam, ki se nahajajo v najostrejši ofenzivi proti narodno enotnemu značaju čsl. republike.
Ako se uradniškemu kabinetu posreči rešiti problem ojačania narodne koalicije in poravnave med koalicijskimi strankami. potem mu bo gotovo zopet sledila nova Švehlova vlada. Optimisti upajo, da bo vlada g. Cernega, ki se naravno ne more ozirati na strankarske interese, našla srednjo pot in svojo Dravo nalogo dobro opravila. Pesimisti zatrjujejo, da je edini izhod iz zapletene situacije nov apel na narod.
O tem. ali bi pri novih volitvah češke narodne stranke mogle pojačati svoje pozicije, kar bi se moralo zgoditi predvsem na stroške komunistov, so mnenja precej deljena. Lanske volitve so v tem pogledu jako razočarale in vsekakor dajejo pobudo k opreznosti. Češkoslovaška republika ie z demisijo Šveh-love vlade in neuspehom dosedanjega koalicijskega režima postavljena v odločilno fazo boia za očuvanje svoiega strogo nacionalnega značaja.
Kriza z imenovanjem uradniške vlade ni rešena.
NOVI ČEŠKOSLOVAŠKI KABINET.
Praga, 18. marca, s. Predsednik republike je imenoval danes uradniško vlado, kateri načeluje dr. Černv, ki ie istočasno tudi minister za notranje zadeve. Ostali portfelji so razdeljeni takole: zunanje ministrstvo dr. Beneš. finančno ministrstvo dr. Engllš, trgovinsko ministrstvo dr. Peroutka. pravosodno ministrstvo in prehrana Haus-mann, prosveta Krčmar, poljedelstvo in unifikacija Slavik, narodna obramba general Sirovy, ministrstvo za Slovaško dr. Kalay, promet Riha. pošta in brzojav Fatka, socijalno skrbstvo SieSzl, javna dela Roubilc.
Finančna kriza v Belgiji
Belgijski frank padel za 15 odst. — Poloni vladine sanacijske politike. Anglosaški gospodarski imperijaiizem. —Pred odstopom finančnega ministra?
n. Bruselj, 17. marca.
«Jutro» je že poročalo o načrtu za valutno stabilizacijo, ki ga je belgijski parlament sprejel pred par tedni Na žalost je cel načrt ogrožen ln pade najbrž prej v vodo. nego se bo mogla poizkusiti njsgova izvedba. Belgijski frank je bil tekom 6 mesecev stabiliziran med 106 in 107 frankov za funt Sterling V pondeljek pa ie naenkrat prišlo do katastrofalnega padca belgijske valute in funt se je povzpel na več kot 120 frankov. Padanje se ni ustavilo in na današnji borzi se je belgijski frank že znašel v višini italijanske lire. Od pon-deljka do srede je zgubila bruseljska deviza 15 odst. svoje vrednosti. Razumljivo je, da se je vsa Belgija silno vznemirila.
Vzroki zadnjih neljubih dogodkov so na prvi pogled enostavni. Belgijska vlada je računala, da ji bodo ameriške in angleške banke posodile 150 milijonov dolarjev, s pomočjo katerih bi izvedla svoj stabilizacijski načrt. Toda težkoče so se pokazale takoj po sprejemu monetarnega zakona. V raznih krogih je prišlo do ostre kampanje proti vladi in njeni finančni politiki. Eni so hoteli omajati politični položaj vlade, služeč se finančnih argumentov. Drugi pa so naskakovali vlado, ker so vsled valutne stabilizacije trpeli njihovi zasebni interesi. Posebno se je opozicija sklicevala na dejstvo, da sanacija franka ubija eksiportno sposobnost Belgije, ki jo na tržiščih izpodriva francoska industrija.
Inozemski bankirji na drugi strani pa zasledujejo svojo lastno finančno politiko, ki hoče v resnici zavoievati nadzorstvo nad produkcijo držav, katere podpirajo, in poslabšati delavne pogoje teh dežel v prilog anglosaške industrije in trgovine. Zato so hitro izrabili belgijske domače boje in poslabšali svoje začetne pogoje za stabilizacijsko posojilo". Najprej so znižali višino eventualnega Posojila od 150 na 100 in pozneje celo na 40 milijonov dolarjev. Istočasno so hoteli amortizacijsko dobo skrčiti na malo število let Vrh tega so zahtevali kot finančno jamstvo konsolidacijo večine visečega dolga kakor tudi «industrializacijo» in bolj dobičkanosno eksploatacijo belgijskih železnic. Te zahteve so morda razumne s čisto finančnega vidika, vendar so izzvale v Belgiji veliko iezo. ker jih hoče vsiliti inozemstvo. Belgijska vlada ie vsled tega prišla v jako neugoden položaj pred deželo in parlamentom.
Ker je bilo najetje posojila ogroženo, je zadostoval sunek špekulantov na pondeliski borzi, da omaja s trudom in muko ustvarjeno stabilizacijo belgijskega franka. Verjetno pa je. da so nastopile proti franku tudi same angleške in ameriške banke, da izvedejo pritisk na belgijsko vlado in Darlament
in ju prisilijo, da sprejmeta njihove zahteve.
Vse belgijsko časopisje se peča z današnjo valutno krizo. Vladni listi kot «Peuple», «Soir» in «XXe Siècle» dolže špekulante, liberalna in konservativna opozicija pa dela odgovorno vlado in nesposobnega finančnega ministra, ki da je prevari! parlament. Nekateri časopisi napovedujejo izbruh ministrske krize Računa se zlasti z odstopom finančnega ministra Janssena.
Belgijski vzgled kaže. kako težko ie stabilizirati valuto, ki ima tendenco k padcu. Potrjuje pa tudi. da ie silno nevarno podvzemati dvig in stabilizacijo denarja, ne da bi bil uspeh zagotovljen. Razočaranje lahko izzove v tem slučaju uedogledne posledice.
Belgijski primer ie končno svarilo za one. ki hočejo izvajati monetarno sanacijo v prvi vrsti s pomočjo zunanjih posojil. Obnašanie inozemskih bankirjev napram Belgiii dokazuje, da hoče anglosaški kapital vsiliti vsem deželam. ki se obračalo nanj za pomoč, svojo kontrolo in enake pogoje, kot so jih morale sprejeti premagane države, v prvi vrsti Nemčija.
ski 4ef generalnega štaba sovjetske vojske. Živel je v bednlb prilikah in je stalno bolehal. Lani so mu boljâeviki dovolili, da je odpotoval sa več mesecev v Karlove Vare na češkem, toda le pod pogojem, da se je s častno besedo zavezal, da se bo vrnil Na Češkem nI manjkalo poskusov zadržati tež. ko bolnega starega gospoda tn antanta je bila pripravljena osigurati zaslužnemu vojskovodji brezskrbno življenje. General Bru. silov pa je držal besedo, odklonil je vse ponudbe, odbil prošnje svoje familije ter se vrnil v Rusijo.
V Moskvi je sedaj podlegel bolezni mož, ki Je v vrem svojem življenju in delu dal vzgled požrtvovalnosti ln zvestega lzpolnje. vanja dolžnosti Njegovo ime o-stane trajno zapisano v zgodovini.
General Brasilov ismrl
Praga. 18. marca
Iz Mcsfove prihaja re*'t. '"a je včeraj z!u. traj preminul general Pru-sfov. Obolel Je za pljučnico, ki jI je ro-ilegel.
Z geceralom Brusïovmm lefra v grob ona najmarkantnelših nwki'h vojskovodij in najr.evarnejšiih nasprotnikov nemških tn avstro - o.ETsOSih čet Roleti leta 1853. kot I potomec stare ruske bo'arske c-bitejjl. se je Alefesti A. Brns''ov irVaral že v prej. I šn'№ vrviTsh. tako proti Turkom kot mlad poročnik in kasneje v rusko • ja-^enski voj. i ni. kJer je že poveljevali večji ediMci.
Koj v začetka vo'ne. dno 13. septembra 1914, je Brns^ov kot general in poveljnik 1?. zbora napravil ve'ik sitraterični sunek proti Avsifrijcean. zavzel ctr'enl HaHcz že drugi dan fo stade predstraže njegove konjenice na pre'oenn Karoatov. V valova. aru oreraeije je BrueSIov štirikrat prekoračil Karpate, dokler ga niso A vrt rilci v ok. tobru 1914 končno potisnili pri Marmaros. Szigetu na Madžarskem nazaj. Tudi leto kasneje ni Imel prave sreče pri boMh za Przemysl. a Je kljub temu postal kmalu potem vedla o?me ruske arma>de. Dne 5 aprila 191S je bil imenovan za vrhovnega poveljnika ruske južnozapadne fronte. Znan je njegov krepki sunek v junion tega leta, ki je «tali centralne države dobrih 400 000 mož. Brusilov je nevzdržno prodiral a kot'f no ee je njegova sila le morala ustaviti. Te operacije so znane pod imenom «Brusl-lova poletna ofenziva».
Brusïova vojna zvezda je zatemnrta. ko so prišli bolJševikS na vlado. Značilno za ogromno avtoriteto starega leva je dejstvo, da ga niso ubili. Držali so ga pod strogim nadzorstvom, ko pa Je izbruhnila vojna s Poljaiki ln so poljske armade nrlčele 1 1919 prodirati v Rusijo, so apelirali na njegov patrljotlzem in Brusilov je kot vojaški po. svetovalec vojnega komisarja postaj delen- i
Konflikt med Japonsko in Kitajsko
Kdo se zanima dandanes še za to, kaj se godi na Kitajskem? Kakor si nekdaj Evro» pejec ni mogel predstavljati Kine drugače, kakor da je mislil na Kitajca s kito, na man darine in na preganjanje kristjanov, tako si danes nihče ne more misliti Kitaiske brez enolične državljanske vojne. Svetovno časopisje prinaša brez presledka poročila iz Kine, v katerih se ponavlja vedno isto, bit» ke, umiki, napredovanja, zopet umiki na» predovanje. le imena generalov se včasih menjavajo. Zanimanja te novice ne vzbu« jajo nikakega več. Le takrat vzbujajo Ki» tajci pozornost sveta, kadar pride ta ali oni general v konflikt s kako od svetovnih ve» lesil Zdaj se dogodi to v Kantonu Angliji, zdaj v Mukdenu. sovjetski Rusiji, zadnje dni ima Japonska konflikt v Taku pri Tien» tsinu. To so spremembe v enolični sliki ki» tajskih domačih vojn, ki hromijo državo, ki je po številu prebivalstva prva za An» glijo.
Situacija ie v Kini danes ta»le: Proti voj» skam pekinške vlade, ki se imenujejo na» cijonalna armada m stoje pod vodstvom Fengjuhsianga, se borijo trije močni zavez, niki, in sicer stari Čangtsolin, gospodar Mandžurije, ki se bliža Pekingu od severa, Ličinglin, gospodar Santunga. ki se bije okrog Tientsina, in Vupejfu, nekdanji tek» mec Čangtsolinov, sedaj pa njegov zavez» nik, ki je nabral svojo vojsko v sredini Ki» tajske in prodira sedaj,z njo proti Pekin» gu od juga Zavezniki upajo, da s končen» tričnim napadom proti Pekingu napravijo konec Fengjuhsiangovi karljeri in postavijo novo pekinško vlado po ■ svoji volji.
Če se jim to posreči, kdo vel V kitajskih domačih vojnah pride malokdaj do velikih odločitev, doslej ni opaziti znakov, ki bi govorili zato, da se zgodi to pot. Nacijonal« na armada se bije samozavestno, izzvala je pravkar celo konflikt z Japonsko. Kakor znano, je Japonska na strani treh zavezni» ških generalov, osobito mukdcnskega Čang» tsolina in nacijonalni krogi v Pekingu so izrekli že mnogo očitkov na japonski račun, češ da Japonci podpirajo nasprotnike pe» kinške viade. Ta napetost je dovedla do sovražnega izraza pred 'par dnevi. Japonske torpedovke so vozile z morja po ustju reke 1'eiho. kjer stoji trdnjava Taku, ki je v ro» kah nacijonalne vojske. Tedaj pa so s trd» njavskih utrdb pričeli streljati na japonske ladje, napravili so precej škode in ranili celo dva ladijska poveljnika. Reklo se je rajprej, da je bil nesporazum vzrok obstre» Iievanju, češ da na utrdbah niso takoj ve» deli. da so ladje japonske. Japonci pa trd:» jo, da so imele ladje razobešene zastave in da so j.h na utrdbah morali videti. Nasprot no pa se trdi na pekinški strani celo, da su Japonci pričeli sami z ognjem.
Seveda je Japonska radi incidenta nasto» pila diplomatsko v Pekingu. Čuje se celo, da se vmešavajo tudi ostale velesile in da hočejo intervenirati razen drugega celo z zahtevo, da se napravi konec notranji vojni. Vesti te vsebine, zlasti pa v tej dalekoscž» ni obliki, niso verjetne; zelo pa je mogoče da bodo velesile japoske diplomatske ko» rake podpirale v večji ali manjši meri.
K konfliktu se je takoj oglasila Rusija. Sovjetska vlada, ki je v velikem, prijatelj« stvu s pekinško vlado, je takoj povzd gnila svoj glas v korist nacijonalni kitajski vladi, obračajoč se proti velesilam, kar je seveda samo ob sebi umljivo. Treba pa je naglasiti. da pekinške nacijonalne armade in vlade, ki samo simpatizira s sovjetsko Rusijo po-litično ni zamenjavati s kantonsko vlado v južni Kitajski, ki ie izraz to in popolnoma komunistična, ki pa se direktno ne udeiežu» je sedanje domače vojne v Kini Ta kanton» ska vlada ima dolgotrrjen konflikt z Angli» jo, al! v dogodke okrog Pekinga se ne more vtikati.
Konflikt z Japonsko se bo brezdvomno končal mirr.o. a notranja vojna se bo vi. šila dalje. Tako je pač sedaj na Kitajskem
e
Rok ulrima uma, ki so ga izročil poveljniki br- d v j a veies.l kitaj ki vladi, poteče dne 18. marca opoldne Poveljn ki so zahtevali. da se tak.j odstranijo vse ovire za povbo na reki Pe ho v Ti en tsinu Naci-}c®2listične kitajske če e, ki drže utrdbe v Taku na ustju reke, sn n-mreč zaprle plovbo po reki 7 m лгпи, v namenu da s tem ubranijo riot Iji šantunšike vojske, ki jo je pesi a I Ličinglin pro: i Pekin-su. S svojimi odredbami pa so se nacij nai is lične čete postavile v nasprotje z doi<~čb mi protokola iz leta 1901., sklenjenega med Kter'ko n velesilam, k dol ča. da m ra biti imenovana reka prosta za mednarodno pkxbo Ako b na .J-onalist čne čete ulti-ma.umu ne ugrdSle. marveč b, še nadalje z minami in celo ? bstre'ievanjem ogr-i-žsile plovbo, tedaj b do !adie veles I same odstranile al uničile ovire in si nnoravile svobodn-o p:t po v di
Bz Pekinga p rečejo г do rumom 17 marca, da le Kitajska vlrda sprejela uit matom velesil, da s tem prepreči akcijo mednarodnega br^d via, za kamero s se že izdala p-velja. S tem b bil tedaj konflikt mod Kitajsko in vele ilarm poravnan ostane рз seveda še vedno sp~r med îapon-slki: n Рек'птат. o ka-erem Da ne more biti dvoma, da se mirno poravna.
Konflikt Stj Radica s Profesorskim ndruženjem
Profesorji bodo nastopili proti Radiču dokaz resnice.
Beograd, 18. marca, p Prosvetni minister Stjepan Radič, ki je prišel navzkriž s Pro. fesorskim društvom zaradi spomenice, ki jo ie to udruženje poslalo ministrskemu pred« sedniku Pašiču zaradi preganjanja profesor« jev. namerava v smislu členov 164. in 180. uradniškega zakona uvesti proti onim pro» fesorjem. ki so podpisali to spomenico di» sciplinarno preiskavo Spomenica pa je kw» lektivna, ker to je sestavil glavni odbor Pro» fesorskega društva, ki kot samostojna prav» na oseba ne more priti pred d.scipluiarno sod.šče Na to stališče so sc postavili obto» ženi profesorji. Ako smatra pravni referent za potrebno, da jih izroči disciplinarnemu sod.šču, pridejo ti profesorji v preiskavo upravnega sodišča, in sicer mlajši, starejši pa pred državni svet.
Ako sploh pride do razprave, bo zelo za: nimiva. Po tvarini, ki jo zbira glavni odbor Profesorskega društva v svojo obrambo in s katero bo podprl pri razpravi svoje trdit» ve v spomenici na ministrskega predsedni» ka, je pričakovati, da se bo razprava v res» niči spremenila v obtožbo ministra Stj Ra> diča samega Za ta spor med ministrom in Profesorskim društvom vlada veliko zani» manje v vrstah prosvetnih delavcev in sploh v javnosti. Nekateri pravniki smatrajo, da Rad;ceva obtožba ni utemelrena po zakonu. Profesorji pravijo, da jim je ta stvar dobro« došla ker bo pomagala še bolj okrepiti za» vest sol darnosti.
O preiskavi, ki io ie uvedlo prosvetno ministrstvo proti podpisnikom omenjene spomen;ce, je izdal glavni odbor Profesor» skega društva to^le objavo: «Časopisje je ooročalo. da je prosvetni minister Stj Ra» dič odredil predhodno preiskavo proti glav» nemu odboru Profesorskega društva zaradi spomenice, ki io ie poslal min;strskemu predsedniku in predsedniku Narodne skup» ščine. in da prdejo nieni podpisniki pred d;sciplinarr sodišče. Da bi svoje člane toč» no obvestila o stvari in pravilno informi» rala javnost, izjavlja uprava društva, da so ta vesti točne. I 'prava je rrripravila ohsež« no tvarino za dokaz svojih trditev, nave» den:h v omenjeni spomenici in jih bo predi ložtla disciplinarnemu sodišču.»
Politične beležke
Radicevci proti obrtnikom
V vseh obrtniških krogih Je vzbudilo veliko ogorčenje postopanje radčevskega ministra trgovine ln indus:rije proti slovenskemu obrtništvu Z novim proračunom bo zaitrtih zopet cela vrsta obrtnonadaljevaL nih šol v Sloveniji, ljub. Srednja teh-nična šola pa bo zelo oslabljena. Tega postopka proti nedolžn m šolam pač ni možno razumeti drugaie, kakor da gg radi-čevci zavidno sovražijn slovensko obrt In vendar se najdejo ljudje, ki to stranko skušajo podpirati Slovenski obrtniki, po-kažiite vrata vsakemu rad čevcu!
Jeremijade __
Ljub'ianskl §kof se le prav brez pntre.
be vtaknil v agitacijo za «Domoljib«. Dobil je odgovor miren, a odločen. Zlasti pa ie v črno zadela obramba, v kateri le dr Žerjav d dcazal, kako se je škof blarniral. Po občih iigotovtvah je siplošno mnenje, da Je §kof v polemiki doživel mučen poraz in da je stal šče SLS oslabil. Vsaj nikdar ni b la zlorrba vere in cerkvenega dostojanstva tako vdna, k o ter tn pot. Za polifčno situacijo ie škofovo prostovoljno razlaganje bilo ravno prav Vemo, da tako sod' tud ■ ?Č,na duhovšč ne. ki le s f;-žavo prenaša številne stranske sk ke svoiega šefa. Za te ie sedaj porebna trnva taktika Vse Joče vzdhuje. tarna, češ, oh knlko ie m goče enemu škofu odgovarjati! Ves .rVirrHjuh. se ced hinavske žalosti, da vzfcud .jsmil;enle nad preganjanim pastirjem Višek pa ie dosege' «Domoljub«, ko zagiovaria. da ie bilo med vojno strogo prepovedano kaj govoriti in pisati o armadnem vodstvu Armadn" vodstvo po trdftv; »D molhiba« sestoj* iz papeža, škofov in duhovnov, kdor o teh vodj h p'še ali govnrJ. h: pr<el pred nagli sr<J in bi bil karriovan s smrtjo., Čp se škof moša v tj'.litiko. Je dunoven z'orab'ia vero za w"-'live. konsum In b'sago bi рл mnenju ^LS moralo v*e molčati! In take otrobe moralo č tati .rv.it» -Ijubivci»!
Pamflet škofa dr. Jeriča pred Dartamento-^î
Neredna p-sianca dr Ljudevit Pivko in d'r. Gregor Žerjav sta vlož ia. kakor smo na kratko le poročali, na ministra ver vprašanje zarad članka	vam je 'fer
• D^rr» vina. nevaren?.. k< ga je Uuhijan-sk škof dr A B Jeglič -bir.vil 4. marca v .Donv-ljubu« In'erpelacija pravi, da ta članek m več obcajna p^ernka pro-i listom. ki ne pripadajo SLS. temveč predstavlja poizkus, da cerkven n^dpa^tir zlorabi sv-oj vis*.ki p Jožaj v pol tične namene. Interpelacija navaja posamezne od-srivke У: fcvega pamfleta in prav. da ^kof dï leg! č v svojem članku ukazuj* ka:oliškm Slovencem kot cerkveni oogla-var. kaj naj č;tab in kaj ne smej; čitatl Ro pregovoru »Roma bcu-ta, causa fin ta. naj bi b:la s tem za katoličana stvar odločena. ker bi padel na .vsakogar, ki ne po-s-luïa Šknfa. njegov aria ema Tak se je kat.^r.Sk cerkveni poglavar postavil v slu:Tb'i klerikalne p-Htične stranke, kj jo vod- v hoiju prot novinam druge stranke. ?k f angaMra fn iz:g-ava v p lirično svrhi verska čustva ter zkorišča sv do 5Vf~vste d"* orn^tvo v pol'rtîn svrh Če skrf na t?k način javno govori s sv . iim p-dp:som. kako govore šele tajno ije-govi juh vn k in s katerimi verskimi sredstvi se b.-re proti pol fičn m nasprotnikom in nrhovim listom' Zato vpraš'i!e :n eroei2Cila rrrnistra ver: Ali je č tal. kai piše škof dr legi č zlasti ob zakllufku •vje o-lenvke v .Dom^lubn«' Ali misM ond--'ftJ prtrebn^ k rake da se škoi dr. 'eglč zavrne v tneh: svoiih pravih dolž. nost?
Prav po «šparovsko»
Z ozirom ua igiomne naknadne kredite, ki jih napovedujejo naš: »seljašk; prijatelji«, piše radikalno »Vreme, pole» drugega: »Ako se je dvomilo, da bo država pre. nesla proračun 13 milijard je več kot g> toVo, da bo omagaia ix,d štirinajsti' milijardo. Od ucbene strani ne morem pri. čakovati izrednih d ;iio<ikov gotovo pa je, da bomo morali urediti svoje vojne obveznosti in da nas bo vsako leto to tud, ne. kaj veljalo. N-ihče ne ve. ali b<> mogel le-koče leto vzdržat Gospodarstvo in celokupna produkcija sta zamrli Agrarna konjunktura propada, žetev ne bq slaba, toda mj smo že bčutili resnosi dobrih le;in, ko povsod rodi Državni proračun se more postaviti samo na domače gospodarstvo. Ako se nacijonalni dohodek zmanjša, se ne more pričakovati povečanje držav, nih dohodkov Državn davki se lotevajo tudi kapitalov, toda teh nima vsakdo.« Tako piše glasilo vladne radikalne stranke. Bodočnost našega državnega gospodarstva ie torej zelo temna. St Radič kot »šted;-ša« in Janez Pucel) kot »šparovec« pravi, ta. da je treba varčevati Očividno imata v m slih p. t. davkoplačevalce Torej bomo pač varčevali. ZadTgnite si jermena!
Za krščanske socijalce
Dne 10. L m. se je v Pollakovi tovarni v Ljubljani zgodila nesreča Delavca Juga, ki je tnoral popravljati jermene pri polnem obratovanju, so zgrabili lerment m ga pričeli vrteti. Pri tem ie z glavo bu:a.' ob zd n se težko poškodoval na glavi, zlomilo mu je tudi nekaj rebeT in n go. lug je oženjen 'n družinski oče Klerikalni »Slovenec« in kršč. socijalna »Pravica« nista o nesreči niti besedice poročala, ker se ie zgodila v klerikalni tovarni! Zato vprašuje komunistični »Delavsko.kmerskl list«: Ker je Pollak viden član klerikalne SLS, vprašam») »Slovenca« in krščanske »socijal ste« pri »Pravici«, ali ste pripravljeni prisiliti svoiega somišljenika, s katerim ste sktrpa] v en stranki, da prevzame vzdrževanje Jugove družine, ki je pohabljen vsled tega, ker se nîso zavarovali stroji in ker se ga le prisililo, da dela pri polnem obratovanju z iermenjem, kar je protivno vsakim predpisom če k'erikaici ne prisilijo Pollaka, da se obveže vzdrževati družino ponesrečenca, in ostanejo ie naprej v SLS skupaj z njimi, bo јамто *;idi za tiste delavce, k S'o še v SLS :n ISZ. da ie samo fraziranje 'm slep3rs:vo govorjenje klerikalcev, da so proti kapitalistom.« — »D. k. lis;« n'ma povsem prav. Delavci, ki so organizirani v JSZ so oči-V'dno nepoboljšljivi.
^Depolitizacija» v ministrstvu narodnega zdravja
Doslej je bila depolitizacija, t. J. preganja, nje tiacljonalnih uradnikov, ki se nočeio ukloniti radičevcem v glavnem omejena na resore radičevskih ministrstev, predvsem na ministrstvi prosvete ter šume in rudnike Se daj pa so se nove radičevske metode začel0 izvajati tudi v ministrstvu narodnega zdravja. Tako je bil srezki zdravnik v Senju dr. Ivo Pavešič premeščen v Koiašin v Črn: gori. V Senju in okolici je biio od nekdaj največje gnezdo frankovcev v katerem se nikdar ni smelo omeniti državno in narodno edinstvo. Šele s prihodom dr Pavešiča v Senj se je tudi tamkat ustvarila falanga navdušenih jugoslovensklh rodoljubov, ki so se krepko upirali frankovsketru in radičevske-tnu nasilju Zato je bila tudi vsa ieza frankovcev in radičevcev naper ena proti Pave-šiču. Ko so prišli radičevci v vlado, se ;e pričelo maščevanje Radičevci in frankovci so napadli stanovanje dr Pavešiča razbili mu napisno desko in postavili mu pred hišo ljudi, ki so z grožnjami odvračali paciiente. Štirinajst dni ni smel nihče sam iz hiše Dr. Pavešič je mora! obiskovati bolnike v spremstvu stražnika ki ga ie varoval pred napadi Obdolžili so ga brez povoda da povzroča nedovoljene splave plodu in na-zadnie so organizirali proti dr Pavešiču celo upor delavcev Pri okrožni blagajni Radičevci so intervenirali na vseh straneh proti dr Pavešiču in končno iim ie sedai uspelo doseči njegovo premestitev ne glede na to, da ima tri maihne otroke in vzdržuje še de-co svojega za državo padlega brata Minister dr Slavko Miletič je očividno pozaoil, kai ie dejal rreseca februaria I 1925 v svoji pisarni dr Paveiiču »Kot zdravnik Imate Široko polie dela- Širite med narodom ш^о-slovensko in državno idejo in sicer tudi x«d radičevci in frankovci Našega kraja. Vztrajajte in delajte« Teg3 mota te sedaj' ministeT narodnega zdravia pognal v Črno goro. Zahteve boljševlziranlh radičevcev ia frankovcev so s tem izjjolnjene! Res, popolnoma v smislu «sporazuma!»
Iz demokratske stranke
Iz okrožnega tajništva SDS za Notranjsko.
Nova vas pri Rakeku: V nedeljo, dne 21. t m. ee bo vršil občni zboT k o SDS v go ■-ti!ni gosp I.avriča ob pol 8 zjutraj po maši N'a občnem zbori: bo poTOčal oblastni tajnik dr Rape Istega dne se bo vršil v Novi vasi radio-koneert. katerega priredi dr Rape
Hotederš ca: V nedeljo, dne 21 marca plenarna .-eja k. o SDS v gonilni gosp« Antoniie Albreht ob 6. zvečer Udeleži se je tudi okrožni tajnik g. Pavlovčič
Gibanja SDS v mariborski oblasti
V nedelio dne 14 t m ob 3 popoldn^ ;e bn občni zbor kov Bočni pri Oor njem gradu Za predsednika je bi izvoljen gos.p Josip ("'eplak. posestnik v Kropi za tajnika pa gosp Joeip Hren. splavar v Kropi Okrožni tajnik gosp. žabkar ie po ročal izčrpno o političnem položaju strankinem programu in o nalogah krajevne organizacije Udeležba na občnem zboru in pristop novih članov sta pokazala, da ;e krajevna organizacija v Bočni krepka in igilna Sprejete so bile tudi raztie reeolu-oije gospodarskega značaja
Redni ol,čn1 zbor k o. Rečica ob Savinji se bo vršil v nedeljo, dne 21 t. m ob 2. Dopoldne v gostilni Repenžek v Nie ki va»L
Rojen je bil v Sevnici ob Savi kot sin imovitega trgovca. Kasneje se je njegov oče preselil v St. Jurij pri Celju, kjer je njegova hiša zaslovela kot ena najbolj narodnih, zlasti ca do svoji uprav staroslovanski gostoljubnosti. Gimnazijo je posečal v Celju, kjer je bilo takrat nemškutarstvo v najbo' ^em razcvetu. Marsikateri slovenski dijak, zlasti iz imovitejših rodbin se je takrat potujčil. Lojze ie kluboval vsem nevarnostim in se krepko udeleževal narodnega pokreta med takratnimi celjskimi slovenskimi diiaki. Afera z «rusko h'm-no», kakor je krstila «Deutsche Wacht» nedolžen nastop slov. dijakov v cerkvi in kateri ie bil duševni oče pokojni doktor Vatroslav Oblak, je razkropila slovenske dijake na vse vetrove. Tudi Praunseis je moral zapustiti Celje. Odšel je v Novo mesto, kier je 'tudi matu-riral. Nato se je napoti! v Oradec študirat sprva pravo, nato pa medicino. Akad. društvo «Triglav» je bilo takrat na višku svojega razvoja, smer na so mu dajali pokojna dr Hugon Kutin, dr. Hinko Šuklje in Lojze Praunseis. Z energičnim in neustrašnim nastopanjem zlasti teh treh si je «Triglav» pridobil splošen ugled in eno prvih Dozicij med graškim akad. dijaštvom. Ljubezen do tega «Triglava» seje dr. Praun-seisu tako uglobila v srce. da še danes nima to društvo boli požrtvovalnega prijatelja in podpornika, kakor ie on.
Promoviral je v Gradcu leta 1891.. Ko se je izpopolnil v svoii stroki na kliniki na Dunaju, se ie nastanil kot praktični in okrožni zdravnik v Celju. Vrnil se je v domovino kot cel mož. izobličen v vseh plemenitih čustvih, izklesan v svojem značaju. V Celju so bila takrat goreča tla. Vsakdo izmed Slovencev je moral biti na svojem mestu in udejstvovati se ie moral povsodi. kamor ga je klicala narodna stvar. In dr. Praunseis se ie. zavedajoč se svojih narodnih dolžnosti, uveljavl'al povsodi. predvsem pa v «Sokolu», kjer je bil duša zlasti v športnih zadevah. Povsod, kjer se je udeistvoval, je bil mož na svojem mestu. Za narodne namene je ime! vsikdar odprte roke. Kdor je pri njem potrkal, je našel vedno otvorjena vrata in ni odšel od njega praznih rok. Vsa narodna društva so imela v njem podpornika.
Pred kakimi 25. leti se ie dr Praunseis preselil v Ljubljano in se tu posveti! zobozdravniški praksi. Tudi tu je ostal zvest svojim starim idealom, združujoč v sebi vsa plemenita svojstva. ki dičijo dobrega človeka in dobrega pa-trijota. Njegova značajnost. niegova možatost in njegova narodna požrtvovalnost so vrline, ki so v današnjih časih največja redkost. Odlična niegova svojstva so mu pridobila ugled pri njegovih stanovskih tovariših in v vsi naši iavnosti. Kot predsednik stoji na čelu «Društvu zobnih zdravnikov», kot odbornik pa marljivo sodeluje v «Zdravniški zlxmiici» in v «Društvu zdravnikov». član pa je z malimi iziemami menda vseh ljubljanskih narodn'h društev. Politično se ni uveliavlial. ostal pa .ie vsikdar neomajen v svojih naprednih načelih ter zvesto izpolnjeval svoie strankarske dolžnosti. Izmed vseh društev sta mu najbolj pri srcu «Sokol», posebno pa «Triglav», kateremu ie kot poverjenik Starešinske zveze — rekli bi — toliko kakor krušni oče. Vzoričo teh vrlin ie umevno, da ie dr. Praunseis posta! v Ljubljani splošno znana in spoštovana oseba s širokim krogom prijateljev in znancev, ki mu skupno z nami ob šestdesetletnici kličejo: Še na тпога leta!
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!1
Posebna iieci|aliteta vinske kleti L]nbl ansbega dvora.
Od dare« naprei vsak dan od 5—8 zve čet apetitni predvečer ni z a k u s k i po
zmernih cenah.	ioss
Pri razgovoru sem čutil, ua miam pred seboj moža. katerega niso niti vojna leta, niti povoina moralna razdrapa-nost nič izpremenila. temveč še nasprotno v njem utrdila narodno zavest in ljubezen do dela. V njegoven zdravem humorju se je zrcalilo veselje do življenja.
Dvajset let je minilo, odkar oznania Spicar raz gledal.ške odre ljubezen do naroda. On ni samo umetn k. temveč .ie bil vedno tudi človek in učitelj, ki se ni strašil zaslepljenosti ljudstva.
Pokazati lepoto življenja majhnemu človeku, zbirati okoli sebe delavce, obrtnike in uradnice ter buditi narodno zavest, to je cilj njegovega življenja. V
tem delovanju ie našel s svojo ženo srečo in zavidal sem njegovi veri v lepšo bodočnost nareda
V pogovoru so se vrstili dogodki. Težki trenotki v preteklosti so izgubili ostrino, ker premagani so o.ii, ki so uničevali vsako prosvetno delovanje med narodom.
Kot koroški rojak je predvsem deloval v svoji ožii domovini. S slovenskimi uradniki Direkcije državnih železnic v Beljaku je v Podravijah ustanovil skromen gledališki oder. Leta 1905 se je vršila prva slovenska predstava v poso-jilnični hiši v Pcdravljah z uprizo'r.tvi-
10	enedejank »DobrodcšH«, »Kdaj poj-demo domu« in »Vedcževalka«. Prosvetno delo je tedaj dušev.io in gmotno podpiral narodni župnik Gabron, ki je navdušeno odobraval gledališke prireditve. Uspeh tega delovanja, se je kmalu pokazal, ko so Slovenci pri volitvah dobili v roke cbčiio Vernberg, kjer so preje neomejeno gospodarili nemčurji. Tu je napisal Špicar svojo prvo igro enodejanko »Cigan-sodnik«. ki se je parkrat uprizorila na podeželskih odrih. Vkljub zaprekam s strani političnih obla-sti, je ustanovil Spicar spem'adi leta 1906 v Podravliah izobraževalno društvo »Sloga«, ki še danes krerko deluje in bo praznovalo letos 20-letnico svo-iega obstoja.
Vkljub narod temu delovanju pa Spicar ni mogel dobiti primerne službe pri Slovencih na Koroškem. Zato je moral leta 1906 oditi v Radovljico, kjer je zbral oko'i sebe vnete igralce-diletante. ki so prirejali v novem Kunstljevem salonu gledal.ške predstave. Ko ie bil jeseni istega leta premeščen na Jesenice, je vstopil med prosvetne delavce pri Sokolu ter prevzel vodstvo gledališke-ga odra. Veliko je število iger pri katerih je sodeloval bodisi kot igralec, bodisi kot režiser ali intendant. Pri tem delu mu je krepko pomagala cd leta 1909 dalje njegova žena.
Po vrnitvi v Radovljico pa je pričel zopet delovati leta 1919 na sokol-skem odru. ki se je takrat naha al v Homanovi dvorani. Iz te dvorane je pregnala Sokola klerikalna nestrpnost
11	dala glavni povod za zgradbo lastnega Sokolskega doma v katerem se je vršila prva gledališka predstava 26. novembra 1921
Predaleč bi zašel, ako bi navajal vse podrobnosti njegovega delovanja. Bi! je pač povsodi mož na svojem mestu. Okoli njega so se vedno zbirali navdušeni Sokoli, katerim je bi! vodnic in učitelj.
Pri svojem Igralskem delovanju je opazil, da narod zelo pogreša primerne domače igre. Zato je z veliko vnemo tudi sam spisal večje število iger. od katerih so naibolj znane: »Krali Ma-tjiž«. »Ljubo doma«. »Na poljani« »Pa-trijoti«. »Miklova Zala« in »Izdajalec« Sokolsko idejno smer zastopata igri »K luči« ii »Triglav«, nacijonalno pa »Damijanka«. »Dolorosa« in »Osvobojena«. Zadnii deli Spicarja sta »Spominska plošča« in »Davidov greh«. Pri svi>iem delovaniu Sni car ni pozabil na
Letos nudi ZKl) svoj m prijateijetn na deželi poleg mnogobrojnih predavanj tudi nazorne sike o gospodarstvu potem malega kino-anarata, ki si ga ie samo v to svrho nabavilo. S takim svoiim ude.istvovan.icm upa ljudstvu največ koristiti. Slika zgoraj kaže posnet mali kino-aparat, ki se ga poslužuje ZKD pri svojih predavanjih.
Slika poleg kaže radlo-anarat ZKD, ki ga vporablja za prirejanje radiote-lefonskili predavanj obenem s prireditvijo poizkusnih radiokcncertov na deželi.
Konferenca delegatov zdravniških zbornic Jugo-
Dne 14. in 15. marca se je vršila v prostorih beograjske zdravniške zbornice skupna konferenca delegatov vseh zdravniških zbornic v Jugoslaviji. Namen konference je bil. da se razčisti položaj, v katerem se nahajajo vse zdravniške zbornice vsled neuvaževa-nja njihovega poslovania od strani ministrstva za narodno zdra-je. Ako bi se ta položaj ne razčistil ugodno, bi morale vse zdravniške zbornice izvajati skrajne posledice.
Zbrane delegate je pozdravil predsednik beograjske zdravniške zbornice, dr Konstantinovič z željo, da bi imelo posvetovanje zaželieni uspeh in je predlagal za predsednika konference predsednika zdravniške zbornice za Slovenijo. dr. Vinka Gregoriča. Predlog je bi! sprejet soglasno in z odobravanjem.
Kot prva točka je bila na dnevnem redu stilizacija skupne spomenice na ministra za narodno zdravje, ki nai bi pojasnila g. ministru težavni položaj vseh zbornic napram svojim članom in napram javnosti vsled nerazumljivega preziranja od strani ministrstva in to že za ves čas njihovega obstanka. Po vsestranski temeljiti razpravi je bila sprejeta spomenica, da se ministrstvo opozori na to dejstvo in stavi obenem predlog, da se poveri v ministrstvu referat o zadevah zdravniških zbornic posebnemu referentu, ki nai bi bil višji strokovni zdravnik-činovnik Ta naj bi bil odgovoren za točno poslovanje in vez med ministrstvom in zbornicami. Dokler pa ni tako strokovno in odgovorno mesto kreirano, nima zoDetno naštevanje posameznih pritožb nobenega pomena, ker bi to vlogo zadela ista usoda, kot vse preišnie. t. i. ostala bi nerešena. Temu referentu bi se še enkrat predložile vse še nerešene vloge. Spomenico so podpisali vse delegati in je bilo sklenjeno, da se naprosi g. ministra za avdijenco. da mu delegati izro-če spomenico osebno in ustmeno pojasnijo položaj njihovih zbornic.
Dne 15. marca je sprejel g. minister delegate pod vodstvom g. dr. Vinka Gregoriča. ki mu je osebno izročil spomenico. V svojem nagovoru je povdar-jal dr. Gregorič težavno stališče odborov zbornic, ker vsled neprestanih neuspehov zbornic pri ministrstvu za narodno zdravje ugled te institucije pri zdravnikih vedno bolj pada. Prišlo je celo tako daleč, da ie glavna skuoščina sarajevske zdravniške zbornice sprejela predlog, da naj vsi funkcijonarji zbornice odlože svoje mandate, ako se ti nedostatki pri ministrstvu za narodno zdravje ne odpravijo v najkrajšem času. Dr. Gregorič je izjavil svoje prepričanje. da ne pride do teea in da bo vzel g. minister zdravniške zbornice, ki so niegovo delo in jih ie on poklical v življenje, pod svojo osebno zaščito, saj so zdravniške zbornice ustanovljene v prid in korist države ter celokupnega zdravniškega stanu.
' G. minister ie v svojem odgovoru
obljubil, da bo uvaževal vse v spomenici navedene pritožbe zbornic in se je popolnoma strinja! s predlogom, da se imenuje za zbornične posle poseben referent, ki bo za te posle tudi odgovoren. V nadal.inem razgovoru s posameznimi delegati se je g minister informira! o podrobnosti delovania posameznih zbornic. Avdijenca. ki je trajala nad po! ure. je napravila na vse delegate vtis. da bo krenilo poslovanje zdravniških zbornic na boljše. Ako pa še sedaj ne bo uspeha, potem je vsem zbornicam nadaljna pot začrtana.
Proslava jubileja dr. Danila Majarcna in dr, Frana Te-kavčiča
Včeraj ie Odvetniška zbornica v Ljubljani na dostojen in uprav manifestacij-ski način proslavila 25 letnico predsedovanja dr. Danila Majarona in 25 letni jubilej zborničnega pravdnika dr. Frana Tekavčiča.
Slavnost. ki se je vršila v veliki dvorani univerze, je otvoril prorektor univerze dr. Hinterlechner, ki je navzoče pozdravi! v imenu univerze kot namestnik odsotnega rektorja dr. Pitamica. Posebno je pozdravi! oba jubilanta.
Izredni občni zbor Odvetniške zbornice ie nato otvoril dr. Žirovnik, ki je toplo pozdravil oba jubilanta, velikega župana dr. Baltiča. predsednika višjega deželnega sodišča dr. Babnika. podpredsednika deželnega sodišča dr. Ro-gino. gerenta g. Likozarja, višjega državnega pravdnika dr. Kremžarja. finančnega delegata dr. Savnika, kakor vse ostale odlične predstavnike in za-
ку. »... --■ » w » K, p» fr и g, b
Danes	1697 a
Bela vešča
z Barbaro Ia Marr. ki ie pred kratkim umrla v Nizzl. in znani markantni Drine iz filma
»Princeza in klovn« Charles de Roche.
Krasni inscenirani plesi v pariškem Revue-Teater. predstavljajoč veščo in pajka. — Divna plesalka Mona očaruie ves parišk' moški svet. — Intrige njenega partir-Charlesa de Roclie. — Deianie se vrši v iih krogih, deloma v Parizu, delor Ameriki
Predstave danes dopoldne: ob pol II 3- pol 5„ 6., pol 8. in 9. url.
Kino Idr
Danes na praznik s*. Jožefa
ob pol 11, 3., pol 5.. 6, pol 8. in 9. uri.
v soboto ob 4., pol 6., pol in 9. uri. Smeh na smeh 1	Ciklon smeha I
Pni in Patachon
^agsbuntia v Pratru
Piidite m veselite se, ter po abite na vse! t'redprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 2. dal e. — Vstorn-ce dob te tudi že danes za jutri v pisarni kina.
mladino. Zanio je napisa! igr? »Miklavžev dar«. »Pogumni Tonček« in »Ujedi-njenje« a sedaj p.še »Vedomec in njegov učenec«.
Delovanje Spicarja je vsestransko: je vesten ravnatelj Posojiln ce. ag len starosta Sckola. pisatelj, igralec in režiser. Zato je Sokolsko društvo v Radovljici. zavedajoč se pomembnosti delovanja br. Spicarja. skleillo. da proslavi 20-letnico njegovega vsestranske-
ga delovanja s prireditvijo njegove nove igre »Spominska plošča«.
Le prehitro ie minil čas razgovora. In moral sem zapustiti svojega prijatelja. Toda odšel sem v zavesti, da veje na deželi zdrav veter, ki obeta lepšo bodočnost našemu narodu. Naša Inteligenca na deželi ni omahljiva, temveč si je v svesti velike laloge. ki jo ima v svobodni državi.
Pozdravljen naš Jaka Spicar!
Ko se je ustanovil licej v Kragujevcu, je bil pozvan Popovič tjakaj, za profesorja. Pozneje je postal načelnik prosvetnega ministrstva v Beogradu in je ostal na tem mestu od 1. 1842 do burnega leta 1848. Pomagal je ustanavljati na srbskih tleli važne kuKurne zavode, med drugim Narodno gledališče in Narodni muzej. Pisal je učne knjige iz raznih predmetov, L 1849, ko" ie madžarska vojska zavzela Vršac, pa se je moral umakniti v Beograd. kjer je ostal do nastopa normalnih razmer. Umri je 1. 1856 v Vrš-cu. nezadovoljen, v bedi in osamljenosti.	, ,
Se kot srednješolec se je začel Jovan Sterija Popovič baviti z literaturo. Literarna tradicija je bila v njegovi rodbini že nekako doma. Citai je zelo pridno in romani Milovana Vida-Icoviča so ga tako navdušili, da je začel sam pisateljevati. L. 1825 je dal v Temišvaru na svetlo svoje prvo delo. k isto leto je obljubil drugo knjigo, ki за ni izšla, pač pa je ostala v rokopisu. Vzporedno z angleškim pesnikom lordom Byronom în slovečim francoskim romancijerjem Viktorjem Hugo-:em se je navduševal za grški upor >roti Turkom. Hotel je navduš.ti Srbe za to vstajo celo s prevajanjem gr-ikih domoljubnih pesmi v srbščino.
V	literaturi je začel Jovan Sterija 'opovič kmalu posnemati francoski oman iz 18. stoletja, u-ošteval pa je :ri tem domače razmere in je stvari i>retno legaliziral. Ob čitanju tujih »Isateljev pa se je okus J. S. Ponovila razvil, poglobil in izpilil in pisatelj ie je pokazal pomembnega književni-ia tudi v Izvirni produkciji.
Najpomembnejši je Jovan Sterija 'opovič kot dramatik. Njemu je bilo iledališče »potrebna šota, v kateri se iudje uče«.
V	dramatski stroki se je začel Polovic udejstvovati že za mlada. Leta 327 je izdal žaloigro »Nedolžnost ali: veti-slav in Mileva«. Eno leto pozneje e izšla junaška drama »Miloš Obilic«,
18.30 pa »Simeon ali nesrečni sopro-. Ko ie v teh letih dobila Popoviče-a fiziognomija jasne črte, se je pi-atelj lotil komedije. Napisal je »Smrt tefana Dečanskega«, »Hajduke«, Skenderbega«, »Sen kraljeviča Mar-:a« in domoljubno alegorijo »Vstani, ■stani, Srbine«.
In kakor se čudno sliši: Jovan Sterija 'opovič je bil komediograf. L. 1842. e prevzel »Scapinove zvijače« od Mo-Ičrea. potem pride izvirna »Laža i pa-aiaža«. kmalu za tem pa srbski »Sko-sah« _ »Kir Janja«. Ta stvar je ime-г ogromen uspeh. Popoviču se je v Kir Janji« posrečilo naslikati in za-eti do dna skopuško strast v človeku. >rama je zelo živahna, tipi so izvrstno ''TOieni in markantno očrtani. V poz-■fcjših letih sta nastali še dve dramski fcii veselega značaja, »Zla žena« in Pokondirena trkva«. Napisal je kon-"o tudi pri nas znane »Rodoljupce«. Jovan Sterija Popovič je bil v srb-l.em slovstvu nekaj časa po krivici apostavfjen. Mlajša generacija, ki fta več smisla za vrednote, kot starši ljudje, pa mu je vrnila vse. kar
0	Popoviču predniki po krivici od-zeli. Postavila je pesnika na dosto-^ oiedestal. Danes ga ni med Srbi
1	Jugosloveni naobraženega človeka, i ne bi videl v Popoviču moža veli-e nadarjenosti, neobičajnih sposobni in najboljšega dosedanjega srb-•^ега komediografa. Popovič ie ob-nem Drvi realist v srbski književnosti, astopnik takozvane objektivne poezi-; in najboljši reprezentarrt intelektu-■ie srbske poezije v splošnem. (Jov. kerlič.)
Jovan Sterija Popovič
Ob sedemdesetletnici njegove smrti.)
Te dni je minilo 70 let, odkar je za-tlsni! svoje stare oči komediograf Jovan Popovič, srbski Molière. Mož se je rodil 1. 1806 v Vršcu (Banat), kjer e bil njegov oče, rodom grškega po-[olenja, trgovec, njegova mati pa čistokrvna Srbkinja. Ljudsko šolo je obiskoval Jovan Sterija doma, srednješolsko izobrazbo je dobil v Temišvaru. univerzo pa je obiskoval v Budimpešti. Tam je študira! pravoznan-stvo in ko se je vrnil v Vršac, je posta! učitelj latinščine v neki zasebni srednji šoli; pozneje pa je otvoril odvetniško pisarno.
Dr, Alojzij Praunseis 601etnik
Ljubljana, 19. marca. V soboto. 20. t. m. praznuje svoj šestdeseti rojstni dan ugledni naš someščan g. dr. Alojzij Praunseis,
Pri Jakobu Špicar ju
Ko sem slišal, da proslavi v kratkem moj prijatelj 20-letnico svojega pisateljskega in igralskega delovania na dramatičnem polju, sem se odpeljal v Radovljico. kjer sedaj deluje kot ravnatelj tamošnje Posojilnice. Nj ga bilo težko najti. Sel sem naravnost v Sokolski dom kjer je bilo živahno vrvenje tako v dvorani, kakor tudi za odrom. Prisrčno sva se pozdravila kot stara znanca. ko sem ga naše! med kulisami za odrom. Povabil me je. naj si cgl dam torišče njegovega dela — sokolski oder. Vendar sem moral potrpežljivo čakati še pol ure. predno sva se vsedla za mizo ter začela obujati spomine na pretekle dni tn kovati načrte za bodočnost.
i', cd. a r.nn ' Fi a'«r Hr, ;3. Lili Bamit-i.
i^FSG*
stODnike odvetniške stanovske organizacije. ki so prihiteli iz vse Slovenije, da izrazijo jubilantoma svoje simpatije in svoje spoštovanje. Nato je podal besedo dr. Karlu Trillerju, ki je v svojem slavnostnem govoru povdarjal:
Danes slavimo resnični jubilej dela, prostovoljnega in nesebičnega, zvezanega z osebnimi žrtvami. Jubilej konstruktivnega. produktivnega in kulturnega dela! Govornik je v duhovitih izvajanjih analiziral delovanje dr. Danila Majarona kot zborničnega predsednika, zlasti njegovo energijo in inicijativo v boju za ugled za pravice odvetniškega stanu ter za enakopravnost slovenskega jezika v nekdanji Avstriji. Orisal je historične zasluge in pozitivno delo zborničnega predsednika za slovensko univerzo, oziroma pravno fakulteto. Prav je. da se Majaronovo slavije vrši v nekdanji dvorani kranjskega dež. zbora, zakaj tu je vihtel svoje kopje za najvišjo slovensko kulturno institucijo že tedaj, ko je bila ta dvorana še torišče političnih bojev za osamosvojitev slovenskega naroda. V markantnih potezah je govornik nato še očrtal delo slavljenčevo kot akademika, v društvu «Pravnik», na polju novinarstva, v občinskem svetu ljubljanskem in v politični areni, v deželnem zboru, v raznih kulturnih in socijalnih institucijah. Vse svoje življenje je ostal dr. Danilo Maja-ron idealist, kakršnih pogrešamo. Idealist. ki se je vsikdar zavedal, da je oral domače zemlje vreden več. nego kraljestvo v Utopiji. Čim bo konec takega idealizma, potem bo tudi bila zadnja ura človeški duševni kulturi. To naj si dobro zapomni naša mladina!
Dr. Triller je nato očrtal delovanje ter zasluge drugega jubilanta doktorja Tekavčiča, čigar častna funkcija je zahtevala v dobi 25. let velike duševne in materiialne žrtve, katere je zmogla le idealna ljubezen do stanu in do poklica.
Govornik je čestital obema slavljen-cema v izbranih besedah in zborovalci so jima prirejali iskrene ovacije.
Dr. Zirovnik je nato prečital številne brzojavne čestitke stanovskih tovarišev in raznih institucij ter korporacij, potem pa je jubilantoma v priznanje sigurnih zaslug na pravniškem in kulturnem polju v imenu stanovskih tovarišev čestital ter izročil dr. Majaronu briljantnl prstan, dr. Tekavčiču pa zlato uro kot izraz spoštovanja in tava-riških simpatij celokupnega slovenskega odvetništva.
Jubilantom so nato čestitali veliki župan dr. Vilko Baltič, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Babnik. ki je povdarjal harmonično sodelovanje magistrature in advokature v Sloveniji, dalje prorektor dr. Hinterlechner. v imenu društva «Pravnik» dvorni svetnik dr. Bežek, v imenu notarske zbornice njen predsednik notar Hudovernik in v imenu odvetniških kandidatov doktor Remec.
Dr. Danilo Majaron se je ginjen zahvalil za vse čestitke. V svojem na-daljnem govoru se je spominjal svojega nastopa pred 25. leti. ko je bila odvetniška zbornica v Ljubljani razmeroma neznatna korporacija ter je duhovito razmotrival razne aktualne stanovske zadeve. Toplo se je zahvalil tudi dr. Tekavčič, nakar je bila lepa in prisrčna slavnost zaključena.
Zvečer se je vršil v prostorih Kazine slovesni banket, ki so ga priredili obema slavljencema stanovski tovariši in na katerem se je zbrala v najlepšem tovariškem razpoloženju elita slovenskih odvetnikov.__
Vseslovenska zabava v Beograda
Kraljeva dvojica med Slovenkami
Beograd, 17. marca.
Dne 13. marca je priredilo Kolo srpskih sestara v Beogradu vseslovensko zabavo, katere so se udeležile na povabilo srpskih sester tudi štiri članice upravnega odbora podružnice Kola iu-goslovenskih sester iz Kranja (gg. Zni-darčičeva, Holzackerjeva. Adamičeva in gdč. V. Majdičeva) v gorenjskih narodnih nošah. Gospa Mira Žnidarčičeva in gdč. Vera Majdičeva sta bili predstavljeni tudi kraljevski dvojici. Kraljica Marija, ki je bila oblečena v krasno bi-toljsko narodno nošo iz sela Smiljeva, se je z obema Slovenkama zelo ljubeznivo razgovarjala. Pripomnila je med drugim, kako zelo ji ugaja Kranj in kako rada prihaja na Bled. Kralj se je zanimal za delovanje Kola jugoslov. sester v Sloveniji, se natančno informiral, kdaj je bilo ustanovljeno in koliko članic šteje ter želel društvu obilo uspeha, kakor ga je doseglo Kolo srpskih sestara.
Ples v narodnih nošah iz vseh pokrajin naše države in iz vseh ostalih slovanskih držav je nudil naravnost bajno čarobno sliko. Navzočih je bilo tudi 12 gorenjskih noš. Kralj Aleksander s kraljico Marijo, princ Pavle s prtncezinjo Olgo, oblečeno v prizrensko narodno nošo, so otvorili ples s «Srbijanko». Nato so nastopile razne skupine s svojimi pokrajinskimi plesi. Posebno pozornost je vzbudila Mačvanka vsled izredne karakteristike gibov in kretenj, kakor tudi po nošah, preobloženih z zlatniki Tudi skupina Poljakov je izzvala z izvajanjem temperamentnega «Krakov-liaka» obilo pohvalo. Ves Beograd je govoril o tej priredivi. ki je bila najsijaj-nejša v letošnji sezoni. Ta prireditev je -gled in popularnost, ki jo uživa Ko-srpskih sestara. le še povečala, lovenske udeleženke prireditve so esle iz Beograda tudi vest. ki bo г1а v vsej slovenski javnosti sim-•in odmev. Kolo srpskih sestara ivi namreč po svojih podružnicah nji 125 letnico Prešernovega roi-
' stva. Delegatinje Kola se bodo poklonile dalje manom pesnika na kranjskem pokopališču in prinesle na grob našega največjega genija — srbske zemlje. O tem bo sicer slovenska javnost pravo-i časno obveščena.
Kako ostanem zdrav?
Higifenski film ZKD.
O tej temi bo predaval danes, dne 19. t m. cb 10. dopoldne šef Higijcnskega zavo» da g. dr. Ivo rirc v Kinu «Matica« na Kon» grešnem trgu. Razpravljal bo o glavnih vzrokih današnjega slabega zdravstvenega stanja ljudi, ter se v svojem govoru oziral posebno na danes vsepovsod razsajajočo in» fluenco. Omenjal bo vzroke te bolezni in občinstvu dajal potrebne nasvete, kako se je varovati pred njo. Predavanje bo pojas» njeval lep nazoren film o načinu pravilnega življenja po predpisih higijene od prve ju« tranje ure do poznega večera.
Na predavanje, ki bo zanimivo in poučno za vsakega, vabimo ponovno vse občinstvo, /lasti pa šolsko mladino. Začetek je točno ob 10. dop. ter prosimo točnega prihoda, ker se s prepoznim dohajanjem moti poslušal» stvo.
V nedeljo dne 21. t. m. pa sc bo vršilo v istih prostorih predavanje «O kožnih in spolnih boleznih». Predavatelja gg. dr. Dem šar in dr. Jakša, specijalista v zdravljenju teh bolezni, nam jamčita za popoln uspeh tega predavanja. Tudi to predavanje bo spremljal poučen film ter občinstvu razka» zoval svojstvo vseh različnih kožnih in spol nih bolezni ter njih posledice. To predava» nje se bo vršilo v dveh oddelkih in sicer ob po! desetih dopoldne za moške in ob 11. dc* poldne za ženske. Dostop je dovoljen le od* raslim od 16. leta dalje. Vstopnice po 2 Din za sedež se dobe v predprodaji od sobote dne 20. t. m. dalje pri blagajni Kina «Ma» tica».
Tragedija Slovenke v Zagrebu
Vnoči od srede na četrtek, se je odigral
v	neposredni bližini Savskega mosta v Za» grebu zadnj čin žalostne drame, katere žr» tev je postala Slovenka Marija Šalamon iz Štor pri Celju.
Ko sta se trgovec Josip Rokon in tesar Mato Kravan vračala pozno zvečer domov, sta našla v bližini Savskega mostu zavoj, v katerem je bil majhen ženski klobuk, dva ključa, 5 kron m pismo v beli kuverti, na» slovljeno na Elizabeto Paver v Štorah pri Celju, dočim je bila druga kuverta še brez naslova. V njej so našli pismo sledeče vse» bine: «Prosim o..èga. ki najde to pismo, da je odnese na policijo. Marijan Glavina je oče moje hčerke Pavle Šalamon in radi nje» ga moram v smrt.» Trgovca sta odnesla pi» smo takoj na policijo. Pri natančni preiska»
vi	blaga, katero so našli v zavoju, so dobili končno še šest pisem brez kuvert, iz katerih se vidi, da so bila poslana Mariji Šalamon. Sodeč po rokopisih, je nekatera pisma pisal Rifat Arnautovič iz Tuzle, ostala pa Mari» jan Glavina, Poslovilno pismo, katero je poslala nesrečna Marija Šalamon, ki ie sko» čila v Savo, svoji prijateljici Elizabeti Pa» ver v Štorah pri Celju, pričenja sledeče: «Ljubi stariši! Nisem odgovorna za ono, kar delam. On me je pognal v smrt in ne morem drugače. Kadar nomislim na ljubljeno dete mi je strašno. Te sramote ne morem prebo» leti. Poljubite moje dete. Vas pozdravlja nesrečna hčerka. Tisoč poljubov Pavli.» Pi» smo je bilo pisano v slovenskem jeziku, vendar ime Marijana Glavine ni točno na» pisano in se ne ve, kje se ta sedaj nahaja.
Marija Šalamon je morala biti, sodeč po mali fotografiji, katero so našli v njeni po» selski knjigi, zelo lepo dekle in je imela ne» dvomno ljubavne razmere z Marijanom Gla vino, katerih posledica je bila nezakonsko dete Pavla. Poslala je otroka svojim stari» šem, da bi potem lažje dobila službo. Kje je sedaj služila v Zagrebu, ni znano. Vseka» kor pa se mora z gotovostjo smatrati, da je zapuščena in osramočena nezakonska mati skočila v Savo, da preboli svoj bol, za kate» ro ni našla zdravila.
Doživljaji cigana Hudo-rovica
Ljubljana, 18. marca.
Solnce je blagodejno Mo s voie sicer še irič kai pekoče žarke na Ljubljano in mladi ciganče Mato Hudorovič, ki ie slonel na neki ograji v bKiiim tovarne za klej na : Ljubljanskem polju, je veselo mežikal v ' svet, premišljajoč o prihodnji sreči. Ci_ I ganče Mato je bil namreč ženin, j V duhu je stopal naaaj v svoje pre'eklo • življenje korak za korakom. Vozil se je okrog po širnem svetu na vozu z okroglo napeto streho, se ustavljal v tej in oni vasi občudoval svojo spretnost v davljenju kokoši in petelinom, podil se naokrog v ! raztrganih hlačah, pa igral zopet vijol'•;<.), ■ se pretepal s tovariši, ljubil svojo »Gadro. žb«, ki je naklonila srce čez čas drugemu, pa odpiral tuj hlev, se zavihtel na vranca ali belca io odpeketal v noč čez pol dežele.
Eh, da, Mato je ljubil in občudoval tuje konje, pa se jih je kmalu naveličal n jih prodal na prvem sejmu in šel iskat zopet druge.
1 Ciganke treh družin so mu bile nak'o-ndeme, kajti Mato je bil v njihovih očeh junak ia prefriganec in večkrat jih je mora! učit', kako se codravi bolnega kmeta, kako se zmeša Ijubavna tekočina za nesrečno zaljubljeno kme-tsko detkle. na kakšen način se pride do najlepših oblek, srebrnih goldinarjev itd Do katerekoli si b di ciganske družine je prišel na svojem potu, povsod so ga sprejdi kar najgostoljubneje n v svitu ognja na kcocu vasi ob obronku gozda jim je moral pripovedovati, jih učit! in jim »troštati« srce. Svojega srca Mato nI dolgo zopet oddal, kajti sltka kačje »Gadrože« še vedno ni popolnoma za-bledela.
Naposled pa se Je vendarle sponwil na neko svojo neumnost še skoro iz otroških let Menda Je takrat strašno deževalo n Mato je drvel čez polie in gozd, čez drn in strn. Ko ga Je ujela kraj vasi A»f na Dolenjskem črna noč in je zlezel v reki skedenj, je kmalu začutil, da ni notri sam. Iz kota skednja ga je opazo-valn dv je črna oči, ki so žgale kol goreîe oglje. Mato je znal že takrat, da morejo tako vrtati
samo ciganske oči in splazil se je potiho v kot i sam, da je začutil pritajeni dah »črne Roze«, zavite v najlepši ogriijač hišne gospodinje, pod čije streho sta se trenotno nahajala. Mato in Raza sta se takrat čuda hitro spoprijateljila in ostala stisnjena drug poteg drugega skoro do ranega jutra, ko ju je priklicalo na svetlo zopet toplo soln-čece. Daleč zunaj vasi • sta se oba ločila. Mato jo ie ubral drugam ln »Črna Roza« je ostala zopet sama, lepa v črni ogrinja-5i. Mato je plahutal po svetu semintja, le-žad pod hruškami in gledal v oblake, sede! na konju in jahal po naših deželah, brodil po tujin;, jedel kokoši in sedel v luknjah vsepovsod.
Na Dolenjskem pa je po povratku zvedel, da Roza še živi in da prepeljava okrog imenitno raščenega fantička. Kri se mu je zapodila po žil.h živahneje, njegovo cigansko srce je utripalo hitreje rn odšel je proti Ljubljan., kjer je čul, da se nekje zadržuje Roza. Mato ie skakal okrog, njegova radovednost ie postajala že čezmerna, a Roze s fantičkom ni mogel najti. Skoro ie že obupa1 n se naslanjal na ograjo, kaj naj začne.
Nenadoma pa so ga zbudili koraki prihajajočih ljudi in Mato ie dvignil glavo. Pred njim je stala precej razsušena Roza, okrog desetleten fantič, na sredi med njima pa uniformiran stražnik, črna Roza Јз držala v reki precejšen lerbas ш lz njega so gledale na dan radovedne glave dveh čopastih grahk in ponosnega petelina, ki je, zagleda v Ji Mata, veselo zakikrr kal. Mato se je parlerai samega presenečenla obrnil na peti, skočil k Rozi ter pograbil 7,a roko malega cigančka, kar vse se je vršilo med ploho ciganskih besed. Mato se je našel nenadoma, vendar v precej nerodnem položaju z Rozo in spominom na slučajni sestanek ž njo v onem skednju.
Stražnik je seveda opazoval trojco nekoliko začuden in zdelo se mu je skoraj, da mora pobarati tudi Mata, kaj je pravzaprav ž njim in kdo ie. V silni sreči se je Mato pozabil zlagati in bleknil je svoje pravilno ime, kar pa se ie trenotno maščevalo. Stražnic se ie namreč taikoj spomnil, da je Mato strasten ljubitelj tujih konj in da jih pogrešajo nekaj na Brezovici in v Vevčah. Potzrval je tedaj še njega, da jim dela družbo in vsi skupaj so se v živahnem pogovoru odmajali na stražnico, kjer so zvedeli, da ostanejo nekaj časa skupaj pod scidnijskio streho. Roza radi kokoš', Mato pa radi Iskri h konjičkov.
Ljubiti pa se bosta začela lahko morda šele prih-dnje leto ali pa tudi ne . . . Ciganska ljubezen ima namreč toliko ovir.
Jožef, Jožefi in Jožice, Pipice in Pepce
Praznik sv. Jožefa je danes. Radujemo se ga vsaki leto. saj pomenja prihod pomladi. Poleg Janezov imamo Slovenci pač največ Jožefov, Josipov, PepSkov, Josipin in Jožic, ki praznujejo danes sv:j imendan ali gcd.
Sv. Jožef je bil po usodni volj' izvoljen za varuha In oskrbnika Jezusa in za tovariša Marije. Bil le glavaT sv. dTužine in njegovo ime je med krščanskim svetem najbolj slavijeno. Vendar nam je o Joželu prav malo znano. Celo Jezus ie popolnoma molčal o njem. Neben tedanjih zgo-dcpiscev ni zabeležil Jožefovega življenja, in kar pripoveduje o Jožefu evangelij, je tako pičlo m kratko, kakor le mimogrede rečeno, da je to dejstvo nerazumljivo. Poznejša sporočila pa so deloma pravljice in oč'tno gole izmišljotne. Sv Hieroni.m ga imenuije »moža, ki ie ime! vse čednosti v popolni meri«, Viljem Faber pa je dejal o Jožefu, da ie ^najbolj skrit med vsema svetniki«.
Po rodoslovju v evangeliju sv. Mat. je b''l Jožef »sin Jakobov«, po evangelju sv. Luke pa »sin Helijev«. Bil le po rrvtškem pokolenju potomec rodu Davidovega, a je ii bil rejen v Nazaretu, ali v Bedehenru, tudi ni znano. Niti njegov poklic ni ugotovljen; nedoločni pojem bblije ga označuje Ie kot izdelovalca lesenega orndja. Bil je torej ali mizar, tesar, stolar ali kaj si i enega.
Nek5 viri trdijo, da je bil Jožef pred zakonom z Marijo že vdovec in da je s prvo ženo imel več otrok, namreč Jakoba mlajšega n tiste, ki iih evangelij Imenuje »brate Gospodove« Drugi trdijo, da je to zmota, češ »bratje Gospodov'« so bil! le sorodniki Jezusovi.
Sv. Hieronim zagotavlja, da je Jožef živel. v vednem devištvu In da se je tud v zakonu z Marijo ohran'1 v popolni vzdržnosti.
Po takratni judovski šegi se ie pred poroko vselej vršila zaroka. D; poroke ni mogel ženin neveste niti videti, nti ž nio govoriti, dasi sta pred zak'ti'm zaročenca veljala že za moža in ženo. Ob svoji zaroki pa je bil Jožef baie že oko!i trideset let star.
Po zaroki je ostala Marija nekai časa pri sorodnikih in je' spočela cd sv Duha. N■3to je Mariia odšla v grrre. v mesto nâ Judovskem, k Caharii' in Elizrbei. Гаш ie ostala okoli tTeh mesecev. Nato se js vrnila na svicj dom. »Ali preden z Jo_ žef-m skupaj prideta, znajde se ona noseča od sv. Duha«.
Jožef nj obsodil svoje žene ampak le v teh silnih težavah sto/ril sklep: da bi namreč Marijo obvaroval jame sramote In zakonitega kamnanja in da H tudi sam zakona ne prelomil, je hotel ženo skrivaj zapustiti. Toda v sanjah mu je vele! angel, naj ostane, in Jožef ie ostal Da je Jožef z Marijo potoval iz Nazareta v Bet. lehem m popisovanje prebivalstva, kakor ga je odredil cesar Augustus, da je Marija v Betlehermi rodila n da ie vsa ob'-teij bežala v Egipt, ie znano. Kje pa in koliko časa je Jožef z ženo in Jezusom bival v Egiptu, tega zg dovina ne pove. Vrnil se je po smrti Herodovi, a iz strahu pred Herodovim naslednikom Arhe!ajpm je pobegnil znova. Šele ko le b i lezirs 12 let star, so šli Jožef. Marija in lezus na velikonočni Drazrrfk v Jeruzalem Kako sla
ondi sina izgubila ln ga končno našla v templju med učenjaki, je takisto znano. Kako dolgo Je Jožef še živel, ni nkier zapisano. Sv. pismo ga ne omenja več Zato sodijo, da ie umrl še pred ženitnino v Kani Galilejski tn še preden Je Jezus začel lavno poučevati,
V prvih stoletjih krščanstva se spomin Jožefov sploh nj praznoval. Baje zato ne, ker so se obhajal le godovi mučenikov, ne pa svetnikov. Drugi trdijo, da so mo'-čali o Jožefu še bolj iz bojazni, da ne bi Jožef velja! zti pravega, telesnega očeta Jezusovega in bi se zato vera v božanstvo Jezusovo motila in krhala.
Vendar se nahaja Jožeiovo ime v vzh:d-nje cerkven h zapiskih sve.nikov 9. stoletja po Kr. Grki s>o obhajali Jožefov spomin z drugimi pravičniki starega zakona vred v nedelj j pred božičom. Žele v 14 stol. je začelo več redov na vzhodu praznovati god sv. Jožefa 19. marca. Papeža Gregor in Urban sta — prvi 1. 1621, drugi 1. 1642 — praznik sv. Jožefa dvismila v zapovedan praznik in papež Benedikt XIV. ga Je končno uvrsti tudi v lisanilje.
L. 1675 ]e cesar Leopokl Izbral sv. Jožefa za patrona vseh avstrijskih dežel In je bil varuh tudi ta'kozvanega ilirskega kraljestva.
Cela vrsta naših litera:ov in politikov Ima danes svoj god. Sptminj'amo se zaslužnih pokojn h Josipov . in Josipi a ;
Turnograjske-Tomanove, Jurčiča. Ogrtn-ca, Nollija, Vošnjaka, Andrej£k~vega-0')-milišaka, Ciimpermana, Oorupa, Murna, Ku_ šarla, Pagliaruzizi-Krifcua, Stritarja in še prav posebno Josipa Jurija Strossmayerja.
Vsem živim Jožefom, PepSkom In Pep. cam pa: sreino godovanje še mnogo let!
VIČ. Zadnji dve prtreditvj v našem So-ketekem demu ste bili tako slabo obiskani, da je ta malobrižnost našega naprednega občinstva res graje vredna. Ne tako, pri. jateljii! Dolžnost naj nam bo, posečati vse prireditve v Sokol-skem domu in naj so v tej ali oa obliki. — V nedeljo 21. t m. ob 20. uri priredi naš Sokol dve enodelanki: »Tri masike« in »Masko Satana«. Gbe eno-dejanki s/te sijajni ln sila učinke vi ti. Režija ie v rokah našega vestnega brata Pe-treta, ki gra tudi obe glavni vlogL 2e ta okolnos. sama lamči za p:po!n uspeh. Napolnite dvorano, bratje!
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Naša oso. šola priiredi v nedeljo dne 21. marca ob 3.
p'poldne v S;dski telovadnici pripovedovanje narodnih pravljic za vse svoje šoloobvezne otr ke. Pripovedovanje predna-ša najboljša izmed pravljičnih priptvedo-vaik iz Ljubljane, naša drtmačlnka gdč. M. Kom a nova. Vsebina pravljic je za otroke zelo pcdučljiva, za odrasle pa obenem tudi zabavna. Vsled tega se vabi tudi vse odraslo občinstvo, predvsem pa starši s svojimi otroci Prireditev je vstopnine prosta. Šolsko upravitelj stvo.
ROVTE. Vse tovariše iz vrst finančne kontrole, ki so prijatelji Vidoviéevega kul-turno-etičnega pnkreta, ali nameravalo vstopati v nlegovo dopisno šolo, predvsem pa one, ki bi osnovali svoje Vldovičeve klube, vljudno prosim, da se obrnejo na moj naslov radi morebitnih informacij, da pričnemo tudi md s skupnim delom v znamenju dela in volje v dobreb t sebi !n Slovečanstvu! — Smclej Lojze od. F. k., Rovte nad Logatcem. — Za odgovor naj se priloži znamka.
HUDA JAMA PRI LAŠKEM. Resolucije, sprejete na protestnem zboru dne 7. t m. so bile izročene v podpis še raznim organizacijam ter nato odposlane na merodaj-na mesta. Kolavdacija, ki se je vršila dne 11. t. m., Je z ozirom na resolucijo io s pomočjo vpliva gerenta okrajnega zastopa g. dr. Roša, izpad"a ugedno, tako da je upati, da so s tem odpravljene vse ovire, katere so predstavljale pogoi za večjo redukcijo eventualno ustavitev obrata v Hudi lami. Za velikodušni čin, katerega je storil g. dr. R:š v prid vsem prebivalcem v območju rudnika Huda jama, je prebivalstvo zelo hvaležno.
BREGANA. Posavsko okrožje Sokola je na zborovanju v Krškem sklerrib, da se bo vršil letošnji okrožni izlet dne 6. Junija v Bregani. Prosimo z ozirom na to vsa sokiolska društva da se ozirajo na to ter prosimo, da nas vsa sokolska društva v črn večjem številu na ta dan obščejo. da bomo manifestirali proti Hrvatskemu Sokolu. ki ga imam- tik zraven nas Za okrožni Izlet je tukajšnje Sokolstvo pridno na delu, pridobili smo si zelo vel k prostor za telovadbo. Železniška zveza le od vseh stran: ugodna fn je tudi preskrbljeno za polovično vožnjo. Vsa potrebna navodila bod) bratskim društvom pravočasno p slana. Na svidenje 6. junija v Bregani tik hrvatske meje. Zdravo! Odbor.
Senzacija pomladi !
Damskl «evro špangarji vseh vehkrsti Din 159 Otročji špangarčlo in sanda'ce Din 25. In vsi drugi čevlji najcencje pri
V „?],,« Ljubli.na,
nas 'otl Mestnepa doma.
Pred sodniki
Krojač Tone Male iz Planine je stal ni ctsti s Svojo poltretje leto staro sestnej Marjetico. Otroček naenkrat preplašen knk; ne: «Avto», in skoči sredi ceste. Po cciti pridrvi isti hip avtomobil obmejne komis je s katerim je drvel na moč šofer Ivan Sršen. Dekletce je kriknilo, kakor bi slutilo svojo smrt in prihodnji trenutek mu je ko. lo avtomobila strlo glavico, da jc v par urah umrlo. Šofer je trdil, da je vozil zelo par. ljivo, a krojač Tone je ugovarjal in pravi! da je malo popreje pripeljal po cesti itaj junski avtomobil, ki jc pa vozil zmerno in bi se lahko že pri njem pripetila nesreča, če bi tako dirjal. Tone je skočil za otro, kom, pa je bil sam v nevarnosti in je koma odskočil, a scstrice ni mogel potegniti s se; boj; tudi šofer ni dajal nikakih znakov Šo* fer Ivan Sršen jc bil obsojen na 6 mcsecev strogega zapora, krojač Tone pa oproščen i ker ni bilo mogoče dokazati, da na otroki ni dovolj pazil.
Џ
«Čudno je na svetu! Še nikoli nisem bil kaznovan in upam, da nikoli več ne boo delal sramote svojemu patronu sv. Feliksu. Tam v Rodici me je vprašal tovariš Miha, ko sva oba zevala kot dve žejni ribi, kje bi se dobil denar, da bi si utolažila žejo. j Dejal sem mu. da ga ima soseda Ana in ro kel mi je, da gre ponj, naj jaz stojim na straži, da si bova potem denar pošteno de.-lila. Pa je strela našel na oknu ključ, vsto< pil v Ančkino sobo in našel pod žimnico 400 Din. kjer jih je grela Ančka s pobožno željo, da bi skoro dospelo k njim še kaj mlad h. Miha je denar odnesel, pa me je r.a l^gal, da je nešel le 200 Din in da! mi jc 100 Din: sicer sva pa potem zvečer še ne kaj njegovega denarja zapila in zajedla. Drugič jc pa Miha delal raje na svojo ro. ko \'i mu bilo dovolj domače šunke, saj je bila Velika noč. Šel je spet k sosedu, skočil skozi okno in vzel Mari sinahi Ane 3 kg svinjskega mesa, ter ga vrgel skozi okno, da bi ga pozneje odnesel. Pa se prav takrat grel na solncu domači maček in predel napev neke nove pesmi; ko se je naenkrat odprlo nad njim sinje nebo in sko zi okno je priletel kos prekajenega pre« šička, ki je vzdramil mačka iz njegove do, mišljije, da je jezen skočil nanj, ga odne» ! sel in ga delil s sitnim Sultanom, ki hoči I imeti povsod svoj delež. Kesam se, kesam, da sem Mihi ustregel in 6 tednov bom tež ko presedel. Kaj bodo rekli domači in polj; j sko' delo se bliža jaz bom pa ота! z lopa. to po ietniškem vrtu. Tolaži me le to, da ie tudi Miha dobil svoje in sicer kar dvojno porcijo, namreč 3 mesece. E, to naju bo pa spametovalo!»
jc
Г8Л
IO
stroček za vezenje aktov. Samo lahek pritisk zadostuje, da Vam elegantno veže na robu, vele na hrbtu (za zvezke) in pritrja naslove na zabo e 2ex 500 v rabi samo v LJu> IJanl in so vsi polm hvale o ijem. Omislite si ga tudi Vi za Vsšo pisarno. Naročite še danes in se bodete pre ličali o piaktičnosti
DoM se ed noie nri samozastopstvu ROK ARHAR, LJubljana, Poljanska c. V. Cena D:n 150'- soonkc posebei kom D:n 15'-
Turnir na Semmeringu
Deveto kolo: Niemcovič in dr. Tartako« wer rodita krepko. Včeraj je Niemcovič porazil svojega nasprotnika dr. Michcla žc v 24 potezah. Dr. Tartakower je pričel po lepem žrtvovanju kmeta takoj z energič. nim napadom na dr. Tarrascha, osvojil kma lu nato kvaliteto n nasprotnika po krasni igri prisilil h kapitulaciji Dr. Tartakowerje» va igra je vzbudila po preciznosti iu globo, ki zamišljenosti splošno občudovanje. Spic! mann je otvoril proti Griinfeldu špansko igro in spravil svojega nasprotnika že čc: nekaj ur v tako zagato, da je kapituliral ps potez pred matom. Dr Trevbal, ki ima ra seboj že vse težke nasprotnike, izvzemš' dr. Vidmarja, je v lepi končnici porazil Dav d> sona. Dr. Vidmar je slabo pripravljeni Re» tijev napad na njegovo kraljevo krilo ta. koj energično z vrnil, obkolil potem s spret nim manevrom sovražno kraljico in jo na. piavil nesposobno, nakar je Reti kapituliral. Roselli je bil spočetka proti Yatesu v ugnd. ni poziciji, vendar pa je prešel kmalu zo« pet v defenzivo in je končno igro izgubil. Angleška partija Kmoch : dr. Vayda je kon čala remis. Remis je končala po osemurn^ m boju tudi partija poljskega velemojstra Rui binsteina proti Gilgu, dočim je bila igra dr, Aljehina z Janovskim prekinjena.
Stanje po IX. kolu: Niemcovič in Tarta. kovver 8, Splelmann 6 in pol, dr. Vidmar in dr. Tarrasch 5 in pol, Rubinstein 5, Aljeh n 4 in pol (2), Reti 4 (1). Gilg. dr Trevbal in dr. Vavda 4, Davidson. Griinfeld 3 in pol, Janovski 3 (2), Yates 3 (1), Kmoch 3. dr. Michel 2 in pol, Roselli pol.
Danes se bodo od'grale viseče partije Ja» novski : Reti. Aljehin : Yates.
Jutri, v soboto, igrajo sledeči pari: dr. Michel : Aljehin, Griinfeld : Niemcovič, dr. Tarrasch : Spielmann. dr. Vidmar : dr. Tar« takovver, Kmoch t Reti, Gilg : Janovski, Roeelli : Rub nsteir. dr. Trevbal : Yates, Davids^r : Vayda.
Aljehinova otvoritev
B. Niemcovič.	Č. Aljehin.
1.) c4, Sf6, 2.) Sc3, d5, 3.) e5\ Sfd7, 4.) f4>, e6, 5.) Sf3, c5. 6.) g3, Sc6, 7.) Lg2, Le7, 8.) 0»0, 0Л, 9.) d3, Sb6, 10.) Se2. d4, 11.) g-i. f6, 12.) ef6:, gf6:3, 13.) Sg3, SdS, 14.) Dei Ld6, 15.) Sh4, Scc7. 16.) Ld2. Dc7. 17.) Dtt c4«, 18.) dc3:, Se3, 19.) Le3:. de:. 20.) Df3. Dc4:, 21.) Se4, Lc7, 22.) b3. Dd4. 23.) c3, Db6, 24.) Khl, Sd5, 25.) f5?s Sf4. 26.) Tfdl«, KhS, 27.) Lfl, ef5:, 28.) gf5:, Le5, 29.) Tel? Ld7. 30.) Te3:, Lc6, 31.) Tael. Sd5\ 32.) Td3, Sc3:?s, 33.) Sg6+ !, gh6:, 34.) Dg4:>» Tf7, 35.) Th3+, Kg7, 36.) Lc4!> Ld5. 37.) fg6:, Se4:, 38.) gf: + , Kf8, 39) Te4:, Le4:-40.) De4:, Ke7, 41.) f8D+!". Tf8:. 42.) Dd5 Dd6, 43.) Db7: + , Kd8, 44.) Td3, Ld4, 45.) Dc4, Te8, 46.) Td4: in črni se uda.
' Aljehin priooroča tukaj za belega J-j ed5:, Sd5:, 4.) Lc4! itd.
' Dosedaj se je običajno igralo 4.) d4, tf> da črni ima nato znano ugodno pozicijo il fiancoske igre.
3 S figuro črni kmeta ne sme vzeti, radi Sg3 — c4.
*	Beli ima slabo točko na f4, na d3 in n1 c2: Aljehin zato raztrga kmete in pričenj' z direktnim napadom.
*	Beli bi moral igrati Dg3, čeravno bi imç> tudi potem slabo pozicijo, sedaj pa postaji polje f4 jako slabo.
e Prepreči grozeče Ld7 — c6.
7	Po tej potezi bi moral beli takoj izj>i<'l biti, ker črni lahko sedaj prosto razvije
je figure. Alichin je partijo sijajno ig™ in je sistematično priie! v doMieno рог» ci jo.
8	Pravilno bi bilo Tdfc «Ii Tg8.
*	Napačna kombinaciia. ki :zg'ib:
Črni ie spregledal slfdečr. îrsi'irnr> lotn*?'1 naciio belega.
m Sedaj gmzi mat s Thl itd.
u Ker sta tekača raznobarvna, žrtvuje b» li kmeta, da dobi linije za nanad
Domače vest
*	Potovanje kraljevske dvojice v Rim. V
službenih krogih se dementira vest. da bosta kralj in kraljica v kratkem odpotovala v Itaiijo. To vprašanje momentano še n; aktualno in se na pristojnem mc-stu o tem še nI razpravljalo.
*	General Smiljanlč odlikovan. Predsednik Češkoslovaške republike ie odiikova! koman danta sarajevske armiie generala Smlljaniča z redom Belega leva I razr. General Sroi-ijanič je bii svojedobno poveljnik dravske divizije v Liuhljani
*	tzpremembe v vojaški službi. Imenovani so- za načelnika intendanture komande Dravske divizijske oblasti sdmnistrativnl podpolkovnik Miodrag Tomič, za njegovega pomočnika pa administrativni major ekonomske stroke Lazar Stamatovič; za pomočnika načelnika intendanture komande IV. armijske oblasti administrativni podpolkovnik Jelettko Igovič, doslej načelnik Intendanture komande Dravske diviziiske oblasti; za načelnika inženjerskega oddelka Dravske divizijske oblasti podpolkovnik Ste van Radovič; za blagajnika komande Kosovske diviziiske oblasti administrativni ka-petan II. razreda Valentin Kurent; гз blagajnika Triglavskega pehotnega potka administrativni podporočnik Diotiizije Sosič; za blagajnika 32 artiljerUskega polka administrativni kapetan II razreda Alojzij Hrašo-vec; za intendant-! v Inrendanturi II. armijske oblasti administrativni poročnik Drago-tin Sevšek; za intendanta v intendanturi Zetske divizi ske oblasti administrativni poročnik Josip Zogan, doslej blagajnik Triglavskega pehotnega polka; za intendante inže-njer III. armijske oblasti administrativni po-rnčnšk Ivan Kovač; za IntenJanta v intendanturi Dravske divizijske oblasti administrativni kapetan I razreda Josip Sušnik; ta Intendanta v intendanturi Dravske divizijske oblasti administrativni kapetan I. razreda Avgust Ferjančič; za knjigovodjo ritimi ciskega skladišča I. armijske oblasti admini strativnl poročnik Evgen Dolenc; za vodnika Požarevskega žandarmerijskega voda žandarmerijski poročnik Slavko Pleveli. Sod nI kapetan I. razreda dr. Anton Marčič ie Iz Ljubljane premeščen k Va^darsliemu di-vizijskem-j vo.neniu sodišču. V vojni tr.orna rici je poročnik fregate v ostavki Liudev.it Mor zopet uvrščen v aktivno službo
*	PremeščenJe v železniški službi. Šef od seka v strojnem oddelku pri direkciji državnih železnic v Ljubljani Gustav Jurman ie v istem svojstvu premeščen k direkciji državnih železnic v Zagrebn; uradnik pri strojnem oddelku v Zagrebu Fran Fine je premeščen k direkciji državnih železnic v Ljubi ani. uradnik pri mariborski kurilnici Ivan Kitak pa k strojnemu oddelku dirckci-ie državnih železnic v Ljubljani.
*	Profesorski IzpItU Pretekli torek so se pričel! v ministrstvu prosvete pred posebno strokovno komisijo dopolnilni profesorski iz Piti iz nacijonalne skupine poučnih predmetov. K izpitu se ie prijavilo znatno število kandidatov, večinoma Iz Slovenije.
*	Akcija za Izenačenje pravopisa. Glavni prosvetni svet je v Zvezi z nekim prejšnjim odlokom odredil, da se osnuje posebna komisija strokovnjakov za izenačenje pravopisa Prosvetno ministrstvo bo v kratkem Imenovalo člane omenjene komisije.
*	Znižanje poštnih pristojbin v prometa t Inozemstvom. Kakor se uradno razglaša, je minister pošte in braojava podpisal odlok, s katenm se ekvivalent za plačilo poštnih In telefonskih pristojbin v prometu z inozemstvom s 1. aprilom t i. zniža Ha relacijo 1 zlat frank = 11 Din. namesto dosedanje relacije 1 : 15
*	Dravinjska doklada za duhovnike. Ministrski svet je podpisal odlok o izpremembi uredbe o draginjskl dokladi za duhovnike, s katerim se minister ver pooblašča, da more iz emoma odobriti draginjsko doklado tudi duhovnom onih župmj, ki imajo manj kot 2J) hiš.
*	Beograd najame Švicarsko posojilo.
Mestna občina beograjska ie sprejela ponudbo švicarskih bank glede posojila 5 milijonov 500.000 švicarskih frankov ter ponudbo za zgradbo nove električne centrale.
*	Zamenjava Jugoslovenske in češkoslovaške mladeži. Ceškoslov.-jugoslovenska liga v Pragi ie pokrenila misel o zameni če. škoslovaške in jugoslovenske mladeži med šolskimi počitnicami Akcija je zamišljena tako. da bi srednješolska mladina Iz naših krajev preživela v počitnicah približno 4 tedne na Češkoslovaškem in češkoslovaška mladina enako dobo pri nas na jugu in sicer tako. da bi rodbina, ki bi svojega otroka odposlala na Češkoslovaško, obenem za do-tlčno dobo sprejela po enega češkoslovaškega otroka v svojo oskrbo in varstvo. Na ta način bi se omogočilo, da vidi mladina nove kraje, se uživi v nove razmere ia se vsa deloma nauči drugega slovanskega Je-zka. kar je za poznejše življenje neprecenljive važnosti Zato to idejo radostno pozdravljamo In samo želimo, da bi se posrečilo jo praktično izvesti. Seveda se bo pri tem strogo pazilo na to, da se bo zamena mladine vršila zgoli med enakimi družabnimi sloji. Naše narodne kroge, kl zélé, da vzgoje svojo deco V res strogo narodnem In slovanskem duhu opozarjamo na to velikopotezno akcijo, ki ima predvsem namen razširiti duševno obzorje naši mladini, in jo toplo priporočamo. Mnenja smo, da slovenski roditeiji ne morejo preskrbeti svoji decl lepših počitnic, kakor ako jo pošljejo na Češko, in sprejmejo za ta čas v zameno češko deco Nadejamo se, da bo Imela ta na ša opozontev uspeh. Kdor» bi se zanimal za stvar, dobi vsa potrebna pojasnila In navo-diia pri Jugoslov-češkoslovaškl Ligi v Ljub tja ni.
*	Svobodna cona na gornjem Jadrana. Po
morska sekcija zagrebške trgovske zbornice na Sušaku ie pričela energično akcijo za ustanovitev svobodne cone na gornjem Jadranu. Ustrezajoč prošnj' te sekcije, bo ministrstvo trgovine v kratkem sklicalo anke-
Vj
tno komisijo, ki bo razpravljala o vprašanju svobodne cone. Pri anketi bodo sodelovali tudi strokovnjaki ministrstva trgovine
*	Priročni zemljevid kraljevine SHS z no
vo administrativno razdelitvijo na oblasti je pred kratkim izdal Bibliografski zavod v Zagrebu (Nikoličeva ulica 29). Praktična stran tega zemljevida, ki ga ie obdela! prof. Anton Jiroušek, leži v tem, da so oblasti za risane po današn em taktičnem stanju in da ie razdelitev preglednejša, je vsaka oblast označena z drugo barvo. Za vsak urad ie važno, da so poleg glavnega oblastnega kra ia označena tudi okrajna glavarstva in občina. Zemljevid stane 32 Din in se dobi v vseh boljših knjigarnah.
*	Poletne uniforme za poštne raznaialce. Ministrstvo pošte in brzojava je te dni naročilo poletne uniforme za poštne raznašalce. Kakor se zatrjuje, bodo te uniforme do konca meseca aprila izgotovljene.
*	Povračilo osebnega in invalidskega dav ka delavcem. Vsi oni delavci, ki so bili usluž beni pri državni železnici od 1. januarja 1924. naprej ln so pozneje iz kateregakoli vzroka izstopili iz železniške službe, a so plačevali osebni in invalidski davek, nai se obrnejo (naibolie osebno) do onih edinic. ki so jim ta davek odtrgovale. ter zaprosijo za povračilo zneska, ki jim ie bil odtegnen. Finančna delegacija je odtegljaje že izplačala železniški direkciji v Ljubljani. — Pokrajinski odfeor UJNŽ.
*	Ljubljanski velesejent Udeležencem VI. ljubljanskega velesejma od 26. Junija do 5. julija ie dovoljen 50% popust na vseh progah državnih železnic za vse brze. osebne in mešane vlake razven luksuznega vlaka SCE za potovanje v Ljubljano od 20. junija do 5. julija in za povratek od 26. junija do 10. julija. Tudi za prevoz razstavnega blaga veija 50% popust. Te ugodnosti veljajo le na podlagi sejrrske legit'macije, ki se bo prodajala v vseh večjih denarnih zavodih In trgovskih korporaciiah po .50 Din.
*	Izprcmembe v »Jutarnjem lista«. Glavni in odgovorni urednik zagrebškega »Jutar-njega lista« g. Evgen Demetrovič ie nastopil 6 mesečni dopust Kakor poroča »Riječ«. se Demetrovič sploh več ne povrne na svoje staro rnesto. in da bodo sledile še nove izpremenvbe v redakciji »Jutarnjega lista«. Premo« v Tipografiji je dobila namreč »Ob zorova« skupina, ki se ne strinja s politiko in metodami katere ie uvedel Evgen Demetrovič v »Jutarnjem listu«. Sicer pa osta ce »Jutarnji listi še v naprej režimski.
*	Napake v novem telefonskem imeniku. V novem telefonskem imeniku direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani (izdaja 1925-26) je več tiskovnih napak in pomanjkljivosti. Na strani 16 je treba črtati telefon štev. 365 Obrtna šola. državna. Na strani 38 se mora glasiti naslov naročnika štev. 264 pravilno: Ravnik Rudolf Dr. itd.« in ne Ravnikar
-.itd. Na strani 51 ped »Kamnik« je izpuščen naslov naročnika štev. 3 ta se glasi: »Tovarna barvarske robe »Titan«« Perovo. Na Strani 53 sta Izpuščeni javni govorilnici Križe na Gorenjskem in Limbuš.
*	Posebni vlak na Št Iljsko vinsko razstavo vozi iz Maribora v pondeljek dne 22. t. m. ob četrt na II. predpoldne. V torek dne 23. t m. tti posebnega vlaka v Št. Ilj. Polovična vožnja za udeležence je dovoljena.
*	?»•] Triglavanskem večeru v Brežicah 20. t. m. sodeluje Iz prijaznost; tudi operni pevec — tenorist iz Zagreba g. Mario ši-trenc. Ljubitelji iepe pesmi, ne opustite te redke prilike!
*	Zshvala socle-,avcem Trlglavanskega plesa. Ob sklepu računov Trlglavanskega plesa smatra odbor J. A. D. »Triglava« v Ljubljani za svojo častno dolžnost, da izreče najtoplejšo zahvalo vsem. ki so pripomogli k lepemu uspehu plesa. Zahvala velja predvsem cenjenim damam, ki so sodelovale, vsem onim, ki so se ob tej priliki l darovf spomnili ljubljanskega Triglava ka kor tudi onim, ki so nabirali denarne prispevke, dalje predsedniku kluba plesovodlj g. černetu za artistično vodstvo plesa ter godbi Sokola I. iz Ljubljane, ki ie z neumornim sviranjem dvignila razpoloženje do izredne višine. Odbor pa izreka imenom društva svojo Iskreno zahvalo tudi celjskemu prireditvenemu odboru, ki so ga tvorili tamkajšnji gg. starešine pod predsedstvom g. dr. Draga Hočevarja. Prav posebna zahvala pa veija blagajniku prired'tvenega odbora g. ravnatelju Leopoldu Selišku. ki mu gre glavna zasluga na uspehu Trlglavanskega plesa. Prav vsem iskrena hva'a! Odbor J A. D. »Triglav« v Ljublani,
je vsakomur ?пзпо, da s? najccnee <r na b I e ku-> jo pomladanske obleke, površniki, predvsem pa obleke M otroke samo v r.aši detajta trgovini na Eri vče I cesti št v. 2.
Za Veliko noč noleg razpisanih nagrad še posebne ceae.
Konfekcijska tovarna
FBAEI ШИШШ & СФВ9Р.,
Ljubljana.	1702
J ar c. Sodnik. Jnžntč tn Konc; na П. drž. realni gimnaziji; po 20 Din: gg. ravnatelj dr. Pipenbacher. prof. Pečjak, Kambič in Pav-lič; po 10 Din: gg. prof. Kavšek ta Koblar; po 20 Din: gg. računski nadsvetnlk Kosem in dv*rni svetnik Ferjančič. G. dr. Vinko Iludelist zdravnik v Brežicah je nabral med tamkajšnjimi Jeršinovičevimi prijatelji 520 Din-, h katerim so prispevali: po 200 Din zdravnik dr. Vinko Hudelist; po 100 Din gg.. župan dr. Josip Zdolšek. odvetnik dr. Gustav Rosina in odvetnik dr. Ljud. Sti-ker, po 2J Din: g. ravnatelj Pilgram. Nadalje so prispevali: po 250 Din g. dr. Milan Orožen, odvetnik v Celju; po 100 Din dr. Juro Hrašcvec, župan v Celju. Josip Dru-škovič, trgovec v Slovenjgradcu. Franc Strupu trgovec dr. Gvidon Sernec, odvetnik, notar A. Druker in dr. Ernest Kalan, odvetnik. vsi v Celju; po 50 Din: gdč. Poldka Baudek, učit. na Vinici, g. Franc Jerič, rav natelj Ljudske pos. in g. Beno Serajnik. rav natelj meščanske šole oba v Celju; po 30 Din: g. 1. Kovač, strok. učit. na mešč. šoli v Celju (bivši učenec); po 20 Din: inž. Bene dikt Wenko in soproga v Mariboru, po 10 Din g. Franjo Va d. učitelj v Solčavi (bivši učenec) Skupaj 2295 Din. S prvo zbirko skupno 3915 Din. Nadaljnl prispevki naj se izvolijo nasloviti na podružnico Kreditne banke v Celju z opombo »Za Jeršinovičev spomenik« ali pa na naslov prof. Fr. Mrav-Ijak v Celju.
*	Zlatnike so našle v Zlatorog-terpetino-novem milu: A. Barlič Za.vreč. Ivana Malovrh, Betajnovo pri Št Joštu, I. Orovič. gostilničar!« v Mariboru. Mici Banan. Zagreb, Gajeva ulica 53. Lenčka Hostnik, Suha pri Škof jI Loki, Marija Brezovnik, vrh pri Slov. Gradcu, Janko Lončarič Ložnica p. Makole.
*	Smrt v Blejskem Jezera. Blizu graščinskega kopališča so v torek popoldne potegnili Iz Blejskega jezera truplo 60 letnega I. Zorka, rodom iz Vidma pri Krškem, ki ie biva! v. zadnjem času v Celju. Mož si je pred usodnim skokom v jezero zvezal noge in roke. da se ne bi mogel rešiti. Kaj je nesrečneža gnalo v smrt ni znano.
*	Veledeiravdant Vojko Mikolji Izročen zagrebški policiji- Včerai je pripeljala mariborska policija v Zagreb znanega veledefrav danta Vojko Mikolja, ki je osleparil zagrebško poštno hranilnico za preko 2 milijona dinarjev. Po nemškem ozemlju so ga sprem liali nemški, po avstrijskem avstrijski redarji, v Mariboru pa ga je prevzela naša policija. Jutri bo ves pretskovalni materijal v njegovi stvari izročen sodišču v nadaljno po stopanje.
*	Visoka starost Iz Vranje poročajo, da je te dni umrl tamkaj Ante Markovič, rodom iz Bujanovca v visoki starosti 120 let Pred par tedni je umrla v Vranji neka 101 leto stara vdova in neka 90 letna starka.
*	Štrajk redovnških pripravnikov. V pravoslavnem samostanu Rakovica, ki se pravzaprav nahaja na periferiji Beograda, je bila pred par leti ustanovljena redovniška šola v svrho, da vzgoji malo solidnejši kader menihov, ki jih. primanjkuje skoraj v vseh mnogoštevilnih samostanih Srbije in Fruške gore. Zaradi asketičnega postopanja in strogega režima napram pripravnikom te šole so v sredo po rnnogobrojnih neuspešnih pritožbah vsi pripravniki stopili v stavko. Zapustili so samostan ter korporativno odšli v Beograd, da si poiščejo zaslužka, dokler se njihova stvar definitivno ne uredi. Tako so v dobi štrajkov začeli štrajkati tudi bodo č! menihi.
*	Pušen!e ln »kofetarjenje« v sarajevskih Just čn.h uradih prepovedano. Ker se le v
bosenskhi uradih ukoreniniia navada, da se v uradih tudi ob uradnih urah »kofetari« in puši kakor za stavo, je predsedstvo vrhovnega sodišča v Sarajevu tamkajšnjim ura-do ob uradnih urah strogo prepovedalo »ko fetarjenje« in pušenie. Ta odredba velja pri obravnavah kakor tudi v času službenega kontakta s strankami. Zvaničnikom in zva-ničnicam ie pušenje zabranjeno ne samo -v uradih, marveč tudi na hodnikih in v sodnih kuloarjih. Seveda ie ta naredba naperjena proti stari navadi, našla neugoden odjek pri sarajevskem uradništvu.
*	Neznan utopljenec. Dne 16. t m. Je bilo pri Mrtvicah pri Krškem potegnjeno iz Save truplo utopljenca moškega spola, starega 30 —40 let Utopljenec ie bil 165 cm visok, kostanjevih las obrite brade, dobrih zob in oblečen v črnkaste hlače, barhantaste spodnje hlače, temnozelenkasto srajco in obut v visoke škornje. Ker pa na njem nI bilo opaziti nikaklh znakov nasilja, se domneva, da je šel neznanec v smrt prostovoljno ali pa se je ponesrečil.
4 »Kako bi me zadel, če bi puška počila?« Delavčeva vdova Jelka Zadravec v Zagrebu je doživela težko r.esrečo. Po nesrečnem slu čaju je lz?ubi a svoio 22 letno hčerko, ki je služila pr! nekem posestniku v selu Krečko. V nedeljo zjutraj, ko je Marica — tako je ime hčerki — pospravljala sobo, je stopil v
* Za Jeršinovičev spomenik. Od 1. marca do 15. marca po poslali: G. Anton Lovše, ptof. na I drž. gimnaziji v Ljubljani, zbirko 715 Din. h kateri so prispevali: po 100 Din S- Mat Hubad upravnik gledališča; po 60 Dm: dr. Stanko Beuk. oblastni inšpektor; po 50 Din- gg. Josip Wester. oblastni taspek- j tor. Eng. Gangl. oblastni nadzornik in adm. I gledališča K. Mahkota; na l. drž. gimnaziji po 50 Din: gg. ravnatelj dr. Janko Lokar in in prof. Anton Lovše: Po 25 Din. g. ravnatelj Kuno Hočevar; po 20 Din. gg. ravnatelj ur. Korun. utoL dr. Potočnik, dr. Kozina, i
Nerazdružna
sta Jelen in Schicht,
znaka edino p-arega Schlchtovega mili*. Jedro in Jamstro čistosti In Ubomosti. Varuha r>er:Ia li r<~x. Sovražnika truda in muke. K« rerujie nikamor, da Je čru^o ml)* „рглт toka dobro"! Ostanits pri tem. kar « Je ikod 77 >-i likaulo te najboljše.
83 6
sobo sosedov sin Ivlca. Opazil je na zidu puško ter lo sne! s klina. Ko je videla to Marica, ga -e nagajivo vprašala: »Ivica, kako bi ti mene zadeL, če bi počila puška?« Ivlca je pogledal dekle, vzel puško ter odgovoril: »V levo oko«. In res ie v Istem tre-notku počila puška in krogla ie zadela Marico v levo oko. Dekle ee ie mrtvo zgrudilo na tla. Deček ni vedel, da je puška nabasana ln je nehote ustrelil Marico.. Šala se je zgolj slučajno krvavo končala.
Prihsdaja seazaoisas
m MARA ALFOÎiS FR9LAND
v veleï:i.3!u
hi tih se pazéravUsma
eUTNi 1Ш0 KATICA
iz Ljubljane
u— Seja komiteta Južne žalezrtice. Včeraj je dospel v Ljubljano pomočnik ministra sa<ijračaja mi. Bora Popjvič. 2 nj m so prispeli beograjski člani državnega ko-miteia za upravo Južne železnice, ki ima te dni v Ljubijani pod predsedstvom g. Popoviča svoje zaključne seje. Z acvira proračunskim letom prehajajo, kakor znano, prege Južne železnice tud. budžetamo pod drektio upravo ministrstva odnosno Generalne direkcije in delovanje kotni.eta preneha. Pomočn k ministra g. P. pjvid, ki vodi celokupno strokevno upravo našega železniškega prometa, }e tekem dneva rn-spcital tudi гаете naprave pri ljubljanski železnižki direkciji.
u— Izročitev Dušanovega meča »Ljub. Sokolu«. Bratje! Sestre! V sredo dne 24. t. m. ob 8. zvečer ob priliki svečane predaje »Dušanovega meča«, priredimo v društveni telovadnici slavnostno telovadno akademijo, po akademij pa elitni sokolski ples v veliki dvorani Narodnega doma. Na to slavje vab mo svoie članstvo, kakor tudi članstvo ostalih IjtibLianjkih ln okol:<šk!h druStev ter vse prlia elje S:foietva. Člani v kroju! Zdravo! Odbar »Ljub. Sokola«.
a— Seja odbora «Vodnikove družbe» se ne bo vršila danes v petek, marveč v soboto 20. t m. ob 17. v II. nadstropju v »Kazini«.
u— Pisarna Vodn Hove družbe v Ljubljani je na Miklošičevi cesti 16., Delniška tiskarna vhod skozi dvorišče. Stranke se sprejemajo od 15 do 18. ure.
. u— Pogreb masr. pis. ravnatelja Janka Kesslerja se je vršil včeraj pop. iz bolnice do Dolenjske ceste. V sprevodu so bili g. gerent A. Likozar z mnogimi niagistratni-nimi uradniki in uslužbenci, zastopniki Nar. gledališča. Lj. Zvona i. dr. Krsto so prenesli na novi mestni pogrebni avto, ki le stopil kot tak prvič v akcijo ie prepeljal pokojnikovo truplo v Št Jernej.
n— Trgovske nameščenci In narneščsn-ke, nastavljene pri tvr<3/2'h, ki so člance Gremlja trgovcev v Util j ani, грогагја-mo, da so v smlsl-u obrtnega reda ЗалЈ Pomočniškega zfo:ra gremija trgovcev v LJubljani. Kot taie! morajo po cbčnem zboru sklenjeno n od obrtne o-bla.s i dovoljeno doklado 12 Din polletno brezpogojno plačati. Opczarjanro na to, ker b j gremî-jalni sluga zaiti pobirati daklado prihodnje dni. Odbor.
u— O promenadn'h k^ncertlli v Zvezdi. Prejeli smo: »Gosp d. ki d.bro p zna razmere pri vojaški godisi,« zagovarja (v no-tci, objavljeni v »Jutru, 17. marca) stališče, da bi morali blil voiasl« greben ici za sodelovanje pri pr;:menadn!h koncertih plačani, ker so njih dohodki v primeri z opernim godbeniki veliko maaj$. .»ti g.dbeni-кз (operni) pa še niso priredili niti enega koncerta brezplačno.« V krlko so z-hteve vojaških gedbenkov upravičene, nas na tem mestu ne zanima, resnici na ljubo pa rr>:ramo navest dejstvo, da ie kapelnik ljubljanske vojaške godbe g. dr. Čerin v nekem pi»mu, ki nam je na razpolago, trč-no označil dohodke vojaškega godbenika tn ti dohodki so višji rd d -hodlVov opernega orkestra. (V letu 1923 ie d-ibvaJ pr! muzilk! Dravske dlvizje godbenik prve kvalitete mesečno Din 1501 Din, obleko, kurivo, samci tudi stanovanje tn hrano pa v režiji p dofiCTske menze za 3^0 Din mesečna Zraven tega postran'k; zaslužek. Id ie v seriji presegal mesečno plačo.) Očitek, da n: operni orkester mVdar Lt-I brez.o'ačno, ni titeme'jen, ker je že leta 1921 ferai na krncertu pr-elave CSR In poklonil ves zaslisžfk (ickrat 10.000 K") .Turoslo-venski Mat:ci. Pozneje je priredil crkester več koncertov 4i matinej, od katerih niso d'bili fcdelujoči Cani noernega orkestra nikakega h-tforarja. Trllko v vrdnost b znanje vsem. ki so čitali omenjeno notico v »Jutru« tn obenem gospodu, da bo sporna! razmere tud« очсгпсса orkestra. — Tajn-lš v,o Zveze grdben kov za Slovett'jo.
a— Vldovlčev klub v Ljubllanl ima svoje ustanovno zborovanje v nedeljo, dne 21. t m. ob 2. popoldne v prostorih »Bratstva« v Narodnem domu. Na ustanovnem občnem zboru skupno slikanie in izlet v naravo. Vsi člani in prijatelji kluba naj se polnoštevilno udeleže vseh prireditev na dan proslave Etične pomladi.
n— Proslava Etične pomlad] v Ljubljani. Vidovičev klub priredi pod pokroviteljstvom Akademskega soeljalno-pedagoškega krožka In s prijaznim sodelovanjem članov kr. draTe gdč. Vide Juvanove in g. Slavka Jana v nede'jo. dne 21. marca ob pol 11. dop.
v	ba'konski dvorani liubljanske univerze svo lo prvo proslavo Etične pomladi. Na prosla
vi	se izva'a sledeči spored. 1.) Otvoritev in pozdravi. 2.) Zupančičeva: Vesela pomladna
eptstola. dekiamira gdč. Vida Juvanova, 3.) Vidovičev pokret, predavanje akademika z-Hugona Bajuka. 4.) O. Zupančič: Prebujenje. dekiamira g. Slavko Jan. 5. Zaključni govor. Na prireditev so vabljeni vsi prijatelji Vidovičevega pokreta. Vstopnine ni, po birali se bodo le prostovoljni prispevki za kritje stroškov in širjenje Vidovičevega pokreta.
u-~ Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški. Prijeten počitek imate lahko samo v spalnici, ki Vam jo nudi loteri:a »Društva za zgradbo Sokolskega doma v Šiški«. Uredimo si svoje stanovaeje čim udobneje ter pridno segajmo po srečkah loterije ornenje-ga društva. Žrebanje 31. marca.
u— Opera. V zadnji predstavi »Trubadurja« se je v petju in igri odlikovala gdč. 2 a I u d o v a kot Leonora. Bila je Izvrstna in je tudi zunanje napravljala zelo ugoden vtlsk. G. K n i 111 kot Manrico se ie oo spo-četni nerazpoloienostl razpel in moral stret to ponoviti. Prav dobra sta bila ga T h i e r-ry J e v a in g. Z u p a n, ki ie bil izredno pri glasu. Predstavi je prisostvoval miJister dr. Miletič s premljevalci.
u— Sokol L ua Tabora. V soboto dne 2-1. :. m. rb 8. zivečer se bo vršrllo na Tabo» ru predavanje »O čarovnicah«. Predava priznana predavatelj br. prof. R. Pavli č. Izredno zanlnivo predavanje toplo priporočamo bratskemu članstvu. Predmjaki In prednjačlee, obvestite svoje oddelke! Našim Jožetom in Jožicam vse najboljše za god. Zdravo! Prcsvetar.
u— Amaterji, pozor! DrogeriJa »San tas« v LJubljani, Prešernova 5, prevzame v strokovnlaško p pravllo vse kamere, za-tvore (razperae, Compur, Compound, Ibs), mehove in ostale fotografske priprave. Se-zi:ma je pred dtjrmi, ne zanrodite ugodne prilke.	389
u— Kcncert pri ТлгагЈп. Rtàna ntëca 15., danes v soboto lui v nedeljo.
u— Do 25 t nt se prodajalo otroški čeveljčki prvovrstne kvalitete po znatno znižanih oenah tovarne »Peko«, Ljubljana. Breg 20 in Aleksandrova cesta. Ogije.e si cene v Izložbah!	376
a— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 poskus tatvina, 1 prestopek neprevidne vožnje, 1 prestopek zglaševilnih predpisov, 1 neprevidna vožnja 2 prestopka kaljenja nočnega miru. 1 prestopek ргекота čenja policijske ure in 6 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretovane so bile 3 osebe in sicer: 1 radi izgreda v pijanosti, 1 radi tatvine in 1 radi pobega iz blaznice.
u— Že zopet tatvina kokošL Kurji tatovi se ietos izredno pridno pripravljajo na bližajoče praznike. Ne mine skoro dneva aH noči, da se ne bi primerila kakšna tatvina tu aH tam v mestu, še več pa na periferiji in širši okolici. V noči na 18. t. m. se je neki kokošji tat splazil v Jesihovo hišo na Vodnikovi cest! št. 6., prišel je v podstrešje m tamkaj podavil kar devet kur in enega petelina in vse skupai odnesel.
u— V minuti. Samo za minuto je skočil 17 t m. zvečer zidarski mojster Ivan Vi« žmtin, stanujoč v Močnikovi ulici št. 13 v tr govino »Riba« v Gradišča m prislonil svoje kolo k zidu. Ko je stopil zopet na cesto, ni našel več ko.esa. »Kolesarji« so namreč povsod na preži ta je tudi Vižintinovo kolo postalo tako njihov plen. Ukradeno kolo je bilo skorai novo, črnopleskano znamke «Kteta», Vredno je bilo 2JOO Din.
Iz Maribora
a— V posvetovalnici za matere se bodo vršile poslovalne ure pričenši s prihodnjim tednom ob torkih in četrtkih od 4. do 6. popoldne in ne več ob sredah in petkih kot do slej. Stranke se opozarjajo, da prinašajo dojenčke le ob teh dneh in urah. Posvetovalnica za matere ie namenjena le za zdrave dojenčke v starosti do enega leta ter se bo v teh urah sprejemalo ie zdrave dojenčke v pregled in nasvet. Za bolne dojenčke in otroke do šestega leta (v predšolski dobi) se je ustanovil poseben oddelek, poliklinika za otroke, ki bo začasno poslovala v istih prostorih kot posvetovalnica za matere (v dečjem domu v Strossrr.ajerjevi ulici št 20) in sicer od posvetovalnice strogo' ločeno po času t. j. ob pondeljkih, sredah in petkih do poldne od 9. do 11. ure. Poliklinika za otroke do 6. leta bo pričela poslovati že prihodnji teden pod vodstvom ge. dr. Valerije Va-Ijavec, zdravnice špecijalistinje za otroke. Dočim je namenjena posvetovalnica za matere strankam vseh slojev, je namenjena poliklinika za otroke le ubožnejšim strankam ter se bodo vršile ordinacije brezplačna
a_ »Slovenčev dopisnik sliši travo rasti ko je poročal," da hoče pravoslavna cerkvena občina postaviti svojo cerkev v parku med realko ln županijsko palačo, kjer namerava graditi občina svoj rotovž. Kakor smo se informirali, ni o tem načrtu pravoslavne cerkvene občine niti govora.
a— Predavanje JC Lige. Prihodnjo soboto 27. t m. priredi mariborska JCL v mali dvorani Narodnega doma predavanje o čeških bojih za svobodo ln neodvisnost Predava! bo g. ravnatelj Pustoslemšek iz Ljubljane. Izvajanja bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Liga je morala svoje predavanje z ozirom na prireditve drugih narodnih društev že večkrat preložiti. Zato pa ie želeti, da se ta društva sedaj v čim večjem številu udeleže liginega predavanja.
a— Nadaljnl program «Ljudske univerze» Prihodnje predavanje se ie moralo radi dijaške akademije prestaviti od pondeljka na torek dne 23. marca. G. prof. Gasparin bo nadaljeval ta zaključi; predavanja o francoski revoluciji Prvi del predavanja, ki ie obsegal dobo od sklicanja stanov do aretacije kralja Lndvika XVI. in kraljice, je lepo uspeL Drugi del bo še bolj zanimiv, ker sle de najbolj dramatični dogodki. Skioptičnih slik je veliko in so jako lepe. V petek dne 26. t m. pa bo predaval g. prof. Zelenik iz Pttija o »Francoski misli tekom stoletij«. Sigurno važnega pomena za umevanje Fran ctje je. da spoznajo slušatelji razvoj francoske miselnosti '-! le v toliki meri vplivala na evropsko ki;'' i. V sredo dne 24. marca pa bo ponovil	prof. Gasparin svojo
predavanje o »Francoski revoluciji« (I. deOi ki je opremljen z mnogimi lepimi skioptič-nimi slikami v mariborskem predmestju Studenci (Sokolski dom) Predavanje se prične ob 7. uri. S tem se bo delovanje »Ljudske univerze« pred Veliko nočjo zaključilo. Nadaljevanje francoske serije sledi po Veliki noči.
a— Akademija maturantov v pondeljek ob 8. v Narod, gledališča. Gimnazijec mora v Mariboru po najmlajši tradiciji prebiti dve maturi; k drž. izpitu se pridene še javna aka demija. Običajno ie akademija stvar srca, mladostnega navdušenja, slovitega zanosa mladega optimizma. Maturanti, dijaštvo, po kaže, kar ie zraslo v njem na bohotni njivi humanističnega sveta in kar je potrgalo na nasadih izven šole. k čemur ga ie gnalo lastno srce, po novem hrepeneče, ki konsu-znira, a hoče tudi producirati, ustvarjati novo, hoče, da setev vzklije in rodi stoteren sad. Akademija je merilo za inteligenčno višino mladih ljudi, je dokaz podjetnosti, orel-ske smelosti, medsebojne vzajemnosti. Akademija je struga, ki vodi maturante, zrele ljudi, v valovje življenja. Mi bomo pa pljusknili prihajajoči reki nasproti. Na njibo vi akademiji bomo presodili njihov polet, pomerili razpeta krila, da bomo vedeli, kako visok bo njihov polet v bodočnost.
a— Gastilničarska zadruga v Mariboru je imela v sredo svoj redni občni zbor. Zborovanja so se udeležili poleg članstva načel liik Saveza gostilničarskih zadrug za Hrvat sko g. Pavlekovič iz Zagreba, načelnik celjske zveze gostilničarskih zadrug g. Bernardi in njen tajnik Komac iz Celja. Izvršile so se dopolnilne volitve v načelstvo mariborske zadruge, katero je ponovno prevzel S. K. Žnuderl; kot odborniki so bili izvoljeni gg. Andrej Oset, Ivan Pečnik, Ivančič in Lipovšek. Mariborska zadruga je pristopila kot članica k celjski zvezi gostilničarskih zadrug. Obravnavala so se razna aktualna vprašanja tičoča se gostilničarske obrti, ostro se ie kritiziral osnutek zakona za pobijanje draginje. Po občnem zboru se je vršil v Narodnem domu prijateljski sestanek na čast zunanjim gostom.
a— Korošci, ki so morali zapustiti koroško grudo in se nastaniti v Mariboru, se tudi tu pridno gibljejo. Dvakrat na mesec se shajajo na prijateljskih sestankih v Narod, domu, kjer pod vodstvom g. Hochmiillerja prerešetavajo važnejše dogodke na Koroškem.
a— Nemci bodo gradili stadion? Kakor
čcjemo, namerava tukajšnji nemški klub Ra pid graditi novo igrišče v stilu stadiona. V to svrho bo ustanovljena posebna delniška družba, ki ima baje izglede. Stvari bo treba posvetiti več pozornosti.
a— Napredno občinstvo opozarjamo na družabni večer, ki ga priredi Gospodarsko in politično društvo za I. in IV. okraj v soboto zvečer v restavraciji Narodnega do-
ma.
Iz Celja
e__ Mestno gledališče. Vsled nenadne obo !elosti dveh članov ljubljanske, opere se vprizori mesto napovedane opere »Prodana nevesta« Puccinijeva »Tosca«. Vstopnice veljavne nespremenjeno. Kdor ne reilektira na opero »Tosca«, lahko zamen;a pri blagai Ш vstopnice za denar.
e— Inšpekcija celjskih sanitetnih zavodov. G. minister narodnega zdravja dr. Miletič si ie včeraj v spremstvu gospoda sanitetnega Inšpektorja za Slovenijo dr. Katiča in gospoda velikega župana dr. Pirkmajerja ogledal celjsko javno bolnico ter higijcaske ustanove (Protituberkulozni dispanzer, Pa-steurjev zavod in bakteriološko stanico) v Celju.
e— Aretacija. Policija je aretirala Juri'a Nekiča, ki je zasledovan radi hudodelstva tatvine. Prišel jc v sredo v Celje in Se nastanil v hotelu «Beli vol». Ob priliki policij ske kontrole v hotelu ni hotel odpreti vrat in ostal trdovraten na ponovno trkanje. Pa ie imela policija le več potrpljenja, kot on in jc spravila rajskega ptička v kajbico.
e— Po stari navadi so se naši rekruti zopet malo poravsali med seboj. Vendar ni bi lo tako hudo kot druga leta, ker jiti ie vojaška oblast vse lepo po vrsti spravila ua varno. Tako je prav.
e— Vsak dan ena. V Celju se pojavlja zelo neprijetna bolezen, katere znaki so povožene glave in nestalen pogled in se imenuje «političen maček». Najhuje so prizadeti »Ex enesesarji* in »Spor-razuma-šl«.
e— Obrtni praznik v Celju. Opozarjamo ponovno vse obrtnike na današnji obrtni praznik in program Občeslovenskega obrtnega društva v Celju.
e— Za načela lomi kopje ce'.iski poročevalec »Slovenca« ne gre pa stvar posebno iz si ca, ker se stepe še v isti številki s svojo lastno logiko. V enem članku se spodtika i.ad nemškimi napisi v Cel.skem domu celo tam, kjer jih ni, v drugem pa trdi. da v celjskem mestu hira in peša vsaka prireditev umetniškega značaja, ako se priredi v Celjskem domu. Na takih prireditvah ni videti nikdar in nikoli nikakesa Nemca, odkar so se zarekli, da ne prestopijo nikdar več praga Celjskega doma. In tem Nemcem na ljubo bi se naj slične prireditve vršile kje drugje na neutrainih tleh, ker baje denar Nerrcev ravno tako zaleže kakor nai domač. Namen tega članka je prozoren. Ne katerim celjskim klerikalnim nestrpnežem ne ugaja, da Ima celokupna celjska napredna javnost svoj dom, ki se vodi samo iz gospodarskega vidika in z največlo požrtvoval nostjo onih, ki so ta dom priborili, kot skupno zavetišče celjskemu meščanstvu Drzni so taki izpadi z ozirom na dejstvo, da vzdržuje sosedno klerikalno podjetje nad 80% slovenskih naprednjakov, ki bi pa lahko izosta; li. 'ako bi se ne zavedali, kako silno škoduje gospodarski bojkot. Naravnost poniževalna je trditev slovenskega časopisja, da danes slovenski živelj ne bi mogel napolniti slovenskih kulturnih prireditev, poniževalna bi bila še tembolj, ako ne bi izšla ta trditev iz vrst onih. ki so slovensko kulturo svoj čas zažigali. Vsi oni Nemci, ki ne negirajo obstoja naše nacionalne države bodo lahko prestopili orag Celjskega doma. šovinistom
Raznovrstno 118 a
pomladansko obleko
audl najceneje
JOS. ROJI, LjaijE ШМт [. 3.
Pa je bolje, da ostanejo vrata zaprta. Kar se nemškega denarja tiče, pa imajo nekateri celjski klerikalci gotovo več izkušenj, vsaj izza zadnjih občinskih volitev. Trdi se pa, da po taki tovarišiji rada boli glava in tako tudi celjske Nemce.	*
e— Gremij trgovcev v Celju sklicuje za 26. marca svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil v mali dvorani v Narodnem domn ob sedmih zvečer. Ako ob določeni uri ne bi bilo navzočih zadostno števila članov, se bo vršil eno uro kasneje na istem mestu ln z istim dnevnim redom drugi občni zbor (§ 17 gremiialnih pravil), ki bo sklepal veljavno ob vsakem številu navzočih članov. Načelstvo.
h Trfeov#»H
t— K današnjemu obrtniškemu prazniku. Obrtniško zborovanje se bo pričelo šele po« poldne v obeh krajih, v Trbovljah in v Hrastniku. Referent dr. Pretnar iz Ljublja» ne bo poročal v Hrastniku ob 14.30, v Tr» bovljah pa po 17. uri.
t— Ncva trgovina z mešanim blagom. Gdč. Terezija Sušnik jc zaprosila za oblast» veni pregled lokala v hiši št- 12. pri Sv. Mar ku. Otvorila bo namreč trgovino z mešanim blagom. Komisijonalni ogled se bo vršil v sredo 24. t. m. ob 10.30 dopoldne.
t— Ključavničarsko obrt in vodovodno inštalacijo je povečal e. Franc Guček. Usta, novil je posebni cJdelek za popravo koles, motornih ' ozil in avtomobilov.
t— Na Ljudski risoki šoli v Trbovljah se bo vršilo v nedeljo 21. t. m. nadaljevanje predavanja g. Podbevška iz filozofskega področja. Vabi se posebno delavstvo.
t— Revizija poslovanja trboveljske obči» ne v zadnjih letih bo te dni zaključena.
t— Prelep hrastov gozdiček nasproti po» kopališča v Trbovljah je dal posekati g. Franc Kmet, bivši oskrbnik gc. lratnikove.
t— Na občnem zboru prostovoljnega ga» silskepa društva v Trbovljah je bil ponov« no izvoljen stari cdbor. Načelnik je g. Pun» gerčar, poveljnik Naglav in namestnik Pra» šnikar, tajniške oosle pa vodi župni načel» nik g. Guček. Letošnji občni zbor je bil že 39. in se je vršil pod predsedstvom častnega načelnika g. Voduška. Ob tej priliki se je
vršila prvikrat zaobljuba na zastavo, kar je napravilo na vse navzoče globok vtis.
t— Krajevna organizacija SDS v Trbov Ijah priredi v nedeljo dne 21. marca ob 4. popoldne v Sokolskem domu širši sestanek, na katerem bodo poročali delegati iz Ljub» ljane. Sestanek obvezen za vse člane.^Vab» ljeni so tudi pristaši in somišljeniki.
t— Kontrolno zborovanje v Trbovljah, ki je bilo določeno za nedeljo 21. t m., od» pade, radi česar se ne bo vršilo namerava» no zborovanje vojaških obveznikov, vprež» ne živine in vozov, ki je bilo predvideno na sejmišču.
Iz Ptuja
j— P. Kolb na koncertu «Drave* v Ptuju. Na koncertu «Drave» v Ptuju dne 20. t. m. sodeluje pri aJeftejevi prisegi» p. Kolb iz Zagreba. Tega odličnega pevca se je posre» čilo pridobiti mesto prvotno naznanjenega g Rumpla iz Ljubljane. Razen tega nastopi s solosspevi tudi koncertni pevec g. Avgust Živko iz Maribora. Posebne točke bodo tu» di za tercet s harfo društva «Drave». Ob» činstvo opozarjamo na gornja odlična pev» ca in na izreden umetniški užitek.
j— Koncert v Ptuju. Prebivalstvu Ptuja in okolice se bo v soboto dne 20 t. m. ob sedmih zvečer v dvorani Društvenega doma nudila izredna prilika, da sliš' izvajanja Nar. železničarskega društva «Drava» iz Maribora, ki nastopi z 80 pevci in 30 glas» beniki. Društvo, katero uživa najboljši glas, bo razven drugih novih skladb, izvajalo tu» di Sattnerjevo «Jeftejevo prisego». Nastopi pa tudi tercet s harfo. Za koncert je veliko zanimanje ter je priporočati, da se vstopni« ce preskrbijo v predprodaji v glavni tobač» ni zalogi v Ptuju/ Pokažimo Mariborčanom s polno dvorano, da cenimo njih veliko kul» turno delo.
j— Po Inršeni elektrifikaciji našega glej dallšča je «Dramatično društvo» takoj na» daljevalo s svojim delom. Vprizorilo je do» sedaj tekom dveh mesecev skupno sedem predstav. Podana je bila drama «Spavai mo» js deklica», šaloigra «Vozel» ter ljudska igra «Revček Andrejček». Za nedeljo 21. in pondeljek 22. t. m. pa se pripravlja Surgu» čev igrokaz «Jesenske gosli». V glavni vlo» g! bo gostovala gospa Berta Bukškova. Ker vlada za to krasno delo veliko zanimanje in je pričakovati, da v pondeljek gledališče ne bo moglo sprejeti vseh obiskovalcev, opozarjamo občinstvo, da si pravočasno oskrbi vstopnice za nedeljo.
j— Shod SDS. določen na dan 21. t. m., se je moral preložiti na poznejši čas, ker sta poslanca g. dr. Žerjav in dr. Pivko na t» dan zadržana. Odložen je tudi občni zbor srezke organizacije. Prosimo somišljenike da vzamejo to na znanje.
šf onstran granic
p— Krnski dogodki pred prizivnim sodit ščem v Trstu. V soboto se je vršila v Trstu prizivna razprava radi znanih krnskih do» godkov. Znano je, da jc posebna komisija ugotovila, da jo spomenik Upincev na Kn nu poškodovala strela. Odvetnik dr. Flego iz Gorice je izvajal, da bi bijo poškodova» nje spomenika, ako bi bila storila to člo» veška roka, velik, neodpustljiv zločin. Kar so tiče obtožencev Smrekarja, Perdiha in Korena, sta bila dva med njimi takrat še dečka in se ne da reči, da sta se zavedala tega, kar sta delala. Gre le za neke vzete i pa nazaj prinesene stvari. Vse druge obtož» i be se naslanjajo samo na domneve in sum» ničenja in nobenih dokazov ni proti oetaJim 1 obtožencem. Priziv goriškega državega pravdnika ni podprt z vzdržnimi razlogi. Po daljšem posvetovanju je predsednik pre» čital razsodbo, s katero se sprejema priziv državnega pravdništva glede obtožencev Ivana Ivančiča in Venčeslava Bajta, ki se smatrata kriva poškodovanja javnega spo« menika brez povzročitve znatne škode in se obsojata Ivančič na 1 leto in 3 mesece ! zapora ter na plačilo globe 500 lir. Bajt pa na 7 mesecev in 15 dni zapora ter na globo 270 lir, potem solidarno z ostalimi na po» ravnavo škode in stroškov za razprave. Pred sodiščem v Gorici so bili pri prvi razpravi obsojeni: Anton Smrekar na 7 mesecev in 15 dni zapora ter na 200 lir globe, Josip Mikuž na 1 leto in 3 mescce zapora ter na 500 lir globe, Ivan Vovdat na 7 mesecev in 15 dni zapora ter na 250 lir globe. Vse po» gojno. Tržaška razsodi a zavrača priziv dr» žavnega pravdništva in prizadetih ter potr» juje razsodbo, proti kateri sta bila priziva vložena. V smislu zakona z dne 31. julija 1925. so vsem obsojenim odpuščene vse kaz nI pogojno ... Komentar o tej stvari, ki je povzročila toliko hrupa, si lahko napravi vsak sam.
p— predavanje o Cankarju. V prostorih
ljudskega vseučilišča Via Gatteri 3 v Trstu jc predaval snoči o Ivanu Cankarju gosp. profesor L"rbanaz»Urbani, ki temeljito pro» učava jugoilovensko literaturo, o čemer pri čajo štev.lni njegovi spisi v «Piccolu della Sara».
p— Garibaldinec Bregant. V Škocjanu pri Benetkah je umrl Giuseppe Bregant, star S8 let. V svojih mlad'h let.h je Bregant. gori» ški S'ovenec, dezertiral iz avstrijske armade in v Italiji vstopil v Garibaldijeve čete. Po» tem je bil dolgo v brzojavni službi.
p— Dudan predava o neodrešeni Dalma* clji. Znani poslanec DalmaMnoc Dudan se nahaia v posebni misiji v Ameriki. V Rio de Janeiro je predaval pred številno itali» jansko kolonijo o Dalmaciji, ki je še neod» rešena in katero bo treba pr bojevati Italiji.
p— Fašistov ki oštirji v Solkanu. Iz Go» rice ie prišel g. B. Happachcr, predsednik sindikata hotelirjev in go tilničarjev, v Sol» kan in ustanov I se je gostilniški sind.kat, kateremu predsed - je g. Mozetič.
p— Z Reke poročajo: Dela za mednarod» no izložbo se vrše vedno živahnejše. Po» s ' no zanimiv obeta biti £V:;atični odd .lek. Začetkom avjjvsta se priredi avijatični te» den. Poleg tekme Genova«Reka z.a pomor» ska prevozna letala se organizira tudi tek» ma Reka«Tr.st»Pula»Reka in avijatični čist» niki pokažejo poskuse spuščan;a na tla iz Iftal za slučaj nezgode. Podova'a bo redna zicčna služba med Ja'inom :n R?ko. Neka» teri i-pajo, da so to znaki, da se je rimska vlada začela nekoliko bolj brigati za trpin« ceno Reko!
P— V Rpcntabru na Krasu so pristopili k fašistovski orga izaciii delavci v tamo» šniih kamnolom h. Za nrstop se je trudil n?'boIi Grbec. komisa' bolniške blagajne v Sežani.
p— O pouku na še ostalih slovenskih raz-redih poročajo: Z januarsk'm odlo'om je bilo odre'eno. da mo a'o učenci cd čet-te» ga razreda n?vzgor kancem šol~ke«a leta neprav ti ro-chen izp:t 'z itr.f!!anščme Da. lie se ie r(H»»ri1i pouku v ita'i'unSfir nai» mani 5 t d n V'h it, SoV. -'r|-n:' i - »»-, reši' ta šolski ukaz tako. da ic zvišal teden»
ske ure na 6 in jih kratkomalo uvrstil med 25 tedenskih ur v škodo slovenskega pouka, ki ima sedaj le še 19 ur in sicer za vse ljud» skošolske predmete v 4., 5. in 6. razredu. Komaj čakajo, da pahnejo še zadnji osta» nek slovenščine čez šolski prag.
p— Nacijonalen značaj svetišča na Sv. Gori. Videmska upravna komisija je apeli» rala na rimsko vlado, da naj likvidira kar najhitreje vojno odškodnino svetišču na Sv. Gori, katero je poleg verskega tudi čisto italijanskega nacijonalnega pomena. Videm ski prefekt je daroval 500 lir za samostansko knjižnico. Na Sv. Goro pride na leto okoli 5C.OCO romarjev, po ogromni večini so Slo» venci... Iz Slovenije je napovedan za po» letje velik poset Sv. Gore. Gospodje pa» tri so Italijani, udani režimu, sedaj je v sa» mostanu le še en slovenski frančiškan, ki menda v kratkem cd de.
p— Reorganizacija fašizma v drugorods nI coni. Fašistovski listi poročajo, da je go» riški Caprara poslal izrednega komisarja iz Gradiške Stefanellija v goriško okolico m-;-drugorodne fašiste, da reorganizira dotične skupine. Na Banjšicah je razlagal Stefanel» li. da naj se drugorodci vpišejo v fašistov» sko stranko, ako hočejo za svoje kraje kaj doseči in živeti v trajnem miru. Drugorod» ni fašiji so že dosegli, da se čuje nova go» vorica, ki ima združ:ti stare in nove držav» ljane Italije. Ivan Lašič je dobil nalogo, da v 10 dneh spravi v red fašistovsko orga» nizacijo na Banjšicah. V Grgarju je fašij razpuščen in imenovan triumvirat. V Ste» verjanu v Brd'h je pod Lenardičem vse na» vdušeno za fašizem, enako v Šmartnem, kjer je fašistovski politični tajnik V. Zgo» nik, ne zaostaja tudi Dobrovo, kjer tišči pod svojo pestjo slovenske fašiste znani dr D' Ottone. Tudi v Čepovanu imajo fa» šil in politični tajnik se piše Š. Šuligoj. V Biljah pri Gorici je od.tavljen poL tainik Savnik in imenovan za izrednega komisarja D Schober.
p— V Toma ju na Krasu je vstopilo v vr» tcc «Lege» takoj pri otvoritvi 26 otrok.
p— Garassini se imenuje oni gospod iz Vidma, ki hodi okoli in nagania učitelje v svojo faš:stovsko organizacijo. Pa n;ma sre» če trti pri italijanskih kolegih. Italijansko učiteljsko udruženie «Tommaseo» ima mno go članov. Garassini je pr'dobil samo dve učiteljici, da sta izstopili. Sedaj se baje ke» sata in m:sl;ta na povratek v staro udru» ž"nje. Potem oa ie pog'abil Garass'ni'a «O servatore Romano», češ. da "ma mož nevarne krive verske nazore! Najbrže Ga» rass ni kmalu :zg:ne s poTOrišča.
k— R;:dn,k Rfih-lj je znan no svojem cin» ku in svincu. S: da i jc zaposlenih v rudni» ku 1500 rrdariev. Država ie dala r -dn-k v zakup neki angleški družbi za dobo 30 let na za malenkostno gr>tov:no. ka'or se žago» tav'ia z me-odï're strani. Dn-žba izkorišča rudnik, r'a'e rudarjev so za trrdapo'no in nevarno cHo neverjetno rrzke. In polno ie nesTeč. Tri'" r '-dani so tekom enega leta prišli cb v'd. Pod r>rei*n;im ved tve-m se ie vsaj ns'"o! Vo ckrbcIo za varstvo rudarjev, 'edaj pa ta'-egi varstva ni n'kjer več Go» frvo ie, da g-edo miliinni na Ang' liudstvo trpi in no 30 letih bo rolro po» habliencev in H- -ho'-ancev. arg'clfci kap:ta» 'isti pa bedo dobro živeli z rabeljskim do» bičkom.
k— V Nfbcrfetu «e ie vršilo zborovanje vpokoiencev iznod 'tarera r"žima. Naiveč je b'lo že'e7n:'ariev. Navzoč je b;l t- di P'edsednîV društva vpokojeneev v Julihki Krajini g. Roic. ki ie covoril po nemško. Poročal ie o do edanvh kor^'-'h dr-štva za interese vpo''o:enc"v nr' vl->dv senatori h in r>o-.lanr h zag"tav!'a:oč zborovalce. da M"s-"!'n:'eva v'ada :7n^'ni to. kar obl' bi. Iz N"ho">ta ti od'le v R m 7rova • dino t r.e '7'ave vp^'-olepeev Virs-'o se ie n"':ai r^v'h	V-vV-oi-neev v .T--1-"Is'-i Kra»
;:n!. V5 r: o v H- ïtv •. i" v "Vr> ïW-'K ^.-Η;-, l	— r.-«"'V* it i çç
-: t, _	t. - ' 7 У,
„ ,„J	•• ...... «. - :..,.. R ta'-C
■.•'o?e ne	v "i'n Koll.xv ic raz» i
z Mary Philbin in Noirrian Kerry, znanu ■z filirov .Prater* in .Faniom pariške opere*.
Kino Ideal
pečala vlada že ogromno, zboljšanja pokoj« nin pa ni še od nikoder. Ypokojenci pa se še nadalje oprijemajo upanja, da končno vendar le dosežejo to, da se bo ravnalo ž njimi enako kakor s kolegi iz starih pros vinc.
Javna poverjemštva Vodnikove družb*
V	Ljubljani
Tiskovna zadruga. Šentjakobska knjižnica, Dvorska knj <žnica. Simon Gregorčičeva knjižnica.
V	Mariboru
Ljudska knjižnica. Narodni dom, prdruž-nica »Jutra«, Barvarska ul. 1.
V Celju
Pisarna Zvezne tiskarne v Sirossimayerjevi ulici.
V Novem mestu iTafka na Glavnem trgu. Glede družbe daje vsa p:trebna pojasnila vladni svetnik v p. g. prof. Ferdnand Seidl, ki sprejema tudi člane.
Vsi poverjeniki v ljubljanski oblasti naj store svojo dolžn°st ter naj čim proj od-pošliejn izpolnjene bloks. P verjeniki, ki tega So niste storili zavedrjte se velikega pomena Vodnikove družbe ter se p tnrlitc z nablr?n'eni članov! Naj ne bo družine, ki ne bi bila član Voinik.ve družbe Za Ie.no članarino 30 D'n bo v?akdo prejel 4 knjige: veliko pratiko ali koledar, eno knjigo poučne in dve knjigi pripovedne vsebine.
Vsa nopre'Jna društva naj poskrbe v svojem delokrogu za piverjsnlka, brez oz'ra na to da že de'u:a v dotične m krnj-j p v verj-r.lk! P deželske knjlžn-ce se ml priglasijo kot javna p->verjeništva!
Vsa korespondenca in kar je ž njo v zve-z,!, se naj p->š'<!ja na naslov: Vodnikova družba v Ljubljani.
Finale za zimski poksl
Danes na praznik se odigra finalna tekma za zimski pokal, darovan po tvrdki Krisper.
Podsavez je svoj namen, ki ga je imel ob priliki razpisa tekmovanj za navedeni pokal dosegel. Klubom je bila dana možnost, da se pripravijo v tekmovanjih za pokal za prvenstveno sezono, a jih je tudi brezdvom no zbudil iz mrtvila.
Pokalna tekmovanja so povsod, kjer se igrajo dovolj interesantna, čeprav v bistvu nepravična. Večkrat se dogodi, da pride v semifinale, da cclo v finale moštvo, ki tega po svoji kvaliteti ne zasluži. Toda s tem, da je premagalo svojega sicer boljšega na» sprotnika, se je kvalificiralo za nadaljno tekmovanje. In ravno radi tega, ker so pri pokalnih tekmovanjih dane možnosti izne» nadenj, so navedena tekmovanja zanimiva.
V	turnirju za zimski pokal sta se kvalifi» cirala za finale ASK. Primorje in 2SK. Her» mes. Dočim je Hermes odigral v tem tur» nirju samo eno tekmo, ker je žreb tako odločil, so morali akademiki nastopiti v dveh najtežjih tekmah proti obema klubo» ma, ki zavzemata v momentani prv. tabeli prvi mesti. Skratka, moštvo ASK. Primorje je imelo v tem turnirju naitežjo pozicijo, in danes mu je dana prilika, da si lep po» kal definitivno osvoji.
Tekma, ki vzbuja dokaj zanimanja, se od» igra na igrišču SK. Ilirije ter prične ob 15.30
Ш. kolo prvenstvenih nogometnih teiem
Prihodnjo nedeljo se od gra tretje kolo nogom. prv. tekem. Pri nas je torej no^o» metna sezona že v polnem teku in ugodno je, če pomolimo, da smo letos tudi v tem oziru napredovali. Doslej se je običajno otvorila sezona šele koncem marca. Dočim se je doslej pri nas že od gralo poleg dveh kel prv. tekem, tudi tekmovanje za zimski pokal
V	tretjem kclu nastopijo sledeči protiv» niki: SK. Ilirija : SK. Slav ja, ASK Prirnor» je : SK. Slovan in SK. Jadran : 2SK. Her» nies Med'em ko bo imela Ilirija lahko na» logo, bo ta zadnji dve tekmi nudili precej interesanten boj z ozirom na to. da so mo» č; • koro izenačene.
Tc':ma Ilirija : Slavi ja se od:gra na igri» šču Iliriie ob 10.30 predooldne. Ostali tek» mi in icer Primorje : Slovan ob 14.30, Ja» d'an : Hrrmes cb 16.15 na grišču Primorja, Dunajska ce-ta. Ob 12.45 nastopita še re» zervi Prrrorje : Slovan, a oh 10.30 rezervi Jadran : Hermes na istem igrišču.
Službene cbjisve LNP.
(Seja p. o. z dne 17. III.)
Verificirajo ss: :gr Kovač Radoslav za S K. Illriio: Vodoplvec Bogomir in Zupan čič Evgen za SK. Slavijo, vsi s pravom nasto na dne 25. .11.; igr. Jesenko Darilo za SK. Slav'jo z dnem 17. IX 1926: igralci Franc Hudales, Banovec Rajko. Markič R- di. Žni» daršič Erv n in Jerina Franc za SK. Jadran г dnem 25 III. 1926. Istočasno se opozarja SK. Jad-an da "mnreje pošlje trdi drvgo sl'ko omcn:en h ig-alccv. Verifcirajo se za SK. Svobodo (Mariborl :g-a''-i Bogomir Gru her Bre-n k ^t-fan. R ž:č Maks :n \Vetn!g F-pn:o. v; s rjavim nakopa dn- 29. III IQ-V;-	KÇ'" Ma-Vor ;рта-'е! R ,(.on,.„]j
T" ,:n V л!<т T.rv To-"- Jo '-> S'arc Mir • „	Ve »ct-i F re t R -ven L"o
„ :,»'..! • .Ai v 7 ~ v> ITt 10?(*.
Z oz rem na d-p s S4 Ptui z dne 15. III.
I se kluba ponovno sporoča, da mora igralca J Supantschitscha zaslišati ter zapisnik posla» t» LNP. v obravnavo.
Vzame se na znanje izjavo igr. Zalokar Albin, da se vrača v svoj matični klub 2SK. Hermes ter se mu dovoljuje po prestani kazni dne 17. IV. 1926. nastopati za ŽSK. Hermes.
Verificirajo se prv. tekmv odigrane dne 7. IIL v Ljubljani, in siccr Primorje : Sla« vija 12 : 0, Slovan : Jadran 6 : 2, Ilirija : Hermes, ker Hermes ni nastopil 3 : 0; пд» dalje ISSK. Maribor : SK Svoboda Maribor 10 : 3, cd.grana v Mariboru in Merkur : Mu ra 11 : 1, od grana v Murski Soboti.
Danes, v petek, se odigrajo na igrišču Ш» rije ob 10.30 prv. tekma Ilirija rez. : Hermes rez. in cb 15.30 finale za zimski pokal Pri» morje : Hermes.
V nedeljo 21. t. m. določene prv. tekme se od grajo sledeče: na igrišču Ilirije ob 10.30 Ilirija : Slavija; na igrišču Primorja ob 10.30 Jadran rez. : Hermes rez.; ob 12.45 Slovan rez. : Primorje rez., ob 14.30 Slovan : Primorje in ob 16.15 Jadran : Hermes.
Službujoči odborniki LNP. 19. III. dopol« dne g. Arhar nadzor nad red. in blag. služ« bo popoldne g. Kuret nadz. nad red. službo; 21. III. dopoldne na igrišču Ilirije g. Gosar nadz. nad red. in blag. službo na igrišču Primorja dopoldne g. Batista nadz. nad red. in blag službo, popoldne g. Zaje nadz. nad red. in g. Malovrh nadzor, nad blag. službo.
Primorje in Hermes imata za današnjo fi» r.clno tekrao postaviti vsak po 6 rediteljev, k: sc imajo javiti pol ure pred pričetkom tekme pri podsavez. služb, odborniku pri blagajni.	Tajnik II.
IZ ZNS. (Službeno.) Delegirajo se sle« deči sodniki: 19. t. m. na igrišču Ilirije: Ili« rija rez. : Hermes rez. 10.30 g. Ahčan: Pri« morje : Hermes 15.30 g. Fink. 21. t. m na igrišču Ilirije: Ilirija : Slavija 10.30 g. Pla» ninšek, na igrišču Primorja: Jadran rez. : Hermes rez. 10.30 g. Ahčan, Slovan rez. : Primorje rez 12.45 g. Deržaj. Slovan : Pri« morje 14.30 g. Fink, Jadran : Hermes 16.15 g. Mužina.
.4SK. Primorje (Nogom. sekcija). Za današnjo fin. pokalno tekmo je garderoba v gostilni Reininghaus (Valjavec). Moštvo naj bo točno ob 15. uri tam. — Tajnik.
SK. Ilirija. (Lahkoatletska sekcija.) Da» nes trening ob 10.30 na igrišču, v slučaju sla bega vremena pa zvečer v jahalnici. — Na» če Inik.
Društvo Atena, tenis sekcija naznanja, da se vrši vpisovanje za letošnjo sezijo v soboto 20. in pondeljek 22. t. m. od 5. — 6. v ortopedičnem zavodu v Mladiki. Pismene priglasitve je nasloviti na go. Janežičevo, Erjavčeva c. 24. Dosedanje priglašence sc prosi, da se v izogib event. pomote še en» krat priglase.
/ISaI. Primorje (Iiazena sekcija). Slede« če igralke naj bodo danes ob 10.30 na igri« šču Atene: Kačič Lida in Beti, Treo, Kai» ser, Modic Mara, Kump, Podboj Vera, Vi» dic Joža, Zore Zora. Seboj naj prinesejo copatke, rojstne liste ali dijaške légitima» cije. — Trener.
ISSK. Maribor v Celju. Danes na praz» nik se vrši v Celju nogometna tekma med ISSK. Maribor : SK. Celje. Po zadnji zmagi Celja nad Atletiki se pričakuje ta tekma z izrednim zanimanjem.
Program kolesarskih dirk «Peruna» v Mariboru. Kol. društvo «Perun» v Mariboru bo priredilo letos sledeče kolesarske dirke: 11. aprila otvoritvena klubova dirka Mari» bor»Fala»Maribor; 23. maja Maribor»Slov. Bistrica»Maribor 50 km; 20. junija dirka oko li Pohorja za prvenstvo mariborske oblasti (157 km); 4. julija Maribor»Račje»Ptuj 25 km; 1. avgusta Maribor»St. 13j (14 km); 19. septembra Dravograd:Maribor (64 km): 10. oktobra Maribor»Ožbald»Maribor (50 km) (klubovo prvenstvo).
Znani igrači Haška Vinek, Grdenič, Marjanovič in Kolibaš so bili pozvani v vo» iaško službo ter služijo svoj kadrski rok kot dijaki»borci v zagrebškem pp. 35. Voja» ška komanda jim, uvažujoč pomen športa, omogoča redno posečanje treningov.
sevanje živinoreje m občinski proračun v mariborski oblasti
V Mežiški dolini, kjer nimamo okrajnega zastopa, smo navcznni pri pospeševanju živinoreje ie na pičle državne p dporc. Zato smo skušali že pre eklo leto Iz prostovoljnih občinskih prispevkov storit, najnujnejše za potrebo naše živin:reje, da se živinoreji pomore z mrtve točke. In pri vsaki priliki (javnih predavanjih, Ilcenco. vanju bkov >td.) nam priporočajo živinorejski dTžavni referenti, naj cfcčine sume skrbe za ppvzidigr,. Sreski poglavar je celo sam v pre.ekli jeseni izdal okrožnico na vse cbčine, da se nai pri sestavi občinskih proračunov čim več žrtvuje in vo: ra za to panogo. Izkazala se je tudi nujna p treba, da posamezne občine prispevalo z znntni-j mi zneski, ker je baje državna bi grjna j iako malo nakazala za toletn i licencovanje j bikov, da bi se moglo nagraditi 'e kakih ; 5 rejcev dobrih bikov. Pričakuje pa se, i da bo letoe v vsei Mež ški do: rv priš! na i licencovanje najmanj 80 do 100 bikov S čim se naj tedai obdari ostalih 75 rejcev bkov? Kako se naj odšk-dtrje posestnike biikov za prigon ;z naj'dda'je-neiših ћт!-bovkh kraie-1'? Občine let:s ne brd mogle državnih d"'tacj pov Sati na pr merno višino. V cbčinskih prnraïunih so b'le nnm-roč poz;ci;e za povzdigo živinoreje d ob-las.i črtane, čpš da niso uteme'jene. Okrrj-nega zas'opa oa v koroškem delu p-evall-skega sreza n'mamo. Kie ie d slednrrt oblast ? Sresk! p 'gi^var In žv norej ki stro. kovnlok so priporočali. n:j stavimo te pozicije v proračun, ko «me pa pozi- om ustregli, so b-'ie p^-zic!je zopet črtane ke< neutemeljene županstva priznavaj svrie dolžn-ist, ne moreio jim pa ustreči, ker se i m ne pus i do denarja Trdi č'cnu 14. kor. covedoreiskega zak. od okt bra 1902. ki le še vei.aven za Mežišk- d lini. ce ne bo m-glo»ustroj, namreč dn bi se nabavilo plemenske bke v orrh nbčinrh. v katerih pi številu plemen- k h krav ;n te'ic menvkajo
Zato apeVramo na g vel kc- župa"?. ki ie d'ic??! velik' razu^evrnip г^ težnje n r>otr«-be kmefvalcev. da 'Vuša p rn- ra i "V?	n'i~protstva p"s—^e'n'h
r'sfan- d-?avne oblasti	A Š.
Človek in stroj
Navdušen častilec tehnične civilizacije (n prorok ijene končne zmage je izjavil.
je prava karakteristika naše dobe kratko rečeno: doba pisalnega stroja in železobetona. Morda bi se dalo dodati |e rotacijski stroj, avtomobil, aeroplan, gramofon in radio. Tehnična civilizacija izrxxlriva individualnost stroii nam obetajo namesto družabnega življenja, v katerem se je lahko uveljavil vsak po-edinec. nekako človeško mravljišče, кјет dela vse do istem kopitu in v enakem tempu. Namesto kamna in lesa smo dobili železobeton, prvotno prometno sredstvo v obliki človeških ali kvečjemu še živalskih nog je izpodrinil avtomobil. motocikl in aeroplan. Umetnik se mora polagoma umakniti s sveta. Saj imamo gramofon, radio in biograf. To kar »e prej moduliralo g'as. kar ie oduševljalo pegled m kretnjo, kar je povzročalo psihično vez med pevcem, ftralcem ali govornikom in občinstvom, je v stroju izginilo. Človek lahko kadi in čita novine, lahko kramlja z ženo ali deco. lahko se valia po oostelji. obenem pa posluša koncerte, ki jih prenaša radio po vsem svetu. V starih časih si ljudje
gledališču ali koncertni dvorani niti dihati niso upali tako navdušeno so poslušali melodije. Zdaj. ko imamo radio, se lahko zakonski mož prepira z ženo ali igra z deco. obenem pa posluša koncert in pij? turško kavo. Stroj je stopil med umetnika in poslušalca. Rotacijski stroj vrže na ulico v pol ure stotisoče izvodov, da čitatelji površno prelete vsebino lista in vržeio v koš dragoceno di nič vredno delo. pisano s krvjo a'i blatom — saj je vse eno. Stane samo dva dinarja in poleg tega so novLie — muhe enodnevnice.
Stroje lahko pozdravimo, v kolikor služijo človeku pri vsakdanjem delu, pri pridobivanju sredstev za življenje, /al da stroj ne opravlja samo te važne funkcije. Stroj mehanizira tudi človeka m ga polagoma spreminja v delovno silo brez duha. v roboto. Zapadni svet se bliža s svojimi izumi bodočnosti, ko postane civilizacija sovražnica kulture. Stroj pomeni sicer osvoboditev in razbremenitev človeka, toda ne smel bi ga oropati zadnjih ostankov individualnosti duševne, prave človeške vrednote.
Kaj karakterizira našo dobo? Ne borba demokracije proti restavracijskim eksperimentom teokracije z ene in tiranije z druge strani, ne prizadevanje, da ustvarimo novega človeka, novo razmerje med moškim in žensko, ne borba svobode tiska, govora in verskega prepričanja, ne borba za idejo mini med narodi m odstranitev vojne nevarnosti, ne raznovrstno delo na socijalnem polju, ki hoče doseči solidnost. bratstvo ii enakopravnost vseh ljudi, ne razvoj k nvim uspehom v upodabljajoči umet-
nosti. literaturi in glasbi, temveč pisalni stroj, železobeton in gramofon. Stroj sc je pojavil od nekod iz časovnega prostranstva. da bi uničil svobodo. Pa je ni uničil. Človeštvo je del stvarstva, ki hodi svoio večno pot po krivulji. Zdaj smo na mrtvi točki ln zopet se bomo vračali k individualnosti. Mravljišče v svoii brezdušni enoličnosti ne more biti ideal človeštva. Razvoj se nikoli ne vrne tja, kjer je človeštvo že stalo. Sprememba zapusti v ljudeh neizbrisne sledove. Kadar s« poslavljamo, se moramo zavedati, da se nikoli več ne srečamo neizpremenjeni. Individualizein bodočnosti ne bo rndividualizem, ki ga ie človeštvo že preživelo in zavrglo. Ta individuaiizem se približa altruizmu. Ideal človeštva ne bo robot, mehaničen človek, mravlja, ki io je podjarmilo mehanizirano ustrojstvo mravljišča, temveč plemenit, dober in socijalno čuteč človek. Bodočnost pripada človeku-gospodarju stroja, ne pa njegovemu klavrnemu sužnju.
Nepismenost v Ameriki
Ce čita človek o ogromnih količinah papirja, kj ga porabijo ameriške tiskarne. ali o milijonskih nakladah ameriških listov in revij, bi ne verjel, da je v Ameriki toliko analfabetov. Milijoni Američanov so nepnsmeni. Mnogi poznajo konstrukcijo raiio-aparatov do najman sih podrobnosti, mnogi znajo popravljati najfinejše aparate вп instrumente. podpisati se pa ne znajo. Med ameriškimi farmarji je mnogo takih, ki znajo popraviti traktor ali napraviti iz starega motorja novega pomočn.ka pri obdelovanju zemlje, citati pa navzlic temu ne znajo.
Amerika ima toliko nepismenih vo-lilcev. da bi lahko skupina, kj bi se organizirala iz njih. popolnoma spremenila konstelacijo ameriške notranje politike. Zadnje volitve so pokazale, da se jih 4,333.121 volilcev ni moglo udeležiti zato. ker niso znali čitati in pisati. Ce pomislimo, da je v Ameriki vseh volilnih upravičencev okrog 50 milijonov, moramo priznati, da je odstotek nepismenih zelo velik. Število vseh analfabetov je seveda še večje. Glasom uradne statistike, ki računa vse analfabcte, znaša število 4,931.905. Zato se Američani čudijo, če slišijo o neznatnem odstotku nepismenih v sevrnih evropsk.h državah. Nekateri ameriški okraji imate 25, nekateri pa celo 50% analfabetov.
Kaj je vzrok tolike nepismenosti? V prvi vrsti neenoten šolski zakon. V Ameriki je 48 državic in vsaka ima svoje predpise Predpisi Da tudi ne morejo biti enotni, ker so klimatične in zemljepisne razmere take. da je enotno vodstvo ljudskih in meščanskih šol izključeno. Tropično podnebje v Teksasu ob
Junaki na morju, ^menjavanje čuvajev b viharnem vremenu a Armenskem svetilniku v bližini otoka Sein (Bretanja),
reki Misissipi zahteva drugačen učni načrt, počitnice itd., kakor v severnih državah. kjer je poleti in pozimi hladno. Gosto naseljeni kraji so glede šolstva na dobrem, ker staršem ni treba pošiljati otrok v oddaljene kraje. Na jugu, kjer so naselbine oddaljene po več milj, ie pouk zelo otežkočen. V nekaterih krajih ovirajo šolski obisk široke reke ali pragozdovi, ki se pogosto vnamejo tako. da je promet do več tednov izključen. Pa tudi nadležne gozdne mušice ovirajo šolsko mladino pri pohajanju šol. Ni torej čuda., da nekatere ameriške pokrajine glede^ analfabetov pravnic ne zaostajajo za Špansko. Rusijo ali reDubliko Peru.
Tudi izseljenci iz Evrope tn drugih delov sveta imajo v Ameriki mnog > analfabetov. Po zadnji statistiki znaaš število nepismenih tujcev 1,763.740. To se večinoma izseljenci iz Rusije. Rumunije. Italije, Španske in balkanskih držav. Zanimivo je. da je v Ameriki med moškimi več anafabetov, kakor med ženskami. Moških je namreč 2,540.209, žensk pa 2.391.696. V Ameriki imajo glede izobrazbe deklice pred mladeniči prednost.
Prikazni
Psihološki institut washingtonske univerze je nedavno v svrho dognanja halucinacij in pojavov prikazni izvršil nekatere zanimive eksperimente. Prostovoljno se ie Driiavila cela vrsta dijakov. ki so deloma skunno, deloma posamič prebdeli do 60 ur, se poglabljaii v razmišljanje in se posluževali le skromne hrane.	j
Po dveh prebdenih nočeh sicer nji- 1 hova duševna aktivnost ni preveč trpela. pač pa sta posebno vid in čut kazala močno utrujenost. Naki dijak, ki se ie po štirideseturnem bdenju ponoči sam codai na prostrano dvorišče univerze, je ob plotu prav jasno ugledal tujega moža v podobi nekakega vrt- j narja, ki je zalival cvetje. Ko se mu je študent približal, se ie prikazen takoj razblinila pred očmi.
Tudi ostali dijaki so imeli halucinacije. Zaprtim v male sobice so jim oso-tfro v mraku kar mrgoleli pred očmi , razni fantomi.
Psihološki inštitut je vse te »prikaz- 1 ni« vestno beležii do navedbah dijakov in še nadaliuie eksperimente. Že dosedanji rezultati pa nedvoumno pojasnjujejo vizije SDokornikov in asketov, ki so se vzdrževali hrane in spanja, obenem pa se poglabljali v versko razmišljanje.
Odiseja ukradenih slik
Iz Lodža javljajo, da se je ondotrJ policiji posrečilo priti na sled tatovom trinajsterih dragocenh slik. kj so bile razstavljene in ukradene prešlo leto n;! neki razstavi upodabljajoče umetnosti ki se je vršila lani poleti v Salzburgu. Med slikami so se nahajali tudi reak. eksemplarji iz ХШ. stoletja.
Tatvina je bila izvršena na skrajno rafiniran način. Uzmoviči so odnesli ukraden^ predmete najprej na Francosko potem so jih transportirali v Nemčijo. in ker jih niso mogli razpečati. so jih pretiholaDilj celo v Španijo. Povsod so jih sktšali prodati, toda starinarji so bili dovoli r/revidni, da ponudnikom niso nasedli. Ko so tatovi slednjič uvideli, da na zapadu ne bodo imeli sreče z ukradenimi predmeti, so prenesli slike na Poljsko kjer so jih skišali spraviti v denar Dri tatnešnjih arjstokratih in ve-likaših. Na Poljskem Da so imeli tatovi hudo smolo Policija jih ie izvohala, za-olenila ukradene predmete, in ne bo dolgo traialo. ko bodo tatovi vsi ped ključem ukradene slike pa se vrnejo pravemu lastniku.
ЏоМ potrebščine,
moderne srajce <z pol svie, sup» e svile, iz pnrna re-k ga oliiia. gale ovratni ce, samoveznice itd. Največ a zccra in naj-ceu-.jš nanup pri
Ora^o Schwab - Liub'iana
Renoviranje sfinge
Kakor je našim čitateljem že znano, je sklenila egiptovska vlada, da popol« noma renovira slovito sfingo, ki jo je v dolgi dobi tisočletij saharski pesek neprestano zasipaval, tako da je razmeroma le majhen del ogromnega kame» nitega umotvor ostal nedotaknjen. — Slika prikazuje priprave za renoviranje sfinge. V ospredju slike je zadnji del sfinge, njeno glavo pa vidimo v ozadju.
razvoj radia v јлдшј!
V sovjetski Rusiji se je radio čudovito hitro udomačil. Tako v mestih kakor na deželi ni že skoraj družine, ki bi r.e imela svojega lastnega aparata v hiši — Naša slika predstavlja delavsko rodbino, zbrano pri tradicijonalnem samo* varju, ki posluša radiofonski koncert.
Moderna stavbarska arhitektura
Chi!e=Haus, največja palača v Hamburgu, ki je bila nedavno dograjena. Njena
^р.чзНл "-rт-i i"'? r^o^j kakor no' ki'ometra.
Iv. Dobravec: ž- ^r 1 jm^
Sveto leto
(Odlomek povesti)
Prvo poglavje: Zabrezje Zabrezje je velika župnija pod Gorami. raztresena po šestih vaseh od i Glavana do Naklina.
Sedež župnije je v Zabrezju, najmanjši vasi med vsemi šestimi. Tam i« zunnišče. kaplanija. šola, orožniška Postaja, pošta in — popolnoma naravno — tudi največja in najbolj gospoda gostilna. Pri Petrmu ji pravijo, čeprav je gostibvčarju ime samo Pavel ter se po očetu niše celo za Šalamuna, j Sicer imajo gostilne tudi po drugih : vaseh, v Podbresru. v Borštu. na Rav- j "ici. v Gornjem in Spodnjem Dolu. toda to so le zostilnice in oživijo samo ^krat ali dvakrat v letu. Gostilna v j Gornjem Dolu ima celo posebno sobo s j Pogrnjenimi mizami. Zupnišče v Zabrezju je enonadstrop- ' prostorna hiša z gospodarskim pobojem, s k on j.«k: m, kravjim in svinjskim hlevom. Poleg gospoda župnika, še vedno krepkega šestdesetletnika. Prebiva v župnišču še petero ljudi. To se pravi, hlapca in dekle spijo v gospodarskem poslopju, le kuharica ima I
svojo sobo v župnišču. kar ji daje ugled in prednost pred drugimi posli.
Za dvonadstropno šolo je pritlična kaplanija, nekdanja cerkovnikova bajta, z majhnimi in zamreženimi okni. Pred kaolanijo ie obsežen vrt. zasebna last gospoda žuonika. ki goji tam čebele, zajce in perutnino.
V bajti je troje nizkih in ozkih sob. Prva. v katero vodijo na vse strani zibajoče se duri. je pravzaprav temna veža. iz katere se pride naravnost v eno in na desno v drugo sobo. V teh dveh sobah prebivata zabreška kaplana. ki sprejemata obiske v obema skupni veži.
Šolski vodja ima čedno stanovanje v šoli. učitelji in učiteljica pa morajo stanovati pri vaščanih. Mlada poštari-ca stanuje pri staremu poštarju, orožniki oa pri kovaču Jelenu.
Najlepša in naivečja hiša v Zabrezju ie razen šole Šalamunova gosilna ob cesti. V pritličju so tri gostilniške sobe. v prvem nadstropju prebiva Šalamunova družina, drugo nadstropje pa ima v najemu veletrgovec Sužnik v me stu.
Zabreški vaščani so večidel siromašni kljub lepi šoli. župnjšču. Šalamuno-vi gostilni in razkošni cerkvi.
Novo šolo so namreč postavili boga-
tejši kmetje v Gornjem Dolu in bogati posestniki na Ravnici. Hoteli so io imeti na gričku med Ravnico in obema Doloma, toda poslanec Vurnik, posestnik in gostilničar v Gornjem Dolu, se je v zadnjem trenutku premislil in podprl župnikovo zahtevo. S tem se je tako zameril volilcem v domači vasi in na Ravnici, da se izogibliejo njegove gostilne na pol ure daleč in da rajši hodijo v cerkev čez Boršt kakor pa po krajši poti mimo njegove gostilne. Ker pa so kmalu spoznali, da sicer lahko živiio brez njegovega vina. da pa ob sami vodi vendar ne kaže umreti, so prosili oblast za drugo gostilno v Gornjem Dolu. ki naj bi jo prevzel Vurni-kov sosed Frantar.
Ko ie poslanec zvedel za to namero, ie iskal pomoči pri gospodu župniku, ki se ie nemudoma potrudil k orožnikom. Tako ie dobila gosposka od vseh merodajnih krajevnih činiteljev soglasno sodbo, da bi bila druga gostilna ! v Gorniem Dolu odveč, zlasti ker je Vurnrkova gostilna vzgledno narodna in , krščanska.	j
To ie storil gosnod župnik z mirno j vestio. čeprav se ie zavedal, da je Frantarjev Andrej zvozil brez najmanjšega posvetnega računa dolgo vrsto lesa za prezidavo cerkve in da je še v.
zadnjem času daroval največji prispevek za nove zvonove Župnik je storil to iz hvaležnosti do Doslanca, ki je preprečil zidavo nove šole na gričku, naravnem središču cele župnije, ki pa ie seveda preveč oddaljeno od župni-šča.
Tudi za cerkev so skrbeli prej vsi dragi župljani nego zabreški. V prvi vrsti oni z Ravnice in iz Gornjega Dola. Celo daljnji Podbreg ie bil pred Za-breziem. Bogata Seliškarjeva Mana iz Spodniega Dola pa ie prinesla gospodu župniku denar za vse stroške, ki j h je bilo treba plačati za delo v notranjosti cetkve. Da bi bila njena zasluga v nebesih večja, je rekla, da pošiljajo denar vsi župljani. Obenem je ovila rožni venec okoli prstov in pobožno pripomnila. da itak nima nobenega, kateremu bi zapustila denar, njena nečakinja Majda pa ga ne potrebuje, ker gre v samostan. Župnik je biagroval njeno Dožrtvovalnost ter priporočil njenemu dobremu srcu tudi prezidavo župni-šča. Stara Mana je v hreoenenju po popolnosti razumela žunnikove besede in se ie ravnala po njih.
Po žutmikovem mnenju so zabreški vaščani zelo dobri verniki, ker jim ne rojijo po glavah prekucuške misli, ki jih je zaneslo učiteljstvo v druge vasi.
zlasti v Gornji Dol in na Ravnico, kjer imajo celo Čitalnico in predavanja.
Prosvetljenci v Zabrezju se shajajo dvakrat na teden pri Petrinu. kjer ob vinu razpravljajo o dnevnih dogodkih, kajti po mnenju šolskega vodje gostilna ne sme vnlivati na nrosveto. Odkar je oropadel gospod Šalamun pri postavljanju kandidatov, se v njegovi gostilni ne sme govoriti o ustanavljanju prosvetnih društev.
Zato pa je bil gospod župnik tem bolj delaven. Po njegovem naročilu je govoril novi kaplan kar tri nedelje proti izmišljenemu širjenju brezverstva in je proglasil bratovščino sv. Agate za edino rešitev v nevarnih povojnih časih. Ker je novi kaplan lep mož. so se vpisale v bratovščino vsa dekleta, ki so Dri nočnih obiskih prigovarjala fantom, naj tudi oni vstop:jo v sveto družbo. Starejši in zakonci, moški in ženske. so vsi pristopili v postranske bra-tovščne in tako ie bila vsa župnija, razen Ravnice in Gornjega Dola, kjer jim je bilo več za šolo in za novo gostilno, organizirana v milosti božji. Gospod župn:k ie dobil od škofa pohvalno priznanje. verni župliani pa so kupili novo dragoceno bandero z darovalnim pismom, da smejo nositi bandero samo najzvestejši člani bratovščine sv. Asa«
Smrt radi zamenjave zdravila
V Bratislavi ie zbolel kmetici Jožefi Kellermannovi njen šestletni siiček. Otrok ie tožil o tolečinah v želodcu in droboviu. nakar ga je mati peljala k zdravniku. Ta ga je natančno preiskal in je ugotovil da boleha deček na želodčnem in črevesnem katarju. Napisal je recept in določil za zdravljenje kalo-melski prašek.
Mati ie plačala ordinacijo, vzela recept in šla v lekarno po zdravila. V lekarni je vršila službo farmacevtka, ki ;e v hipni razburjenosti mesto po kalome-lovem prašku segla po morfiju in ga izročila materi . . . Kmetica je vzela me-dikament in se odpravila proti domu.
Dve uri po odhodu kmetice pa je pritekla k zdravniku farmacevtka ter mu ie povedala, da se je zmotila in da je ženski dala mesto kalomela morfij. Zdravnik se je takoj odoravil za kmetico, da bi rešil otroka. Prišel pa je prepozno. Kellermannova ie že dala sinčku prašek, in ko je zdravnik prišel, da bi otroka rešil, je bil dečko že mrtev. Oblasti so uvedle orcti farmacevtki predpisano preiskavo.
*
čude.i slučaj zamenjave strupa s serumom se je zgodil tudi v Badenski otroški bolnici poleg Dunaja. Tamošnji zdravniki so cepili šest otrok proti dif-teriji s serumom, ki so ga v ta namen dobili iz seroterapeutičnega zavoda na Dunaju. Vsi otroci, ki so bili cepljeni s tem serumom, pa so kmalu umrli.
Radi tega so pristojne oblasti pod-vzele strogo preiskavo, v kateri je prišlo na dan. da je zavod za razpošiljanje seruma na Dunaju napravil usodno napako ter je razposlal na podrejene bolnišnice strup v dobri veri. da gre za serum, ki učinkuje proti difterijL Avstrijska vlada je radi neprevidnega ravnanja odstavila upravitelja zavoda, več zdravnikov pa se bo še moralo zagovarjati pred sodiščem.
Temperatura zemlje
V	naših zemljepisnih širinah se temperatura zemlje v globini približno 25 m sklada s srednjo letno temperaturo opazovališča. Od te globine dalje narašča temperatura pri vsakšh 33 m za 1°. Število 33 imenujemo geoter-mično zemijetoplotno stopnjo.Ta stopinja nikakor ni tako stalna, kakor trdijo nekatere geološke učne knjige. Vobče so raziskavanja o zemeljski temperaturi še zelo nepopolna in zato je tembolj razveseljivo dejstvo, da je U. S. Geological Survey v Ameriki sestavil podatke, ki se tičejo notranjosti zemlje, in razen tega podvzel tudi nova raziskavanja.
Največ merjenj je bilo dozdaj izvršenih v rudnikih in vrelcih. Iz teh merjenj izhaja, da je geotermična stopnja podvržena različnim okoliščinam, te pa so odvisne od lokalnih razmer. Tako znaša n. pr. na dnu 1000 do 1600 m globokih bakrenih rudnikov, ki se nahajajo na gornjem Michiganskem polotoku v bližini mrzlega jezera Lake Superior, temperatura 15.15 do 32.22°, dočim je srednja letna temperatura na površju zemlje v tistih krajih le 6.67°. Geotermična stopnja je torej tam 654S do 76.8 m. v srednjem in južnem Michiga-nu pa je le 22 do 49 metrov. V Južni Dakoti in na Nelvaski, ki sta bogati na vrelcih in gejzirjih, pade stopnja na 27.4 do 11 metrov; v Idahu kjer kaže zemeljska skorja še vulkanske lastnosti. pa celo na II do 5.5 metrov. Geo-termačna stopnja je. kakor kažejo raziskovanja, tudi nižja v mlajših plasteh zemeljske skorje kakor v starejših.
V	»Sciesntific American« poroča O. Wîlson o merjenju, ki jih je podvzel van Orstrand s posebnimi za to pripravljenimi toplomeri v najglobljem rudniku, ki se nahaja na naši zemlji. Je to petrolejski vrelec v Zahodni Vir-ginLii, ki ga je izvrtala Hopp Natural Gas Company. Globok je 2310 metrov. Srednja letna temperatura znaša v tistih
krajih 11.7®. Van Orstrand je izmeril do globine ca. 670 m temperaturo vsakih 33 metrov, od 670 m pa vsakih 80 metrov. Rezultat njegovega dela se popolnoma sklada s podatki, ki jih je isti raziskovalec dobil v drugem najglobljem rudniku na svetu, ki leži istotako v Zahodni Virginiii. Poslednje merjenje v globini 7500 čevljev je izkazalo 75.9". Geotermična stopnja ie torej za ta rudnik 19.8 metrov; za drugega 21.3 metrov. za ostale kraje Zahodne Virgmiie pa je le neznatno višja.
Čudodelka iz Sashaloma
Pred dnevi se je v Budimpešti vršil zanimiv proces. V bližnji občini Sasha-lom se je namreč nedavno pojavila neka čudodelka, Wunderlich po imenu, o kateri je nastal glas, da ozdravi s pomočjo magnetičnih potez vsako, tudi najhujšo bolezen. Čudodelko so zato povabili v Budimpešto pred komisijo strokovnjakov, da tam pokaže, kar zna.
Komisija je posadila čudodelko v ve-ISko dvorano ter privedla pred njo celo vrsto bolnSkov. Med temi so se nahajali bolniki na očeh in ušesih in hromci. Demonstracija pa se ni posrečila. O popolnem fijasku sicer ne moremo govoriti, vendar ni na stvari prav nič več kakor zgolj sugestija, s katero ie čudodelka na nekaterih bolnikih uspela toliko, da jim je olajšala bolečine. Komisija je torej ugotovila, da v večini primerov čudodelka ni dosegla nikake-ga zboljšanja, nalahno zboljšanje pa le pri tistih bolnikih, ki so po svoji inferi-jorm inteligenci ali mediumistični naravi dovzetnejši za sugestijo.
Čudodelka uživa v krajih okoli Budimpešte tolik sloves, da se mora pred stotinami in stotinami pacijentov skrivati in zaklepati v hišo. Tudi v Budimpešti se je po končani preiskavi jedva ubranila navaljujočih pacijentov.
Neobičajna rastlina
Na mehikanskem ozemlju v Ameriki so nedavno odkrili novo narkotično rastlino, ki baje podeljuje ljudem dar vidovitosti. Rastlini je ime »pejot« in francoski kemik Rue. ki je delal poizkuse z rastlino, se je uveril. da pričara slika človeku pred oči lahko najnever-jetnejše podobe, če se je le z jezikom dotaknil njenega gomolja.
Dovolj je, da človek zapre oči, pa se mu prikaže v duhu svet baik. fisrur in cvetja najraznovrstnejših oblik, in slike, katerih si ne more predstavljati najrazvnetejša fantazija. Če pa se gomolj te rastline prekuha in p'je človek ta sok. ima čudovite sanje. Odpre se mu svet, katerega nihče ne sluti. Dr. Rue je n. pr. dal piti sok te gomoljike neki dami, ki je nato sanjala zelo čudne sanje in je videla ljudi in prostore, o katerih ni slišala še nikoli v življenju.
Najbolj pa je osupnilo dr. Rueja dejstvo, da so se dami prikazale stvari, za katere je vedel samo on in katerih ni poznal nihče razven njega. Podoba je torej, da povzroča zauživanje soka te rastline tajno prenašanje vtisov od človeka na človeka. Ko je dama kemiku opisovala prikazen, se je dr. Rue lahko uveril, da se njeno pripoved ova-nie do zadnje natančnosti viema s tem, kar je on pred kratk!m doživel. Poleg tega pa je dama lahko ooisala reči in predmete, katerih ni dr. Rue nikoli videl sam in o katerih se je šele naknadno prepričal da so take. kakor se ie glasil opis.
Sok pejota torej očividno podeljuje ljudem nenavadno zmožnost, za katero ni do danes še nihče vedel. Kemik varuje svoje poizkuse in obljublja v kratkem svetu nove senzacije.
LILI DAMITA Mihael Kertesz FIJAHER N= 13.
Največja tvrdka na svetu
Kakor poročajo ameriški listi, se je na nedavnem letnem zborovanju new-yorskega bančnega udruženia ugotovilo, da je United Steel Corporation (po naše bi rekli: Združena Jeklarna). ki letos slavi petindvajsetletni«) svojega obstoja, največja tvrdka na svetu.
Celokupni promet te tvrdke je tekom 25 let prekoračil enormno vsoto enega bilijona dolarjev. Plač in zaslužkov je bilo doslej izpiačanih za preko 6 milijard dolarjev, a delničarji so poba-sali že nad eno milijardo.
Ko je Steel Corporation pričela leta 1901 obratovati, je imela v svojem de-
lokrogu 50 jeklarn. Danes pa spada v njeno interesno sfero 130 velikih kon-cernov, ki posamič združujejo cele vrste podružnic in manjših podjetij. Celokupno zaposluje Steel Corporation kot samostojna tvrdka 246.758 delavcev in nameščencev, in jim je samo v prošlem letu izplačala nad 800 milijonov dolarjev zaslužka.
In navzlic temu, da so se zaslužki vseh zaposlenih tekom 25 let zvišali povprečno za 15 do 25 odstotkov, je tvrdki vseeno uspelo z neprestanim tehničnim izpopolnjevanjem obratnega aparata tekom let znižati cene za 20, pri nekaterih izdelkih pa celo za 30 odstotkov.
Italia Piccola v Chicagu
(Slika iz laške četrti mesta Chicaga.)
Chicago, oočetkom marca.
Na Polkovi ulici ie počila bomba.
Okna se odpirajo. Radovedni obrazi pokukavajo in zopet izginjajo. Po železnih ter lesenih preperelih sapnicah hite prebivalci iz hiš na cesto in se pridružujejo na vogalu Polkove ulice drveči množici. Skupina debelih, znešeno opravljenih babnic se ie nagnetla k oknu umazane zelenjadne trgovine, ta-koi nato pa so se zaporedoma orivaiile na cesto. Z nebrojno otročadio podvi-žejo proti vogalu.
Zastal je ves promet. Poulična železnica je obstala na vogalu, tanjo nestrpno tulijo avtomobili, med katere ie zašel s svojo mulo razvažalec banan in pomaranč. Z nasprotne strani ceste se skozi stoječe avtomobile preriva staro in mlado, blatni in raztrgani otroci ter sivi starci ob palicah. ooameričameui sicilijanski »flapperji« z debelim rdeči-lom na ustnah in prožni, mali. vendar lepo poiikani in počesani mladen:či.
Na vogalu je že velika -rruča 'iudi. Par policajev se trudi z radovedneži, ki silijo kar skozi vrata in skozi razstre-ljena okna priti v razdejano delavnico umetnega kamnoseka gospoda Pomodo-rija Šipe na tleh žvenketaio in se še krušijo od velikega okna; ženske s\are otroke, naj boso;iogi ne stooa î v bližino na tleh drobečeg.i se stek'a.
Due morti! Iz delavni-e ie prišel glas. Od ust do ust gre. Matere z otroki ra nedriiih javkajo dalje v gručo. Množica se razhaja, da ponese domov vest o dveh mrtvih. Pritekajo pa drugi, vedno več se nabira otročadi, ves promet ie obstal in nastopiti je morala policija, da ga razreši.
Z daln egi konca Polkove ceste se sliši zvon. Policiia z ambulančnim vozom prihaja, pa mora precej oddaljena obstati, ker velikn se ie nabralo ustavljenih avtov in pouličnih železnic. Z nosilnicami hiteč si delajo not med številno gručo radovednega prebivalstva »Male Italije«.
Vse se vrš hitro Preiskovalna komisija si beleži podatke, dohiteli jezuit se ukvarja z umirajočim, ambulančni strežniki odnašajo mrtveca, publika zija. V po! ure na vogalu že ni drugega kakor skupina otrok, ki zbirajo šipe razstre-Ijenega okna Promet se vrši mirno
dalje, saj zgodilo se ni nič novega. *
Pod stolpom Madonne Immaculate se zbira procesija. Vsa Italia Piccola. kar leze in gre. se je danes zbrala po širokem trgu pred katedralo Brezmadežnega Spočetja, ki z visokim stolpom kakor naioblastnejša kraljica v vsi svoji krasoti mogočno nadkriljuje mestni četrti najbolj raztrganih in umazanih poslopij v Chicagu.
Visoke stopnice vodijo do ogromnega bizantinskega vhoda v katedralo, na obeh straneh so skupine zastav, soh. nebesc, zvončkov, sveč, praporov raznih društev M.a ter. Iv žie svetega Roka. Frančiška Asiškega ln svetega Antona Padovanskega. Ministranti se kažejo v belih oblačilih, deklice nosijo vence na glavi, roji menihov v pripro-stih oblačilih in visoka duhovščina v zlatih ornatih: za vse je dovolj prostora na ogromnih stopnicah na pragu čudodelnega Brezmadežnega Spočetja.
Vsa duhovščina ie iz cerkve. Ljudstvo poklekuje. zvončki pozvanjajo in
iz zvonika doni mogočni zvon. Ves v rmenem zlatu se visoki cerkveni dostojanstvenik z monštranco v rokah teatralno suče na vrhu stopnic in blagoslavlja trkajoče se množice.
Procesija vstane. Reditelji med nepreglednimi množicami iužnega italijanstva delajo pot za procesijo. V špaiirju vse Male Italije duhovščina preide obsežni trg. Njen blišč v solnčnem svitu slepi oko; svila in lesene, v živih barvah slikane sohe. menihi s trdo sklenjenimi ustnicami, visoki kanoniki s škofom, vse pristno italijansko se vrsti med srečno množico, ki ponovno in ponovno poklekuje. ko nesejo iimo Najsvetejše. Vse ie mirno in v tihi blaženosti kleči, samo kolektorji niso pokleknili Teh je vse polno med množico po trgu. ki zvončkljajo in pobirajo mile darove v
čast Madonni Immaculati.
•
Podam vam sliko sicilijanskega kralja v Chicagu.
Mož je majhen, čokat, zagorel, precej rejen. vendarle koščenega obraza. Taki so vsi ugledni prebivalci Male Italije, samo omenjeni Giovanni Vinci se razlikuje od njih po svoji veliki denarni mošnji, ki si jo ie napolnil s svojim spretnim tihotapstvom in z najemanjem poboinikov med svojimi uglednimi sosedi.
Gospod Giovanni Vinci je obogatel čudovito hitro. Deloma mu je pomagala Madonna Immaculata. Nji sicer pobožni Giovanni pripisuje vse zasluge za pridobljeno slavo in bogastvo, ampak bržčas je v tem pogledu malo pregoreč, kajti znana reč je. da je Giovanni včasih celo sam prizna!, da služi lepe dolarje tudi na druge načine.
Spoštovani gospod Giovanni Vinci je velik prijatelj vseh pravovernih Italijanov. gospoda čikaškega kardinala. — ki mu je po zadnjem posetu v Rimu prinesel lesen križec od samega premilega svetega očeta. — nadalje gospodov pri administraciji čikaške policije, ki so tudi verni katoličani in kardinalovi prijatelji, ter prijatelj še mnogih drugih odličnih mož v politiki. Dasi je imel gospod Vinci svoječasno. zlasti takoj no prihodu iz Sicilije, precej smole na sodiščih, ima danes pri policijski administraciji iako intimne prijatelje, ki jih včasi povabi celo na svoj dom.
Poglejmo še na dom gospoda Vincija. Po mnenju njegovih prijaznih rojakov je Giovanni storil največjo napako v svojem življenju, ko se je od njih preselil nekoliko izven Male Italije, v kraj. kjer raste okoli hiše drevje in je hiša sama še lepša kakor župnišče kateregakoli duhovnika v četrti Male Italije Pa ker je odlični Giovanni Vinci tudi moder mož, si je znal obdržati prijateljstvo svojih bolj revnih sosedov. Podaril je namreč par tisočakov Brezmadežnemu Spočetju, a ko je bil pogreb njegovega najboljšega prijatelja in tavnega tihotapca Balegnonina (znanega tudi kot ievo oko organizacije »L' Mano nera« — Vinci je desno oko) se je postavil s petindvajsetimi tisočaki zlat križ na mavzolej v tihotapski vojni ubitega prijatelja.
Na domu gospoda Giovanna Vincija je samo pristno-italijanska služinčad. kar je bilo tudi že precejkrat naznanjeno v dnevniku, ki po mestni četrti nosi ime »Italia Piccola«. Signora Vinci se nam-
te. ki je rešila Zabrezje pred razkri-stjanjenjem.
Tako je bila zabreška inteligenca obsojena na delovanje pri Petrinu, ki je tudi že pričel razmišljati o svoji osa-melosti izven nove bratovščine, zlasti potem, ko je odklonil svojo hčer učitelju Dobniku, ki se ni mogel približati nadučiteljskemu mestu, za katero je bil šolski vodja Petrič po njegovi sodbi že prestar.
Včasih, kadar je bil doma. je prišel k Petrinu tudi visokošolec Tome Bre-gar. Balcetov iz Spodnjega Dola. Govoril ni veliko. Poštarica Malči ga je rada dražila s Seliškarjevo Majdo, ker je vedela, da je namenjena za samostan in ker ie na pošti videla njegovo pisavo na pismih, ki so med počitnicami prihajala na Majdo.
Ker je Zabrezje čudovito lepa pokrajina, jo radi obiskujejo tujci, zlasti turisti. Od Zabrezja čez Boršt in Pod-breg je jedva dve uri hoda do ponosnega Glavana. Nad Ravnico pa se dviga zamišljeni Naklin. Pot čez Gornji Del je zložna in prijazna.
Najlepši del zabreške župnije je Sp. Dol. ki se zdi višji od Gornjega ter ima svoje ime po južnejši legi. Od Zabrezja do prve hiše je poldrugo uro. Vseh hiš ima ravno trideset Najlepša je Seliškarjeva. ki stoji na vzvišenem mestu kot čuvarica ostalih. Pod njo je majhna gostilna pri Rakarju. katere gospodar je brat pokojne Seliškarjeve matere, umrle na porodu prvega otroka. Njegova sestra Mana, pobožna in
bolehna ženska, je prevzela po njeni smrti materinske skrbi za Majdico in po smrti njenega očeta tudi očetovske.
Spodaj ob potoku sameva Balcetova hišica, ki je bila nekdaj skromen mlin. Pred hišico stoji še vedno Izrabljeno in odkrušeno mlinsko kolo. V tej hišici se je rodil sinu zadnjega mlinarja Janezu Bregariu sin Tone. ki ga ie poslal oče v šole, da postane gospod, ker je tedanji kaplan, pokojni pisatelj Sr-nik. spozna! v malem Tončku izredne darove.
Med Seliškarjevo hišo in Balcetovo hišico je veliko sovraštvo, ki vedo zanj vsi župljani od Glavana do Naklina, toda nihče ne ve natančno, zakaj in kako se je rodilo. Vsi se čudijo temu. saj ie od Seliškarievih ostalo pravzaprav le še ime.
V zadnjem času se je vrnil iz Amerike Balcetov Tine, s priimkom Pu-helj, ki je kupil sosedno posestvo prav gori do Seliškarievih. Tik Rakarja hoče zgraditi gorsko zavetišče za zapuščeno deco. Seliškarjeva teta Mana je zaman prosila pomoči pri gospodu župniku. zaman nosila za maše, se postila in opravljala kleče devetdnejwice. Vozniki že vozijo les in delavci kopljejo zemljo. Rakar. ki je v začetku spremljal svojo sestro k župniku in jo podpiral v sovraštvu do Balcetovih. se je čez noč spremenil. Z veliko prijaznostjo in še z večjim dobičkom streže voznikom in delavcem, ki kopljejo za njegovo hišo. da se zdi, kakor da bi podkopavali temelje Seliškarjevi hiši...
A. P. Čehov:
Strašna noč
Ivan Petrovič ie postal čisto bled. privil ie svetilko in pričel s tresočim glasom pripovedovati:
»Velika tema ie ležala nad zemljo v noči pred Božičem leta 1883.. ko sem se vračal s spiritistične seje domov Ulice, skozi katere sem šel. niso bile razsvetljene. Stanoval sem poleg cerkve Marijinega vnebovzetja v Moskvi, v hiši visokega uradnika Mihajloviča; torej v najbolj pustem delu mesta. Težke in temne misli so me nadlegovale na poti proti domu.
»Tvoje življenje se bliža koncu... Delaj pokoro...«
To je bil stavek, ki mi ga ie razodel duh Spinoze. ki ga je z onega sveta poklical spiritist. Prosil sem. naj duh ponovi stavek, in ta ga ni le ponovil, ampak še pristavil: »Danes ponoči...« Ne verujem v soiritizem; toda misel na smrt me je užalostila in preplašila. Smrt. gospodje. je nekaj neizogibnega, nekaj vsakdanjega; vendar ni človeški naravi že misel nanjo za to nič manj zoprna in strašna... In tedaj, ko me je obdajala neprodirna. mrzla tema in so velike in težke deževne kaplje bile ob tlak in Je veter iečal nad visokimi strehami, ko nisem videl žive človeške duše in slišal nikakega človeškega glasu, tedaj je neskončen, nepopisen strah objel moje srce... Čeravno nimam babjega srca-sem vendar gledal le naprej in sem se bal pogledati na stran ali celo nazaj. Mi-
slil sem. da gotovo ugledam smrt v podobi blede žene. če se ozrem.«
V močnem razburjenju je Petrovič vzdihnil. izpil kozarec vode in nadaljeval:
»Ta grozni strah, ki si ga gotovo lahko predstavljate, me ni zapustil niti takrat. ko sem stopa! po velikih stopnicah. odprl vrata in stopil v stanovanje, kjer je bilo čisto temno Strašno je zunaj divjal in tulil vihar in se zaletaval v okna. kakor bi želel vdreti v gorko stanovanje.
»če smem verjeti duhu.« — sem rekel smehljaje sam pri sebi. — »bom moral umreti ob žalostni pesmi tulečega viharja«...« To ni ravno prijetna misel! Prižgal sem žveplenko... Veter je močneje zanihal. Tiha. tožeča pesem se ie izpremenila v jezno bučanje. Spodaj nekje se je z močnim ropotom zaprlo priprto okno. »Ubožec, kdor je v taki noči brez strehe.« sem si mislil.
Toda nisem imel časa udajati se ta-skim mislim. Ko je žveplenka razsvetljevala sobo in sem se zbegan ozrl okoli po sobi. sem zagledal nekaj nenavadnega. Kaka škoda, da ni dosegel vihar žveplenke! Potem ne bi bil videl morebiti ničesar in moji lasje ne bi vstali od strahu. Zakričal sem. stopil korak nazaj in zaprl od groze in velikega strahu oči...
Sredi moje sobe je stala krsta.
Modri plamenček ni dolgo trepetal; toda imel sem dosti časa. videti glavne obrise krste. Videl sem jo. vso črno. okrašeno z zlato pobarvanim papirjem.
reč ravnotako dobro razume na umno gospodarstvo kakor njen spoštovani soprog. Zato ženica ve, kakšno služinčad najeti, da zavaruje hišo ored kakimi ne-pokllcanci. ki bi se vzlic priiatelistvu na policiji, na sodniji in pri čikaškem Kardinalu zmotili in morda po nepotrebnem prišli kaj stikat v njeno in gosuoda Vincija ugledno hišo.
Na stanovanju Vincijevih se izrazito pokazuje. da ie družina zavedna in si-cilijanska. Opremili so sicer hišo z vsemi amerikanskimi udobnostmi: skoro v vsaki sobi imajo telefon: najboljši radio-aparat. kar iih ie bilo na trgu. so kupili (tudi to ie objavila »Italia Piccola«); električna razsvetljava in kurjava ie cri Vincijevih perfektna kakor malokje. a v garaži imajo ravno nov cadillac in pred letom iz Angleškega imoortirani royce.
Vse napisano zadostuje, da čitatelji vedo. kako odlična oseba ie gospod Giovanni Vinci. Italijani sami ga itak vsi poznajo, če ne drugače pa oo njegovih slikah, ki jih vidijo najmanj vsak teden enkrat v neodvisnem listu »Italia Piccola.« Saj o niem tudi gre glas. kako zelo premožen ie med vsem prebivalstvom Male Italije Gospodje v cerkvi celo pridigajo o njem. kako vzoren ka'oliski mož in praktičen podoirateli cerkve ie. Prav dobro ga poznaio tudi v nainižJli nižinah »Italije Piccole«. kjer iz navade
njegovega imena niti ne izgovarjajo. •
Če iščete tihotapce, iih najdete nailaž-je v Mali Italiji. Ravnotam boste tudi najhitreje lahko najeli kriminalce, kate-terih zmožnost vam ie že naprej za-garantirana.
Italia Piccola ima naiveč zagaman-cev, kar je menda vzrok, da je v nji tudi največ samostanske in posvetne katoliške duhovščine. Mogoče je tudi obratno.
Ako se želite nalezti uši. ooidite k procesiji pri Brezmadežnem Spočetju v Mali Italiji.
Največ raztrganih bajt in več smradu kakor v razvpitih čikaških klavnicah, je v laški četrti mesta Chicaga. Tudi podgane nimajo nikier tako brezskrbneza življenja kakor ravno v Italiji Piccoli.
Če ste si zaželeli avantur in strelia-nia. podajte se v laški četrt Chicaea. Pazite pa pri tem. da iih ne dobite do buči. Sploh vam svetuiem. da se v Malo Italijo ne podajate, ako nimate prav trdnega želodca in butice. A. K.
X Aleuti pred preselitvijo. Radi nezdra» vega vremena in drugih neprilik, katerim so izpostavljeni prebivalci komanderskega otoka, ki leži vzhodno od Kamčatke, so sklenile sovjetske oblasti Dalnjega Vzho> da, da bodo prepeljale Aleute, prebivalcc tega ozemlja, na obalo korfiškeea zaliva, ki leži v severnem delu Kamčatke. Prest« litev se bo izvršila na državne stroške in je vlada sklenila podpreti akcijo s tem, da bo dala ljudem za leto dni na razpolago vso potrebno opremo kakor tudi pripomoči ke, ki so potrebni tem ljudem pri izvrše» vanju njihovih obrti.
X Trockij, profesor za žurnalistiko. Ko. i. isti'"ni prv. sovetske Rusije, Lev Trockij, je po vesteh iz Moskve sprejel po» nudeno mu stolico za žurr.alistiko na mo< skovski nolitični visoki šoli. V tekočem sc» mestru Ho predaval o naslednjih temah: Glavne napake ruskega tiska. Informacije. Gradivo a poročila. Kovina, „ii jez... in stil. Kontakt z bčnstvom ter vzgajanje korespondentov iz delavskih in kmečkih sloiev.
X lz Berlina v Moskvo v dvanajstih urah. Listi poročajo, da se bo zračna zveza med Berlinom m Moskvo tekom letošnjega leta znatno izboljšala. Dosedaj je bila Nemčija zvezana z Rusijo preko Konigsberga in pri tem je bilo precej težkoč radi berlinskega brzovlaka, V kratkem pa se nedostatki cd» pravijo in potem bo mogoče dospeti z le« telom iz Berlina v Moskvo v dvanajstih urah. To reformo je baje omogočilo dej» stvo, da bodo letala prevažala pasažirje tudi ponoči, čemur so sc doslej izogibala.
X Grofica Bothmerjeva obsojena na dva tn pol meseca ječe. Zadeva grofice Both» merjeve kar noče vzeti konca. Proces se vr» ši za procesom, za eno razsodbo prihaja druga in stvari, ki so bile sprva škandal» nega značaja, so sedaj čisto navadne belež» ke v berlinski kroniki izpred sodišča. Tako jr bila na pr. zadnje dni grofica Bothmer» jeva zope* nkrat obsojena, ker je doka» zt j, da je ponarejala listine. Dobila je za» to dva in pol meseca ječe.
Na sredi ie bil pritrjen velik in lep križ. So reči. gospodje, ki si iih dobro zapomnite. čeravno ste iih videli le trenutek. Tako je bilo tudi s to hrsto: komaj eno sekundo sem jo videl; toda še danes se spominjam vseh njenih podrobnosti. Bila ie določena za sredn.ievelikega človeka Dragocene noge pri krsti in le?i. kovinski držaji so pričali, da je bil mrlič bogat.
Ves zmeden sem pobegnil iz sobe in hitel brez prevdarka in premisleka od velikega strahu po stopnicah. V veži in na stopnicah je bilo temno; noge so se mi zapletale v dolgo suknjo. Čudno, da nisem padel in si polomil vseh kosti. Na cesti sem se naslonil ob goli železni kandelaber. da bi se odpočil. Srce mi .ie močno bilo; komaj sem dihal...«
Eden izmed poslušalcev je privil svetilko. da ie gorela svetleie. in se je pomaknil bliže pripovedovalcu, ki je nadaljeval:
»Ne bil bi se čudil, če bi zagledal v sobi ogenj, tatu ali besnega psa ... Ne bil bi se čudil, če bi se vdrl strop ali tla. če bi se porušile stene. Toda kako je prišla krsta v mojo sobo? Odkod je prišla? Kako more priti v sobo revnega uradnika draga, aristokratska krsta1 Kdo je bi! umrli človek, ki me ie obiskal na tako redek in strašen način? Čudna zagonetka!
Mislil sem: Če se ni zgodil čudež, potem tiči vmes gotovo hudodelstvo. Vrata so bila med mojo odsotnostjo zaprta in zaklenjena, in kraj. kjer se ie nahajal kliuč. je bil znan le mojim pri-
Kino
Filmski teden
Zorro. V glavni vlogi Douglas Fairbanks, Matica. — Leta 1919 ie ustanovil Douglas Fairbanks, ki ie dotlej sodeloval Dri Para-mountu. lastno filmsko druibo k! lo je k> s»i! na ime »Ujedinjeni umetniki« (United Arrists). Novi družbi so se takoi priključili Mary Pickford (Douglasova žena) režiser Griffith in Charlie Chaplin. Se isto leto ie izšel prvi Douelasov film produkciie United Artists pod naslovom »Njeg. veličanstvo«. Druži njegov večji film je bi! »Zorro«, ki ie bil izdelan leta 1920. Vsi drugi Fairbanksovi filmi, ki smo iih videli v L'ubliani. so novejšega datuma. Tako parodija »Triie mušketirji« (1921) »Robin Hood« (1922) in »Bag-dadski tat« (1923-241.
Čeprav naistarejši izmed vseh navedenih filmov, ki so iih v Ljubljani predvajali. Zorro skoroda ne zaostaja za niimi. Res. da je tehnika mestoma močno zastarela da ie režija ponekod pomanjkljiva. ponekod Dre-natrpana z odvišnimi drobniariami — ali vzlic tem nedostatkom (ki bi iih pred dve.ni, tremi leti niti ne opazili) moremo šteti »Zorra« med naiusDelejše filmske produkte. Douglas Fairbanks ume vliti v film, česar ne zna ne Luciano Albertini ne Harry Piel ne noben drug fimski akrobat: poezijo. Njegovi filmi so kakor iunaška zgodba a-i lepa pravljica. Čaru niegove osebnosti ne odoli ne preprost predmestni delavec, ki ga je po težki dnini izvabila v kino želia. da vidi senzacije ln akrobaciie. ne inteligent. ki Išče v filmu globljega užitka: esprita in humorja. Zakaj Douglas ie vse obenem: nedosegljiv akrobat, duhovit Hubimec in zdravega humorja poln iunak. Ustvaril ie v filmu povsem nov tip. ki ne pristoji nikomur drugemu kakor samo njemu. In v tem ie njegova veličina. Fairbanks ie vedno zaščitnik bednih in nesrečnih in neizprosen sovražnik zatiralcev in mogotcev. Kdo bi torej ne čutil simpatij zanj? In zato tudi ni čudno, da gledalec niti za hip ne podvomi v neverjetnost deiania
Zorro ie kakor polbog iz Iliiade. Njemu se posreči vse. ker ic nemogoče, da bi se mu ne posrečilo. Ne kakor deus ex machina, nego liki vsepričujoči in vseznaioči dobri duh se pojavi vedno povsod, kjer ie sila največja. In sleherno situacijo reši z lagot-nostio, ki je lastna samo Douglasu. in vedno mu igra na ustnah smeli, neodoliivi, vase zaupaioči nasmešek, ki potegne celo dvorano za seboj. Niegove akrobatske zmožnosti so uprav prislovične, njegovi dvoboji vir-tuoznost. Filmskih trikov Douglas ne pozna.
»Zorro« ie doživel v Liubl ani velik uspeh. Pokazal je. da ie mogoče ustvariti film. ki ugaja tako široki publiki kakor filmski aristokraciji. Ob »Zorru« sta še srečala dva okusa, ki se sicer le redko snideta. In menimo, da tolmačimo želje vse liubljanske kinopublike. če apeliramo na naša kinopod-jetja: prinesite nam čimprej nadaljevanje »Zorra«. orinesite nam »Dona X.. Zorrovega sina«!
Monte Carlo (Matica) ie eden iz.ned najnovejših francoskih filmov produkcije 1925-26. Žal mu tega ni videti. Deianie Je na moč dolgočasno, banalno in razvlečeno v neskončnost. Igra ie iedva povprečna in ne nudi ničesar izrednega Na vsem filmu so omembe vredne le nekatere posrečene slike s francoske rivijere. — Precej boljši ie bil francoski film P r i n c s a in klovn (Dvor). V glavnih vlogah nastopata Huguet-te Duilos in Charles de Rochefort. znana francoska filmska igralca, ter Magda Roche, žena Rigoulota. najmočnejšega človeka na svetu. Poleg dobre igre in napete vsebine je zlasti ugajala lepa fotografija. — J u s t i -f i k a c i i a nedolžnega na električnem stolu (Dvor) je. sodeč po igri. fotografiji in režiji, stareiši ameriški film. Vsebina je interesantna, tendenca zdrava, le škoda, da režija svoii težki nalogi ni bila kos. Tehnika deiania, z dvema pe-ripetijama (v početku in na koncu), je popolnoma zgrešena in vpliva slaba na razpoloženje gledalca, ki ne pričakuje viška že v 1. aktu. Zato zanimanje od deiania do deiania pada, namesto da bi naraščalo. No, vzlic tej hibi je film naši publiki dokaj ugajal. predvsem vsled dobre in realistične igre glavnih interpretov. — Bela vešča (v glavnih vlogah Barbara la Marrin Conway Tearle). Ideal. — Originalna osebina ln prvovrstna igra sta veliki prednosti tega filma. v katerem igra v naslovni vlogi pred tedni umrla Barbara Ia Marr. Film ie bogat na jakih prizorih, v katerih se odlikuje predvsem virilni Conway Tearle. Z duhovitimi dorrisleki prepleteno dejanje ter napeto do efektno zaključenega srečnega konca. Film je izdelala newyorška tvornica First National.
Od včeraj ozir. predvčerajšnjim dalje predvaja Matica Lažnega grofa s priljubljenim komikom Biscotom. Dvor pa najnovejši film s Patom in Patachonom: Vagabunda
v Pratru ter kot dodatek Deulie - žurnal. Ob tej priliki bi si dovolili apelirati na ljubljanska kino podjetja, naj se vendar že enkrat povrnejo k staremu, preizkušenemu sistemu: k programu z več točkami. Povsod drugod dodajajo programu kako eno-ali dvodejansko grotesko in tedenski pregled svetovnih dogodkov, če se to obnese drugod, zakai bi se ne pri nas? Zlasti še. ker taki dodatki dostikrat rešijo slabo dramo pred fiiaskom.	Ou.
jateljem. Toda prijatelji mi vendar niso prinesli krste?
Duhovi so mi napovedali smrt. sem mislil. Morebiti so se vrhutega potrudili in mi prinesli krsto, da bi ie ne bilo treba meni preskrbeti.
Gospodje, nisem pristaš spiritizma: toda tak slučaj bi celo filozofa prestrašil. da bi postal lahkoveren.
»To je vse skupaj neumnost, strahopeten sem kakor šolarček.« sem rekel končno sam sebi. »To je le optična prikazen in nič drugega. Na poti proti domu sem bi! tako dobro razpoložen, da tii čudno, da sem videl krsto, ki je v resnici ni bilo ... Gotovo sem se zmotil.«
Dež mi je padal v obraz in veter se mi je zaletaval v suknjo in čepico ... Zmr-zoval sem. ker sem bil premočen do kože. Moral sem iti kam... toda kam? Ali naj se vrnem na stanovanje? Potem bi se izpostavil nevarnosti, da bi videl krsto še enkrat; in to bi presega'o moie moči. Ako ne bi videl pri sebi nobenega človeka, ako ne bi slišal nikakega človeškega glasu in bi ostal sam. čisto sam pri krsti, v kateri leži lahko mrtvec, potem bi izgubil razum... Toda ostati na cesti, v dežju in mrazu, je bilo nemogoče.
Sklenil sem iti k svojemu prijatelju Ivanu in tam prenočiti. Kakor veste, se ie pozneie ustrelil. Tedaj je imel v najemu lepo sobo v hiši trgovca Schâd-leria,. ki ie bil Nemec.«
Pripovedovalec si ie obrisal s čela mrzli pot in nadaljeval:
»Prijatelja nisem naše! doma. Ko sem
Kakšne îilme ljubi publika
Pariški filmski tednik Cinéa-Ciné je zadnjič stavil svojim čitateliem vprašanje, kateri filmi so iim leta 1925 naibolj ugajali. Odgovorov ie prišlo preko 15.000 od katerih je odpadlo največ (1721) na čudež volkov. Ostali glasovi pa so se razdelili takole: Romar (Charlie Chaplin) 1650, Obljubljena dežela (Raquel Meller) 1353, Bagdadski tat (Douglas Fairbanks) 12S4. Če liubi žena štiridesetih let (Pauline Frederick) 1216 Peter Pan (ki ie bil pri nas zelo slabo obiskan) 1003 Bela sestra (Lilian Gish) 903. Poslednji človek (Emil Jan-nings) 750. Harold Llovd na nebotičniku 745. Mala Annie (Mary Pick-foid) 640. A f i š a (francoski film) 601. Deset zapovedi 589 Kralj cirkusa (Max Linder) 446. Kabinet voščenih lutk (Conrad Veidt) 330. drugi del Nibelungov 303. Ostali glasovi so odpadli na manj pomembne, pri nas več ali manj neznane filme.
Kakor vidimo, kaže francoska publika največie zanimanje za ameriške filme. Izjemo tvori ie »Le Miracle des Loups« ki slovi kot najboljši francoski film. Zan;mivo je in častno za okus francoske pub ike. da si ie izmed ameriških filmov izbrala le najboljše ter da ni glasovala za razne »wild-west«-fi!me. ki izvaiaio žal še vedno največjo privlačnost na publiko velikih mest. Istočasno ie zanimivo, da ie Chaplinov »Opinion publique« (Javno mnenie«. pri nas predvajan pod imenom »Pariška metresa«) dobil le par sto glasov, dočim ie letošnja repriza »Pariške metrese« enako kakor pre-mijera Chaplinovega »Lova za zlatom« dosegla rekord v posetu. Temu pa ni morda vzrok izpremeljivost okusa — dasi tega faktorja ne gre podcenjevati — temveč v prvi vrsti nesmotrenost reklame (na istem grehu je tudi pri nas že propadlo par zelo dobrih filmov) in deloma tudi pozna sezona (»Opinion publique« so prvič predvaiali v večjih pariških kinih začetkom poletia).
Kakšen ie okus publike v Nemčiji. Avstriji. Italiji itd. ne moremo podati tako točno kakor za Pariz ker nimamo pri roki številčnih podatkov. Vobče lahko trdimo, da v Avstri i. Italiji in Angliji še vedno domi-nira ameriški film, predvsem komični, dočim postaja nemška publika pomalem prenasi-čena ameriške produkcije. V neprestanem porastu pa ie tako v Avstriji kakor v Nemčiji slava filmskega avtorja, komika in režiserja Charlie'a Chaplina. Baš sedaj, ko predvajajo na Dunaiu »Lov za zlatom« pišejo dunajski listi, da so vse predstave dan za dnevom razprodane. Enak. če ne večii naval na blagajne ie registriral pred meseci Berlin, ko so predvajali »Pariško metreso« in malo za tem »Lov za zlatom«.
In pri nas? Zagreb in Beograd nagibata, kakor poroča zagrebški »Film« boji na ameriško plat. čeprav ne manika zanimanja za nemško in francosko orodukciio. Konzervativnejše ie Sarajevo, ki je pred dnevi izglasovalo zaupnico Lyi de Putti in
____ Harryju Pielu. O okusu Ljubljane ua
moremo govoriti le na podlagi več ali mani zanesljivega ustnega izročila. In to izročilo pravi, da ga ni igra'ca nad Alfonzom Fry-landom (kvečjemu Bruno Kastner ali pa Paul Richter) in ne igralke nad Lyo Maro. Zaikaj pri nas velja še vedno stari aksi.iom: igralec mora biti lep. igralka pa lustna. drugače ni film za nič. In pa lepih in razkošnih toalet ne sme manjkati. Vse drugo je. če ta pogoj drži. postranska stvar. Šele zadnie čase je nastopil, kakor je podoba lahen preokret v teh nazorih. Bil ie že čas!	KinofiL
Kej igrajo drugod?
V BEOGRADU: Nantas (francoski film po romanu Emila Zolaia v 12 aktih). — Doktor Satan (Metro Goldwvn; v dvojni vlogi Lon Chaney). — Strahote svetovne vojne. — Robinson Cru» soe. — Trije mušketirji.
V ZAGREBU: Črni angel (velika tragedija iz svetovne vojne v 6. aktih: Vilma Banky in Ronald Colman, First National). — Če se mož izne» veri (Virginija Valli in Forest Stanley). — Zadnji dnevi Pompejev (po Bulwerjevem
romanu; Mih. Varkonyi, Marija Corda, Bera» hardt Goetzke). — Pariška igračka (Lily Da mita). — Tajnost pustne noči (Nikolaj Ko» lin, Natalija Kovanko). — Flirt (pikantna veseloigra; v glavni vlogi Henny Porten).
V CT.ADCU: Švica (kulturnosznanstveni film). — Tor» nado (House Peters, Ruth Clifford). — Va» riété (Emil Jannings, Lya de Putti). — Nje» na romantična noč (nravnostna komedija; Constance Talmadge, Ronald Colman). — Hohštapler (Vladimir Gajdarov m Ellen Kurti).
NA DUNAJU: * Lov za zlatom (avtor, režiser in glavni igralec Charlie Chaplin; United Artists). — Beg iz zakona (komedija s Corinno Griffith).
—	Ljubezen je slepa (Conrad Veitd). — Buster Keaton se ženi. — Mož. ki beži pred spodnj:m krilom (Rcg nald Denny).
V PARIZU: Jean Chouan (francoski historični film v j epohah) — Sirota (po romanu Heetorja Maloja) — Buster Keaton se ženi. — Tajin» stveni kapt-tan (Milton S'ils, Viola Dana).
—	Don X.. Zorrov sin (Doi glas Fairbanks).
—	Črni orel (Rndolfo Valentino. Vilma Ban» ky). — Nana (po romanu Emila Zolaja (Jean Angelo, Werner Krauss).
Paberki
Otroci in kino. Ko so pred tedni predvaiali v Parizu »Petra Pana« ie stavilo ravnatel stvo pariške podružnice Para-mounta na otroke ki so film pnsetili vprašani pn čem najbob hrepene Odgovorov ie prispelo okoli tisoč, in med liimi <e gotovo najliubkeiši odgovor sedem'etnega dečka ki ie z ganltivo naivnnstio napisal: »Želel bi vedno ostati rrlad da ^i =e mi mamica nikdar ne postarala.«
M'sll Johnv Hines pri nas nepoznani ameriški komik ima ma;hno beležnico. v katero si zap;su'e svoie misli. Nekatere tth rrisli so vredne da iih ponatisnem »•
Kai ie liubezen? Strup. Protistrup? Zakon.
Poroka ie za dekleta lahko *'cmt na prstu (prstan), za mladeniča težko breme na rami.
Fordovo ro:stvo porreni smrt koirskim mi-ham.
Metamorfoze Lona Chancva. Posadka neke angeške lad:e. ki ie zadnilč pristala na kalifornijski obali, ie prosila in dobila dovolienie. da si sme ogledati studi:) filmske tvornice Metro-Goldwvn v Hollywoo-du Za cicerone:a se ie mornariem ponudil že prileten mož z očali in v precei staromodni obleki. Razloži' iim ie razne (rike. s katerimi operira kinematografa, ter iim ie pokazal nekatere poznaneiše igralce ki so bili baš na poslu Ko so se že odpravliali k povratku. pa vpraša eden izrred mornarjev •
»Ali bi nam ne mogli pokazati Lona Chaneva?«
Starec 'e odkimal.
»Težko, da bi bil tukaj. Sicer pa ga je vrlo težko spoznati, ker ;e vedno maskiran in preoblečen ter se le redko pokaže v svoii Dravi vnaniosti.«
Mornarji ki iim ie bil Chanev očividno priljublien. so obžalovali da ga ne mo^eio osebno spoznati. Zahvalili so se za prijaznost in ostavili postrežliivega starca — ki ni bil nihče drugi kakor sam Lon Chaney v maski.
Emil Jannnss v Ameriki. Priljubljeni nemški umetnik Brril Jannings. poznan nar publiki zlasti iz ffmov »Peter Veliki«. »P< slednii človek« in »Quo vadiš?«, ie podpis,-pogodbo s Paramountom za več let Izge voril Da si ie prav;co. da sme sodelovati pri berlinski U. F. A., za katero bo nastop v enem filmu na leto Prvi n:egov film p-Paramountu bo režiral. kakor poroča' ameriški listi D. W. Griffith
Trag:čna smrt Reginalda Dennyja. Gla-sloviti kinoigralec in znani športnik Regi-nald Denny. "egar športni filmi so prvovrstne atrakcije, se ie glasom poročil ameriških listov ponesrečil. Reginald Denny je odšel v Los Angelesu na ribji lov Ker se ni vrnil, obstoja upravičen sum. da ga ic pri ribolovu zalotil vihar in da se ie s čolnom vred potopil Filmsko podjetje Univer sal - Film je takoj odposlalo dve letali na poizvedovanje, vendar dosedaj še ni nobe nega sledu za izginulim igralcem.
Afera Harold Lloyda. Harold Lloyd. гг Chaplinom največji filmski komik Ameriki se bo moral v kratkem zagovarjati pre sodiščem. Toži ga neki Witwer za odškod nino 250.000 dolarjev, češ da ie Harold Lloyd enega svojih filmov sestavil po njegovi knigi. ki ie izšla leta 1923. Proces vzbuja v Ameriki obilo zanimanja, kajti Harold Lloyd zatriu e ravno nasprotno, da ie namreč pisatelj porabil njegov film za roman. Vsekakor precej originalno in ame-rikansko.
Filatelija
Mednarodna fflatelističina razstava v Newyorku
Program te največie fil. razstave, kar se jih je dosedaj vršilo, le šele zadnie dni objavljen Izložba bo odprta od 16. do 23 oktobra 1926 v Grand Central Palacu. Kot prirediteljica ie imenovana »Zveza za pri-reianje lil razstav« ki ie bila nalašč v ta namen ustanovljena z ogromnimi denarnimi sredstvi. Predsednik razstave ie Charles Lathrcp Back. ki igra med amer zbiralci važno vlogo kot zbiralec, poznavalec in raziskovalec. Predsednik razstavnega odbora ie A'fred F Lichtenstein. tudi eden naiboli znanih ameriških zbiralcev Razstava bo gotovo prekosila vse dosedanje slične prireditve po obsegu in pomenu za filatelijo m bo popolnoma mednarodna ker ne bo nobenih razlik med prijateljskimi in sovražnimi državami kakoršne so bile na žalost še na veliki razstavi v Parizu.
V vseh svojih merah bo razstava kolo-salna Že razstavni prostor v četrtem nadstropju ležeča dvorana s ploskvijo 30.000 kvadratnih čevljev, najbrž« brez umestnih sten napravi na tlorisu velikanski vtis V tei dvorani te v dveh vrstah Dostavljenih 56 dolgih tabeli medtem ko ie Dod okni. katerih ie na podolžm strani 12 na oži pa 9 še 52 kvadratnih prostorov odreienih za razstavo ne glede na velike prostore za vodstvo rastave razsodišče, veliko čitalnico itd Tudi za zastoonike časopisov ie pripravljena velika dvorana s posebnim vhodom
Program deli razstavo na 20 razredov, ki so deloma zopet razdeljeni na več oddelkov tako da zbiralci za razstavljane svojih zbirk lahko izbirajo med 163 oddelki. Prvi razred s svo imi 23 oddelki ie namenjen filatelističnemu raziskovanju: v njem bodo torei razstavljene zbirke ki predouču-ieio vspehe raziskovanj in študij del posameznih dežela: izdai ali posameznih znamk. Ta razred obeta pokazati izredno mnogo važnega in zanimivega materiiala. Drugi razred je določen poštnim vrednotnicam Združenih držav, a po razredih 3 do 7 bodo porazdeljene znamke ostalih dežel. Osmi razred ie namenjen takoimenovanim klasičnim znamkam pred i 1870.. 9 razred pogrešnim tiskom, deseti znamkam na pismih ena sti žigom Generalne zbirke bodo razstavljene v 12. razredu, pri tem bo pa ta poiem tako omejen, da bodo v ta razred spre;ete tudi še zbirke raznih skupin tako, da se n. pr Anglija s svojimi kolonijami, Franciia s svoii mi koloniiami ali pa Nem-čiia s kolonijami še računa za generalno zbirko. Razred 13. ima 26 oddelkov za znamke XX stoletja. 14. razred ie za mladinske zbirke 15. razred ie Pa določen za zbirke zgodovinske in vzgojne vsebine. V 1*3 raizradu »Miscellanoous« ie združeno vse mogoče kot železniške, taksne, telegrafske, privatne znamke, eseii in ponovni tiski. Da so v en oddelek tega razreda potisnjene tudi »Postal Stationerv«, torei celine, seveda brez Združenih držav, ki bodo vse v 2. razredu, za zbiralce celin ni prav razveseljivo, ker za ta oddelek ni določena nit' »na zlata medalia V 17 razre-
du bodo izložene zbirke z ozirom na nji. hovo zunanjo razvrstitev ln opremo. Razred 18 vsebuje iilatelistično literaturo, za ktero ie namenjenih več srebrnih svetinj. Potrebščine zbira!ce>v bodo v 19 razreou in končro v 20 razredu bodo združeni graverji. zavodi, oblasti ln tiskarti. ki razstavljajo svoie znamke- Na razpolago bo prav mnogo medali za naiboliše zbirke, vendar so pa Američani z zlatimi kolajnami štedil' skoraj preveč V razsodišču bo okrog 25 oseb. med njimi le štirje iz Združenih držav NeTčijo bo zastopal glavni uTednik in sotrudnik Kohlove priročne knjige. dr. Herbert Munk našo državo pa nihče. ker nimamo še svoie organizacije.
Zopet nova najdba! Za dvanaistorčkom rumenega Merkurja, kterega so našli koncem lanskega leta so se pojavile nenadoma znamke Rta dobre nade. Pri podiranju Grand hotela v Kimberley v Južni Afriki so naleteli na veliko število teh redkih znamk, naelpljenih na bančne čeke.
Novosti
Albanija. Lanske znamke za zračno pošto ne bodo zamenjane z novo serijo, temveč samo pretiskane z «Republika Shquiptare».
Belgija. V kratkem izide zopet 20 cent. medlo-zelena.
Češkoslovaška. Izide nova serija najbrže z vrednostmi 1, 1 in pol, 3 ;n 5 kron ter s sl.kami pokrajinskih in zgodovinski ob» jektov v posebno lepih gravurah. Tudi za sokolski zlet izidejo posege znamke.
Danska Ob 751etnici prve danske znamke izidejo vrednosti 10, 20 in 30 ôre v risbi starih znamk.
Finska. 40 p. zelena je izšla s filigranom kljukastega križa.
Irska Radi nameravane vpeljave nove denarne veljave izidejo tudi nove znamke.
Jugoslavija. Dotiskana je znamka po 2 D in gotovo že dana v promet.
Portugalska. Geografska družba zopet do» bi nove znamke, in sicer pretiskane Vasco de Gama iz i. 1898., ki se bodo s prebitkom prodajale kot znamke po 2 eskuda.
Rumunija. S podebo kralja izide nova se« rija.
Izšle so tudi dosedanje znamke po 5 pija» strov, vijoličasta, in 10 pijastrov, modra, v bolj sitih barvah, na debelejšem papirju in zobčane 12.
Zapor za zbiralce na Poljskem. Po zako» nu z dne 4. julija 1924, čl. 31, objavljenem v P. T. T. V. B. R. G. št 58 so te dni na Poljskem prepovedali filatelistom prodaja» nje poljskih znamk vseh emisij po ceni nad nominalo in zapretili za prekoračenje te prepovedi z zaporom. Poljski listi pa to naredbo spremljajo z norčevanjem.
— Nedoslednost. Zadnji «Kolektor» z debelimi črkami preti, da bo neusmiljeno iz» ključil vsakega naročnika, ki bi se predrznil nabirati člane za kak drugi podoben krožek — sam pa v isti številki prinaša kar celo kopo oglasov raznih tujih firm za zamenja» vo. Smatramo torej, da bo «Kolektor» do« sledno izključil najpreje svojega vodjo, ker kar na debelo agitira za svojo konkurenco.
Originalna dopisnica
Ta dopisnica je bila oddana na pošto 4. avgusta 1924 in je dospela v začetku marca na svoj naslov v Ženevo. Potovala je torej celih 19 mesecev. — Tudi rekord! Sicer je pa tudi prepotovala nemajhno pot. Žigosana je bila namreč na Amundsenovi ladji «Maud», ki se je tedaj nahajala na 76" severne širine, 1400 km od severnega tečaja. Zato p» ima dopisnica tudi veliko filatelistično
vrednost.
potrka! na vrata in se prepričal, da ni doma. sem poiskal ključ, odprl vrata in vstopil. Slekel sem mokro suknio in poiskal v temi zofo. na katero sem sedel, da bi se odpočil. Bilo ie zelo temno v sobi. V bližnji cerkvi ie vabilo k pol-nočnici. Prižgal sem žveplenko Toda luč me ni osvobodila strahu: nasprotno! Nepopisljiva groza me je objela vnovič... Zakričal sem. skočil in skoraj brez zavesti bežal iz sobe ...
V tovariševem stanovanju sem namreč zagledal isto kakor v svojem: krsto !
Prijateljeva krsta ie bila večja kakor moja in še boli strašna Kako je prišla tja? Da ie bila optična prikazen, nisem mogel dvomiti nič več... V vsakem stanovanju vendar ne more biti krste! Bolezen na živcih imam. halucinacije! Naj pridem kamorkoli, povsod ugledam strašni obisk smrti
»Zblaznel bom!« sem pomislil prestrašen in se prijel za glavo. »Moj Bog! Kaj naj storim?«
Glava mi ie hotela počiti; kolena so se mi šibila... Stal sem na cesti; dež ie lil kakor iz škafa, vihar pa bi me bil kmalu odnesel, a iaz nisem imel niti suknje, niti čepice. Vrniti se na stano-vanie prijateljevo, mi ni prišlo niti na misel, kajti to bi presegalo moje moči. Bojazen me je tesno objemala kakor v naročju. Lasie so se mi iežili. mrzel pot mi ie stopal na čelo. čeprav sem veroval v halucinacije.
Kai sem hotel storiti? Bi! sem čisto brez uma in v nevarnosti, da se nrehla-
dim. Slučajno sem se domislil, da stanuje na Nikolaievi cesti dober prijatelj — slučajno zdravnik. Tudi on je bil pri spiritistični seji K temu sem hite!.. Bival ie v nekem hotelu v petem nadstropju.
Pri njem sem moral zopet prestati veliko muko Ko sem stonal proti petemu nadstropju, zaslišim naenkrat strašen ropot. Nekdo ie tekal semintia in močno zapiral vrata.
Nato se ie razlegel strašen krik: »Pomoč! Pomoč! H apci. kje ste?«
Nekai trenutkov pozneie ie pritekla po stopnicah temna oostava v kožuhu in z raztrganim cilind om.
»Vasilij!« sem zaklical. ko sem sro-znal. da mi teče nasproti priiateli. »Ali si ti? Kaj ti je?«
Vasilij ie obstal in me zgrabil za roke. B ! ie bled. dihal je težko in ie trepetal. Gledal je divje in zmedeno okoli sebe.
»Ali si ti. Ivan?« me ie vprašal z zamolklim glasom. »Ali si resnično, ti? Tako si bled. kakor bi ravnokar vstal od mrtvih... Slišiš, ali si morebiti le vizija? Moj Bog... kako strašno ie tvoje obličje...«
»Toda kai je s teboj? Tvoj obraz ie čisto izpremenien!«
»Oh. dragec. pusti me. da se oddahnem ... Veseli me. da sem te dobil, če si resnično Ivan. če nisi le vizija Pro-kleta soiritistična seja. Tako ie razburila moje živce, da sem. Drišedši domov. vide! v sobi krsto!«
Sam svojim ušesom nisem verel in sem ea prosil, nai Dove še .enkrat.
..n el . in sli
»Krsto, resnično krsto!« je rekel doktor in utrujen sedel na stopnico. »Nisem strahopetec toda živ zlodej bi se prestrašil, ako bi se zadel, prišedši od spiritistične seje. ob krsto!«
Zmešan in iecljaje sem pripovedoval doktorju o krstah, ki sem iih videl tudi sam.
Z odprtimi očmi in ustmi sva se gledala nekaj časa. Potem pa sva sklenila prepričati se. če nisva le fantazirala.
»Najbrže so krste, tvoje in moje. resnične in se ne motiva. Kaj storiva?« je rekel doktor.
Stala sva celo uro na mrzlih stopnicah in zmrzovala. Naposled sva sklenila otresti se strahu, zbuditi natakarja in iti ž njim v zdravnikovo sobo. To sva tudi izvršila. Pri vstopu v sobo smo prižgali svečo in zagledali resnično dragoceno. črno krsto. Natakar se ie oo-božno prekrižal
»Sedai moramo določiti,« je rekel bledi doktor, trepetajoč na vsem telesu, »je li krsta prazna, ali pa... skriva mrtveca.«
Po dolgem obotavljanju se je doktor sklonil in odtrgal s tresočo roko pokrov od krste Pogledali smo v krsto in.,.
Krsta ie bila prazna.
Mrtveca ni bilo v njej; toda namesto njega smo našli pismo sledeče vsebine:
»Dragi Vasilij! Veš. da so naše premoženjske razmere v strašno slabem staniu. Tičimo do vratu v dolgovih. Jutri ali oojutranjim nam bo vse prodano Zadnjič pa smo sklenili skriti vse dragocene reči Kakor veš. obstoja vse na-
še premoženje v krstah, in zato smo se odločili skriti najdraeocenejše izmod njih. Obračam se na Te, kot na prijatelja: pomagaj mi In reši naše premoženje! V nadi. da nam pomoreš. ti pošiljamo krsto, ki jo skrij. dokler je ne bomo zahtevali. Brez pomoči znancev in prijateljev propademo popolnoma. Upam. da nam ne odbiješ prošnje. Vsem mojim pravim prijateljem sem poslal krste, ker zaupam v Vašo pomoč.
Tvoj prijatelj Ivan Čeljustim« Po tem dogodku sem bil tri mesece v zdravniški oskrbi, ker sem bil hudo zbolel. Naš prijatelj pa si je reši! premoženje. Sedaj dèla nagrobne spomenike in tudi krste. Njegova obrt ne uspeva posebno dobro; zato se bojim vsak večer, kadar pridem domov, da ugledam ob postelji marmornat spomenik ali pa krsto.«
nogavic c žigom in znamka (rdečo, modro aH zlato)
„ključ"
da se prepričate, kako en par traja kakor štirje pari drugih* '"*ob;vajo te v prodajalnah, Nogavice brez žiga .ključ aq ponarejene, m M
Ishias
Med najnavadnejše živčne bolezni, oso» bito one perifernega (površinskega) živcev» ja, prištevamo z velikimi bolečinami zdru» ženo oboljenju bočnega živca, po katerem nosi bolezen tudi svoje ime: ishias. Pogosto se kaže nalik enakovrstnemu oboljenju drugih občutnih živcev kot čista nevralgija, terej kot na gotovo polje innervacije orne» jena bolečina, brez drug.h izrazitejših simp» tomov, ki sicer malokdaj čisto prestane, a sc pojavlja v hud.h napadih, katero bi se še najbolje dalo primerjati bolečinam pri zobobolu. Bolniki tožijo, da jih vzdolž cc» lega bedra, preko boka po do spodnjega de» la hrbta suva, žge, kljuje, vrta, trže in spre» letava, kot bi jih kdo suval in mrcvaril z razbeljeno jekleno ostjo. V drugih slučajih so posamezni deli v poteku živca, ki po» sebno bole, n. pr. zadnja oplat stegna ali meč ali podkolenja ali tudi noge. Vedno je seveda bolečina usmerjena legi in razpletu bočnega živca, ki zbere svoje najtanjše sen» zibilne niti na podplatu, zunanji strani noge in litk in podkolenja in jih v mogočen živec narastel vodi po zadnji strani stegna in se» dala skozi odprtino v križu v hrbtni mozeg, iz katerega izhajajo točno v nasprotni smeri motorična vlakna, združena z opisanimi ob» čutnimi nitmi istega živca na periferijo. 2i» vec je namreč mešan, in ima v sebi vlakna, ki vodijo centrifugalno iz središča v hrbt» nem mozgu do pregibnih in drugih organov na spodnji ekstremiteti, dočim centripctalno usmerjena senzibilna vlakna, prihajajoča od kože, muskulature, sklepov, kosti itd. jav» l.iajo dražljaje na njih osrednji živčni moz» govini.
Bolečine v živcu so tako vezane na potek živca, da anatomije povsem nevešči bolniki v gotovih slučajih s prstom točno lahko po» kažejo, kje živec poteka, odnosno kje jih boli.
Radi velikih bolečin seveda bolniki le tež» ko ali pa sploh nič ne hodijo. V težjih pri» merih morajo sploh ležati. Pritisk na živec, ruvanje ali natezanje živca, kot se dogaja pri sedanju, pri kašljanju, kihanju ali nape» njanju, izzove takoj s hudimi bolečinami združene napade. Zato se jim bolniki tudi po možnosti izogibljejo in se jih varujejo, čim bolj mogoče. Intenzivna bolečina tudi nastane, čc se iztegne koleno, dočim je ste» gno upognjeno v kolku, ker se pri tem živec nategne do skrajnosti (Lasseguejev znak). Da je bočni živec na pritisk občutljiv, po» sebno tam, kjer leži ob kosti in kjer more roka v njegovo bližino, smo že povedali. Si» cer se pa ishiadniki izdajajo tudi v tem, da skušajo bolno nogo čim bolj razbremeniti, zdravo pa tem bolj obremeniti. Bolno nosijo rahlo, sključeno in skrajšano, tako da se komaj tal dotika; opirajo se pa na zdravo okončino, sedajo na zdravo sedalo itd. To obremenjevanje in razbremenjevanje, ki ni drugega, kot izbegavanje bolečin, vodi pa v težkih slučajih mimo drugih momentov do lažjih ali težjih ukrivin hrbtenjače.
Bolezen napade skoro vedno samo eno stran. Možno je seveda, da obole obe na» enkrat, navadno je pa treba v takih slučajih misliti na kak drug, dokaj težji bolezenski proccs.
Ishijade navzlic velikim bolečinam in do!» gotrajnosti v obče ni smatrati za zlokobno bolezen. Navadno se da ob primernem življenju in zdravljenju v nekaj tednih ali mesecih ozdraviti. Seveda so znani tudi slu» čaji, kjer se bolezen boljša in hujša, traja leta in leta, in se ne izzdravi do dobra. Kjer sc pokažejo težke atrofije na mišičevju in kjer bolniki ne morejo shoditi, dasi so bo» lečine že davno minule, je ozdravljenje ved» no dvomljivo. V splošnem se pa lahko reče, da jc velika večina slučajev lahko ozdrav» ljiva, posebno pa onih, ki nekaj časa lahko posvetijo izključno zdravljenju in si mnogo morejo prizanašati. Bolniki, ki silijo k delu, in se ne ozirajo v dovoljni meri na svojo bolezen, morajo računati že z dolgotrajnej» šim bolehanjem. Zato je glavno načelo pri zdravljenju: s takim bolnikom v posteljo, kjer naj ostane, dokler ne minejo bolečine popolnoma. Bolnik, ki pa s svojo bolno nogo poseda, postaja in pofiaja sem in tja, naj se ne nadeja čudežev, in naj ne misli, Ca na ta način kdaj premaga bolezen.
Izkušnja je pokazala, da naši bolniki mraz jeko slabo prenašajo, dočim toplota na bo» lezen jako dobro vpliva. Zato skušamo bol» nikc obdržati čim bolj na gorkem, jim gre» jemo postelje s termofori ali električnimi grelniki ali tudi z vročimi mokrimi ali celo k?šnatimi obkladki. Tudi pogreto pištiansko blato slove kot dober pripomoček. Sveži slu» čaji se dajo včasih z večjimi dozami sali» cilovega natrija in podobnih preparatov, združenimi z raznimi potilnimi kurami na» ravnost kupirati. Razni čaji, vroče kopeli, tt:di solnčne kopeli učinkujejo sem pa tja presenetljivo.
Pri terapiji ishijade pa igrajo od nekdaj tudi razna dražeča in mameča mazila in udrgnila, pa tudi obliži veliko vlogo. Poleg oficinelnih, osobito spirituoznih cvetov, kot kafrastega in gorčičnega cveta, amonijatov in kloroforma pa do cvetja divjega kostanja, namočenega v osoljenem špiritu in nebroj drugih «domačih» zdravil, — vse je v rabi.
Drugi zopet mažejo na kožo dražeča iti vnetje povzročajoča sredstva, kot gorčično ali krotonovo olje, jedke obližc in ooklad.sc. iu skušajo na ta način pregnati vraga / bclcebubom, in ne vedno brez uspeha. Po. samezniki, zdravniki pa tudi lajtki, so izdo. lali cele metode omenjenega zdravljenja.
Sicer uporabljamo v novejšem času poleg že omenjenega uposteljevanja, potilnih kur in toplote v prvi vrsti diatermijo. Pri tem zdravljenju prevajamo s posebnimi aparati visokofrekventne električne toke skozi obo. ltlo okončino, pri čemer se tok pretvori v njej v gorkoto. Pri ogrevanju z lučmi, z zrakom, z obkladki itd., je toplota omejena na površino, a ne pTodrc v globočino. kar se pa pri diatermičnem zdravljenju godi, in vede mnogokrat do izvrstnih uspehov.
Povsem nova doba v zdravljenju ishijade pa se je uveljavila z vbrizgavanjem mleka in drugih beljakovin, osobito bakterijelne proveni.ience, v zadnjih letih. Posebno eden teh preparatov, po imenu vakcincvrin, je na najboljšem glasu in je povzročil naravnost mnogo čudežnih ozdravljenj. Tudi n i io» dov preparat «mirion» in v najnovejšem ča; su «atofanii» učinkujeta odlično. V lahkih slučajih pa sc bo gotovo izhajalo še nadalje s saiicilati. Nastopivše atrofije zbog inakti» vitete ali živčnega vnetja pa jc trebil zdra. viti z masažami in elektriko, in kot.eem kon. cev, s toplicami.
Ishijas je bolezen zrele življenjske .! Iv. v starosti redko, v otroški dobi komu; da kdaj se ponavljajoča. V pretežni večini obole na njej moški. Redkejši vzroki ishi» ja<£ kot alkoholizem, otrovanjc s svincem, sladkorna bolezen, protin in drugi so nam znani; vsakdanjih pa ne poznamo. Navadno se govori, da je bolezen povzročilo prehla» jenje, kar pač ni dosti več, kot trditev in beseda. Osobito, če si sc prehladil in pre, močil, potem vražica ne izostane. Ali v strelskih jarkih so stradali, se prehlajaii. premakali in namakali po cele tedne in mesece, obolel pa ni na ishijaai skoro nikd
Brez dvoma temelji ishias na vnetnih i/ premembah živca, in sicer navadno v nies govem deblu. To vnetje se izraža v lažjih slučajih v samih bolečinah in v ncomogo^ čenem pregibanju zbog njih. V težjih pa sv dado ugotoviti tudi motnje v občutljivosti kože, mišičja in sklepov, kakor tudi v poia« vih oslabelosti in hiranja muskulature do težke mesne sušice in ohromenja kot posledice teh izprememb. Posebno izguba tako= imenovanega Ahilejevega refleksa na bolni nogi velja prognostično bot slabo znamenje. Ce so pa to bili že doslej le jako redki. d:-, izjemni slučaji, bo pa brez dvoma njihovo število še padlo ob modernih pripomočkih zdravljenja na nič, ali se mu bo pa fsaj pri» bližalo čim najbolj mogoče.
Zdravniška posvetovalnica
Ker se cenjeni naročniki neredko obračajo ra uredništvo za nasvete glede zdravja in bolezni, in iz umljivih vzrokov ni bilo mo> goče doslej vstreči njihovim željam, smo se odločili po vzorcu mnogih svetovnih !i< stov otvoriti ta p'edal, ter poveriti njegovo redakcijo izkušenim zdravniškim rokam. Jasno je, da moremo podajati samo kratke, informativne odgovore, v kolikor dopušča to naš pičlo odmerjeni prostor, in tako, ka» kor po vrsti prihajajo vprašanja. Pre) kot slej pa mora veljati načelo, da se je treba v vseh resnejših slučajih osebno obrniti na zdravnika.
Naši nasveti brezdvomno sicer ne bodo nikomur škodovali, vendar pa moramo od, klanjati že vnaprej vsako, bodisi moralno ali realno odgovornost za eventualni potek bolezni. «Jutrova» zdravniška posvetovalni» ca bo odslej naprej poslovala vsak četrtek. Vse dopise v teh zadevah jc nasloviti п.г redakcijo «Jutra» s pripombo v oklepajih («zdravniška posvetovalnica»), da se ne gu« bi po nepotrebnem časa in da dobe stroko*« njaki brez zamude in preko ostalega ured» ništva vprašalne liste v roke.
Na zadnji teden došla pisma naročnik: nc dobe več pismenega odgovora; nanje od* govarjamo že v sledečem:
G. K. P. v Z. Proti breztečnoeti lahko uporabljate vsakovrstne grenčice, katere la< hko žvečite, kakor že so, ali jih skuhate kot čaj, ali jih prevretc, ali jih za 24 do 48 ur namočite v 50 % vinskem cvetu in jih potem v primernih količinah zavžijete l do 2 uri red jedjo. Pelin, natančne luščine, encijan, ;na in druge take zbog eteričnih olj navad» no dobro dehteče droge so povsem primer, ne grenčice in so tudi sestavine raznih Ic< karniških tinktur in likerjev za tek.
G. M. L. v Lj. Brez osebne zdravniške pre. iskavc nasvet nemogoč.
G. R. K v K. o/S. Po vašem opisu ni moči presoditi, za kake vrste bulo gre. Ker ste že v dozoreli življenjski dobi, bi vam sveto» vali, da ne odlašate z zdravniško preiskavo in se čim najprej obrnete na kakega kirurga.
Ga. M. M. v B. Par noževih konic boraksa, v gorki vodi raztopljenega.
G. K. A. v SI. V vsaki lekarni brez re« cepta.
G. S. v? Nasvet nemogoč. 1'osetite zdrav« tika za očesne bolezni.
Zgoraj: Briand, Chambarlain. Scialoja, Beneš. Spodaj (v sredi): Stresemann in Luther.
Po neuspešnem zasedanju Zveze
narodov
Izredno marčno zasedanje v 2enevi ic končalo brez uspeha. Sklicano je bilo v prvi vrsti zato. da se Nemčija sprejme v Zvezo narodov in dobi stalen sedež v njenem Svetu. Pole*: Nemčije so zahtevale stalne sedeže tudi Poljska, Španija. Brazilija in Kitajska. S tem bi se tem državam le izpolnile že večkrat ponovljene obljube. Nemška delegacija se je odločno protivila. da bi še kaka druga država dosegla na tem zasedanju poviša тје. ki ie палј reflektirala Nemčija. Nemško stališče je v začetku podpiral švedski socialistični minister Unden.
Tudi kitajska delegacija je pristala nanje. Poljska ie odnehala v toliko, da bi se zadovoljila z nestalnim sedežem. Popuščala je tudi Španija. Le Brazilija ie vztrajala pri grožnji, da bo glasovala zoper sprejem Nemčije, če ne dobi sa-ma takoj stalnega sedeža.
Nemški delegaciji je prišel braziljski odbor prav. da ni hotela prav nič popustiti od svojp intransigence. Navzlic prizadevanju Brianda. Chamberlaina, Beneša in nazadnje tudi Švedske ni prišlo do sporazuma. Sprejem Nemčije je bil cdgoden do septembra.
Mello Franco
braziljski delegat, ki je v imenu svoje vla» de vložil veto proti sprejemu Nemčije.
urol iSIi; zastopnik Japonske, predsednik Svêta Zveze narodov.
X Poplava v Kovnu. Iz Kovna poročajo o usodni poplavi, ki ie zadela to mesto.
V	noči cd nedelje na pondel ek ie narastel Njemen v pičlih dvajsetih minutah za celih 7 m ter ;e poplavil mesto, ki se nahaja deloma 1 m pod vodo. Na stotine družin ;e biez strehe in ljudje so si iedva utegnili rešiti gola življenja. Voda ie napravila posebno škodo v trgovinah, v eledališču pa je povzročila pri večerni predstavi silno paniko. Po zadnjih vesteh se voda še vedno drži in poplava sega celo do Memla.
X Napad na brzovlak Berlin-Monakovo.
V	noči od nedelje na pondeljek je bil po-izkušen atentat na brzovlak. ki prihaja iz Berlina v Monakovo. 150 m pred postajo Monakovo-Mosach je položila zlobna roka na tir dva železniška praga, katera pa ie lokomotiva odrinila v stran. O storilcih ni sledu, železniško ravnateljstvo pa ie razpisalo 1000 zl. mark nagrade za tistega, ki bi vede! zanje in bi naznanil njihova imena.
X Nov element. Dr. Hopkins. profesor na univerzi v Illinoisu narwveduie skorajšire odkritje novega elementa, ki ie znan v periodičnem sistemu elementov pod atomsko številko 61. Ta element se ie posrečilo profesorju Hopkinsu odkriti s pomoč'o ra-dijevih žarkov
X Kako visoko nese burja puščavski pesek. Angleški letalec Allan Cobham. ki je letel prošle dni iz Heiiopolisa v Kairo, pripoveduje. da ni mogel zato nikamor naprej, ker so ga ovirali silni oblak! prahu in peska, katerega je vrtinči! veter oo zraku. Med Chartumom in Assuanom ie pesek delal Cobhamu preglavice celo v višini 11.000 ! čevljev. Oblak je bil tako močan, da se ie dvigni! nad letalo in oprašil zrakoplovca, sti oje ln vse dele letalskega aparata.
X Profesor, ki celo na smrtni postelji misli na medicino. Poročali smo že. da je umrl na Dunaju 71-Ietni okulist, prof. dr. Dimmer. Mož ie bi! v življenju velik čudak in je zapustil svoje telesne ostanke anato-mičnemu institutu na Dunaju, da bo na ta način tudi telesno lahko koristil razvoju medicine. Navada, da prepuščajo sloviti zdravniki svoia trupla anatomskim zavodom v uporabo, je zelo stara !n dr. Dimmer ni stori! pravzaprav s tem nič novega, temveč ie samo dokazal svoje veliko navdušenje za poklic, kateremu ie živel toliko desetletij.
Francoski ministrski predsednik Aristida Briand na povrafku iz Ženeve v Pariz
E L
Resnični doživljaj angleškega Kapetana To-rente. T.dimo, da je to najlepši film, kar se jiti -e do danes -r^d^iflo_
Zaključno zborovanje Zveze narodov
Lorenzi de Bradi:
Santina
V tem starem mestecu, kamor se že dolgo leta nisem povrnil, sem srečal dena Grazia, prijatelja iz deških let. Ker sva se v polnem solncu kar dušila na trgu, obdanem s hišami, ki so se pražile kot na žerjavici, me je hotel odvesti k sebi domov. Sledil sem mu po ozki, za-črneli. s kamenčki tlakovani, zaudarja-joči ulici. Tam živč ljudje. Njih bivališča so tako razpadljiva! Pročelja se .skoro dotikajo. Zdi se, da se bodo zdaj zdaj zrušila. Sam bog ve. kako so jih zidali. Okna so okrašena z nageljni in krvomočnicami. Včasih se nagne raz nje lepa, temnorjava glava. Otročaji ka-kucajo pred nosom mimoidočih. Glasovi žensk so visoki in pojo: «O zia!... O zia!...» Drug prijatelj iz deških let na pragu neke krčme prespava svoio pijanost ...
Opazil sem nekega dekleta. Kako je lepa! sem dejal. Temne lase je nosila kot Madona. Njene oči so bile črne pod črnimi trepalnicami. V motnem obrazu so s;jala temnordeča usta. Pod pisanim iopičem so se bočile opojne grudi. In celo njeno telo je izražalo Hrepenenje.
— To je Santina, mi je rekel don Grazio.
Ustavila se je pred nekim zelo bledim mladim možem, ki se je upiral na debelo grčavko. Slišal sem. da mu je dejala mimogrede: «Nič na svetu me ne bo odtrgalo od tebe.» Potem je odšla. Nisem se mogel zadržati, da se ne bi ozrl za njo. Oholo je nosila glavo in nalahno se je pozibavala. Mladi mož jo je nepremično gledal s plamenečimi očmi.
Vspela sva se po lesenih stopnicah, ki so hreščale pod najinimi koraki. Nato so me v neki sobi, kjer je bilo pohištvo že napol podrto, posadili v vegast, skoro preluknjan naslanjač. Mati mojega prijatelja je bila v črno opravljena. Njen obraz je bil samo še kot s črno svilo okvirjen pergament. Ponudila mi je kolačke in mirtov likér. A kolački so. bili žaitavi in likér grenek. Toda to staro. majavo okrožje me je očarovalo. Ce smo molčali, smo čuli. kako črvi glodajo pohištvo in bruna. Vdihaval sem vonj. ki je vanj vsak rod pustil svojega. Koliko črvivih portretov! Pod stekleno i oblo na mizici ob kaminu je stala oira-I midasta ura... Vendar sem mislil na : Santino. Ali ni bila sijajna roža sredi ; struge posušenega hudournika? Don I Grazio je slekel suknjič. Odprl je okno i na ozko ulico, odkoder je prihajal duh 1 po odpadkih...
—	Govori mi o Santini. sem ga prosil.
—	Santina. je dejal don Grazio. živi z bratom, imenovanim Birbo, priga-njavcem mezg. Ga boš še videl: obraz ima zagorel, krog ledij rdeč pas. jopič široko razpet, bič obešen na močnem vratu, med ustami čik. Satan ne kolne tako kot on. Vsi se ga boje zbog njegove nasilnosti. Kadar se v nedeljah napije. z nožem v roki izziva ljudi. Ure in ure včasih gode na gosli —. Ni mi treba zatrjevati, da ie Santina lepa. Pri-kupljivejšega dekleta ni v tem mestecu. Zato io vse noči uspavajo s serena-dami. Toda med vsemi zaljubljenimi fanti je naklonjena samo Roku. Saj si ga videl, kako se ves pohabljen z grčavko komaj drži pokonci. On in njegov poklic ugajata Santini. Toda Birbo ne more trpeti Roka. Ta mrzost izvira že iz deških let. Mizar je trezen, a mezgar sovraži vse. ki ne popivajo tako. da bi se zvalili pod mizo. Potem Rok poje kot škrianček. Birbo pa ima ve* hripav glas. Kako bi živela v zgledni harmoniji?... Ko je mezgar izvedel, da ie njegova lepa sestra naklonjena mizarju, je strašno besnel. Preklinjal ie Santino. Ta pa je samo zmigaia z rameni. Ko je kričal nanjo: «Ubil bom tvojega Roka.» œu je odgovorila: «Ce le on ne bo '
tebe!»...
Birbo. ki ie tovoril premog v oddaljenih gozdih, je često cele tedne izostal od doma. Bog ve, ali sta zaljubljenca izrabila njegovo odsotnost! Rok je omamljen živel življenje in vse dolge dni ob delu samo prepeval.
Neke noči, ko mezgarja ni bilo doma. je mizar prišel k Santini. Toda Birbo se je nepričakovano povrnil in ju izne-nadil. Vrgel se je na neoboroženega ljubimca in udrihal po njem z nožem. Na presunljive Santine krike so pritekli ljudje. Ce Rok ni umrl je. kakor si ga preje videl, samo še senca samega sebe. Birba ni ovadil. Rekel je na policiji, da ni prepoznal maskiranega napadalca. brez dvoma tekmeca. Zakaj je neki tako ravnal? Splošno domnevajo, da se mu ie protivilo. da bi dal aretirati ljubičinega brata ... —.
Prijateljeva mati je pristavila: «Nekaj mi pravi, da ta zadeva še ni končana.»
Povrnil sem se šele dve leti pozneje. Bilo ie zvečer in po trgu so prihajali in odhajali ljudje, med njimi tudi don Grazio. Seveda sem ga vprašal za novice o Santini.
—	Mrtva je! Brat io ie ubil!...
—	Ah. tako lepega dekleta!
Videl sem jo bil samo enkrat, a vendar me je žalostila njena smrt.
- Kljub Birbi. je dejal don Grazio. sc je Santina odločila vzeti Roka za moža. Zapustila je brata. Toda ta ni odnehal z grožnjami. Mizar ie bil popolnoma okreval in se oprijel spet svoie obrti In njegova pesem se je od jutra do večera razlegala po tišini naše ulice. Ko se je približal ženitovanjski dan. se B r-bo ni vrnil iz gozda, kjer je delal. Bilo je v soboto ob desetih zjutraj Santina. vsa lepša kot kdaj prej. v poročni tančici. je bila bolj blesteča kot rože. pod katerimi je izginjal oltar... Rok ic hotel cvetličnega razkošja ... Nenadoma se je prikazal Birbo. Priplazil se je bil kot maček. Dišal ie po divjem gozdu in vihtel dolg nož. katerega ie zapičil sestri med rame. Padla je. Toda urneiši od bliska, se ie Rok z bodalcem v roki vrgel na mezgaria in ga podrl na tla. Ljudje so planili. Brat in sestra sta hro-pela v krvi. ki ie tekla vzdolž oltaria. Ubogi mizar ie kričal in stokal... Odnesli so iu... Umrla sta med transportom v bolnico...
Rok. ki ie bil oproščen, je neutolažljiv. Del svojih dni preživlja na groba Santine, kjer neprenehoma cveto rože..
P. K-n.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20 uri petek. 19.: ob 15.: «Druga mladost». Ljud» ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Deseti brat». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Scbota, 20.: «Pvgmalion». Premijera. Izv. Nedelia, 21.: od 15.: «Naša kri» Ljudska predstava po znižanih oenah. Izv. Ob 20.: «Pvgmalion». Izv. Pondeljek, 22.: «Obrt gospe Warrenove». A Torek, 23.: Zaprto.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20 uri Petek, 19.: Zaprto. (Prodana nevesta, gosto
vanie v Celiu.)	,
Sobota, 20.: «Večni mornar». D. Nedelia, 21.: «Grofica Marica». Izv. Pondeljek, 22.: Zaprto. Torek, 23.: «Manon». Gostovanje ge. Ade Poljakove. Izv.
Mariborsko gledališče
Petek 19.: «Vesela vdova». (Kuponu) Sobota, 20.: «Beneški trgovec». A. Nedelja, 21.: «Grofica Marica». (Kuponi.)
Celjsko mestno gledaCšče.
Petek, 19.: «Prodane nevesta». Gostuje ljub Ijanska opera. Začetek ob 20.
Šentjakobski gledališki oder
Pobota, 20.: «Nebesa na zemlji.» Premijera. ' Ob 20.
Nedelja. 21.: «Nebesa na zemlji». RcprLza. ' Ob 20. _
Proslava 100. predstave E* Karnsa na
fentjakobskem odru. Agilni Igralec to režiser šentjakobskega odra g. Karus proslavi v soboto 20. t. m. svoio stoto predstavo. Za to priliko je šentjakobski gledališki oder naštudiral J. Horstovo burko »Nebesa na remiji«. Gospod Karus Igra vlogo dr. Pavla Vesela. Slavnostna predstava prične ob 20. ari ter vabimo vse prijatelje g. Karnsa in Sentjakobčanov k obilnemu posetu
Prihodnia premiera v ljubljanski drami bo v soboto dne 20. marca. Vprizori se prvič v slovenskem jeziku petdeianska komedija Bernarda Shawa »Pygmalion«. ki nam kare s pristno Shawovsko duhovitostjo fn satirike, kako napravi Higgrns iz preproste pocestne cvêtlicarke damo. ki ie tako po svo j notranjosti kakor po svoii vnanjosti na višku svojega spola. Naslovno vlogo Pyg-maliona Higginsa. ki s svojfm delom tako-rekoč oživi mrtvi in sirovi kip Elize. igra Rogoz. Elizo pa ga. Nablocka. Ostale vloge igrajo dame: Marija Vera. Medvedova. Wintrova. Vida. Gorjupova in ga. Le-var. Gregorin. Lipah, Osipovič. Murgelj. Režiser M. Pugelj. scenograf Ivan Vavpotlč.
»Jožefovo« v Lhibljanskl drami. Danes. v petek, dne 19. t m. sta v ljubljanskem gledališču dve predstavi. Popoldne ob 3. se igra velezabavna veseloigra »Dru-га mladost«. zvečer ob a pa Jurčičev »Deseti brat«. Obe predstavi sta ljudski pri znižanih cenah. Opera je danes zaprta radi gostovanja v Celiu.
»Vesela vdova« v Mariboru. Danes na praznik sv. Jožefa zvečer ob 20. uri se v Mariboru ponovno vprizori zabavna in pri-' nb'jena opereta »Vesela vdova«. Vlogo gro ia Danila poje topot g. Bratuš.
«Elga»
(Predstava v celjskem mestnem gledališču dne 16. t m.) Gerhard Hauptmann je izrazit predstav« nik modernega pokreta v nemški literaturi. Dramo je osvobodil starih formalnih vezi in jo poglobil. Njegova dela so stalno na repertoarju velikih gledališč. Zahtevajo pr» vovrstne igralce in dobro odersko tehniko. Sanjska drama »Elga« spada med Haupt» mannova mojstrska dela. Njen glavni mo» tiv je izražen v besedah matere Marine: »Ne zidaj svoje sreče na ženo in otro» ke!« Drama moža, ki misli, da je našel v svoji ženi uresničenje vseh svojih idealov, kateremu se pa sanje razblinijo v kruto resničnost, da mu je žena — nepoštena.
Po trimesečni pavzi je priredilo celjsko mestno gledališče zopet predstavo v domači zasedbi. Delo je režiral g. Fedor Gradiš» nik z razumevanjem Igro je poglobil in odersko stran v splošnem dobro izdelal. Nekatere podrobnosti, ki so važne za raz» roj deianja (živahnost v nastopih, ostro kontrastiranje nekaterih značajev, pa so se obravnavale očividno prepovršno. Elga je ired šče vsega dejanja, pa najsi bo na odru d i ne. Je demon, kača v ženski, z nemirno i išo in lahkomiselnim srcem. Ga. Gradišnikova se je zelo potrudila, a zlasti v dra» matičnih scenah (izvzemši morda zadnjo ceno v 5. sliki) ni pooolnoma zadela El» Sincga značaja. Za EIgnem smehljajem in oavid.'zno nedolžnostjo se skriva rafinira* m hinavščina in rodlo izrabljanje moževe» brezmejnega zaupanja v ženo. Ti kon» ^ra-ti posvečujejo tragiko, a so bili premalo podčrtani.
G. Fedor Gradišnik je bil dober Staržev» 'ki. mož ravne poti in lep h idealov o farni» liji, toda brezobziren in okruten v boju za
svojo srečo. Glasovno je podal svojo vlogo zelo posrečeno in tudi mimično pravilno. Tragiko je stopnjeval brez pretiravanja in s primerno poglobitvijo. Komorni tip je po» stavil g. Pfëifer z vlogo oskrbnika Dr» noške, simpatičnega, svojemu gospodarju brezmejno vdanega, poštenega starca. Nje» gova maska in maska g. F. Gradišnika sta bili prvovrstni. V 4. sliki pa je vstopil Dr» noška malo prehitro, ko ga je daj gospodar poklicati v grad Mala pavza ne bi bila škodovala.
G. Stanko Gradišnik (ki je oskrbel tudi inscenacijo) je podal viteza Oginskega lju» bitnsko, brez nepotrebnega pretiravanja in z lepo mimiko. Le njegova izgovarjava je bila mestoma preveč odsekana in presuho» parna. Ogin-ski, ki ve, da gre v smrt, bi se moral pač odločneje braniti, ko g zvežejo plačeniki Straževskega. G. R o š (nemški vitez) ni povsem vstrczal. V prvi sliki se je še kolikortoliko znašel v svoji vlogi, prebu» jenje iz sanj in odhod v mlado, solnčno ju» tro pa je poda] brez toplote in brez prave» ga končnega učinka. Njegov sluga (g. Hor» vat) jc bil preokoren in premrtev. G. Ves lušček (menih) je svojo vlogo malo preveč podčrtava!, drugače pa je bil na mestu. Hvalevredna je bila gdč. Z. Marnova v vlogi matere Marine. Toplo je podala lju» bežen do sina in njeno skrbnost za blago» stanje rodbine. G. Koren (Dimitrij) je sku» šal najti umerjeni ton in se je ogibal pre» tiravanja. Griška (g. Bele) kot vitez pa pod nobenim pogojem ne more nositi ščipalnika, V malih vlogah sta nastopili ga. Novakova (Dortka) in gdč. M. Marnova (dojka) ter gg. Šolinc in Bevc kot slugi.
Scenerija .ie bila okusna in primerna, ko« -stumi razkošni. Ce je v sobi mraz in se v kaminu (ki pa se ne zakuri tako, da se na vsem lepem prižge žarnica) kuri, se pona» vadi okna zapro. Vzhajanje solnca ni bilo verjetno. Barve bi se morale polagoma pre» livati ena v drugo. Tudi ne gre, da se pri enem oknu že zdani, pri drugem pa plapola še vedno rdeča zarja. Petje menihov v prvi in zadnji sliki je bilo ubrano in učinkovito.
Gledališče je bilo slabo zasedeno in ne» zadostno zakurjeno. Občinstvo naj bo pri» hodnjič obzirnejše in naj ne ropoče v za» četku predstave s stoli. Igralci so želi ži» vahen aplavz gledalcev, ki kljub vsemu pri» hajajo v gledališče in s tem dokazujejo, da jirn je tudi diletantska umetnost pri srcu.
____ —rp—
Epohalno delo o slovenski drami. Dr.
Frank W o 11 m a n je tedal kot 6. knjigo spisov filozofske fakultete vseučilišča Ko-mettskega v Bratislavi 332 strani obsežno delo »Slovinské drama«. Kakor Woll-manova »Srbochorvatské drama«, je tudi ta knjiga prvo popolno, kritično razmotrivanje snovi, rdej in oblik slovenske izvirne in prevedene drame, prva znanstvena sinteza motivov in duševnosti v slovenski dramatiki od luteranske in jezuitske dobe (1563—1598) do leta 1925. Dr. Wolliman ie fino kritično obdelal vso slovensko dramatično tvorbo, rokopisno in natisnjeno, uprizorjeno ш neuprizorieno, domačo Izvirno in deloma tudi tujo v slovenskih prevodih. Glede prevodov kajpada ni izčrpen in je prezr' tudi nekaj važnejših prevodov in prevajalcev. Zgodovino razvoja našega gledališča pa podaja pravlino in zanimivo ter je izkoristil večino virov v knjižnici slovanskega seminarja naše univerze ter v naši licejalki; na pomoč so mu bili tudi vseučiliščni prof. dr. Iv. Prijatelj, dr. Fr. Kidrič, dr. V. Burian in drugi. Kn iga obsega sledeča poglavja- 1. Cerkvene in šolske igre, slovenski George Dandin. izprevodi. pasi-jonske igre. 2. poglavje: Začetki novodobne slovenske dramatike. 3. Poskusi do Bachove reakcije. 4. čitalnica in Dramatično društvo do otvoritve novega deželnega gledališča (1S92) v Ljubljani. 5. Od otvoritve do 1925. Izpustil ni pač niti enega Slovenca ali Slovenke, ki je tekom 137 let napisal dramatično delo ali je delovai za razvoj našega gledališča prav do Cv. Golar-jeve »Zapeljivke«. O Zupančičevi tragediji »Veroniki Deseniški« pa je napisal globoko, temeljito in na boij objektivno študijo, kar s.no Jih čitali. »Šele Oton Zupančič je zvezal v enoto: individualizem. hrepenenje narodno in socijalno. hrepenenje nabožno. Pr-vj je dal v slovenski dramatiki odgovor: slovenski in zares slovanski. Slovenska duša očiščena gotike, enakorodna ž njimi, ki imajo moč, a iziasniena po spoznanju božanskega pratemelja, občuti bratstvo človečan-sko. Cankar je bil v slovenski dramatiki ogenj, ki e sežigal gotično rjo na slovenski duši. in brezmočno .Hrepenenje. Župančič je njen prvi svetli žarek. Oba sta jasna dokaza slovanstva slovenske dramatike, ki išče energično in v neskladu z german-sko-romansko formo lastnega Izraza za svoje notranje in usodno preživlianje etične pravice, za svoje poraze in duševne zmage .. « Tako zakl-učuje dr. Wollma-i svo e krasno delo. »Spominu Ant. Tom. Linharta,
posvetljenega historika češkoslovaške krvi, ustanovitelja slovenske dramatike, posveča to delo, dokazujoče obenem češko sodelovanje z brati Slovenci«, ie zapisal dr. Wollman. To ni fraza Zakaj Linhart naš prvi dramatik, je bil sin Vaclava Linharta, ki se je bil iz moravskih Ivančic preselil v Radovljice, kjer se je oženil
Z radostjo opozariam na VVoPmanovo te-mel ito delo, za katero moramo biti Slovenci hvaležni predvsem avtorju in posebej še založnici in Izdajateljick-filozofski fakulteti bratislavske univerze ter čsl. ministrstvu šolstva in narodne prosvete Broširana knjiga stane Kč 45 Več o n>jl izpregovorim čim prej.	Fr. Govekar.
Mariborska razstava silkaria Ant. Tr-stenjaka se otvori v petek, na Jožefovo ob 11. uri dopoldne v kazinski dvorani. Razstavljen! bodo večinoma akvareli iz Francije. Češke in Italiie.
Občni zbor »Srpskega Kn'ževnega Glasnika« se ie vršil te dni v Beogradu in ]e ugotovil, da ie revija plačala v prošlem letu sotrudnikom stotisoč Din pisateljske nagrade. Del čistega dobička revije ie dobila glavnica oz. delničarji, ostanek pa se razdeli kakor vsako leto. med oisatel'e. Ti •preimeio sedai naknadno še 33.654 Din. Za leto 1926. so v upravnem odboru SKG sledeči gospodie: Jovan Cvijič, Vo:a Veljko-vid Jovan M. Jovanovič. Jaša Prodanovič. Tih. Giorgievič. Pavle Popovič. Svetolik Jovanovič. Svetislav Petrovič. Vlad. čo-rovič. Uroš Džonič in Božidar VIai:č.
Odrska Detindvalsetletn'ca novosadske-ga igralca V ponedeljek, dne 15. t. m. je slavil član Nar. gledališča v Novem Sadu g Dragomir Kranrčevid svoio odrsko petindvajsetletnih. Jubilant le že od svoiega 21 leta pri gledališču in ie nastopal mnogo tudi v operi In opereti. V opereti »Slepa miš« ie tudi obhajal svoj jubilej.
Novo deio dalmatinskega klparla Stu-dlna. Splitski kipar Marin Studin ie razstavil v Izložbenem oknu splitske Ševelievi-deve trgovine na Narod, trgu kip Buddhe. Kip ie nareien iz lesa. Umetnik se ie pri delu držal indijskega sloga.
Repertoar beogra'skega ln zagrebškega Nar. gledališča. V Beogradu Irralo sedal na sporedu Verdijevo »Aido« s Poljakom Gru-ščinskim (Radamesom) in z Rusinio Zaharo-vo (Aldo). Dalje se poie Pucciniieva »Mad. Butterfly«, istega skladatelja »Bohème« z gostom Ri.iavcem in co. Zlato Giungienac. članico zagrebške opere v partiii Mirni. G. Rijavec poie tudi tenorsko vlogo v Hristi-čevi operi »Snton«. Drama Tera dne 18. marca prvič Shawovo »Sveto Ivano«. Poleg tega ponavlja Nikolaievidevo dramo »Mno-ga'a lieta«. ki je nalete'a na rročan odpor trgovskih krogov, nemško znano dijaško igro »?tari Heidelberg« ter Sbakespearievo tragedijo »Julij Cezar«. — V Zagrebu je na sporedu Gogoi.ieva satirična komedija »Že-nitev«, Rimski.i-Korzakova opera »Snegul-čica« in Pucciniieva »Bohène.«
Jugosiovenska grafična razstava v Pragi. Kolegij jugoslc-venskih grafikov namerava prirediti prihodnji mesec v Pragi raz stavo naše grafike. Slovenski grafiki se ob tej priliki vabijo, da pošljejo svoja dela za razstavo do 25 marca na naslov g. prof. šantla v Ljubljani, Tehnična srednja šola. Listi naj bodo brez okvirjev ter naj bodo opremljeni s potrebnimi podatki (naslov, tehnika, cena itd.l. Razstavi;'o se lahko grafična dria v širSesn potnemu besede, n. pr. perorisbe. risbe s svinčnikom, krede, oglja in akvareli.
esrajevski igralci r.a dubrovnlš^em odru. Dre 25. t. m. bo gCFtora'a prvakiinja sarajevskega g!edali?ča ga. KeSe'jevideva v Dubrovniku, kler nartrri v glavni ulogi Nu-Êtfeve trirlejanke: «Tafco je moralo bit:». Komad se uprizori pod vcd?<tvcim gosp. Tu. rme, ravnatelja gie^afftke siku-pine, ki nosi ime po svojem voditelju.
Gleda'"ški spored v Sarajevu. Sara:ev-sko gledališče ima sedaj na sporedu Molie-rèoveia »Skopuha« v reži'j igralca N. Jo-vanoviča. daUe operete: Dolarska princezl-nia. Stambulska roža m Grcfca Marica, Gogolievo satirično komedi!0 »Revizor« in Sardouievo tragediio v petih dejanjih »Tosca«
Moskovska »Sin!H ot"ca« v Zagrebu.
Moskovska »Sinia ptica« ie podališala svoie postovan. e v Beogradu, kjer ie imela s svo-iimi predstavarrii naravnost ogromen uspeh. Gledališko podietie pride sedai v Zagreb, kier bo prva predstava dne 2.3. t. m. Ansambel vodi znani ravnpteli lužnij.
Nove lnscena"'!e na Punaiu. Purgtheater ie moral preložiti oremiiero Rostandove drame »L'Aiglon« na nedelio. zato pa ie prinesel te dni na oder Calderonovega »Sodnika Zalameiskega». — Nemško Ljudsko gledališče obeta v kratker »Hamleta« v moderni1! kostumih po londonskem vzorcu. Tragediio bo režiral Anglež Av'iff. vlo-zo Hamleta v fraku pa bo izral Aleksander Meissi
Razstava francoske grafike v Zagrebu.
Kakor smo že poročali se otvori dne 20. t m. v zagrebškem umetniškem pavilionu razstava francoske grafike iz 17. in 18. sto-let'a isti dan bo ime! predavaje o francoski graf'ki ter o clvllizaclii v 18. stoletju g. Masset. za ni'm Pa bo govori! tajnik francoskega Instituta v Zagrebu profesor Varnier
Iz glasbenega življenja
Adamič in njegovi Ljubljanski
akvareli
(K ponovitvi koncerta Orkestralnega dru» štva dne 21. t m.)
Ni skoro več mcertnega programa, na katerem ne bi bilo Adamičevega imena. Da, na lanskem koncertu Zveze pevskih zborov je število njegov.h skladb doseglo absolutno večino, tako, da je pričela kriti» ke zabavljati čez vodjo koncerta g. Z. Pre« lovca, češ, da ne zna sestavljati programov. Menda ni bil g. Prelovec nikdar tako kri» vično napaden kot takrat. Kaj pa naj dene na program, ako pojejo društva le Adami» ča? Izvajanje Adamičevih skladb ne nare» kuje mord., moda ali navada, ampak po» treba naš:h iiuštev po novih skladbah, ki ji morj ugoditi le Adamič, ker je, kar se tiče produktivnosti, pestrosti brez konku» renče. Njegova pot vodi stalno kvišku.
Ne bom se ustavlj 1 pri manjših Adami» čevih delih, nri zborih in zborčkih, ker se mi zdi, da se tu ne čuti več domačega. To vidimo zlasti pri novejših zborovskih sklad» bah, ki kažejo vse znake orkestralnega stavka, tako z ozirom na tehnično plat glasov, kakor tudi na ritmiko in tematiko. V nekaterih skladbah, kakor n. pr. »Krški zvonovi«, c? je ž tako oddaljil od-zborov» ske tehnike, da ne bi skladba pi . nič trpela na vsebini, ako bi zamenjala zbor človeških glasov godala.
Kakšen je pravzaprav Adamič, kadar sme pisati brez ozira na glasovni obseg in na neokretnost človeškega glasu, vidimo naj» bolje v njege vih orkestralnih delih. Šele in» strrmsuti iu omogoči io, da se razširi v glasbi 'a t" z«ične muzicirati, kakor mu dus ša veleva. To pričaio zlasti Ljubljanski akvareli, ki so vsebinsko njegova naj moč; ncija orkestralna . adba. Po tiskanem spo» red koncerta, kjer ima vsak odstavek svoj naslov, bi sodil človek, da ima pred seboj čist j programsko skladbo. Vendar temu ni tako. Sicer so v programu prav lepo opisani posamezni deli suite, priznam pa odkrito, da sem poslušal "kiadbo brez programa in da sem imel večji užitek, kakor če bi bil iskal v orkestru ptičke, radovedno lunico in trubadurja na liubljanskem Gradu. Ada» mičeva suita je orkestraln skladba lirične vsebine in naslovi so najbrž le koncesija publiki. Ne bom seciral dela, ker bi mu s tem d lal silo Kdor ne razume celote, jo tudi v kosih ne bo razumel. Adamič je od» pri v akvarelih vse registre svojega znanja, s prihodnjo sklai" o pa bo dokazal, da ima še mnogo takega gradiva na razpolago.
Ime akvarel zasluži morda še najboij pr» va slika. Značilna tema v čelu je stavljena ra čudovito lepo, zastrto harmonično pod» lago, ki tvori prozorno ozadje akvarela. Slika je trodelna, pestra, bogata in umo» tvor zase. Druga slika je sicer vsebinsko manj bogata, zato pa voliva na poslušalca s svojim tekočim, življenja polnim ritmom. Podnaslov »barkarola« se mi ne zdi popol» noma upravičen, ker je stvar bolj podobna pokrajinskemu pastelu kakor sanjavemu spevu čolnarja. Tretja slika je mračna, pol» na bežnih disonanc. Po strukturi je dvodel» ! na in konča s fugeto, zgrajeno na zelo ori» ginalni temi v petosminskem taktu. Ritmič» no bogata in za Adamiča značilna je četrta slika: Marcia in modo antico (v menjajočem se tripolovičnem in štiričetrtinskem taktu ter s srednjim delom v štiričetrtinskem , taktu). V tej sliki, ki je pisana v klasič» i nem slogu, je bruhnila Adamičeva natura z elementarno silo na dan in nam pokazala starega mojstra melodije. Najbrž je pri» padn kom najmodernejše struje manj uga» jala, dasi ji ne bodo mogli odrekati origi» nalnosti in stila.
Polna tragike in mračnih harmonij je pe» ta slika. Tu pač ni mogoče več govoriti o j akvarelu, ker so barve debelo nametane, ki dajejo sliki posebno plastiko, dočim je zad» nia, šesta slika, podobna hitri skici s svinč» nikom, brez večjih senc in kontrastov, zato pa z eno samo potezo vrženi na papir.
Vsa glasba suite vpije po operi. Ali ga res ni med slovenskimi pesniki in dramatiki, ki bi se lotil opernega 1 breta? Ali se jim zdi morda premalo umetniško pisati li» brete? Pošten libreto sestaviti je že umet» nest in še kakšna, o tem pričajo bolj mrtve opere kakor žive.
Ko sem dobil v roke partituro, sta me zlasti zabolela oba pečata Glasbene Mati» ce: eden na prvi, drugi na zadnji strani. To pomeni: Vi, Ljubljanski akvareli, pridete v arh v m d stotine drugih nartitur. Ker ste domače delo. vas bodo potisnili v skrit ko« tiček in tam vas bo pokril prah Čez nekaj let vas bo skrbni arhivar obrisal, pogledal, kako se pišete in vam odkazal drug kotiček.
Toda brez sentimentalnosti: zakaj se ne omogoči Adamiču štndij v inozemstvu? Merodajni činitelji bi lahko začeli o tej stvari razmišljati in bi morali storiti primer» ne sklepe, dokler je čas.	Gg.
Gostovanje e. R"avca v zagrebški operi. Naš ro;ak tenorist g. Jos. Riiavec je zaključil te dni svoie gostovanje v'zagrebškem opernem zavodu V nedelio zvečer je pel vlogo slikarja Rudolfa v Puctiniievi »Bohème.«
Igor Stravinski! v Zagrebu. V torek. dne 23. t. m. koncertira v Zagrebu slavni
ruski skladatelj Igor Stravinski!. Na sporedu njegove produkcije so lastne kompozicije. Pesmi bo pela operna pevka Jelena Ivony-jeva, klavirske skladbe pa bo izvajal Stravinski] sam
Violinski virtuoz Vaša Prihoda v Eeo-gradu. Češki violinski virtuoz Vaša Prihoda bo 30. t. m. koncertiral v Beogradu.
Sarajevsko pevsko društvo »Lira« v Travniku. Sarajevsko pevsko društvo »Lira« ie pred nekaj dnevi koncertiralo v Travniku Na programu ie imelo »92. psalm« in V. Mokraničevo rukovet. Prireditev jc dirigiral kapelnik Travanj.
Gostovauie pevke Ljubice Oblak-Stroz-zijeve v PrazL Bivša članica zagrebške opere ga. Ljubica Oblak-Strzziieva je gostovala te dni v Pragi, kjer ie nastopila v Nar. divadlu obepem s članom dunajske Državne opere, tenoristom Grosavescujem.
Koncertna prireditev Liudske univerze v Beogradu. V nedeljo, dne' 14. t. m. ie priredila Ljudska univerza v Beogradu glasbeno soarejo na kateri so se izvajale pesmi Schuberta. Mendelssohna. Brahmsa. in Wagnerja Pesmi so peli: ga. Miroslava Binički in g. Milorad Jovanovič, član beograjskega opernega gledališča.
Pablo Casais na Dunaju. Te dni je koncertiral na Dunaju sloviti čelist Pablo Casais. Imel ie na programu Haydnov koncert za čelo. Bachovo suito v C-duru in druge skladbe. Produkcija ie bila tudi za glasbeno razvajeni Dunaj dogodek prvega reda.
Sevčlkovei v Gradcu. Sevčikov kvartet, katerega smo pred dobrim tednom dni slišali v Ljubljani, je nastopil v petek, dne 12. t m. v Gradcu s tremi kvarteti svetovne slave: s Smetanovim kvartetom »Iz mojega Življenja«, z Beethovenovim kvartetom v G-duru, op. 18. št 2. in s Schubertovim kvartetom v D-molu. Kritika se izraža o tej produkcij komorne muztke izredno pohvalno.
Eeograjskl koncert srbske gledališke pevke lz Berlina. Dne 4. aprila nastopi v slavnostni dvorani beograjske univerze srbska umetnica, pevka ga. Fortner - Hal-bert Stankovičeva, primadona berlinske opere, ki nastopa v tujini z velikanskimi uspehi.
Smrt dunajske učiteljice petja. Na Du-
naiu je te dni umrla v starosti 83 let slavna učiteljfea petja Aglaja Orgeni, rojena leta 1843. v Tišmenicah na gališkem ozemlju-Dama ie bila v šestdesetih letih slovita ko-loraturna pevka v berlinskem dvornem gledališču. Kmalu nato se ie pa posvetila učiteljskemu poklicu in je poučevala na draž-danskem konservatoriju. Zadniih deset let je živela in delovala izključno na Dunaju. Bila ie ena izmed zadnjih mojstrskih učiteljic petja dobre stare italijanske šole tipa Viardot - Garcia.
Javen koncert ruske glasbe priredi v nedeljo dne 21. t. m. »Zveza ruskih pisateljev m časnikarjev« v Beogradu. Na koncertu se bodo izvajale arije iz Musorgskc-ga opere »Hovanščina« in iz opere »Sadko« od Rimskij - Korsakova. Poleg tega se bodo pele romance skladateljev Čajkov-skega tri Rahmaninova. Skladbe za ženski glas bo pela ruska umetnica Zaharova, skladbe za moški glas operni pevec Jure-njev, kompozicije za violino pa bo izvajal violinski virtuoz Volodarskil.
Letošnje salcburške svečanosti se bodo kljub vsem nasprotujočim glasovom vršile, samo natančen program še ni določen. Vsekakor pa se vprizori Goethejev »Faust« v inscenaciji režiserja Maksa Reinhardta in sigurno ie tudi. da nastopijo dunajski HI— harmoniki z velikim koncertom
Fiirstwàngler v Ameriki. Dirigent Fflrst-wânglcr. eden izmed največjih sodobnih ka-pelnikov, ki se nahaja že deli časa na ameriški turneji je vodil pred kratkim glasbeno prireditev simfoničnega značaia v New. Yorku. Imel ie med drugim na sporedu Straussovega »Eulenspiegla«, s katerim ie dosege! kolosalen uspeh. Za prihodnjo glasbeno sezono je pozvan Fiirstwàngler v New. York na večmesečno gostovanje.
Gostovanje Ade Poljakove v ljubljanski operi. Prihodnji teden gostuje v naši operi znamenita operna pevka Ada Poliakova, ki je brez dvoma naši publiki izza zadnjega gostovanja v Puccinijevi »Madame Butterfly« še v na lepšem spominu. Gospa bo pela pri nas dne 23. in 25. marca In sicer nastopi v operah »Manon« ta »Bohème«. '^ЖШЖШВИШЗО''-----
Mehko, voljno in žametno kožo dobiva Pariianka od čudežnega dela, t; traja samo eno mt nuto na dan. uporablja 10_
të'îHOttoro mazili/
iCrème Simon) po umivanju na vlažni koli.
Povsod na prodaj. CREME, POUDRE & SAVON SIMON
.r...M.i'i.i.f:l....t...l.j...).....ЈШ|И11...Ј..Ј.1И1)|...И1..и..
Partamcrie Simon. 59 Fg. Si. Martin. Paris.
Hrvatski dramatiki „moderne"
Češki profesor dr. Frank W o 11 m a n v Bratislavi e na trošek filozofske fakultete nniverze Korrenskega m s podporo čsl. ministrstva šolstva in narodne prosvete izdal že leta 1924. veliko. 4Г8 strani obsegaicčo historično kritično kmigo »Srbochorvatske drama« (do začetka vorne) ter nato še do-^tek do leta 1924
Meni doslei dr VVolImanovi deli nista bili znani, niti se ne sponriniam. da bi bil kdo ?'i nas poročal o niih. Sai ie vendar ža-ostno: lugoslovensko - čsl. ligo Imamo, a 15 čsl. literaturnl produkciii ne zvemo niti сз'važnejšega! Bratie Čehoslovakl Izdajajo tea. k! se tičejo nas in naših sodržavfanov. mi pa — ali samo iaz? potem mea malima o;'i>a! — ne vemo ničesar o nHh.
Iz Wollmanove knilge bi rad posnel sodbo P hrvatski moderni dramatiki, zlasti še zato, «r nas naša drama seznania ž nio preveč skooo.
frr. Wollman niše: »Miletid ie odprl srbo-jirvatskemu gledališču okna do sodobne -vrope Koncem 93. let in početkom 20. š!o'et!a se poiavlia takoi nekai resnih dra-Tat talentov drama dela ogromen napredek zasenčaioč celo povest ne le številčno, lego tudi no ia kosti, dosezaioê v nekaterih
pojavih brez pretiran- a evropsko višino ter prodirajoč tudi na evropski oder. Moderna okoli leta 19Г:6. obvladuie hrvatsko litera- ! turo. a včasih so v nti tudi nasprotni vzori in smeri.
Hrvatska draina te dobe se da površno razdeliti v dvoje skupin- prvo. številneišo in prvo tudi časovno kier prevladuje v obsegu socia'no občutie in v obliki naturalizem: vzori so: Ibsen Hauptmann. Suder-mann. Tolstoï: druea skupina rešuje obče-človeške ali narodne ideie In ie po obliki boI: lirska in simbolska. vzore oa išče zlasti v Rostandu. Maeteriincku ln celo v Heb-belu.
Modernist katexochen In l'art pour l'artist is ostal, dasi se je Dotzkušal tudi s socialnimi motivi. Milan B e g o v i č. Predstavl-telj naturalistično socialne drame ie Srgian T n c i č polez njega pa Fran Hrčič. dalje Nehajev. Kam Lncerna. R. Kolarid - Kišur. Mir. Dečak. M. Marianovid. VI. Lunaček, M. Mistra. Ad. Milčinovld. Ad. Kostelid. Joža Ivakid.
V simbolsko - idejni drami zastopa Mil. O g r I z o v i d rostandovsko smer. a v tehniki sardouovsko: bil ;e brez ugovara naj-spretneiši dramatik modeme. Naiizraziteiši predstavnik Ide ne drame ln sicer smeri boli maeferlinckovske trkaioč na zagonetke absolutnosti ie Josip Kosor. Prlznavalec tainostne sile prirode in nienega ljudstva je Petar Petrovič. Za Kosorom hodita zla-
sti Gjure Dimovid in Božo Lovrid.
V tesni zvezi z .moderno raste Omhdlna. poiavivši se v predvojni drarri po Franu Galnvidu in lanku Polidu . Kamovem. Oba sta umrla mlada.
Izmed Begovičevih dram hvali Wollman zlasti aktovke »Biskupova sinnvica«. »Či-čak« in »Cv'e>nv cesta« iz zbornika »Male komedije« ('92')
Od Srg!ana ТисИа hva'l v Liubliani že znani drami »TrMI dom« (ki se lahko oo-stavl a ob bok »Ekvinociiu« Voinovida) tn »Golgnta«
Od Fr. Hrčida. Mil. Nehaieva. Kišurja. De-čaka in M. Marjanovida ne priznava za dobro nobene drame Od Vlad. Lunadka hvali le niegovn aktovko »Posliie kazaiišta«: niti Mistra nima ničesar priporočljivega. Dr WollTan pa hvali Mllčlnovičke dramo »Bez srede« vzniklo pod dolmom »Moči teme« Tolstega in »Trhleea doma« od Tučifa- Igra spada, pravi Wollman. med na^boliše srbohrvatske naturalistične igre. j Adam Kostelid ne prihaja v poštev. niti Ivaklč.
Od Ogrizoviča orlznava nam ze dobroznano »Hasanaginlco«. »Smrt Small-age čengida in »Vučino«. »Ogrizovld je rroister dramatične tehnike in v tem nad-
kri'ure cp'" Voinovida«.
Josip Kosor. »chfrvatsky Gorki!«, je napisa' celo vrsto nočnih dram elementarnih postav, poroienih iz burie in skale: naj-
boljše so- »Požar strasti«. »Pomlrenje« in »Zena«.
Petar P e t ; o v i č ie napisa! izborno ljudsko igro »Solza« (v štirih aktovkah), lirski privatissimum »Gozd« in narodnega »Rkača« ki iih priznava Wollman. Petrovič mu ie »višek vaške drame: srbohrvatski Anzengruber«.
Tudi od Mil. Dežmana in Gj- Dimoviča ni nič za naš oder. »Dimovid Ima samosvojo fizignonr'jo. ie zastopnik filozofsko religiozne drame sam duhoborec. iskateli boga in tvori ljudi po svoji domišljiji: polmitske postave se mu dvigajo v carstvo duhov in so nositelii etskih idealov«. Na odru pa ne zmaguieio.
Od L o v r i č a hvali Wollman drame »Sin« In »Ulica«, dalie »Krali in umetnik« in »Svemožna ljubav«. »Resnost, pogum-nost notranjost, etos. stremljenje po novem d rama t. Izrazu, to je, kar označuje Lovriča.
Iz poslednje srbohrvatske dramatične generacije je zbudil veliko zanlmaie Mirko K o r o 11 i a z dramo »Zidanie Skadra«. Bil ie sprejet z vzklikom: »Končno pesnik!« Wollman pravi: »Ta drama ie krona narodnega tipa srbohrvatske dramatike ter s svoio dovršenostjo In z elementi narodne pesmi stopn uje strrrenie nad organičnim izrazom narodne duše.«
Od Miroslava Krleže ie pošteno delo »Golgota« z junakom Kristiianom. vodjo
delavcev; »ta zločinec, ki ni kriv ničesar, jo in bo eden izmed najbolj posrečenih in živili značaiev srbsko - hrvatske dramatike.i Dobre drame so končno N. B a r t u 1 o v i-d e v a »Kuga«. Donadiniievo »Brez-dt-o« in Kulundžideva »Polnoč«. Končno Še ena opazka Wollmanova: »Malo zadovoljiv le — na jugoslovenskih odrih — slovanski In nalmanJe češki repertoar: gledališča bi morala vsai toliko gojiti zanimanje za češko dramo, kolikor se goji srhohrvatska drama na Češkoslovaškem ... Res se mi zdi: Jugoslovani Imaio gledališko kri, morda največ Izmed vseh Slovanov.
A to, kar so doslej predstavljali njihovi odrt. so bili le poskusi za predigro k Novi Bogoslužbi. ———.«
Fr. Govekar.
ПГТ!с/ !S 'Ч	Ч-и li* У-а 1ГУ1,
Našim rodbinam priporočamo
KOLINSKQ (il
izvrsten pr'daiek h kavi.
Naše ceste
Govor narodnega poslanca Ljudevita Pivka k proračuna ministrstva javnih del ▼ Narodni skupščini dne 11. marca 1926.
(Po stenografskem zapisniku.)
Glas iz sredine: Vse, kar je bilo, je av. strijanština in to je treba zrušiti i Sv. Eribčevič: To so itak že napravili.
Gospoda! Ministrstvo javnih del ima tako odlično nalogo in igra v našem narodnem
fospodarstvu tako važno ulogo, kakor malo atero izmed ministrstev. Naloga tega mi« r.istrstva je bila, da spravi ceste zopet v red, ki jih je upropastila vojna, in da ustvari boljše zveze z novimi gospodarskimi sredi» šči, z Vojvodino, Sremom, Bosno, Črno goro itd. Poglejmo torej, kako se je ministrstvo javnih del lotilo svojih nalogi
Ako je istina, ka*. smo slišali danes in v dosedanjih interpelacijah zaradi cest, da so ceste v vseh pokrajinah v držovi brez raz» like v mnogo slabšem stanju nego smo jih dobili leta 1918., potem je v tem jasen znak, da
velika naloga ministrstva javnih del ni izvršena.
Ceste v k aljevini so večinoma po vsakem večjem dežju celo za volovske vozove ne. porabne. Ako je le nekaj dni neugodno vre» me, se ne morete niti iz Beograda premak» niti na nobeno stran, po nobeni cestt.
Pogostoma nam prinašajo časopisi slike, kako so obtičali vozovi v globokem blatu. Moj znanec se je vozil v avtomobilu iz Bco» grada v Sarajevo. Za Obrenovcem je držav, na cesta pravcati travnik in avtomobil je zavozil med ovce, ki so se pasle v travi. Mi. sleč. da je zablodil, je ustavil, stopil z voza in vprašal, kod bi krenil, da najde državno cesto. Kmet pa ga je prepričeval, da je ona livada državni pot v Sabac. (Klic: Ni tako!) Kakšna je cesta v Sabac tudi na druge strani iz Beograda, veste in nikar ne oporekajte! (Klic: Ni tako!) Gospoda ste očividno po. pol nom a zadovoljni s sedanjim stanjem! (Ljuba Jovanovič: Nismo, nismo!) Minister javnih del Uzunovič: Smo zadovoljni v to. ïiko, ker ni tako v Sloveniji in to ni nikak separatizem. Vidite, da je tudi tukaj zlo in ne samo v Sloveniji, kakor pravi Sernec.)
Gospod minister, jaz sedaj ne govorim o cestah v Sloveniji
Svetozar Pribičevič: Najbolje bo, ako un:» cite še ceste v Sloveniji, potem bomo vsaj v vsej državi enaki 1
Min. Uzunovič: Ni tako najbolje, temveč hodimo objektivni!
Svet Pribičevič: Vi ste tam preko itak že vse uničili!
Min. Uzunovič: Ah, ta prečanski front!
Brezdvomno je, gospoda, da ministrstvo javnih del ni skrbelo in mu ni uspelo, da bi ohranilo vsaj še obstoječe ceste v stanju, v katerem so se nahajale. Danes konstatlramo, da so v mnogo slabšem stanju, da so propadle in da propadajo, tako da je treba danes ogromnih popravil, ki bodo sta» la milijone in milijarde, preden jih uredimo Koliko pa nam slabe ceste napravijo škode v gospodarskem življenju, tega ne moremo niti izračuniti.
Kako je današnje stanje neznosno, vidite iz tega, da so pred kratkim vsi poslanci iz šabaškega okrožja brez razlike političnih strank bili pri g. ministru javnih del in da so intervenirali tudi pri ministrskem svetu, nakar so šli, kakor vemo, k samemu kralju. Kij so doeegli? Kdo ve?
Svet Pribičevič: Dobili so obljube."
V zagrebškem listu ste videli sliko pre» vrnjenega avtomobila V vodi na mestu, kjer je bil prej most. Most je voda odnesla. Dr» i*vni organi so bili brezskrbni in se niso pobrigali za novo zgradbo.
Da označimo red, ki vlada v nekaterih uradih tega ministrstva, je treba pripomniti, da je ministrstvo dobilo na račun reparacij obilo železnih konstrukcij
za mostove, ki jih ministrstvo sedaj ponuja občinam kot dar iz svojega skladišča na Topčiderskem brdu, v dobi, ko državne ceste kar kriče po boljših mostovih.
Najzanimivejši slučaj se je dogodil z mo» sfom v Novem Sadu. Tu smo našli po vojni povizoren most železno konstrukcijo na lesenih stebrih. Stebri so bili že nekoliko sprhneli in bilo bi potrebno obnoviti lesene dele, kar bi po računu strokovnjakov stalo 500.000 Din. Danes ni ničesar. Ako bi bila država pravočasno izvršila popravilo bi slu» žil most lahko še dolgo vrsto let do défini» tivne mostne stavbe preko Donave. A ča» kali smo rajši zime in priti je moral led, erež, ki je porušil trhlo stavbo. In glejte, se» daj je morala država plačati samo za od» stranitev konstrukcije iz vode — zaradi vod» nega prometa — mnogo več, nego bi stalo popravilo. Velik del konstrukcije, 60 m dolg, ee pa vobče ni dal odstraniti in leži v Do» liavi, namesto da bi ga koristno uporabili na drugem kraju.
Danes ni
med Bačko in Sremom nikake zveze
razen edinega broda, kjer morajo vozniki, ako je količkaj prometa, čakati po 6 do 8 ur, da pridejo na vrsto in da jih ртере1је brod na drugo stran. Tega nam ni bilo tre» ba, da še po 8 letih nismo ustvarili mestne rveze z eno najbogatejših pokrajin.
Iz teh primerov zaključujte sami, ali ni istina, da so se mnogi organi ministrstva javnih del izkazali kot nesposobni za nalo» go, da se ohrani vsaj to, kar je že bilo.
Poglejmo sedaj, kako stoje stvari glede novih zgradb. V prvi vrsti imamo na misli najnujnejše
zveze nekdanje Srbije z novimi kraji, s novimi ekonomskimi središču Predvsem jo bilo potrebno premostiti Drino, Savo in Donavo ter zgraditi ceste v Črno goro - iz Stare Srbije v Hercegovine. Leta 1920. je bil v ministrstvu še dovolj velikopotezen program, kakor se vidi iz začetnih del ■ in načrtov, in ministrstvo je imelo pred očmi odpreti glavne državne žile.
Pozneje se je vse korigiralo, to je, poslab» šalo, m danes ministrstvo ne vodi računa o tem, kje so najvažnejši prehodi, kje. je največji promet z novimi pokrajinami in med novimi pokrajinami, da bi se na glavne žile koncentriralo delo ministrstva javnih del.
Zveza med Bosno In Srbijo st more ustvariti Ie z mostovi preko Drine. Doslej sta v delu že dva mosta, prvi pri Baj<ni Bašti, drugi pri • Ljuboviji. Zanimivo je, da glavna prometna arterija ne teče niti po prvem, niti po drugem mostu. Glavni promet med Srbijo in Bosno se vrši na se» veru preko Zvornika. na jugu preko Rače. Pri Zvorniku je naša država že našla most, toda namesto da bi ee skrbelo, da se ohrani na glavni prometni cesti vsaj prejšnje sta« nje. smo dopustili t» nemarnosti, da je most pri Zvorniku propadel. Voda ga je odnesla in mir božji.
Sv. Pribičevič: To je evstnianštmal
Most pri Ljuboviji se nahaja na popolno» ma s porodnem mestu, ki je brez važnosti za promet
M.nistrstvo javnih del je, kakor se zdi, na meravalo zgrad.ti nov most pri Rači. Tam je ležala že več let železna konstrukcija, dokler ni zarjavela in propadla. Danes so poedini deli že neporabni zaradi rje. Podo» ben dogodek smo doživeli z mostom pri Šabcu, čigar kcnstrukci i je ležala posejana ob progi med postajama Klenak in Klenak» Sava. B.lo bi zanimivo slišati podatke, koli» ko je ministrstvo potrošilo za pobiranje de» lov te konstrukcije in koliko je plačalo leža» rine za neiztovorjene vagone. Čuje «e, da doseza samo ležarina 1,000.000 Din Bodoč, nost bo pokazala, koliko bodo stali pot d ni dali, k: se morajo ponovno nabaviti na me» sto onih, ki so bili vsled površnega iztovor» jenja poškodovani.
Pri Novem Sadu se je pričelo lansko leto z montažo železne konstrukcije, toda po kratkem času se je delo ustavilo, prekinilo. Dnevni listi javljajo, da se je sedaj zopet začelo to delo in da se nadaljuje. Naj se jc prekinilo vsled nedostatka sredstev ali iz kateregakoli vzroka — za nas je vsekakor pojav neprijeten, da se tako važni posli ustavljajo sredi dela.
Min. Uzunovič: Kako bi bilo, če bi pove» dali vzroke?
Vzroki so ziiani vam. Jaz samo čitam, da se delo nadaljuje. V tem resoru se pogosto» ma vrši delo tako, da se na sredi ustavlja.
Min. Uzunovič: Jaz sem mislil v svoji skromnosti, da naj o teh stvareh molčim, a sedaj vidim, da bom moral govoriti.
Dalje je čuden pojav, da se nahaja ministrstvo javnih del v sporu z mnogimi podjetniki.
Značilno za to ministrstvo! Posledica je, da dela na rekonstrukciji cest prepočasi napre» dujejo, da pričeta dela propadajo in se ne nadaljujejo kakor treba, da se tisto, kar ob» stoja, ne vzdrži v redu in da imamo obilo nepotrebnih izdatkov, razmetanega denarja v tem ministrstvu. Prepričanje imam, da je izmed milijonov, ki so dovoljeni v gradbene svrhe, velik procent izgubljen. Ozrimo se na nekatera
nova dela.
Tudi pri novih stavbah se dogaja, da jih voda odnaša, in celo take, o katerih bi po njihovem zunanjem izgledu morali soditi, da so solidnejše. Dobrim inženjer jem ne more voda vsega odnesti, kakor se je zgo» dilo pri mostu iz armiranega betona na novi. cesti Osečina»Loznica.
Cele partije nov'h cest, ki so bile zgrajene po vojni, so po-tale že neprehodne, za pro» met neporabne. Prijatelj Jojič mi je pripo» vedoval o cesti Peč»Andrijevica, ki se je lansko leto zgradila v režiji ministrstva lav» nih del. V letošnjem budžetu se pa iznova pojavlja pozicija za isto cesto.
Dalje opozarjam, da daje ministrstvo previsoke nagrade uredništvu v ministrstvu. Dobro, uradniki in delavci v terenu naj do» bivajo pr merne nagrade po dovršenem po» slu, čemu pa dobiva načelnik inženjerskega odelenja —
Min. Uzunovič: Dobil je manje, nego za» služuje ta ediičen načelnik.
I jaz sem mnenja, da dober uradnik lahko dobi nagrado, toda ni potrebno dajati kar po 100.000 Din nagrade, ker je take vsota vsekakor previsoka.	j
Min. Uzunovič: Dober človek ste, gospod Pivko, toda ne smete poslušati tistega, ki vam je dal te podatke.
Bilo bi mi drago, ako to. kar sem povedal, ne bi bila istina. A sedaj hočem pustiti osebne stvari.
Min. Uzunovič: Jaz bi vas prosil, da po» veste vse!
Osebno zadeve puščam ob strani. Treba izraziti še vtis, ki ga je napravil danes go» vornik iz Bosne, g. Kulenovič in zadnjič g. Dušan Kecmanovič. Gospoda, s-e tajimo si, da je nekaj groznega, ako je
Banja Luka brez cest na vse strani, takorekoč od ekana od sveta, ako je propadla i krasna cesta v Jajce in ako je od 13 mostov na neki cesti v okraju Bosanska Dubica porušenih vseh 13 mostov. Ne smemo molče iti preko teh dejstev, ker je v takih pojavih nekako izpričevalo za nas.
Minister Uzunovič: Vsled velike povod» nji.
Izpričevalo za državo, zlasti pa za resor, ki ima dolžnost, da vodi račun o komuni» kacijah.
Slišali ste v skupščini, da se je pri Prnja» voru porušil most preko Vrbasa, ki ga se» daj po 4 let.h še vedno nismo popravili. Ako bo tako gospodarstvo trajalo še dalie — vsi mi iz predloženega bu<Jžeta ne vidimo, da se nameravamo popraviti — potem se od» pira pred našimi očmi
perspektiva, da bomo vse uničili v petih,
šestih letih. Po pravici se vprašujemo, kam plovemo s svojim gospodarskim življenjem? Do dan» danes nismo nikoli slišali, da bi se v vsaj eni, katerikoli pokrajini vsaj nekoliko po» znale posledice izboljšanih prometnih po» tov. G. minister se pa zaveda, kaj znači njegov resor in da ima baš on v rokah ključ, ki nam naj odpre vhod v izboljšano gospo» darsko življenje. Prehajam na posebnosti tega budžeta. Ena izmed lastnosti ministrstva javnih del je, da se nikakor ne ozira na teritorijal» co razdelitev države na oblasti in na način uprave, kakor ga predpisuje ustava in za» kon o obči upravi.
Ustava pravi, da se vrši državna uprava po oblastih, srezih in občinah. Državni ob» če upravni uradi so poleg ministrstev pri ve likih županih in srezkih poglavarjih. Vrhov nj smoter tako urejene uprave :c poenosta» vitev uprave, redukcija uradov in smotre» no in harmonično poslovanje vseh panog uprave. Ministrstvo javnih del ima že svojo posebnost v gradbenih direkcijah kot pop.,1 roma pokrajinskih institucijah Z<.fcaj torej tukaj ne storimo daljšega konika in ne pii« stopimo k unifikaciji? To zahteva stroka s*ma po sebi. V manjših 'ro.vvnib ed riicah bo možno bolj intenzivno delati in dobili bi tudi ožjo zvezo te panoge s samorprav» nim delokrogom oblasti in -.rezov.
Gospoda, slišali ste ugovore, da nimamo zadostnega Števila inženjerskega osobja.
Iz predstavke, ki jo je poslala glavna upra. va Udruženja jugoslov. inženjerjev in arhi.
tektov vladi, je razvidno, da imamo dan» danes mnogo manj inženjerskega osobja nego smo ga imeli poprej. Nočem naštevati vseh direkcij. Pri gradbeni direkciji v Du» brovniku je bilo pred vojno 54 inženjerjev in gradbeni budžet od 1,685.275 kron, danes je pa le 10 inženjerjev in budžet 17 milijo, nov Din. V Sarajevu je bilo 72 inženjerjev, danes 29.
V	LJubljani je tehnično osobje zmanjšano
od 58 na 26. Glede zadnje direkcije je treba upoštevati ogromno ozemlje dveh oblasti, mariborske in ljublj nske, in specijalno še omeniti ma» riborsko oblast, v kateri so delovali le 4 in» ženjerji. Naravno je, ako se ob takih raz» merah Dojavlja zahteva, naj se za vsako oblast posebej sistemizira ločeno število osobja in da se izvrši
razdelitev gradbenih direkcij, istočasno pa tudi razdelitev kred.tov za ma» terijalne p- "Tebe vsake oblasti. Cim bo m» ženjersko osobje razdeljeno na oblasti, bo» mo lahko mnogo Dr.hranili na drugem osob ju. ki ne bo več potrebno. Izmed uradinštva bodo potem nepotrebni na primer pravni re ferenti gradbenih direkcij, ker imajo veliki župani že svoje pravne referente, ki bodo ' -«le pradl епе^ oddelka Unso opravljali poleg svojih dosedanjih dolžnosti. Se večji pr.hranek bo na n-anipulacijskem in arhiv, skem osobju. kadar prenesemo te posle na gradbene referente pri velik/h županih G. minister je že obveščen o tej ideji, toda zdi se, da ii ni naklonjen in da ne mara pošto» prti tako, kikor mu ie v ustavi naznačeno. Dosedanji pogreSki razdirajo sistem uprav»
ne organizacije in zato smo dolžni, da se konsekventno bo» rimo proti njim in sicer iz sledečih razlo» gov: Ako bomo imeli poleg občeupravnih uradov še posebne strokovne urade, za vsa» ko stroko posebej, kakor jih imamo že v zdravstvu in v panogi, ki jo danes obravna» varno, potem bomo imeli brez dvoma toliko raznovrstnih direktorjev, inšpektorjev, refe» rentov. komisarjev in ne vem kako se še zovejo, da bo birokratski sistem moral pre» sedati in buditi v lj;d-.tvu nerazpoloženje.
Predloženi proračur ministrstva javnih del se torej ne czira na osnovo naše uprave, kakor nim io predpisuje ustava, in se pro» tivi zakonu o občni upravi. Zaradi teh na» čeln h pogreško v bidžetu bo naša skupit na glasovala proti njemu.
V poedi o.itih vidimo noglavja, ki jih pro rc run popolnoma napačno rešuje. O cestar» jih in o genezi naše samouprave ne bom govoril, ker je inž. Sernec pred menoj to vrirašanie pojasnjeval. Zato lahko preidem naravnost k pozicijam, ki so za mariborsko obla .t posebno važne.
eielna :ta DravogradtMežica ob naši koroški meii se nahaja v obupnem st-nju, ki ira redni nromet. Glede na to cesto, ki je bila nekoč dobra, n-še ljudstvo ne pomni, da bi se kdaj ljudje in živina tako mučili, kakor se morajo sedaj. Na ne» znosno stanje obmejnih cest smo že opo» zarjali v interpelacijah, opozarjamo tudi g. ministra vojs' e in ga vorašujemo, kaj mi. sli in kaj namerava ukreniti, da bodo važne obrne ine ceste porabile tiidi v vojne svrhe?
V	slučaju vojnih operacij Mežiška dolina vobče nima zveze z našo državo in zato je nujno potrebna nova cesta, ki bi Jo vezala
s Solčavo in Šoštanjem.
Nesoglasje vidimo tudi v tem, da partija 1036. ki govori o plačah, iznaša 33.532.368 D,n. toda dodatki, nagrade in honorarji po partiji 1037 skupno s potnimi, prevoznimi ir selitvenimi troški po part. 1040 kar 16 milijonov 167.600 Din, torej polovico vsote, določene za plače. Spomnite ee, gopoda, kar sem že omenil glede previsokih nagTad v ministrstvu.
Partija 1042a), ki govori o vzdrževanju in popravljanju državn.h cest in mostov, pred videva 100,000.000 Din izdatkov. Zakaj ta okrogla vsota ni specificirana, razdeljena vsaj na oblasti, da bi se videlo, koliko se bo trošilo zj noed ne pokrajine? Gospoda, na ta način, kakor hoče proračun nam je vsaka parlamentarna kontrola nemogoča, kje in kako bo ministrstvo uporabljalo svoj kredit. V današnji razvrstitvi cest je temelj na krivica v tem. da nekatere oblasti nima» jo razen drobnih izjem državnih cest. tem» več samo okrajne, ki j:h vzdržujejo okraji s mi takorekoč brez državne pomoči, dru» dt pokrajine pa imajo skoro vse ceste v državni upravi in nimajo skrbeti za popra» vila in vzdrževanje. Iz pregleda, ki ste ga danes slišali, imamo
v dveh slovenskih oblastih komaj nekaj
nad 600 km državnih cest. Od te vsote je deležna mariborska oblast ki je po obsegu in prebivalstvu močnejša nfo ljubljanska le na 150 km državnih cest. Državna je cesta iz Koroške do Mari, bora in od Maribora do Celja in Rošček v Prekmurju. Vse o tale tisoče km cest si mo» rajo okraji sami vzdrževati. Kaj pomenja to? Avtonomni okrajni za stopi sklepajo o po bnih okrainih dokladah, ki iih dobiva. \f davčni uradi,
Država pa i'im ne vrača za vzdrževanje nit t• zakonite deželne doklade TO — 50 odst.. ki si jo država enostavno nasilno osvaja
J. Demetrovič: To je konfskaciia.
Mi zovemo to postODanje ron brezobzi» ren rop. Ako državna blagajna ne vrača okrajem njihovega denarja, kako naj potem okraji skrbe za popravila in vzdrževanje cest? Zato prav laV'-o razumemo nevolio na državno centralo, razumemo ono gospo do, ki pravi, da je samo v avtonomiji reši» tev. Lahka jim ie ag'tacija in ne smete se tukaj čuditi, da velik del ljudstva zahteva avtonomijo. Vi. g.minister, s svojim pošto» panjem sami najbolj podpirate težnje po avtonomiji.
Vesenjak: To je prostačka otimačina.
Demetrovič: Tako se ustvarja fédérait, zem.
Min. Uzunovič: Na pravi naslov naj se pošlje.
Gospoda, ali je torej v redu tako. da si država prisvaja okrajne doklade. nabrane v evrlio vzdrževanja cest? V tem dejstvu tiči
glavni vzrok gospodarske krize naSih okrajev.
ki so si ohranili organizacijo okrajnih za. stopov v mariborski oblasti, kakor je bila nekdaj samo na štajerskem in Češkem. Gle. de doklad smo pa prišli do take višine, da je stalno ne morejo prenašati niti naš kmet, niti obrtna in industrijska podjetja. V okra jih. kjer smo dosegli 500 odst. doklad. »i bo premislil vsak industrijalec začeti s pod» jetjem, ki ga davki sami morajo ubiti.
V mariborski oblasti ni niti važna cesta Maribor « Ptuj • Čakovec v državni upravi. Od Koroške do Maribor« jt državna, od Ormoža do Varažd na je državna, od Čakovca do madžarske meje je
državna, srednji del pa ni državen, temveč v upravi okrajnih zastopov Maribor, Ptuj, in Ormož. G. minister se brani in noče pre» vzeti te ceste v državno upravo. A poglejte samo na zemljevid in spoznali boste, da ne gre za kako drugorazredno ali tretjerazred» no cesto, temveč, da imate pred seboj naj» važnejšo prometno arterijo, ki veže mari» borsko oblast z Varaždinom, Zagrebom, z državo. Cesta teče paralelno z Dravo, zato jo zovemo tudi «podravska cesta», teče pre» cej paralelno z državno mejo in je kot zve. za obmejne obla ti z državo važnejša nego druga cesta preko Zidanega mosta.
Gospoda, korektura tega stanja je neod» ložljiva, kar priznava sicer g minister tudi, toda on čaka baje na
novi cestni zakon, kakor je odgovoril na prošnjo okrajnega zastopa v Ptuju in velikega župana v Ma» riboru leta 1925.. češ, da se podržavljenjc ne more izvršiti, dokler se ne sklene cestni zakon, veljaven za vso državo. Stvar je pa nujna. Z ozirom n- prevelike okrajne do» klade okrajev Maribor. Ptuj in Ormož ne smemo čakati cestnega zakona, temveč tre. ba bo prevzeti ccsto že prej v državno upravo.
Partijo 1042a) je treba razdeliti na obla« st- in specificirati kred te za vsako oblast Konstatiram da ie v vseh let.h do sedaj ta oHast bila glede cestn h kreditov grozno zapostavljena, na zadniern mestu v državi. Omogočimo gospoda, da bodo deležni po» trebnih kreditov tudi oni deli države, ki so bili doscdai v ozadju.
Partija 1042 g) ima naslov * pomoč, ~ubvencija za gradbe in vzdrževat
nje ledrži-vnih cest m mostov» in določa 5 milijonov Din v to svrho. Zne» sek ni baš velik, toda mi ne protestiramo zato, ker ie majhen, temveč nas žali v mno» go večji meri naelov «subvencija». Kako pomoč pa nam daie vobče država za vzdr» ževanje nedržavnih cest in mostov? Z na» šega stališča
ne gre za nikako pomoč, temveč za obvezt
no plačevanje deželnih doklad. za uzakonjeno obvezo. Tore' 5 000.000 Din stavite v to poziciio? Kje pa so one vsote, ki smo jih v naših oblastih že vplačali v posebno svrho vzdrževanja nedržavnih cest in ki iih je državna blagajna kasirala in jih sedaj noče vrniti, da sc porabijo v prvotni nan.en? Stara neizpolnjena obveza doseza že 16 milijonov Din. g. inž Sernec pravi 20 milijonov. Kako namerava država vračati ta dolg? Partija 55, ki govori o obvezah iz prejšnjih let, je prenizka, da bi se moglo iz nje vsaj nekaj vzeti kot povračilo ome» njenega državnega dolga našim okrajem.
Partija 1042 e) našteva pod naslovom rnadalievanje načetih cestnih zgradb» razne troške, kojih skupni znesek je 155 mi»
lijonov 850 tisoč Din Z ozirom na večje potrebe nekaterih pokrajin ne bi zahteval, da bi morala država troš.ti iz te partije v vsaki pokrajini enako ali po procentu pla» čanih davkov ali po drugem sličnem ključu. Tako zahtevo lahko postavljajo samo avto. nomisti. Po mojem mišljenju je sedaj še pravično, da se v zanemarjenih krajih trosi nekaj več za ceste, da se polagoma pribil, žamo drug drugemu tudi glede ko-munika. cij. Ta ključ pa ne sme dobiti take oblike, da nekateri deli države vobče niso deležni kreditov Mariborsk oblast dobi po tej par tiji en procent od določen.h 155 milijonov l £00.000 Din za zgradbo ceste Št IljA'elka. In veste, kaj pravijo? Zadovoljni smo lahko tudi s tem in uspeh pripisujemo zgolj ti. skovnemu pogrešku. V projektu stoji nam. reč «Put Sv Ilija Velko» in tu so gospoda mislili, da je ta Sv. Ilija nekje v Sibiji. od= kodor je Hajduk Veliko, a ta kraj je go. tovo potreben ceste. (Smeh.) Ako bi stalo v projektu .«Cesta St. llj.Velka», in bi go. spoda zvedeli da se namerava nekai po. trošiti za Slovenijo, brez dvoma bi bili iz» brisali še ta milijon (Smeh.)
Isto krivico najdete v partiji 1042 i) in j) Med novim-' irojekti cest ne najdete v znesku 30 nvlijonov D n niti ene pare za mariborsko ali ljubljansko oblast. Ž dru^o besedo,
Slovenija je izključena od vseh novih mosh
nlh ln cestnih projektov. Toda kaka je stvar z našimi mostovi? Od Mar.bora do Brezna nimate v daljavi preko 30 km niti enega mostu čez Dravo, tik pod državno mejo. Koliko let že moledijemo, na i se zgradi prepotreben most pri Selnici v Ruše.
Pucelj: Kai pa Vurberg? Tam tudi gra= dite!
Tudi pri Sv. Martinu med Ptujem in Ma» riborom. toda ministrstvo javnih de! ne sto» n ničesar. Slična je stvar z mostom v Ptu» ju, ki je že slab Tu bo moralo v bližnji dobi priti do nove stavbe.
O mostu v Radgoni ste slišali. Za vzdrževanje tega mosta čer Muro imamo dogovor z Avstrijo. Avstrijs popravlja svojo polovico v redu. naš del рг propada. Kmalu bomo morali že skakati ici Muro na nemški del mosta, kdor bo hotel iti v Avstrijo. Menim, de bi bilo možno brez ozira na ta proračun popraviti ta most, da pokažemo inozemstvu čestito lice, in opu stimo rajši kak drug projekt, ki je v tem trenutku manjše važnosti, in sicer v interesu ugleda države.
M:nistrstvo javnih del se v celoti ni od» dolžilo državi tako, kakor treba, in je bo poimilo svoio nalogo v preteklih letih. Iz proračuna vid:mo. da se tudi letos po= greški ne odstranijo in zato
za ta proračun ne moremo glasovati. (Odobravanje in ploskanje.)
Moderna tehnika
Novo varnostno vžigalo za razstrelilne patrone
Za vžiganje razstrelil v rudnikih, kamnolomih in vrtanja predorov so uporabljali dosedaj patrone. v katere ie direktno ude-lano netilo, t j. kapica, ki jo vize aH iskra električnega toka ali netilna vrvica aH pà udarec ma'ega kladveca. Ta kapica vsebuje ali pokalno živo srebro ali kako drugo iako brizantno netilo, ko.ie.ea .nočen in molientan plamen šele vžge elavno razstrelilo, obstoječe iz dinamita. raznih smodnikov aH ogijeneïa praha, prepojeneza s tekočim zrakom (oksilikoid). Pogostoma se je zgodilo. da ie kapica odpovedaia in tedai je bilo treba nadomestiti »sieipo« patrono s sveža To nadomeščanje .ie lako nevaren in — ker ie treba delati s skrajno previdnostjo — izredno zamuden posel.
Velik napredek v tem oziru ie že tvorila uporaba oksilikcida Treba ie počakati le dobre pol ure da se tekoči zrak razkadi in patrona. ki obstoia tedai le še iz netilne kapice in ogijenega prahu te popolnoma varna. Razstrelievanie z utekočinjenim zrakom ie mogoče le v rovih in na mestih.
kjer vlada primero.-na nižja temperatura, ker ie detonacija pri višjih vročinah preveč momentana. vrhu teza tvori netilna kapica sama na sebi če razpoči v atmosferi zor-rivih plinov — treskavico. Dinamitna aH smodnikova patrona. ki io ie treba izkopavati tvori seveda še veliko več» opasnost.
Da teTu odpomore le iznašel neki inženjer v Kalliorniii nov sestav razstrelilne patrone ki io ie opremil s posebnim vžigaiom. Patrona sama obstoji iz razstreliva (r) ki za obda ia plašč iz žeane zline Polnitev se vrši ali preden pride v rov. ako se rabi dinamit aH v rovu i oksliikoidom. Glinast d ašč nosi na koncu odprtino, ki se nazno-
traj zožuje. V to odprtino vtakneio konična leseno cevko, v katero ie vdelana kovinska netilna kapica, ki zapall zazorek (kapica i r., zagorek z) ta zazorek ie obdan na koncu s plastjo lahko gorljive želatine. ki ii je primešana kaka sol. ki vsebuje mnozo kristalne vode. tako da zmaniša na ta načir brizanco želatine. Odtod preide šele plamen na. razstrelivo. Vžiz netilne kapice se vrši na eden izmed gori omenjenih troje načinov.
Prednost! nove naprave so tako tnnozo-stranske. da ie !e upati, da jo tudi v naših rudnikih nemudo.-na uvedejo. Ako odpové netilo. Je mozoče z lahkoto odstraniti г netilom in zagorkom iz patrone. (n pr. potom električne spojne žice ali s prosto roko) ter nadomestiti z novim netilom. Medtem ko prezori želatina. tvori tako trdo žlindro, da ie izkl tičeno. da bi udari! plamen na ven Izključuje torai tudi v co-tovi mer! eksplozije jamskih plinov S tem. da se vodi vžizni pla.nen preko zazorka šele v razstrelivo, ie izključeno, da bi še goreča kapica odletela nazai in povzročila vžiz aH kako druzo škodo Kot razstrelilo uporabljalo v novih patronah ekrariu pomešan z magnezijevim sulfatom. Tak ekrazit ie mnozo matii brizanten in rjeeova eksplozia proizvaja mnozo mani toplote, tako torei. da ie zmes uporabna tudi še v rudnikih- kier so male množine eksplozivnih plinov Iznajdba ie interesantna Pa tudi še iz druzeza ozira Omozoča namreč spo-redno delo več oatronskih ia.nic naenkrat, ker ustavliena patrona brez neti'a ni nevarna, ne vžge je niti udar, ako ni iako močan.
V severno-ameriških rudntkih uporablia:o novo iznajdbo že več mesecev z izborniml rezultati.	F. L. Y.
Zeppelin dr. Eckenerja. !nz. dr Çcke-
ner znani zraditeli zrakoplova Z. R. III. s katerim ie lete! iz Evrope v Ameriko ter ga izroči! Zedinienim državam na račun nemških reparacij, poroča da ie nab'a! za nov balon že 2 300.000 zlatih mark Ker e za gradnjo novega balona potrebno 4 000.000 mark. se bo zbirka energično nadalievaia. vendar Da ie že danes gotovo da bo nahl-ranle uSDeSno zaključeno, radi česar e d' Eckener že izročil 500.000 zlatih mark pod-ietiu v Friedrichshafenu kot Drvi obrok za balon, s katerim hoče doseči nove svetovne rekorde
«Jutrov» roman
LUCIFER
kat-**£» «korin-ku» Q*i**tB v.fhina iir**|-l»*t*-n« • fan U-t^nimi MjtMlNji u e**tlca ■<• let it.*» ki iirin» taiu navlaftfOftni) "itaU-lja v 1г(кт-.ам1 л im »azmotrt «anj,-m »«a k hlj i>r»~-n»-fit-nja k mu U «Iftli 'ai-eAaranj» -n k.in^U-fnariia ib aoi-H (ff-itfn^ê-oj» tako H» « fltatfljt «-<trimo kovali »»ako aa-lali*»anj« romana i. itiri m *1o M»» or Q|travi «Joira» » LinMias»
Vsi k« so ga čitall hi oni ki niso Imeli te prilike, naj si ga takoi n a r o č e za domače knjižnice loi) zabavati Vas ne nore nobena knitea!
•hm •UM-	58 Dis
Rvtliran» ra	G Hw
v LJUBLJANI
prodaja premog
iz slovenskih premogovnikov
tseh ktkofosli > ctl h r-.gon h рл nrtm-в Initi tea ti piemogovn!>ov ti dnuiate Bpcabe k k t tudi za industrijska podjet • In tu pečeva n* debelo
inozemski premog in koks
v»ake uste ln »»ikega iivora tei nripo roča posebno pivovislni teško-lovnški in angleški koks ia livarne in domačo ao<>-rabo. kovaški premog. trn> premo» >o br.kete
Ha slov: Prometni zavod za ршшсз. t i v 1.ЕШШ
Miklošičeva ce* a štev. 15 I.	-o-«
Razvoj bolniškega zavarovanja
Obvezno zavarovanje za slučaj bo'lezni je bilo najprej uvedeno v Nemčij-i l. 1883 a sicer za osebje obrtnih podjetij, i. 1835 je bilo razširjeno na trgevske nastavljen-ce, I. 1886 pa na kmetijske delavce. Dve leti kasneje ta sicer I. 1884 je bilo bolniško zavarovanje uvedeno v Avstriji. Njej je s'edila Ogrska, L 1901 Ltïkserrburg, L 1505 N .rveéka, 1. 1911 Rusija in Anglija, 1. 1912 pa Runronska. Po vojni je izdala cela vrsta drugih držav zakone o obveznem zavarovanju za slučaj bolezni, tako da je sedaj to zavarovanje uveden-, v 22 državah. V pet h državah omenjene;: š ev'la, namreč v Bolgarski, Portugalski, Grški, Japonski ln Čiiu «e tozadevni zakoni še ne izvajajo, tako da se v pr, ksi izvaja ob vezno zavarovanju v s!uča:u b kzni sam v 17 državah. V Belgiji in Franc ji rb tr.^ pro®tov:4jtta podp rna društva, ki pr тзјо po belg jskem zakonu h 1. 1894 e-po francoskem zak r.u iz 1 1898 državno p'-dporo in ki morejo svoj de'okro-g razširiti ter sprejemati nove člane
Od države podpirano pro t v lino zavarovanje za slučaj bolezni obstoji tudi v Švedski in sicer po zak nu od 4. julija 1910. v Švici po zakonu od 13. julija 1911, v DansC<: pa na p-dlagi zaikona od 10. maja 1915. Izven Evrope imata samo dve državi zakone o bolniškem zavarovanju in s:cer Japonska in СПе. k: ju pa d'slej še nista izvajali. V samoupravnih angleških kolonijah v Zed'lnien'h državah severne Amerike igrajo vel ko vlogo vzajemna podporna društva za slučaj bolezni.
Zavarovancev za s-'uiaj bolezni je bilo !. 1922 v Avstriji 1.620.000 (75% del vnega preb;<valsitva) v Češkoslovaški 2,136.600 (75%), v Nemčiji 20 180.500 (84%), L 1924 v Veliki Britaniji' 15,0.37.000 (86%), I. 1922 v Norveški 592.133 (75%), i. 1924 v Poljski 1.725.800. 1. 1924 v Rinsji 5 7.35.000, 1 .1924 v Jugoslaviji 471.232, I. 1922 v Madžarski 617.875. 1. 1923 v Luksembrugu 47.174.
V Franciji je rbvezno zavarovanje za slučaj bolezni v veljavi samo na bivšem ozenfju Nemê'je in v sedanjih departe-mentih Gornje Porenie, Dolnje Porenje ter Mosel in obsega 413.000 zavarovancev. Istotako obsteji tudi v Italiji obvezno b~d-rr.ško zavarovanje samo na oizemilju b vše Avstro-Orrsike tet ob-ega 92.000 oseb.
Obseg bolniškega zavarovanja v p d.por-nlh blagajnah je v po-ameznih državah naslednji: Belgija 710.000 zavarovancev (leta
1923), Danska 1351.357 (1 1922), Finska 100.940 (L 1922), Francija brez Alzaeke m Lorene 2,745.999 (1. 1921), Švedska 727.999 (1. 1921) in Švica 841.196 (1 1923).
Prispevki in denarne p&dpcre se plačujejo deloma v določen h vsotah, deloma pa v odstotnem sorazmerju z mezdo. Prvi način obstoji v Angliji in Irski. V ostalih državah je mezdnih razredov od 5 do 17.
Z zakonom določena bolniška podpora oziroma odstotek osnovne plače znaša v posameznih državah: v Nemčiji, Estonski, Luksemburški in Rumunski po 50%, v Norveški in Poljski po 60%. v Madžarski 60 do 75%, v Letonski. v Jugoslaviji in v Češkoslovaški po 6i2/„%. v AvstrKi 66'/,% do 80%, v Rusiji 1C0%.
Med zavarovalnimi sistemi posameznih držav obstoji velika razlika v tem. da se v nekaterih državah daje podpora za vsak koledarski dan. v drugih pa za vsak delovni dan. Večina zakonov pooblašča bolniške blagajne. ki razpolagajo z izdatnimi sred-
vi. da smejo povišati podporo tudi nad iiinimalno vsoto, ki e z zakonom določena. Doba vživanja podpore je istotako zelo različna v posameznih državah Najkrajša ie v Rusiji, kjer traja 16 tednov. v drugieh državah znaša večinoma 26 tednov, v mnogih državah Pa leto dni ter se sme v gotovih oko iščinah tudi podaljšati. Razen bolniške podpore se v večini držav izplača tudi pogrebnina Vsi za-zakoni o obveznem zavarovanju dajejo zavarovancem pravico do brezplačne bolniške oskrbe in zdravil. Obseg te pravice ie zopet zelo različen v posameznih državah. Ponekod preskrbuje zdravniško oskrbo in zdravila bolniška blagajna sama kakor npr. pri nemškem, avstrijskem in češkoslovaškem zavarovanju, drugod vrši to delo druga organizacija, različna od nosilca zavarovanja kot npr. po angleškem pravu, ali Pa končno delodajalec kakor n pr po le-ronskem pravu Medtem ko so v obveznem zavarovanju zdravniška oskrba in zdravila določena kot redna podpora nudijo sistemi bolniškega zavarovan a na principu prostovoljnosti z ozirom na majhna, samo od zavarovancev vplačana sredstva zdravniško oskrbo in zdravila le kot neredno podporo. Tako dajeta n. pr švedski in švicarski zakon o bolniškem zavarovanju bolniškim blagajnam pravico izbire, ali hočejo dajati zavarovancem podporo v naravi ali v denarju. Nekateri novi zakoni določajo tudi bolniško oskrbo za družino ter nudijo družinskim članom zavarovancev pravico do zdravniške oskrbe in brezplačnih zdravil.
Nove
Ljubljanski Zvon
Pravkar ie izšel Ljublianski Zvon za mesec marec. Oton Župančič priobčuie v njem na prvem mestu »Besedo o Prešernu«. govor, kj ga ie imel na Prešernovi akademiji Društva slovenskih kniiževnikov v Tubljanskem dramskem gledališču dne 10. februarja. Dobro, potrebno in koristno je. da se je ta govor natisnii. Dobro, potrebno in koristno radi tega, ker jih ni danes malo med. mladino, ki se otresaio Prešerna, češ: Kaj pa mi hoče? Kaj pa mi more danes dati? Prešeren ostaja nastajajočemu rodu nekako zakrit, zatemnjen. Svo:e čase 'je bil manj proučen kot dandanes, pa so ga ljudje brali in razumeli Danes ga naraščaj odklanja. zato pa ga bo moral iemati v roke v poznejših letih, če bo hotel razumeti utripe lastnega srca.
Iz teh razlogov ie bilo potrebno, da je Zupančič objavil svoj govor o Prešernu. Da je stvar izšla v »Zvonu«, ki ie bil vselej nosilec svetlih tradicij slovenskega slovstva, te razumljivo samo po sebi. Ta govor bo čita! vsakdo z zanimaniem. posebno še tisti, ki ga ni imel prilike slišati na Prešernovih proslavah v Ljubl'ani in Mariboru. Ostre besede je napisal naš največji sodobni pesnik na račun tistih, ki so svoie čase zahtevali od Prešerna tributa idealom in so ga zapostavllali na račun gromovništva. Nič manj mila pa ni Župančičeva sodba o tistih, ki so zahtevali od genija slovenskega pesništva. naj Prešeren opeva moralo. To in oni so minili — Prešeren pa ie ostal.
Fran A 1 b r e c h t se takoi za Zupančičevim govorom spominja iubileia našega literarnega historika Ivana Prijatelja, profesorja ljubljanske univerze, pisca številnih Studi' in člankov o slovenski in slovanski ter tuii literaturi. Jubilei tega zaslužnega publicista. ki stoji kot samosvoja osebnost v zgodovini slovenskega slovstva, ie šel nekako preveč mimo naše iavnosti. »Zvon« ie govori! ko ie posvetil iubilantu drju Prijatelju par strani, v imenu vseh tistih, ki vedo ceniti Prijateljev pomen, a niso imeli prilike, da bi se ga spomnili iavno:
Pisatelj »Šentpetra« Juš Kozak nadalju ie svoj roman in priobčuie poglavje »Jagned posekana«. To veleobširno delo gre polagoma h koncu ln se po dveh in t>ol letih izhaja nja zaključi v prihodnji številki. Pesnik Pavel G o 1 i a se oglaša s pesmijo »Večer«. Vladimir Levstik, veliki rro'ster bleste-iega sloga pa začenja novelo »Oblodovci«. ki je pisana s tistimi širokimi satiričnimi potezami. ki smo iih pri Levstiku vedno vajeni.
Pavel Kar lin obiavlia prevod drobne Pesmi Otona Komačija »Saniavo živlienje«. Pesmica je nov drobec iz zbirke »Krizante-rcine vaze«, katero pripravlja avtor že dalj časa za natis ter io polagoma objavlja v naših revijah. Ivan Albreht se oglaša s Pesmijo »Beda«. Anton Ocvirk pa s kratko •Eksoresiio«.
Drica Alma Sodnikova nada!:uje svo io štirdiio o Vebrovem estetskem sistemu v ;uči tradicijskih estetskih teorii. Dr. Nikolaj Preobraženskii marljivo obiavlja na-dal jni pregled Nove Rusije v literaturi in nam topot predstavlja pisatelja I. B a b 1 i a ter A. Remizova. Po kratkem uvodu sledita prevoda Bableve proze »Linija in barva« ter skice Remizova »Rž«, France Bevk priobčuie nadaljevanje romana »Beg Pred senco«. Literaturni del končuie 7 Goli evo pesnrjo »O mraku«.
?!ediio Kiriževna poročila, v kateri!; po-
roča Pavel K a r 1 i n
i're^lievtn »i
ï ožjih
mejnih*. J. A. G. o Gresorčičevi zbirki
pesmi., ki ie izšla v Zagrebu v izdan.iu Narodne knjižnice A. B u d a 1 Da o Gradniko-vem prevodu Mazziniievih »Dolžnosti človeka«, A. D. recezira Desanke Maksimovičeve zbirko pesmi. O koncertih piše obširen pregled Fr. M a r 1 o t Romaina Rollanda in knjige »Liber amicorum« se ie spomnil Pavel K a r I i n. L. M—s Pa opisuje današnji ameriški roman.
Vsebina L;ub!'anskega Zvona ie torei raznovrstna. pestra in prinese v vsako našo hišo nekaj novega. Mesečnik se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica. 54.
Zbormk za umetnostno zgodovino
Med slovenskimi revijami kl so se pojavile po vojni, zavzema fino najvidnejših mest «Zbornik za umetnostno zgodovino», katerega izdaja Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani
Pravkar je Izšel 4. (zadnji) zvezek pete. ga letnika če odpreš kazalo, se ti pokaže marljiv krog delavcev, ki z doslej pri nas nepoznano vnemo raziskujejo preteklost našega slikarstva in kiparstva, do zadnje, ga časa tako zanemarjeno panogo.
Nedvomno eden izmed najzanimivejših prispevkov V. letnika «Zbornika» je poro čilo o razstavi moderne dekorativne umetnosti v Parizu. Pri nas so se slišali in či-taili o tem vprašanju raznovrstni glasovi «Zbornik» je Izrekel tozadevno važno besedo: «Kakršen je splošni duševni značaj dobe. tak je nje umetnostni stil Naš čas. ki je notranje tako razbit, kakor ni bila še nobena doba izza propada rimsko helen-ske kulture, ki je izgubil enoto svetovnega nazora in vere. ki nima nobene svoje filozofije, ki se v najtežjih bojih trudi, da si i ustvari nov soci.:alni red, H se mu pod no garni rušijo vsi stari fundamenti. a mu še ni dano. da bi vedel iz česa si bo gradil bodočnost — ta čas ne more imeti enotnega stila. Da se ustvari nov, velik, enoten umetnostni stil. bi se morale izpremeniti vse sestavine naše kulture, bi se morale znati razvrstiti v nov kulturni sistem, bi se morala ustvariti nova .naši dobi ustrezajo fa harmonija življenja.»
Te misli, menimo, lahko podpiše vsakdo, ki zas'eduie naše domače In tuje umetnostno življenje
Gosp Milko Kos je priobčil v tem letni, kn Zbornika» teme'.iito razpravo o Sred. njeveških rokopisih državne iicejske knjižnice v Ljubljani France Mesesnel je obja vil članek o srbski giikarici Nadeždi Petro-vičevi ter članek o Portretnem slikarstvu na Slovenskem od 16 stoletja do danes: Vojeslav Molê je o.pisal Zapadni Balkan v razvoju umetnosti srednjega veka. France Stelè je priobčil dva članka: prvi govori o epigrafičnih drobtinah. drugi o Spomenikih starejšega slikarstva na Slovenskem Ljubljanske baročne kiparjs je obdelali Viktor Steska Vse te članke tn razprave eprem ljajo številne in dobro izvedene ilustracije.
Poleg navedenega gradiva je publiciral ^Zbornik» še celo vrsto drugih zanimivih stvari: poročila o Umetnostno zgodovin, skem društvu In Narodni galeriji, o varstvu spomenikov in o razstavah. Skozi celo leto je tudi registriral vsa važnejša poročila, kl se nanašajo na domačo upodabljajočo umet nost.
«Zbornikv Izhaja štirikrat letno, urejata ga dr Izidor Cankar in dr France Mese. snel. Za člane Umetnostno zgodovinskega društva znaša naročnina <50 Din. Na razpolago so vsi doslej izišli letniki, katere toplo priporočamo slovenski iavnosti
«Nova Evropa»
Napredni Slovenci nimamo danes publicistične revije, katero bi lahko vzeli v roke brez predsodkov in v nji poiskali rešitve aktualnih problemov, katere dnevni tisk obdela na hitro roko. Zato je potrebno, da črpamo informacije iz drugih virov. Navezani smo v tem oziru na srbohrvatske mesečnike In polumesečnike. M izhajajo v Zagrehu in v Beogradu.
Zagrebški reviji «Nova Evropa» in «Ju-goslavenska Njiva» sta našim čitateljem znani že iz dosedanjih poroči! na tem mestu V novem letu izhaja «Nova Evropa» po dvakrat mesečno, dne 11. in 21
Zadnje tri številke te ugledne revije ob-ravnava1'© vprašanie Jugo-slovenskega odbora in njegovo politiko za časa vojne, sto letnico rojstva srbskega buditelia Svetozar-ja Miletifa ter albanski problem
V	številki, ki govori o Jugoslovenskera Odboru, obdeluje uvodničar L. našo povoj no literaturo, ki se na.nsša na delovanje te skup-iirie med vojno Pa"? piše dr Peatnn Watson pod nas'ov..m «Kako je nastala .Tu-goslavija.- o početkih Iiigo-lnvepskega Od-bora ter ugotavlja da ie bi! ogronien del jugos'evenskega naroda v kritičnem časii. ko je šlo Jngos'ovenom ?a kožo složen in uverlen o 'deji edinstva Kliub tei edinosti pa so že od vse~a začetka ohstoiale razlike, ki so dpt'le JuTosInvene v dva tabora Delo jugoslovenske emigracije se deli na tri dobe prva doba obsega čas od začetka vojne do poraza Srbije v prvib devetih me secih fes-a časa prevladuje zmeda in neaktivnost Potem se zače-n^a obrazovati Od. bor ki išče stikov s srbsko vlado posebno glede organiziranja iugoslovsnskih legij v Rusiji Druea periioda sega od oknnacije Srbije do izbruha ruske revolucije V tem času je vladalo vsenaokrog mrtvilo Šele ko je planila v Rusiji revolucija. se je začel Odbor intppzivne'e gibati Začne se tedaj važno delovanje, ki be'ezi velike dogodke: krfsko deklaracijo. ribiški kongres b ir bo za priznanje od strani zaveznikov in končna roea'a.nia za iueoslovensko tiiedi-njemje v Ženevi. Parizu. Zagrebu in Beo<n"a. du V prvi dobi delovania Jugoslovenskega Odbora se posebno živahno opaža osebnost Frania Supi'a. pozneje pa zleze v ospredje dr Tnimbič Dr Peaton Watson primerja r>olitično nadarjenost Snnila naravnost s češkoslovaškim zrni an Hm ministrom dr Be-nešom in očita osta'im članom Odbora da so bili negibljivi in neokretni v številnih sinčkih ko bi lahko izkoristili položaj v dobrobit naroda
Četrta števi'ka revHe ie posvečena spominu Pvetozarja Miletlča. Naš 4«t ie pisal o tem znamenitem političnem voditelju vojvodinskih Srbov že toliko, da nam ni treba na tem me<-tu še enkrat rekapttuHrati pomena Miletičevefra dela za Ju=:oslovenstvo. Opozarla.mo zaito fmo na članek «.Tntroslo-venstvo Sveto-zara МРеШа» kateresra ie nartsal za «Novo Evropo» to-p V St.a!ič. Važen ie tudi rrfcievek «Osnove Miletiče. ve politične mieli» iz peresa D Popoviča V «Kniifevni kroniki» te številke prinaša «Nova Evrooa» beležke o netindvaj=etietni. ci «Srpskega Knjiž. Olasnika» ter več kratkih notic pod skupnim naslovom «Književne iindiskrecije».
Peta številka «Nove Evrope» obravnava problem Albani'e in Albancev ter smrt hrvatskega politika Ivana Lorkoviča. O Lor. koviču piše dr Ivan PoMteo. o Lorkovi^evi smrti, odnosno o tragediji hrvatske inteligence M. Č.. o portankn nove Albsniie pa Branko Lazarevič. zastopnik naše države v Tirani O kulturni ureditvi Albani'e in o nalogah albanske iipte'i^ence govori nrof. Mahail še.rko. bivši generalni ravnate1! al. banske-'a ministrstva za prosveto v Ti-ani. vprašainie razvoja a!ban=keTa nacilonaMzma pa obravnava Konstantin A. čerkezi. P-of. beogra!srke univerze in urednik «Arhiva za albansko starino, jezik »n etno'ogiîo» TI. Bari." pa pojasnjuje proVrm. kdo so pravzaprav Albanci. O n-š'h rc-'odarskih od-nošajih z Albanijo r>ir=e D ^ITič^vič
Ta številka «Nove Evrope» prinaša še razpravico o mednaro-lni f- š^tovski zaroti (Mussolini - Karel - Ruprecht in Albrecbt), katero ponatiskir'e iz libera'ne revije «The Kation», ki izha4a v New Yorku.
«M'adœa»
V	Ljub'lani izhaja že drugo leto «Mladina». ki je bila prvotno namenjena kmečkemu naraščaju na deželi, sedaj pa je postala gla?:3o dela akademikov na ljubljan. ski univerzi. Tako se je zgodilo, da je dobil liist v zadnjem času nekako kulturnobojno lice.
Prva štoviP/ka revije prinaša letos na prvem mestu poziv na delo kajti samo delo vodi k zmagi Olasilo obsoja tiste, ki se umi kajo v kot !n povdarja svojo borbo za poštenost. odkritosrčnost in načelnost v življenji! Dotika se tudi vprašanj dijaškega življenja naših visokošolcev. prinaša članke o ljubl'anskem gledaMšču in o dramatični šoli. piše o montanMičnem študiju in drn gih problemih Prof Veber objavlja daljšo študijo o Sokratu listek 1 številke pa je posvečen vprašanfem prosvete, dijaškega življenja, športa in šaha
2 ln 3 številka «Mladine» sta Izšli v skupnem zvezku s prevodom Romain Rollan dovega «Manifesta svobodnim duhovom», s člankom o Rapallu s prispevki o intel'ger. ci in narodu, o splošni krizi našega dušev nega živlienia. z beležkami o napakah na šega kulturnega živi'en'a in s č'anki o prosvetnem dplu v narodu «Mladina» načenja tudi vprašanji? Cankarjevega spomenika Dr LokaT piše o naši [X>vojni šolski mladi mi. univ prof Tasič ra o «Generaciji pred stvaranjem» Prof Veber nadalju'e razpravo o Sokratu Pri «Mladini» sodelntejo v programati<*neTn delu akademiki- Ciril De. bevec. Ivo Hrabor Prečko Kosovel Vinko Košak, Bratko Kreft in drugi.
Gospodarstvo
K politiki demontiranja slovenske industrije
Načelnik ministrstva trgovine In industrije Savič se izjavlja za industrializacijo Slo. venlje.
O stremljenju za demon tiran jem slovenske industrije se je že mnogo pisalo v ča. sopisju in razpravljalo na raznih zborovanjih. Znano ie. da je bil pokretnik te misli (v knjigi «Naša industrija 1 zanati») načelnik ministrstva trgovine ln industrije Mi. livoje M Savič. ki je moral zaradi tega čuti mnogi) opravičeno ostrih očitkov. Sav'č je utemeljevali svoje naziranje o potrebi premestitve važnih slovenskih podjetij v r.o-tranicet države z Izvajanjem, da nI v In teresu države, a.ko se na.ha'a blizu držav, re meje industrija za narodno obrambo Jasno je. la se rod pojem Industrije za na rodno obrambo 'ahko razume končno z red kimi izjemami vsa industrija Proti takemu nazlranju katerega nvel1avl''enie bi moralo upro-pastiti slovensko gospodarstvo, kaiti Slovenija brez industrie ne more živeti je mora! nastati enod^šen odpor, in to tem bolj ker so se že pričela opažati znamenja da se misli z demontaino polit' ko popolnoma resno
Zato le sedaj tem bolj zanimivo, da je Savirs svoje naziranje nenadoma ponravil. Tako vsai bi se dalo sklepati iz članka, ki ga je napisal v včerafšniem «Jutarniem Li stu» pod naslovom «Kai bi bilo treba na. praviti, da zaposlimo naše izseljence in se. Tonske delavce.»
V omenjenem članku navaja Savič najprej. da le iugoslovenskih izseljencev ln sezonskih de'avcev do 700 000 Ta številka je že sama po sebi zelo velika, a važno je zlasti to da so Izseljenci običa'no glavarji rodbin zaradi česar se število oseb, ki žive od zaslužka izseliencev. ceni na S miliione odnosno 1 šestino vsega našega prebiva'stva
Savič razpravlja v svojem članku o srei. stvih kako bi se mogli vsi ti Izseljenci zaposliti doma Premotril je posamezne r>t-kra'ine in napisal h koncu o Sloveniji na-slednie- IzseUenci iz S'ovemiie M «« vrnili v državo ako bi se jim podelili gozdovi, ki iih Imaio veleposeisitnikl. kaiti potem bi ostali doma ta ne b! šli na delo v inozemstvo. ali pa naj bi se zanje zgradile mnoge nove In nove industrije v Sloveniji.
Vprašanje naetame. ali je Savič mislil to resno im odkritosrčno, ali na mu Je ta stavek samo mimogrede skočil izpod peresa. Slovenija bi mu bila prav hvaležna, ako b! našla v niem ognjevitega pobomika za svo-jo industrijo Seveda bi moral Savič pri tem spremeniti tudi svoje naziranje okrog pojma, kaj spa-da pod voino industrijo. Bn. dimo zonet enkrat optimisti ln upajmo v iskrenost Savičevih besed.
T^lna ro-očila
Novosadska blagovna borza (18. t. m.).
Pšenica: baška. F, vagonov, 277.50—280; sremska, 1 vagon. 277 50; banatska 77—78 kg. 2%, 1 vagon. 280. Turščica: baška, stara. 1 vagon. 131; baška, okrogla. 1 vagon 116: sremska. 5 vagonov. 112.50; srem ska. do 25 t. m., 3 vagoni. 112 50 M o k a-baška. «Os». 2 vagona. 450; baška «Oes». 1 vagon. 455: baška. «6». 3 vagoni. 250; srem. ska. «6». 1 vagon, 250 Otrobi: baški, debeli, v jutastib vrečah. 1 vagon. 175.
LjubiIsnskj živinski seiem (17. t. m.). Dogon 226 konj. 2 žrebetl, 61 volov, 12 krav. 7 te'et in 96 svinj. Prodanih 51 konj, 13 volov. 7 кта-v. 2 teleti rn 53 svtnl. Cena za kg žive teže povprečno: vali I. 8.50. II. 7.50. III 7 krave za klobase 3—i, teleta 10—11.50 Din Konji so se trgovali po 3000 do 6000 Din komad; prvovrstni so Imeli tudi viš'e cene Prascl so se prodajali od 250 Din dalje za komad. Dogon goveje živine je bil kakor vidimo, majhen, največ zaradi zaposlenosti kmetovalcev na polju. Cene eoveli živini so bile malo čvrstejše.
Svinjski seiem v Mariboru (18. t. m.). Doeon 123 svinj ta S ovac Kunčlja ni bila posebno živahna. Prodanih ie bilo 43 svinj in 2 ovci Crrne so ostale večinoma nespremenjene Prasci. 5 do 6 tednov stari. 90 do 100. 7—9 tednov 125—150. 3—i mesece stari 350—36 K—7 mesecev 400—450. 8—9 mesecev 500—560 1 leto stari 1200—1400 Din komad Ke žive teže 10.50—12.50. mrtve teže 15—17 Din.
Dunajska borza za kmetijske produkte (17 t m ) Tendenca v ameriškem žitnem prometu )e postala zopet pirecej »labša. Promet na Dnnajn se je mogoče za malenkost zboVšal ker se je moka začela v več-iih množinah prodajati Uradno notiralo za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine- pšenica- domača 40—40.50, madžarska potKka 43—15.50: ječmen: domači 30 - 34: turščica: 20 — 21; oves- domači 27.75—28 75: moka «0»: domača 74—77 madžarska 73 50—77.
= Protlkartelni zakon se pripravlja. Iz
Beograda poročajo, da pripravlja ministrstvo za trgovimo ln industrijo načrt proti-kartelnega zakona, ki da bo v doglednem času nred'ožep vladi. Ta zakon naj bi one. molčal ustanavljanje kartelov, katerih svrha je pravzaprav navi'anje ce® Kakor je znano imamo v državi celo vrsto kar-teiov. od katerih naletava vedno, zopet zlasti sladkorni karte! na ostro kritiko V tem kartelu ie udeležena tudi država s svojima dvema sladkornima tvomicama.
= Močno padanje cen zemljiščem In po. slopjem Poročali smo že o močnem padcu cen zemljiščem v Vojvodini, kjer se Je zem
«et?oro nêk ггуог
¥&*emetîsk© jjorotrlo
. U I'
m'
io1
l'iî n Par m tra 308 h m
Kra j Ca opa70vania			Tenmt.	Je « i go ■ 0/0	Smei vetra 1 brzina v m	Oj.Ô nos n—10	Vrsta padavine	
							ai oopzovan'U	• mm do ^ ure
	7	/n3 1	- 13	90	mirno	10	megla	
LiuMjana i	8	7fi"l	- 12	92	E 0.5	10	megla	
(dvoiec j	14	7Ô8 ч	7 1	54	S 3	0		
	21	54 4	55	64	SS\V 0.5	9		
Z^preb . . .	8.	762 3	2 n	89	SSE 3	10	meela	0
R- ograd . . .	8	7-.2 8	2-'i	79	mirno	3		0
Sarajevo . . .	8	76 1	1-0	77	E 3	8		0
Skonlie . . .	8	7^2 i	tO	6	SE 3	5		dež 0.1
Dubrovnik . .	7	760 4	70	61	mirno	2		0
Praga ....	7	620	00	-	mirno	10	megla	0
lja pocenila ponekod tekom dobrega leta za 50 %. V Prekmurju je pocenitev zemljišč dosegla mestoma celo 80 Sličen je položaj v vseh pokrajinah naše države. Enako je s hišami ln splob poslopji, kar opažamo zlasti v Ljubljani, kjer so 6e stanovanjske hiše tekom enega leta občutno pocenile. Vzrok temu padanju cen nepremičninam je slaba, odnosno padajoča rentabilnost ta pa seveda tudi porast dinarja tekom „nslcega leta. Cene poljskim pridelkom so nazadovale ln je Jaeno. da se morajo tudi zemljišča poceniti. Poslopja sploh pa so že izza preobrata slabo rentabilna, največ zaradi ogromnih davkorv
Nadaljro nazadovanje belgijskega fran ka. Belgijski frank je dalje nazadoval, tako da je njegov tečaj padel pod nivo italijanske lire. Vzroki slabljenja belgijskega franka so Sfednj prllično j?«ml Belgijska vlada je hotela takoj po zaključku poeaianj o vojnih dolgovih najeti v Zedinjenih državah večje jKisoiiio ki Je bUo penudeno v znesku 150 milijonov dolarjev. Pogoji za poso lilo. ki so se sprva zdeli ugodni, so se pozneje izkazali kot malo razveseljivi. Končno se je tudi svota za posojilo reducirala na 40 milijonov dolarjer V Belgiji sami obstoja močna opozicija proti stabilizacijski politiki vlade, kaiti trgovineka stagnacija. izzvana po stabilizaciji, se je občutila tem bolj, ker obenem soeedna Francija spričo nazadovanja franka močno Izvaža svoje Industrijske izdelke. Opozicija je skušala vlado preveriti o Škodljivosti te stabilizacijske politike In končno so dovedll napadi opozicije do nepovoljnega razpo'o. ženja za Zedinjene države, s čimer je po. stalo dvomljivo, ali bo sploh prišlo do nuj. no potrebnega posojila Spričo takega stanja je zadostoval jurtš špekulacije na borzi v pondeljek, da se je porušil tečaj, kl ee je nazadnje držal največ zavoljo energičnega povišanja diskonta Od pondeljka do srede je znašal mednarodni padec bedglj-skega franka skoro 15 %. Nada!jni Izgledi za belgijski frank so zelo neugodni.
= Mlačna tendenca na svetovnem žitnem trgu. Kancem minulega tedna Je sicer na. stopila okrepitev tečajev na ameriških žitnih borzah toda se nI mogla držati. Prve dni tega tedna je nastopila znova slaba tendenca, ki je povzročffla slabljenje tečajev. Vzrok padanju so velike ponudbe spričo velikih zalog, a prav majhno povpraše. vanje, a tudi Izgledi nove žetve so doslej povoljni. Amerika more le prav malo izvažati v Evropo, kl je tmela lami dobro žetev.
= Kmetijska razstava v Pragi. Kakor vsako leto bo priredilo tudi letos Kmetijsko udruženje češkoslovaške republike v dneh od 12. do 17. maja znano kmetijsko razstavo v Pragi. Cilj razstave je, nuditi splošno sliko kmetijsko - industrijskega razvoja v vsej republiki, delovati za nadaljnji napredek kmetijstva, posredovati direkten stik izdelovalcem s koneumentl 'n podpirati razmnožitev produkcije. Razstava je razdeljena na številne skupine kakor: rastlinstvo ln kmetijstvo sploh, gospodarstvo, živalstvo, kmetijska industrija, kmetijski stroji, zadrugarstvo Itd. Poleg tega bodo prirejene še razne posebne razstave ((Sladkorna industrija, Industrija to produkcija lana, gospodinjstvo Itd.). PosetaCki raz stave imajo na češkoslovaških železnicah 33 odstotkov popusta.
?o!nce v/hai' nb н 10 ah ia ob 18-04 una z' aia ob 817. /.anaja ob 22 15
Dunajska vremenska nap-ved za pe e';: Večinoma iasno. zjutraj hladno, po
drtevi ne' oli :o topleje.
18 marca.
LJUBLJANA^ (Prve številke povprašava, nja, druge ponudbe in v akleipajih kupčij-sM zaključki.) Vrednote: tovestlcljeko 73—76. Vojna škoda Î80—0, zastavni tn ko. munalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 200—204, Ljubljanska kreditna 190—0, Merkantilna 102—102 (102), Pražtediona 860—870, Slavenska 49—0, Kreditni 165 do 175, Strojne 100—105, Trbovlje 355—305, Vevče 110—0. Stavbna 80—90, Seiir 115—0. — Blago: les: drva, bukova, polsuha, fco meja^ 5 vagonov, 17.50—17.50 (17.501 ; drugače malo ponudb in malo povpraševanja; premog- nespremenjeno, same ponudbe: poljski pridelki: pšenica, baška, 76 /77 kg, fco vagon nakladalna postaja, 280—285 (280) ; turščica, času pri-merno suha, pariteta Sld, 1 vagon. 114—114 (114) ; krompir, beli, fco vagon Beltinci, 1 vagon 76—76 (76); drugače same ponudbe; gradbeni materijal: cement, nespremenjeno le ponudbe.
ZAGREB. V bančnih to industrijskih vrednotah skoro nespremenjeno. Vojna škoda malo slabša Večji promet je bij v (investicijskem. — Na deviznem tržišču je bila tendenca malo slabša. Zaključni te. čaji so v glavnem obdržali včerajšnjo višino. Blaga dovolj, ker je bilo povpraševanje zmerno Narodna banka je dajala blago v čekih .Promet 7 milijonov Din Notirale so devize: Dunaj 800.9—804.9, ček Isto. Ber lin 1352 14—1356.14. Italija izplačilo 227.63 do 228 83 London izplačilo 276.138—277.338, ček isto, New York ček 56.695—56.995. Pariz 205.07—207.07, Praga 168.19—169.19, ček 168 18—169.18. Švica 1094—1098, ček 1093.547 do 1097.547; efekti: bančni: Eskomptna 118—119. Hlpo 66—66.5, Jugo 107—107 5. Praštediona 862.5—867.5, Narodna 3875—0; Industrijski: Eksploatacija 24—26, Slavonija 42—42 5. Trbovlje 355—180; državn': investicijsko 75.5—76, agrarne 43—44, Vojna škoda, promptna 280—280.5, za april 282 5—284.
BEOGRAD Devize: Atene 80—82, Du. naj 802—802.5, Berlin 1353.5—1354.25. Bruselj 230—232 Bukarešta 23.75—24.25, Italija 228 2—228.3. London 276.5-276.59, New York 56.82—56.83 ln pol, Pariz 205—206. Praga 168.57—168 62 ln poj. Švica 1094.75—1095
CURIH. Beograd 9.14. Berlin 123.70. New York 519.625. Ixxndon 25.28, Pariz 18 625. MIlan 20.8575, Praga 15.39. Budimpešta 0.00727, BukaireSta 2.18, Sofija 3.75, Dunaj 73.25
TRST. Devize- Beograd 43.85—44.05, Dunaj 350—354. Praga 73.90—74.35, Pariz 89.50—90. London 121.15—121,25, New York 24.85—24.95, Curih 478.50—480.50. Valute: dinarji 43.50—44, dolarji 24.80—2490. 20 zlatih frankov 94—97, zlata lira 480 45.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4525 do 12.4925, Berlin 168.53—169.03. Budimpešta 99.15—99.45, Bukarešta Ž.9775—2.9975, London 34.41Î5—34.5125 Mllam 28.39—28.49, New York 707 65—710.15. Parte 25.34—25.44, Praga 20.96—21.04 Sofija 5.1050—5.1450. Curih 136 18—13б]б8 Valute: dinarji 12.42—12 48 dolarji 7T>7—711
Devlza Beograd na ostalih borzah: v Pra. gi 59.675, v Berlinu 7.38, v New Yorku (po borzi) 1.76 in četrt.
\
Cesare Rossi obtožuje Mussolinija
Cesare Rossi,
b!v5i tiskovni šef Mussolinijeve vlade 1. 1924.. ki ie tudi sodeloval pri umoru ter je baje po Mussolinijevih osebnih navodilih izvršil zločin in bil nato 18 mesecev zaprt, radi kompromitujočtga materijala. s katerim je razpolagal, pa izpuščen. Pozneje, ko mu je Mussolini odvzel pravico pričevanja, ie zbežal na Prancosko. kjer se nahaja sedaj. Rossi objavlja v tujih listih težke obdolžitve proti Mussoliniju.
Pariz, 15. marca.
Spričo procesa proti morilcem italijanskega unitarističnega poslanca Matteottija bo sigurno vse ljudi ki spremljajo dogodke vsai potom časopisja, zanimalo izvedeti, kaj pravi o Matteottijevem umoru Cesare Rossi. bivši Musso-ii.iijev tiskovni šef. ki je ušel iz Italije in s? je nastanil v Parizu. Rossi se je d,) srečnem pobegu iz Italije najprej ustavil na francoski RivijerL v Nizzi. kier se je hotel oddahniti. Vendar mu je sledilo toliko sumljivih ebmntov. bržčas naščuvanih od fašistovskega režima v Italiji, da se v Nizzi ni počutil varnega. Radi tega se je takoi odpravil v Pariz, kjer meni da ima vsaj osebno svobodo zajamčeno. Rossijeva bojazen za življerte je tem lažje umljiva. ker se mož pripravlja na važne izjave, iz katerih bo javnost lahko spoznala vso gnilo moralo današnjega italijanskega režima.
Cemu je bežal Rossi iz Italije? Zna no je, da je bil on obdolžen umora nad Matteottijem. Mussolini je dal poleg ne-katerili drugih oseb zapreti tudi Rossija. ki mn je bil tembolj na poti. ker je kot bivši tiskovni šef v rimskem notranjem ministrstvu izvrševal vsa njegova zaupna povelia. Po poldrugem letu ječe je prišel Rossi na svobodo. Bil pa je ves poznejši čas pod najstrožjim nadzorstvom policije, kajti Mussolini se je bal njegovega pobega in je videl, da ga utegne mož pred svetovno javnostjo strašno kompromitirati, če izda poverjene mu tajnosti Tako je bilo pravzaprav Rossijevo življenje v Italiji samo milejša oblika ječe. konfin.acija. Vohu-ii in agenti so mu bili povsod za petami.
Nič čudnega ni torej, da se je mož tega preganjanja naveličal in skušal priti pod svobodnejše solnce. To se je zgodilo na ta način. da je skrivaj, silno previdno prekoračil italijansko mejo in stopil na francoska tla. Francija je sprejela Rossiia vljudno, četudi nekoliko rezervirano. In ker se čuti bivši Mussoli-nijev tiskovni šef sedai varnega, obeta interesantna odkritja, ki jih je že začel objavljati.
Rossi pravi: Vsi vedo. da me imajo v Italiji za enega izmed glavnih krivcev, ki ie pomagal spraviti Matteottija na oni svet. Dne 14. junija 1924. je ukazal Mussolini, kot italijanski notranji minister policiji, naj me vjame in vrže v iečo. Obtožil me .ie krivde umora nad Matteottijem Zame, ki sem natančno poznal položaj in sem vedel mnoge stvari, ki so bile drugim neznane, je bila ta aretacija največja senzacija. Presenečenje moie ie bilo tem večje, ker sem še istega dne. ko je izšel nalog za aretacijo. prejel od Mussolinija pismo, v katerem se mi zahvaliu.ie za usluge, izkazane fašistovski stranki, in za zvestobo. v kateri nisem odrekel nikoli.
Odkod torej nenadoma preokret? Mussolini me ie hotel napraviti za spo-korno jagnje. ki nai bi nosilo grehe, ki so jih storili drugi. On ie potreboval človeka, ki bi s svojim imenom in svoio osebo pokril in zagrnil vse Kar se je zgodilo Za to žrtev sem bil izbran jaz
Ko že govorim o Matteottijevi aferi, moram takoj opomniti, da nisem vedel prav nič o pripravah in načrtih, ki bi stregli Matteottiju po življenju. To ]e bil tudi bržkone vzrok, radi katerega so me hotel; napraviti za daritveno žival. Mussolini se ie nadejal, da se bo z menoj lažje izrezal kakor s katerimkoli drugim, ki so mu bile znane podrobnosti cele zarote proti Matteottiju.
Umor se ie izvršil kakor je bilo predvideno in dogovorjeno. Dogodek ie imel znane posledice. Skozi javnost je šlo pritajeno škripanje z zobmi Bati se ie bilo zelo resnega izbruha nezadovoljnosti. Mussolini je vedel, da posledice tega umora ne bodo tako enostavne ka kor je domneval prej. in ip čutil, da mora nekai ukreniti samo da pomiri ogorčenje luidstva. Finzi in jaz sva torej morala zapustiti naiini mesti. Po svojem odstopu sem prejel dne 14. iunna še zahvalno pismo, katero sem že omenil Ko sem ga čitai. si pač nisem predstavljal. da me bo Mussolini še isti dan tako sramotno zatajil.
In baš tedaj, ko se ie to dogajalo, nisem še slutil, da je Mussolini ona oseba.
ki je naročila umor ter dala stvar izvesti. Imel sem ga pač na sumu. da ni brez krivde v zadevi toda dokazi so mi manjkali. Sumil sem ga v prvi vrsti radi tega. ker ie bil on vedno tisti, ki je dajal povelja za nasilna dejanja, ki so iih pozneje izvršili skvadristi.
Mussolini ie tudi imel namen ustanoviti fašistovsko Ceko. Mi smo natančno znali, da ie Mussolini v stalni zvezi z Duminiiem. ki je Mussoliniju neprestano pošilial poročila o vsem. kar se je zgodilo. Tako sem tudi jaz takoj, ko sem čul. da ie Matteotti umorjen začel obsojati Mussolinija. Imel sem ga za moralično odgovornega človeka, vendar pa sem si stvar predstavljal v ne koliko milejši luči. Skušal sem vzeti dogodku ostro ost posebno s tem. da sem si predstavljal, da s? Mussolini bržčas ne zaveda vseh dalekosežnih posledic, ki lahko nastanejo. Zame oa ie stvar pomenila zelo resno zadevo Sklenil sem radi tega celo izstopiti iz stranke, samo da jo rešim pogube Tako se ie zgodilo, da sem se umaknil z mesta tiskovnega šefa in sem prepustil ministrskemu predsedniku. da določi naslednika Po lastni volji. Seveda, čp bi takrat vedel, kaj bo sledi'o. bi se ne bil umaknil nikoli niti za las.
Po umoru sem se osem dni skrival. Policiia si v tem času ni posebno prizadevala. da bi me iztaknila. Očivdno se ii ni mudilo. Mussolini ie dobro vedel za moje skrivališče toda ie previdno čakal. Slednjič ie izdal nalog, da me morajo aretirati. To se ie zgodilo precej pozno. Komur je znano, da ie bil Mussolini tedaj notranji minister in je združeval v svojjh rokah vso moč. se bo radoveden vprašal, kako je mogoče, da sp je moia aretacija tako dolgo za vlekla? Na to vprašanje pa iaz ne morem dati nobenega odgovora To stvar bi utegnil pojasniti samo Mussolini.
Lahko pa povem svoje mnenje, čemu ie Mussolini tako dolgo čakal z meno.t in mi prizanašal. Nadejal se je menda, da bom pobegnil čez mejo. Jaz pa. ki sem slutil, da ima načelnik vlade z menoj posebne namene, se nalašč nisem hotel umakniti. Prepričan sem da so mi bile takrat meje odprte in da bi iih bil lahko prekoračil, kjer bi le hotel. Tudi potrebna sredstva za življenip bi se bila našla če bi le mignil z mezincem. Se daj pa naj povem še to. da sem iaz čakal le radi tega. ker sem bil pripravljen žrtvovati svojo osebo za stvar, nikakor pa ne za Mussolinija. Njegovih grehov nisem hotel pod nobenim pogojem vzeti tia moja ramena.
Sklenil sem zatorej, da se javim prostovoljno. da ne bo zmešn.ave. Stavil sem se sodišču na razpolago, ker sem menil, da bo zadeva s tem pojasnjena. Zanesel sem se na italijansko justico, toda kakor se je pozneje izkazalo, sem se v teh računih temeljito motil. Italija danes ne pozna več pravice. Zato sem končno le pobegnil iz Italije. Vidim se primoranega obrniti se na nadstrankar-sko sodišče. RazmerP v Italiji so tako obupne, da je postala moja obramba pred sodiščem izključena Tudi je stanje v Italiji danes tako. da se np bi smel izraziti o Mussoliniju, kakor bi bilo treba. niti napram prijateljem. V Italiji bi torei moral molčati. To pa ni po mojem okusu.
Razume se, da se jaz ne morem bra-niti. ne da bi obenem obtoževal Mussolinija v iečo za trideset let. Saj veste, kaj se ie zgodilo z nekim angleškim dr žavljanom. Rekel je nekaj o Mussolini-ju in sodišče ga je obsodilo na osem mesecev ječe.
Osemnajst mesecev sem prebil v zaporu. V tem času sem toliko preizkusil, da me res prav nič ne vleče nazaj v tiste prostore
Glede Matteottijevega procesa mi je bilo zabranjeno. udeležiti se razprave tudi samo kot priča. Prepovedal mi je dalje Mussolini pisati v liste kakor tudi opravičiti se pred prijatelji in znanci. To so glavni razlogi, radi katerih sem moral zapustiti Italijo in bežati drugam.
Meni očitajo glavno krivdo pri tem zločinu. Toda prosim, nikar ne pozabite: imeli so drznost očitati mi zločin, pred sodišče pa se me niso upali postaviti. Mene so kratkomalo pomilostili za umor ki ga — nisem izvršil.
Proti amnestiji sem ponovno protestiral. toda brez uspeha. Na zatožno klop me niso hoteli postaviti ker se niso upali storiti kaj takega In ne le to. Celo oaragrafp italijanskega kazenskega zakona so râdi mene prikrojili tako. da so mi vzeli možnost, pojaviti se v Matteottijevem procesu kot priča pred porotniki. Kakšen sem torej bil v očeh iavnosti? Vse je videlo v meni morilca, glavnega krivca. Vse je govorilo, da sem iaz povzročil zaroto in stvar izpeljal. iaz pa sp nisem mogel pred nikomur braniti Bilo mi je prepovedano odpreti usta in govoriti resnico.
Ko sem bil zaprt v ječi. sem napisal tn spomenice. Prvo sem končal v oktobru. drugo v decembru 1924. tretjo pa pred dobrim letom. Tretja spomenica je bila naiobširneiša in je obsegala okrog trideset obdolžitev proti Mussoliniju. Prva spomenica je bila moja lestna obramba in kritika splošnega položaja. Drugi memorandum je imel značaj obrambe proti deianiem. ki so mi jih prtili tretjo spomenico pa sem napisal po znanem Mussolinijevem govoru dne 3. januarja 1925. torej potem ko je mož prevzel pred parlamentom popolno odgovornost za storieni čin V tei spomenici sem navedel trideset točk ki so od prve do zadnie za Mussolinija izredno obtežilne. Naštel sem vsa z!a deiania.
ki jih je Mussolini naročil ter jih odobraval in pri katerih je često tudi sam pomagal. V tem dokumentu sem tudi sestavil natančno karakteristiko Mussolinija. To ie posebno važna stvar Ljudje, ki ле pozna.io Mussolinijevega značaja ne morejo razumeti njegovega početja.
Mussolini je duševno nenavadno prožen in ume igrati zaporedoma najrazličnejše in najbolj nasprotujoče si vloge. Nevtruden je in zelo nemiren; kar mu ie danes belo. postane lahko jutri črno. Danes divja proti svotim nasprotnikom, čez nekaj časa se cedi prijateljstva, se hlini in se dela miroliubneira človeka On ie razklan mož. ki ne dela nikdar do enem samem temelj iem konceptu.
Po umoru Matteottija sem bil z Mussolinijem večkrat skupaj. Neposredno po umoru se je držal ironično in cinično. Cim pa se ie doznalo za številko avtomobila in za precej točen potek zadeve, se ga je lotil strah. Kakor bi vdaril po njem s palico, se ie izpremenil in takrat ie začel diviati nroti vsem. od katerih ie še pred kratkim zahteval brezpogojno pomoč
Unitaristični poslanec Matteotti,
katerega ie v noči na IO junija 1924. napadla petorica plačanih fašistov, ga umorila in zakopala njegovo truplo na skrivnem mestu kier so ga oblasti pozneje odkrile Matteottija dolži Dumini. ki ie sodeloval pri umoru, da ie organiziral v inozemstvu, zlasti na Francoskem. protifašistovsko goijo ter da je naročil umor fašistovskega tajnika v Franciji. Bonservizija.
Americo Dumini,
sotrudnik pri umoru Matteottija. ki je dejanski pomagal izpeljati zločin ter je sedaj na zatožni klopi kot glavni krivec in jemlje vso krivdo nase. Njegovo samozavestno obnašanjp na obravnavi v Chietiju priča, da se mož zaveda oseb. ki stoje za njegovim hrbtom, kar mu latnči. da bo njegova kazen v skrajnem shjčaiu izredno mila
i	ï. j^iii r' crmacei,
eden glavnih faktorjev fašistovske stranke v Italiji, predstavnik in voditelj radikalnega krila, ki spravlja čestokrat samega Mussolinija v neprijetno zadrego. Farinacci nastopa na procesu proti morilcem Matteottija kot zagovornik in branitelj krivcev, v prvi vrsti Dumiiija. Po poklicu je bil Farinacci orej železniški uradnik v dobi fašistovskega režima pa izvršuje tudi — odvetniško prakso.
Velika noč je ta in da bodo potice
dobre. rco'ae iih v nosodi, hupl:enl pri tvrdhi z železnico
Najnovejši veliki Gaumond film, Paria li
Najboljši franc, komik Heprelssslfivl
V senzacionalnem velefilmu »LAŽNI GRui"« prekaša vse dosedaj predvajane bi-scot-filme. Bogata vsebina je istočasno pustolovna, romantična IJubavna, vesela in kriminalna V ostalih vlogah dobro znani francoski igralci iz velefilmov »Ginetta« in »Parizetta« — Milijonska dedščina bogatega grofa. — Nezakonski otrok. — Pi-ikrovezec Biscot kot krušni oče male grofice — Prvi umor. — Lopovski tajnik. — Živa zazidana. — Vožnja po morju. — Velika eksplozija na odprtem moriu. — Lopovski prijatelji srečno rešeni iz smrtne nevarnosti — Poroka lažnega grofa z Biscotovo varovanko. — Velikanski potres. — Zmaga pravice in lepe ljubezni.
Vse štiri epohe neskrajšane v enem delu.
Dnevne preds'ave točno ob 3., 5, 7. in 9. nri.
Pri vseh predstavah svira prvovrstni umetniški orkester. ELITNI KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani. — Telefon 124.
Stonko Florlončič
Ljubljana
06
Sv. Petra c. 35.
Nove zanimive izpovedbe
Chietl, 18. marca o. Današnji razpravi pro ti morilcem poslanca Matteottija je prisostvovalo precej občinstva. Glavni komisar policijskega oddelka na kolodvoru Termini, Intaffi, je izpovedal, kako se ie po nalogu generala De Bona izvršila aretacija Duminija Preden so Duminija odvedli v zapore Regina Coeli. je imel na kolodvoru Termini razgovor z generalom De Bonom. Priča ie pripomnil. da so bili Duminijevi kovčki otvor-ieni na Viminalu in da je preiskavi v njih prisostvoval tudi Dumini. — Postajni načel-ink iz Sorofana, Serata, ie povedal, da so mu dne 12. avgusta prinesli s krvio oškrop-Ijeno suknjo, ki jo ie potem Izroči! karabi-njerjem. — Karabinjerski maršal Fazzi je povedal, da ie 10. junija ob 11 zvečer opazil, kako ie prišel na Viminal avtomobil z Duminijem in še dvema neznancema. — Karabinjerski podbrigadir Ivo ie potrdil Faz zijeve izpovedbe in dodal, kratek opis avto mobila, v katerem se ie pripeljal Dumini na Viminal. — Potem ie bil zaslišan kabinetni načelnik rimske kvesture Jaino. ki je dne 8. junija sprejel v svojem uradu Dumimija, ki je zahteval dovoljenje štirim osebam za nošenje orožja. Na Farinaccljevo vprašanje le odgovoril, da bi kvestura nadzorovala Mat. teottija. tudi če »e U bil poslanec, ker je morala nadzorovati njegovo prevratno delo vanje. — Policijski komisar Pennetta ie dejal, da ie bil Matteotti pred vojno, za nje in tudi po vojni znan. da je vršil protidržavno propagando. Razprava se ie opoldne zaklju čila.
Popoldanska razprava se le začela ob 14. Priča Saino ie pripovedoval, da mu ie Filli-pelli zaupal, da ie Dumini ubil poslanca Mat. teottija. Na vprašanje zagovornika Farinac-cija ie šofer Mazzoli odgovoril, da ie Dumini znal prav dobro voditi avtomobil. Uradnik tovarne orožja Nardi ie Izpovedal, da je na dan zločina videl na cesti Flaminia avto mobil z zločinci, ki je vozil zelo hitro proti mostu Milbio. — Predsednik ie nato prečital izpovedi odsotnih prič, nakar se je razprava prekinila za pol ure. Priča Putato je rekel da je zvedel od Panseria že 10. iunlia zvečer za zločin Poveromo ie namreč še isti večer povedal Panserlu. da se ie udeležil napada na Matteottija. ki je baie umrl teko n vožnje v avtomobilu. Putato je zanikal, da bi bil izpovedal preiskovalnemu sodniku, da je bil Matteotti tekom prevoza umorjen. Predsednik ie primomnil. da je Putnto v svo jI spomenici govoril o umoru in ne o smrti. Farinacci ie protestiral In pripomnil, da je preiskovalni sodnik pri zasliševanju straho-val obtožence. Priča karabinjer Volpini je izvedel od nekega natakarja v gostilni Brec che, da so obtoženci večkra' govorili, da nameravajo spraviti nekega nadležnega nasprotnika na drugi svet. Priča Giuncheti se ie skliceval na izjave, ki jih ie podal »treisko valnemu sodniku in v kateri je orisal svoja prizadevanja, da se aretira Viola. Ko ga je vprašal predsednik, ali mu ie bilo znano, da ie bilo Matteottijevo truplo najdeno v Quartarelliju. se Je priča silno razburil, skočil po konci in pričel kričati proti predsed-n ku. da ie vojn) Invalid, da ima drobce krogUe v mesu. Pri tem ie pokazal na svoje rane. V stanju velike razdraženosti so ga spravili iz dvorane. Farinacci ie pripomnil, da ie Giunchetti abnormalen in da ie skušal ukrasti denar fašistovske organizacije.
Razprava se Je zaključila ob 16-30.
prič. — Dramatični prizori.
daj počivalo okoli poldrugi mesec. Vodilni fašistovski krogi zahtevajo, da sc ne bo zbornica sestala pred koncem mescca aprili.
Obsodba madžarskih falzifikatorjev v Haaga
Kakor smo poročali, se je 4. t m. pričela v Haagu razprava proti madžarskim razpe-cvalcem ponarejenih franc^skh ban. kovcev po 1000 frankov. Zaslišanih je b'!o 25 prič, med njimi tudi juvefir, pri katerem sta hotela dr. Marszovszky in Мал-kov.es deponirati ponarejene bankovce in pod krinko depozita vzeti protivrednosti v dajamantih, s katerimi bi bila potem izginila. Oba sta povdarjala, da sta razpeča. vala bankovce le iz patrfrotičn h nagibi v in se nista hoiela sebično okoristiti. Svoje dejanje je skesano priznal le Jankovics, ki je prinese! kovčeg s falzifikati na N zozem-sko. Ker razpečavanie bankovcev ni b.'a njegova naloga, ga le izdalo samo naključje, ko se ie zmotil in hotel zamenjati p narejen bankovec pri bankirju Sandersu. ki je falzifikat spoznal in dal Jankov esa aretirati, kar je dovedlo do odkritja celeg3 škandala. Razprava }e trajala le dva dni ob največji udeležbi zlasti franooskih novinarjev in državni pravdtiik Barduti je predlagal za Jankovicsa devet let, za Marszov-szkega in Mankcxvicsa pa po sedem let ječe.
Haag, 18. marca s.V procesa preti falzl-fikatorjem je bila danes razglašena ;o:'ba. Jankovlcs Je b'! obsojen na tri leta leča, Marszovszky In Mankovics pa vsak na dve
leti ieCe.
Iz Italije
Rim, 18. marca o. Politični tajnik rimske fašistovske zveze je po Mussolinijevem na» logj sestavil proaram za praznovanje scd= me obletnice v Rimu. Na dan obletnice se bodo zbrale vse rimske fašistovske zveze no dirkališču Villa Glori. na katerem se bo brala maša ter blagoslovilo 27 fašistovskih praporov. Spominski govor bo imel Musso. lini.
Rim, 18. maret. o Senat je včeraj odšel na počitnice. Parlamentarno življenje bo se»
Slika kaže obsojene ponarejevalce, m sicer Jankovics zgoraj, spodaj na desni Mankovics in na levi Marszovsziy.
Falzifikator Schultze umrl
ВсгГт, 18 marca. s. Artur Schultze, proti kateremu se je radi soudeležbe pn bud.tr.» peštanski falzifikatorski aferi vodila pre. iskava. je danes umrl v 'tmobolnici v Hcrv bergu. Takoj po njegov aretaciji so se nam reč pokazali na njem znaki umobolnostl Ker se je njegovo stanje vedno bolj poslab« šalo, so ga oddali v blaznico.
\
gggggza1
Litija
oboto 30. marca in v :jo 21. marca priredi iajšnji dramatični odeek ^г,ко!а P. Petrovičevo
dramo «Л1гак»
reiijl g. Andiča. — Obe ta vi e« vršita točno uri. — K obilni ude-vahi odbor. 7117
•ravljice za odraste
zaključi cikel v©-v pravljic v ponede-■t ilne t. m. ob 6. uri •erer v tnali dvorani Na-r.:a doma z intimnim n:>kim večerom Pravde га odrasle bo reciti-à gdč. Sturmova. Operni >r«c p. Banovoc, ki je na ir.rertih in v gledališču priljubljen, bo zapel ia legende Rimski-jr-akov» in Dcbuseija, mi pevec g. Subelj, ki te na zadnjem večeru i- navdušil občinstvo rrednašanjem otroških ;:i, ima na sporedu 11 a d e. legende in ni Adamiča, Mussorg-13. Novaka in Massené-Vecer bo zares prvo ;ea, posebno, ker pri manjka intimnih reci-• - k. ; h vi čirov Ker je trvîicija pri pravljicah •lečo, da jih prireji m brez vstopnine, pri-!i A tena tudi pravljice ' a>le brez vstopnine, i'-wtovoljni prispevki v ;; -troškov pa w bva-.. »prejemajo. 7110
Edino največje in ajmodernejâe podjetje te vrste v Sloveniji.
Velepražarna kave
MEZNaRlë RAD©, Maribor, Glavni trg štev. 21.
Tel. Interurtmn 476
Brzojav Meznarič Maribor.
Trgovci, zahtevajte ponudbe. 133 ;
Mali oglasi, ki slu2i]o v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjil znesek Din 5*—.
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega znafaja. vsaka beseda Din I ' —. Najmanj»! z n e s e h Din IO'—ч
Ruše
'odravska podruž. lov. plan. društva
ribi svoje £:ane na
i. redni občni zbor
,. vrši v soboto dne marca ob 15. (30 uri gostilni gosp. N. Črnko [«vik) v Rušah, po sle-■ 3 dnevnem redu: t.) •lava petindvajsetletnice ;£:va; 2.) poročilo odbo-o delovanju L 1025; ianoicoeti. — Odbo7.
7068
Potnik
dobro vpeljan pri trgovcih in gostilnah na deželi, ee i 6 če za razpečevanje dobrega predmeta proti proviziji — Osebne ponudbe prosi tvrdka H Kenda v Ljubljani.	7053
Natakarica
na račun, zanesljiva, se sprejme takoj. Več po dogovoru. Ponudbe pod iifro «Natakarica 3741» na upr. «Jutra».	6935
Iščem službo
prejema! ca lesa
ali skladiščnika. Naslov v npravi «Jutra».	7071
Vsak inteligent
v Mežiški in Dravski dolini ter okrajih SlovenjgTa-dec in Šoštanj lahko z boljši eksistenco s posredovanjem Žlvljem-kih zavarovanj — Izredo visoka provizija! Ponndbe na naslov: Poštni predal 6, Prevalje. 70o4
Učenca
poštenega, zdravega, iščem za trgovino mešanega blaga v Brežicah za takoj. — Učna doba 4 leta, stanova-nje in hrana pri gospodarju, za vse drugo imajo skrbeti starši. Ponudbe Da upravo «Jutra» pod značko «Pošten dečko».	7060
3 čevljar, pomočnik!
se t&koj spreimejo Za stanovanje in hrano je preskrbljeno. — Ponudbe na naslov: Anton Mali, Straža pri Novem mestu. 7067
Čevljar, pomočnik
vešč dela finih ženskih čevljev z lesenimi petami, se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši, plača dobra. — Alojzij N e g r o, Ljubno, Gorenjsko. 7076
Československi Obec v Lublani
riti f idili valili hro-konà se v so bo tu, varâtého brezna t. r. •né o oemé hodinô veli v mistnosti restau-«Zvezda». Dostavte se .hni! Tajemnik. 7111
Agilen potnik
sprejme zastopstva solidnih tvrdk in industrij. Ponudbe na naslov: Dragotin Moser, poštno ležeče, Trbovlje I.
7077
Prodajalka
dobra moč. želi premenitl službo do 1. aprila Cenj. ponudbe ra upravo «Jutra» pod značko «Marljiva 36».
7000
Pletilnl stroj
popolnoma nov, ge po zelo ugodni ceni proda Naslov v upravi «Jutra». 6002
Velikonočne
razglednice
in druge, pisemski papir itd na debelo in drobno kupite najceneje pr« L Pevaleku v Ljubljani. Židovska ulica.	6582
Trgovski pomočnik1 Žage jarmenlce
mešane stroke, išče službe, najraje v obmejnih krajih Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «V obmejnih».
7006
(gaterice) in za venecijanke Ia remšeidski izdelek tvrn-ke J Clouth. Remscheid — zastopstvo in zaloga Rudolf D e r ž a j. Ljubljana. Kolodvorska ulica 28 4044
V prvovrstnem hotelu
išče zaupno mesto, vodstvo, ali mesto represen-tantke, inteligentna gospa z djstinprviranira nastopom ter znanjem jezikov Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Dama».	6770
Gospodična
išče mesta pri zdravniku za sprejemanje pacijentov. Ponudbe na upravo «Jutra» pod Šifro «Prvi april».
7074
Bivs? trgovec
izurjen mešane stroke, išče službe kot poslovodja ali potnik. Dopise pod značko «Vesten 100* ' na upravo «Jutra>.	7125
Prodajalka
želi premeniti službo Najraje v mlekarno. Gre tudi kot sobarica. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «100C-.	7124
Ugodno se proda:
postelja za 2 osebi ročni voziček 2 cvetlični utojali in 4 stoli — Naslov pove uprava «Jutra»	7087
M~t~nn k h
znamke «Douglas» 600 cm, športno tipa brez ali * pri-kiopko skoraj tovarniško novo. z elektr razsvetljavo se zaradi bolezni lastnika proda Ogleda «e v trgovini H Kenda Ljubljana Mestni trg 17	6779
Svileni klobuki
najmodernejši v vseh modnih barvah se dobe od 120 Din naprej pri Z Mahnič-Gorjanc. Kopitarjeva cl 1 Istotam ee «prejemajo vsa popravila	a	3860
Zaključni venček lesnih vaj olepše-cliiega društva v Rožni dol'ni
rTîi v soboto, 20. L m.
uri v restevacijskem r.a pod Rožnikom. — lljo piijatelji plesa 7122
rivski pomočnia
•o izurjen, te sprejme ioj v stalno delo. Hrana Mirovanje v hiši. God-» Mihael, brivsc, Trî «.
6951
-rivski pomočnik
mlajti, se BU« a ! pod ugodnimi pogoji, •lo V »J t, brivec, Kranj.
6№
Več mizarjev
'"-tr.ih, za fino fonà-pohištvo, sprejme A. '■'■«n. tovarna pohištva, M.	6943
5č dobrih kroja-š^ih pomočnikov
v°-iko delo i p r e j m e r>Mjtka tovarna Fran 4 Cie., Ljubljana.
=o=!ka cesta a iXM
Potnik
e!ev«k iflelk^. t» me-™ delelo. ki ima le , o v tej ftroki in voii o, se tprejme Proviilja r>-;ovorn. Ponudbe pod :r' <Poftran«ki iasluiek> »pravo vjutra. 6923
šoferski praktikant
izuften ključavnifiaj ali me-banikar, od 17'Л—19 let star, se «prejme. Kaalov ▼ upravi «Jutra».	7081
Zandarm. etanlca Grehï'co
potrebuje
kuharico
i EAttopoin 1. ali 15. aprila Tre<lnost imajo kuharice, katere so i« služile na žand. slanicah	71П7
Ženska mož
zanesljiva, priprosta, a snažno opravljena, srednjih let, katera razume kuho in drugo lahko htino delo v boljši hiti, se sprejme takoj. N'as! o v nove oprava «Jutra.
7154
Kuharico in hišno
iSčem ia takojšnji nattop eluibe. Predstaviti se je: pot v Ro&no dolino št. 10.
7Ш
Gospodično
zanesljivo, pridno, nero-kvarjeso, čedno, ali dekle z dežele sprejme sodnijsko lofen starejši posennik, trgovec in oortmk s otroci, i'onndbe z navedbo plaée in iloeedanjega opravila na upravo «Jutra» pod značko «Pošteno gospodinjstvo».
7135
Trgovska moč
z večletno prakso, išče slul-be v kakšnem boljšem podjetju. Naslov pove uprava «Jutra».	7129
Zastopnik
ti je le v kemikalijah in mineral, olju potoval. iSče zastopstvo za okraj Celje ali sa Ljubljano. — Dopise pod «Zastopnik 77» na upr »Jutra»4	7142
Allad uradnik
t trgovsko naobrazbo. vešč vseh pisarn, poslov, apilen in dober organizator, želi premeniti službo Nastop s 15. aprilom. Cenjene ponudbe pod «Agilen» na upr. «Jutra».	7143
Službo hotelske sobarice
na Bledu, v Crikvenlci. Zagrebu ali Beogradu, išče Primorka z dobrimi referencami. Sprejme tudi službo gospo linje pri samostojnem gospodu ali v zavodu. Govori slovensko, nemško in italijansko. Ponudbe pod šifro «Primorka» na upr. «Jutra».	7158
2 do 3000 smrek
prodam Polovica je hme-lovk. druge so pa tudi do 30 cm debeline Gozd leži v ravnini, pol ure od železniške postaje. Naslov v «Jutra».	6976
upravi
Kleparske stroje
in kompletno orodje proda lvar.a Arko. vdova Ribnica 151. Dolenjsko — Isto ta k o prodam tudi
v'nske steklenic0
različnih vrst.	7008
Salonski gramofon
dobro ohranjen, e 50 ploščami ter
fotografski aparat
v velikosti 13 X 18 t vsemi potrebščinami, prodam po izredno nizki ceni — Naslov in čas ogleda pove uprava «Jutra»	7032
Zapomnite si, da se
«V&RTA»
akumulatorji Izvajajo po obče priznanem sistemu
«
Slamniki
po najnovejših originalnih pariških in dunajskih modelih od 50 din naprej. — Preoblikovanje slamnikov točno in solidno v domači delavnici Svileni klobuki pod lastno ceno pri M. Jeglič. modistinja, Slomškova ulica 27.	7135
Radio-klin;ka
popra vija sestave, dele. slušalke in akumulatorje — Polnitev akumulatorjev J Go^ec Ljblj kreditna banka	25-a II
J* T. RAB1Č ^
Mizarski stroji
Kupim kotni tn valjčni «trn-iilni stroj (Ahricht- in Ho-bel-masehine) Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Ze rabljene 8822». 7045
Transportne sode
močne in čiste, 20—30 kosov od 300 do 700 litr kupim. Naslov pove uprava «Jutra».	7105
Blagajna
št. 4 ali 5 s e k u p i. Ponudbe je nasloviti na: Na-bavljalna zadrugra uslužbencev drž. železnice v Ljubljani VU	7128
m
Popravila
Prosimo cenj odjemalce, da nam jib Čimprej vpošljejo, radi pravoča-пи izirotovitve Modni salon Stuehly-Maške Ljubljana. 2Idovska ul. 3.
7062
Mesarijo
na prometnem kraju kupim ali vaamem v najem, udeležim se tudi pri večjem podjetju Dopise pod šifro «Mesarija» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 7150
Bencin-motor
Stabilen. 1Ц—2 konj. sil, za pogon majhnega stroja, kupi T Novotny, Ljubljana. Opekarska cesta št. 26
Otroški voziček
prvovrsten, kupim Ponudbe z navedbo cene Naslov pove upr «Jutra» 6604
»
5956-IV
I
pisanrška moč
'Љпа v strojepisja ter
Samostojno
gospodinjo
srednjih let. išče vdovec e 4 otroci, za takojšen nastop Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Gorenjsko». 7133
Natakarico
pridno In pošteno, čedne zunanjosti, (lo 80 let staro, ki je vajena tudi nekoliko šivanja, iščem. Ponudbe na naslov: Gostilna pri Crški, Lilija.	7116
Modlstînîa
tudi zaietmea se takoj sprejme. Franja TuSar, mo-distinia, Jesenlce-Sava.
716S
Oospod'čna
z daljšo pisarniško prakso, zmožna prodaje in blagajne želi premeniti mesto Ceuj. ponudhe na upravo «Jutra» pod «Vestna 66». 7114
I Gospodična
samostojna knjisrovodkinja, dobra korespondentinja in hitra strojepiska, išče primerne službe. Cenj. dopise na upr. «Jutra, pod iilro «Pridna 30i9».	7160
Za Veliko noč
dobiš lep in poceni klohn-ček pri J Stemberger-Reš. Dunaiska cesta štev fi — PriporoCa se za popravila 7078
Staro železo
in stare kovine vseh vrst kupuje Fr Stupiea trtrovi-na z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani. Gosposretska cesta štev 1 4.186
Kdo ima naprodaj vse let. nike revije
«Naši Zapîs'ii»
in brošuro
«Kaj hočemo?»
— Ponudbe oa uredništvo «Jutra»	7031
Akacijo
rumeno, eno- ali dveletno ter rabljene a zdrave
vinske sode
od 300 lit naprej kupi V Gregi v Brežicah ob Savi.
71X17
Parcela
665 m3, se proda za Beži. gradom Naslov pove upr «Jutra»	688«
3 male hišice
s prostim stanovanjem proda Miha Kaučič. Zg Šiška št 125.	6885
Posestvo
izvanredno lepo. v bližini Dobrnskih toplic, je po nizki ceni proti gotovini naprodaj — Pojasnile ilaje
posestnik Maks Kraus, ženske toplice, Dobrna pri Celju.	6979
Posestvo
v izmeri 10 oralov, vse no-vo. pri hiši voda in elektr razsvetljava se proda z vsem živim in rartviro in-ventarjem vred Več pove Janez Jenko. Sp Brnik ' 33, pošta Cerklje pri Kranju 6875
„Posest"
Realitetna pisarna d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 24
proda: VILO, visokopritlično. kom-lortno. novozidano. 5 sob, 1000 m2 vrta, 12 minut od centra, 160.000 Din; HISO, enonadstropno. dvo-družinsko, v Ljubljani, vrt. hlev, dvorišče. Din 110.1100; HISO. novozidano. enodružinsko. 5 sob. elektrika, vodovod, vrt, predmestje 105.000 Din; VILO. enodružinsko, novozidano na Mirju, 6 sob. Din 200.000; HISO, dvonadstropno, centru, reč stanovanj — Din 200.000; VILO. dvodružinsko, novozidano, pod Rožnikom, Din 225.000; HISO. pritlično, za ohrt, trgovino, krasen vrt. na Tržaški pesti Din 115.000 HISO, novejšo, v Rožni dolini, 3 stanovanja, velik vrt. Din 85 000; HIŠICO, lepo. vrt. na Ko-
•leljevem. Din 36 0П0: GOSTILNO IN TRGOVINO enonadstropna hiša. blizu Kranja. Din 125.000.
6242
Vila ali hiša
eno ali dvodružinska. e prostim stanovanjem, v bližini Jožefa. Poljanske ceste ali Tabora, e e k u p i — Ponudbe na upravo «Jutra» pod cSentpeter-Poljane»
H'ša
s njivo poceni naprodaj 1 V6 ure on mesta VpraSati: Maribor, Ruška cesta 8.
7147
Njivo
pod Rožnikom da v zakup R Las sni k. Maribor, Cankarjeva 14iIL	7148
Majhno posestvo
idealno. e 6 sobami event. s pohištvom, ee proda. — Hoče št. 46 pri Mariboru.
7149
Enodružinsko hišo
t lepim eadnim vrtom, ob konen katerega je drog za napeljavo električne razsvetljave. prodam Nahaja se 10 minut od Železn. postaje v Kranju in 15 minut od mesta v Stražiš^u. Natančne infomacije daje Geršak. Ljuhlj&na. Kolodvorska ulica 11. 7107
Hiša
se proda z v?em gospodarskim poslopjem. velikim sadnim vrtom in njivo — Naslov pove uprava «Jutra» 7106
iiZ'9
Trgovina
mešanega blasra, 80 let obstoječa. s stanovanjem in točenjem, se ugodno proda Resne ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «80 let».
6943
Trgovina
Zaradi starosti, bolezni in brez otrok sem se odločil svojo lepo. dobro vpeljano trgovino pod jako ugodnimi pogoji takoj prodati ali dati v najem — Dopise na upravo «Jutra» pod značko «Priložnost»	704S
Elegantna spalnica
moderna, s psiho. se zelo ugodno proda radi pomanjkanja proctora. Naslov v upravi «Jutra».	7072
Več nagečenih živali
in 28 pasti za polhe proda po nizki ceni I Robida,
Tržaška ceeta 22
7094
Prodajalka
srednje starosti, dobra moč, išče namestitve za takoj.
Cenjf-ne ponudbe pod šifro «Vestna is zanesljiva 3. na upravo «Jutxa». 7165
Manufakturna in galanterijska zaloga
se z opremo zelo ugodno proda Ponudbe pod šifro «Blago» na upravo «Jutra» 7156
"■«ski ш nemški kore-,!:>nci. se sprejme. Po-f : navedbo sedanjega '•«var.ja ter zabtevo pla. . r« naslov; Ljubljana, "Hi predal štev. 167.
699«
Vrtnar
fM, bres otrok ali san-1 sprejme. Stanovanje «rjav, pr0fta. piaga po
;?ororu. pj.-meae ponudbe '. '[». «.lutra» pod Silro takoj». 6735
Učenko
»dansko ali srednje-
izobrazbo, pridno tn 'V1'1- sprejme knjigarna
• '«»•entner.	7127
Posredovalnico , za služkinje
'Jb|pna, Kopitarjeva ul. 4
zmajskega mostu Je a Pavla Mrak, preje po. r^dovalnici Novotny, ' se najtopîeje priporoča.
73
Sire o Mlada dama
isobraiena in simpatična, z nekaj pohištva in perilom, želi mesta gospo-; d i n j « pri boljšem dobro
situlranem gospodu — Ponudbe na upravo «Jutra» Шго «бкпраа pomoč v :bljani».	^Offl
pod Ljub
H R VA - СЕР?\
Wolfova im rel.fon M 481 II
Hmeljske r.ade?e
«Golding» odda Emeril: Kukcc, Žalec.	69-'S
Motorno kn!(
8 Ц ПР. s priklopnim vozom. malo rabljeno, ceno i naprodaj Maretič Wolfo- 1 va ulica 13.	6927
Čevljarski stroj
«Singer», prodam po zelo j nizki ceni Stular, Florljan.
Parni stroj
6 HP s 4S mm močno. 12 m dolgo transmisijo. kotel na 6 atm pritiska. 2301 vse-bine, jermenlce in razno orortfç, se norem in pod ngo-'nimi piačinimi posroji proda. — Meznarič Ra-'o, Maribor. Glavni trg. št 21.
7152
Lončeni štedilnik
dobro ohranjen, se poceni proda na Tržaški cesti 8.
7120
Potnik
kj potuje vedno z avtom po Sloveniji ln obiskuje vse, tudi najmanlle kraje, hi vzel ie eo predmet proti
proviziji Ponudbe na upr. «Jutra» pod značko «Provizija 915».	704
Skušen vinogradnik
specijallst s praktično Izobrazbo, poročen. Išče službo oskrbnika na kakem vinogradniškem večjem posestvu. Gre tudi kot logar na večje gozdno posestvo. Naslov pove uprava «Jutra» 7063
Trgovski pomočnic
mLad. lell mesta v trgovini meSane stroke, kjerkoli Naalov pove uprav» «Jutra»-	6680
ska ulica 28.
6830
Uprava Auerspergovega ve-leposestva v Namršelju. p. ! Studenec- Ig ima naprodaj j lepe 3 in 4letne presajene
Smrekove sadTke
Cena 1000 komadov 300 Din franko postaja Škofljica.
7118
Vr'n'ce
večletne v oajkrasnejšl o-blri po nizkih cenah nudi in se priporoča vrtnarija Korzika, Ljubljana, Blel-weiaova cesta Istotam se i dobe razna preizkušena ze-lenjadna in rožna semena Zahtevajte cenik 6827
Steklena jtrešna opeka
je zopet v zalojri pri Zdru žt-nih opekarnah, d d v LJubljani	483
Gozdno bttsolo
kompletno e stativom, pripravno za gozdarje in ja-momerce, proda gozdar FiSer, Radovljica. 6896
Fnko a drva
vsako množino, ponudite z navedbo cene družbi «Ilirija». v Ljubljani. Krnila Petra trg 8.	6632
Kovče,fe
dobro ohranjene, kupim. — Ponudb* upravo «Jut*-a» pod «Kov&'ki».	7102
T e«
Smrekove, bukove, jese-nove brstove. orehove in druge vrsti deske morale, suha in na fiol suha hukova in hrastova drva. različne trame in hordonale bukove in hrastove frize, j»aralelno žatrane hra-tove deske 265-43 285-53. 29"-63. neoMumane hrastove plohe od 6 do 13 cm debele kupimo proti takojšnjemu plačilu pri duplikatu Samo vairoDske ponu Ibe z navedbo cene in množine franko Po«toina Podbrdo na upravo «Jntra» pod «Cantiere Legnaml« 6759
Kupim 'es
bukov, orehov in hrastov, rezan ter hlode Ponudbe z navt-rlbo cene na naslov: Villa. Meda, Italija 7070
Zla'n'Ve
lOkronske plačam po 100 In 20kronske po 200 Din. Količine boljše! - Poštni predal 6, Prevalje. 7065
Motorno kolo
dobro ohranjeno, s prestavami. kupim. Ponudbe pod šifro «Močno» na upravo «Jutra».	7001
Nova h?ša
s Že vpeljano trgovino na prometnem kraju i lepim vrtom, se odda v najem ali proda Naslov pove uprava «Jutra» pod šifro «Ugodna prilika It 936»
6967
Vila
visokoptitlična t mansardo, 5 sob « pritiklinami. se odda v najem v Poljanskem okraju Pismene ponudbe pod šifro «Suho in solnčno 8700» na upravo «Jutra» 6975
Enodružinsko hišo
v dobrem stanjn. г nekoliko vrta ter takoj prosi im stanovanjem kupim Dopise na npr «Jutra» pod značko «Plačam takoj 3821» 7044
Prostorna h*ša
z obdelanim vrtom je naprodaj Naslov pove uprava «Jutra».	7020
H;ša
Štev. 62 Stožice (Saferjeva vila) 4 sobe. 2 kleti, vrtič spredaj vrtlč zadaj, ob strani velika njiva, za 100 000 Din naprodaj Vprašati je: Poljanska cesta štev. 87/1.
7031
Lokal
t sredini mesta če mogoče z delavnico iščem — Najemnino plačam za 1 leto naprej Ponudbe na upràvo «Jutra» pod «Lokal 3824» 7051
Špecerijska trgovina
nad 50 let obstoječa, vedno dobro idoča. na najboljši točki v Ljubljani, se radi bolezni kompletno za več let proda. — Ponudbe pod «Trjrovina 3807» na upravo «Jutra».	7019
Dobra trgovrna
več let obstoječa. 2 uri od Domžal, se proda. Naslov pove uprava «Jutra». 7018
Trgovski loksl
na deželi, tik velike farne cerkve, se odda takoj samski osebi v najem event. tudi obrt trg. meš. blaga. Ponudbe na upravo «Jut^a» pod «Prometni kraj 3841».
7087
Trgovina
z mešanim blagom z vso zalocro ali brez nje. na prometni točki, poleg velike industrije, se da v najem. Dopise na upravo «Jutrn» pod «Promet 100». 7097
Boljšo gost'1 no
v najem ali na račun išče boljša samostojna oseba. — Marija Vrejcen. pošta Loče pri Poljčanah.	7098
Lo^al
z izložbo iščem. — Naslov: Mirko Stelanovii. Zarniko-va ulica 9/П.	7139
Večji prostor
za delavnice. i:č mo v mestu. — Adaptacijo izvršimo sami Ponudbe na upravo «Jutra« pod šifro «Najemnina 1 leto naprej» 7104
Opekarna
v bližini IJuhljane > strojnim obratom za zidake, se j poda. event odda v na-I jem Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Opekarna»
7014
Cvetličnega medu
.da lOOkg Ivan Rudolf, .ivnica pri Mariboru. 7151
nro< Sli-î
Krompirja
belega, zbranega, kupim vsako množino. Točne ponudbe pod «Krompir» na nodruinlco «Jutra» v Celja '	7171
Kupim avto
2—8sedelen z malo porabo bencina. Ponudbe pod šifro «Auto» na upravo «Jutra..
7181
Orehe
domače, prodaja M Gerčak v Ljubliani, Prečna ul. 4, vhod Meetne zastavljalnice 6»26
«Indlan Princ»
malo rabljen, se takoj kupi Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Indian Princ».
7101
Motorno kolo
najboljše znamke, kupim. Ponudbe s ceno in opisom na naslov: J. Cihlàr. Ljubljana, Vodovodna štev. 1. i	7100
Smrekov gozd
(8 johe) po ugodni ceni proda Zelič Anton, posestnik. Gornja Rečica, po-ta Laško.	7068
Najugodnejši nakup in prodaja zemljišč, stavb in dr.
posreduje
Agrarni biro
LJubljana, Selenburgova 7/1
(nasproti pošte). — Preklic nalogov vedno mogoč, nihče ni vezan na kake odpovedne roke Običajna provizija plačljiva z a m o ob sklepa kupčije z našimi interesenti. Kdor proda sam. ne plača nič — Knpoprodajn» pogodbe brezplačnol 71SO
t ~!f!>l v K'-nl" cttntrum mesta, prejšnji prostor tvrdke «Vulkan», se takoj odda proti mesečni najemnini 500 Din. za pisarno ali kako čedno obrt Ponudbe na trgovino Golob v Kranju.	7099
V'nskn klet
v Ljubljani. Miklošičeva c. št 4. se odda z majem. Več pove lastnik Pogačnik 7121
Dva gospoda
se sprejmeta na	stanovanje in brano proti	mesečnemu plačilu 650 Din	Sv Jakoba trg št. 5	7030

Enonadstropna hiša
v predmestju, pet minut do tramvaja. 5 sob, 2 sobici, j predsobica, kuhinja., shram.
ba, verandi, klet, drvami-' ca, pralnica, podstrešje, parket, elektrika, vodovod m vrt, se proda Prosto cvcnt. takoj. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Mir 9»	7108
Sobo s hrano
v Rožni ulici It 15. oddam i gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok 7029
Kot sostanovalec
se sprejme srednješolec po
zmerni ceni. Naslov v upr. «Jutra».	7080
Opremljena soba
krasna, solnčna, popolnoma separirana, se odda evect s hrano mladi samostojni. Inteligentni dami. ki bi bila pripravljena v prostem času s svojo navzočnostjo osolnčiti življenje dedu in vnuku, oba akad., radi družinskih razmer osa-■ melima. Cenj. dopise pod j «Stanovanje» na podružnico 1 «Jutra» v Oelju. 7092
fflodtie hamgame ia šeoijote
v veliki izbiri, po ugodni ceni
# Sobite *
v obče znani, nad 50 let obstoječi manuf. trgovini
M. Slîihiûttc	Ljubljana.
Zunanjim naročnikom se pošilja tudi po pošti.
127-a
13S9 a
Modni s/. Ion
IVANKA STEGJSAR
Ljubljana, Rimska cesta IO
priporoča na novejše svilene klobuke in slamnike.
Vsa popravila točno in do nainižiih cenah ZaLni klobuki vedno v zalogi.
Prazno Sobo
solnčno in mirno, najraje v bližini ered tehn šole, iščem s 1 majem Ponudbe pod šifro «F. B.» na upr. «Jutra».	7075
Dve sobi
oddam 2 gospodoma v Mo-rosodni ulici 111, 2abjak.
7093
Velika soba
opremljena, z elektriko, za 2 solidna gospoda, je takoj za oddati.' — Naslov pove uprava «Jutra».	7095
tudi podaljšam. Trgovina združena z velikim lo-
Soba
s posebnim vhodom, »e odda s hrano Naslov pove uprava «Jutra».	7084
Stanovanje
3 sob in pritiklin se odda. — Prednost imajo stranke brez otrok Naslov pove uprava «Jutra».	7085
Opremljena soba
se odda enemu gospodu, event. tudi z zajtrkom. — Naslov pove uprava «Jutra» 7123
Oddam
veliko prazno in majhno opremljeno sobo. Naslov v upravi «Jutra».	7138
Zamenjam
stanovanje
8 sob. blizu kolodvora, z drugim manjšim. — Naslov pod «Zamena 3884» na upr. «Jutra».	7138
Soba
prazna ali opremljena, ee odda. Naslov pove uprava «Jutra».	7138
60.000 Din posojila!
Iščem o a j n o proti dobri varnosti, aJi vzamem takoj družabnika, ki mu prepu-etim event. tudi čez pol : leta celo trgovino, ki je ! zelo dobro vpeljana, z vsem inventarjem vred za dobo 8 У2 let, katero pa event. idi ie zdn kalom, skladiščem, kletjo, lepim in prostornim stanovanjem. gosp poslopjem, velikim vrtom, njivo in travnikom, vse tik ob okr. cesti — Naidov pri upravi «Jutra» pod «Ugodno 5».
6957
Družabnik
za prometno pisarno in Izdajo časopisa v Ljubljani, z 20.000 Din, ae sprejme. Vprašati: Petek, Maribor, Tattenbachova ulica št. 19.
7083
Oseb!
ki mi posodi takoj 30.000 do 40.000 Din proti jamstvu, plačam 20 % obresti in dam prosto stanovanje j in hrano — Ponudbe pod «Promet 3841» na upravo «Jutra».	7088
Mesar
se sprejme kot družabnik. Potreben kapital 40—50.000 Din Ponndbe pod značko «Mesar 8900» na upravo «Jutra».	7161
Resna ženitna ponudba
Večji posestnik, lastnik la^-ge, mlad vdovec, simpatičen, dobro eituiran, s privatnimi dohodki, v lepem kraju, poroči gospodično ali vdovo z 1 otrokom — Pogoji: dobrosrčni značaj in nekaj premoženja v gotovini radi lesne kupčije. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Zvestoba 20». Tajnost zajamčena.	6049
i m
gramofonov
so kupovali, kupujejo in kup
svetovnih znamk. Edina za-
tpoi
bodo kupovali tamo najboljše gramofonske plošče
Gospodična
se sprejme na stanovanje h gné šivilji ^t sostanovalka v sobo s posebnim vhodom. Cena 100 Din me-MČiio Naslov pove uprava «Jutra».	7145
Soba	1
za 2 gospoda se odda pri realki. Naslov pove uprava «Jutra».	7112
loga teh plošč je samo v Tavčarjevi ulici Št 5, pri tvr^ki A Rasberger, Ljubljana.	6857
Prvi brač
dobro ohranjen, kupim — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Brač» 7046
Lastniki gramofonov
Bolfša dama
išče sobo s kuhinjo, ali uporabo iste. Posodi tudi denar. Naslov je pustiti v upravi «Jutra» poo značko «Tujka».	7108
Mirna stranka
išče sobo s kuhinjo za takoj ali e 1 aprilom Ponudbe na upravo «Jutra» poti «Solnčno in suho 400» 7100
Sobo
prazno ali opremljeno, oddam takoj mirnemu eo> podu. Naslov v upr. «Jutra» 7115
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo, v centrumu mesta, išče gospod s 15 aprilom — Ponudbe Da upravo «Jutra» pod značko «SpUden 10».
7113
kupujte samo «VOX» plo-
. Ljutv фша. Mestni trg 17. 6474
šče po 35 in 55 Din v glav-ni zalogi H Kenda. Ljub-
Sostanovalkg
se sprejme takoj. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Snažno&t 8809».	7159
Na stanovanje
in brano se sprejme (gospodična kot sostanovalka v sredini mesta Naslov pove uprava «Jutra».	7169
Troje stanovanj
z 1 in t sobama In pritiklinami. и odda > 1 ali 15. aprilom, event 1. majem. Poizve se vsak delavnik od
8—10 pri Ivanu Ogrinu v Ljubljani, Gruberjevo nabr. št. 8.	7168

Damska torbica
majhna, se je našla v So-kolskem domu na Viču v nedeljo. Dobi и v upravi «Jutra».	7140
Mlad intePgent
hrepeni po prijateljski duši Dopise na upravo «Jutra» r>oa značko «Mariborčan».
7089
Topedo!
Ljubeč srček Ti želi vso srečo! Poljubčke. 7079
Vdovec
nad 40 let star, želi znanja v svrho skupne tolažbe z vdovo ali ločeno gospo istih let. v mestu. Tajnost zajamčena. — Dopise pod «industrijalec» na upravo «Jutra».	7164
«Kolizejski oder»
priredi danes v salonu pri «Levu»
družabni večer
na čast Pepetom in Pepcam — Vspored: «Stari grehi», veseloigra v 3 dejanjih; ples ln prosta zabava. — Začetek ob 80. uri. 7167
Vdovec
brez otrok, z jako lepi: posestvom v bližini Ceij: se želi poročiti z gospodično ali vdovo, ki bi imela približno 100.000 Din premoženja Le resne ponudbe naj se pošljejo pod šifro «Srečna bodočnost» na podružnico «Jutra» v Celju.
7172
Posestnik
In obrtnik, 85 let star, išče premožno gospodično za takojšnjo ženitev. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šiiro «Spomlad 60.000» 7086
Pse dobermane
6 tednov stare, proda Žužek, Stara Loka. 7078
Harcerjî
dobri pevci, izvrstni za pleme, od 75 Din naprej naprodaj. Naslov pove upr. «Jutra».	7184
Dobermana
mladega, kupim. Ponudbe z opisom živali in navedbo cene pod «Doberman» na upravo «Jutra».	7119
Odiiajt* takoj
moške slamnike v snazenje
da jib dobite pravočasno Bprejema do 15 aprila P. Magdič. Ljubljana	66
Abonente
ee sprejme na dobro domaČo hrano, kosilo in večerjo pod Din 12'50. — Naslov v upravi «Jutra».	6938
Vpokojen orožnik
40 let star. simpatične *u-
nanjosti. izobražen, plemenitega značaja, mirnega in dobrega srca, teli poročiti gospodično ali vdovo srednje starosti z enakim značajem. z malim posestvom ali obrtjo. Dopise na npr. «Jutra» pod šifro «Dobra harmonija».	6946
Ločenka
srednjih let, iz boljSe hiše, varaha po možu, išče v svrho takojšnje poroke, ev. skupnega gospodinjstva, sebi enakega gospoda. — Le resae ponudbe z natančnl-fîatki b
Lov
na veleposestvu, 2 joba gozda na Boču, 15 minut od kolodvora v Poljčanah, se odda v zakup najboljšemu ponudniku za 1 leto. (Divjačina: srna, divji petelini, merjasci itd.) — Ponudbe oa upravo «Jutra» do 18. t. m. pod oglasno štev. 6843.	6843
Močan nov brek
z odjemalno nepremočljivo streho, odjemaJnimi stranskimi sedeži, pripraven za pošto, trgovca, sejmarja ali lovce, prodam Kupim nov
potniški avto
ali motorno kolo s priklop ko. Makso Zargi, Kamnik.
7*12
Avtobus
lSsedežen, generalno popravljen Dajmler. se zamenja za večjega. Naslov ▼ upravi «Jutra».	7063
Trgovec
na deželi v prometnem kra* iu sprejme razno trgovske blagro proti jamstvu v komisijo. Ponudbe pod šifro «Hiter promet» na upravo «Jutra».	7088
mi pod.
pogoji na
Trgovci, pozor!
Katera tvrdka bi dala bivšemu trgovcu zastopstvo deželnih pridelkov za Slove-nno. — Dopise na upravo «Jutra» pod «Vesten 200».
7126
upravo «Jutra» pod značko «Mirno življenje».
7141
Otroka
od 3 mesecev dalje sprejmem v izborno oskrbo. — Naslov pove uprava «Jutra» 7137
Potniki!
Izposodim «Ford» avto. — Naslov pove uprava «Juda» TU»
Preselitev !
-r-r-i ■	.......'1	=	a
Drogerija „Adrija
se preseli v soboto 20. t. m. Iz Selenburaove ul. S »
i» ŠELENBURGOVO ULICO
(nssorot« Kavarne Zvezda.
1652-a
IOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
5 VESELJE
a
0 vsakega knjigovodje so lepo q in pregledno črtane poslov-
0 ■
0 ■
0
ne knjige v trpežni vezavi,
ki |ib Izdela]« «»-vi
ШШШШЈ1ШМ1,
EOPiTABJEVA CLICA в./IL
«CD10i0iCD1010101C3iC31C3
Klobuk brezplačno
dobi <| A dama ak0 kup' nove8a vsaka IU. Ilallla v moda. salonu
E. Djukanovii, Ljubljana,
Sv. Petra c. 27 (poleg hoUia Tratnik). Brezplačno klobuk so dobile 1. Amalija Ankon, Sava ; 2. T. Groîel, Poljanska c 3. Milica nrof. Ra^nikova, Lmbljana 4 Velkavrh, Sv. Petra nasip.
Semenski kromoir
na va one, lep, zbran, debel, razpošilja fco. vsaka postaja v Sloveniji
JOS. HARTMANA nasl. J. SBIL
Velike La86e.
!6б4з

Zamenjam
enonadstropno hišo v Radovlj d za lokal z malim stanovanjem v Llubljani Hiša je pripravna za večjega obitnika. i lasti za pleiarstvo, ker se ta obrt že dolgo vrsto let izvršuje v hiši Pred let' je Dila hiša v najemu državne pletarske ln košarske učne šole Ponudbe na Ustnico
Mlnka Horvat, Ljnbijaaa,
1619-a Dalmatinova ulica 10/11.

■ааван*
Večja ljubljanska tvrdka
išče jeriioznega podjetnega gospoda
za obisk strank v mestu samo proti provizij, kot post anski zaslužek. Potnikom po de eli se nudi lep vir stranskega zaslužka. — Ceniene ponudbe pod ALOMA COMPANY, Ljubljana pod .Poštenost in treznost".	1542-a
■BaVHHHHHH
RENAULT automobili
osebni in tovorni vsoh velikosti
danes neprekosljivi.
Zastopstvo za S'ovenijo A. LAMPRET, Ljubljana,
Dunaiska ce -ta 22
Priznano 2im|.n m razno drugo mes-najboljšo SlIIlRU nino za Vel ki.noč ter s pravim slad- <aflnp *n|/p kak<* koijem ukuPane idUlIC JUI\C» mal-novec, ilmonov, oranžni, bezgov, češniev, libizlje* sok in borovn čai priporoča
1650-a de lketesaa trgovina
M. Kaluža, preje L Jane,
Ljnbitana, ЛагМ" trg štev. S.
Za Veliko not
prinoroča veliko izbiro različnih ročno lb70-a	Izdelanih in tovarn ških
= čevljev =
po najnžjih cenah trgovina
ANGELA GORŠE, Llubl ana. Stan trg 15
ttnito celro g sko pod el e
išče
za zalogo svo;ih petioesklh produktov (Petrol, bencin, plinovo, swno n ctlin-dersko olje) dobio vpelj. nega v stroki zvežbanega	1657 a
ZASTOPNIKA
za Ljubljano m okolico. — Ponudbe pod .Petrolvertieter* na upravo Jutra*.
Za Velikonoc!
Praške gnjati in vsakovrstne mesne izd Ike. sli In zaklano perutnino, čajno maso, kom ote,sadne aoke, vino v buteljkah, ča , .um, koniak pripoioča delikatesna trgovina	158;
A. P1BERHIK, Vodnikov trg.
na prometnem kraju, dobro vpeljana, blizu cerkve 10 minut od postaje, se daie v najem event. se tudi proda. Nas ov pove uprava .Jutra	i6ii a
Kdor hoče spoznati
mesta Ia krije t Hrvatski. Bosni. Vej«* 4inL Srbiji. Dalmaciji Iti. uj fltroči
A. Helik:
Jugoslavija
Zemljepisa) pregled. IL det Na 524 straneh podaja knjiga, Id ji ]e priložen tudi zemljevid, podroben popis naše države Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša izdaja 67 Din 50 p Naroča se pri Tiskovni cadrngl » Lfnbl sni, Prešernova nilca it. 94
Opozarjamo
vse interesente, da ie pri pismenih vpra Panjih, ki nai jib upravmštvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulaci sko pristojbino v znesku D!n 2-—. Posebno opozar amo na to one stranke, ki žele, da se iim po pošt
poš je naslove od malih oglasov. Vsa vpraJan;a in prošnje glede našlo vov od „malih oglasov" bodo romale v koš. ako no t o priloženih D n 2*—
VABILO
REDNEMU OBČNEM
Posojilnice u Ribnici, r. 3.z o z. za 38. uproano leto
ki se vrši v nedeljo, dne 28. marca 1926 ob 2. pop. v zadružni pisarni.
L
DNEVNI RED:
1.	Poročilo in odobren je računa za l. 1925.
2.	Volitev načelstva in računskih pregiedaicev za upravno leto 1926;
3.	Slučajni predlogi.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri, se vrši pol ure pozneje drug občili zbor z isiim dnevnim redom, ki sklepa veljavno brez ozira na število zastopanih deležev.
Načelstvo.
1391-a
Bospodin e, stvit|e, oortniki I
Dosedaj nepreko liivl
K ô H L E R :LT
ж deset letnim jamstvom
se done v najmodernejših opremah za rodbino, šiv Ije, krojače in te*-Ifarje pri tvrdki
Ivan Anerhammer
Linbijana, Kolodvorska al. 3.
Prodaja se tudi na obroke!
Lepa velikonočna darila:
kot ročne torbice, manikure. kasete ter razi čne druge usnjene Izdelke, toaletno milo itd. priporoča tvrdka
F. M. S C H MIT T, LJUBLJANA,
Pred Škofijo St. 2.	ieso »
ALUMINIJ kompie,na earnitura 12k°m
kakor na sliki franKo dom samo
D,n 300.
«v—• jtf&f
«*14!t>	M IV»
Prof' вги!р'зШв ali poirljn Cerkven' rtnovl, armature In surov" odllt' I.
Vsem Tnbkim Jožicam in Pepcam
priporoča
S
SefenbEirgoca ulica šieu. f №oriš£ei
veliko iibiro damskega регЛа
Damske srajce od Dm 30— dalje, Kombineže » , 60— „
Ako st s llctijete na Jutro» Irserat dobite 5% pop sls
Vel ko denarja izgubite
ako prid Veliko nočjo kupite čevlje drugod, kakor v dej tajlni prodaji tvidke
Kari Pollak d d. Uublana
Du na ska cesta 23. oa dvorišču.
iie № lesar u
Našim odjemalcem prinesemo za Veliko noé velikq ireaenečeafe. Čitajte pazljivo časopis v pnhodniih H dneh in shranite ta oelas! Izrežite ga! 1 1	IS65-I
Krasni (lundiski modeli v salonu
P. ВАПВОШС, 31e*tni trn *t. 7
Velika izbira svilenih klobukov. Slamniki od Din 60~— no-125-a	prej. cvetlice, trakovi Ltd.
Preoblikovan entamnikuvpo nainoreiH modi Cene priznano mike i	Cene priznano mike .
Najcenejše n največje sklaJHče dvo-koles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih stenjev, sakovr--tnih nadomestni!! delov, pnevmatike. Posebni odde ek za popoln'» potnavo, emajll-ranie in ron klanje dvokol s, otioških voz {kov, šivalnih stroiev i. t d — Prodi,a na obroke. — Ceniki Iranko. —
„TRIBUN A" F. B L., tovarna dvokoles In otroških vozičkov. Ljubljana, KarlovSka cesta Stev. 4.	117-a
TRGOVCI П
Važno za trgovino, industrije in obrt!
Naznanilo o otvoritvi
špecifalne delavnice ln popravljala od tehtnic na Velikem Strasoan it. II (ob 1688-а Opekarsbi cesti).
Delavnico otvarja g. Karol Ussar, ki je v tel stroki nedvomno špecijaiist. Vsled njegove doti go'etne izkušnje v stroki decimalnih, precizijskih m mostn hI tehtnic bodo vsa dela izšla iz te delavnice biezhibna m za j nesljiva. — Za naročila se priporoča
KAROL USSAR,
(ZDELOVATELJ TEHTNIC
Siiaina prit ka se nud onemu pedjetnemu rrgovcu. knte'1 eli po tati trus st s i-olo-
n jalnim l«go ч In ml vsklml izde k Velika skladišča, lepa vičja hiša, električna raz>vetljava na najorome nejšl ločki ^ta-leiske, tik žrleznške po-taie s -te llnimi odiemalc n velikim prometom ugodno NA^h'ODAJ V protirači n >e eventi eino
vz*me mala po est ob ieieznlci. Prevzamejo se lnh o omtsljsKe naloge pt-Ih lirm, vsi<-d česai odp d. vl-čii oCratni ka. ltal. L resni do isi na upravo „Jutra" pod 800 000	1' 84 a
Javna dražba.
Dne 6 aprila 1926 ob 9. dopoldne prod.ila se bode pri okrajnem sodišča v Ceiju štev. 4
lovila tovarna ШШ b M v [Ш
Najmanjši ponndok . . Din 1,450 200 — vadlf...........Din 145 100 -
Tovarna je proti poprejšnji prijavi pri sodišCu in'eresentom na vpogled.
Pojasnila daje
Dr. Jot' 1/racko,
1659j	odvetnik v Celju.

kreditna l^ool^fi
Delniška glavnica Din 50,000 000*— Rezervni zaklad okoli i Din 10,000.000.—
CENTRALA* LJUBLJAHA, DUNAJSKA CESTA
POORUZIICEi
Brežice, Celle, Črnomelj, Gorica, Kranj. Maribor, Metkovié, Wavl Sad, --- Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logateo -
Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon itev. 251, 413, 502, 533 in 504. m-.
e prip
riporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Urejuje
dr. Albert Kramer. Izdaja za Konzorcij Jutra, Adoli Ribnikar Za Narodno tiskarno dd kot tiskarnar,. Frar Jezerick Zi inseratni del !e odgovoren Alojzij Novak Vsi » Ljubljani