List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstrijska dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopoši';a do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva* dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvTste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne*
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Odkritje spominske plošče na dr. Muršeeevem domu v Bišu.
To jie bil vesel dan! Bolfančani (in . Bišanci se ne, spominjajo, take svečanosti v Slovenskih goricah, ko je bila slavnost v nedeljo 9. avgustp. Nad 2000 ljudi se je zbralo iz, bolfanske | in sosednih župnij, da bi proslavili, svojega rojaka), in se ga si hvaležnostjo spominjali ob iOOletju njegovega rojstva. Hvaležen rod, ki biva,tod — je po vsej pravici zaklical slavnostni .govornik v navdušenju, ko je videl zbrano tako množino'.ljudstva, dasi^se ni delala za proslavo nobena taka reklamta, kakor je to dandanašnji', v navadi. Bišanci so hoteli sami obhajati spomin' svojega skromnega rojaka na pri-prosti način, toda pridružilo se jim je ljudstva, da je1 človeka ganilo do solz vneto domoljubje in zvestoba do svojih rojakov. V prebivalstvu .Slovenskih goric veje Še vednoi isti duh, katerega so vzbudili med njim . v dobi probuje * naši požrtvovalni slovenski rodoljubi. In najboljše spričevalo njihovega uspeha so 1 take slavnosti, na katerih zna ljudstvo s hvaležnostjo ceniti trud in ..uspešno delo svojih . domačinov.
Ob 5410. uri se, je začela dar k ven a svečanost. Dr. > Muršečevo življenje je, nekako ispojeno< z (llepo cerkvijo sv. Bolfanka. V vznesenih besedah je pri-digoval naš slavni cerkveni govornik profesor in duh. i svet. tir. Al Medved'o di> Muršeču kot j d(u-hovniku. Življenje in delovanje njegovo je presojeno po božji zapovedi: „Ljubi BOga iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše , in iz vseh svojih moči, svojega bližnjega pa kakor samega sebe." Bil je vnet, i apostolsko) delaven duhovnik, ki • sa je ves dolgi čas svojega duhovskega delovanja neumorno trudij za povzdigo popolnega verskega življenja. Zraven je neizmerno veliko dobrega storil svojemu bližnjemu;, zaradi izvaoredno človekoljubnega delovanja je bil povsod nenavadno priljubljen, od višjih oblasti pa mnogokrat odlikovan. Da bo imela dr. <Miuršečeva\ slavnost trajen in I blagodejen spomin med narodom,!', treba je posnemati njegov' vzoren vzgled. Naj torej veje Muršiečev, duh v verskem oziru v . sedanjem viharnem času, ko imate sv./' vera in katoliška cerkev toliko sovražnikov! Naj oživi med vsemi sloji našega ljudstva versko prepričanje in' odušetvljenje, Istotako naj vlada ,med narodom prava, nesebična in požrtvovalna, ljubezen' do
j bližnjega, ki povzroči toliko posledic za narodno časno in večno srečo!
Po slavnostni sv., maši, katero je daroval tut-di g. dr. Medved s tremi drugimi duhovniki, so bile popoldan večernice in po večernicah sprevod na pokopališče, kjer je molil domači župnik g. Vo-došefk sveti križev, pot. S tem je bil cerkveni del zaključen. Ljudstvo se je podalo, njemu na čelu šentrupertska, godba, v dolgih vrstah v Bišnadom Zivkov. Tu si pregledal lahko dolge vrste udeležencev! ;:■ bil si Še na pokopališču, ko si videl ljudi z godbo že iti proti vasi. •
Pred Živkovim domom je bilo kaj živahno. Na vse strani so se postavili ljudje; že nevoljni so Čakali, ker ni Klo sprevoda ne konca ne kraja. Pred hišo je stal lepo ozaljšan oder, hiša sama je bila lepo in okusno ovenčana. Trobojnice in slavoloki v vasi in v St. Bolienku so naznanjale ljudem veliki domaČi praznik.
Ko stopi • na oder slavnostni govornik prof. dr. Kiarol Verstovšek in pogleda po i veilikih trumah, je postala grobna tišina. Govornik je rešil n)a originalen < način svojo težavno i nalogo, kiakorj iše nismo slišali dosedaj kaj ednakega. V razumljivih, poljudnih besedah je povedal vse,- kar je bilo le mogoče navesti, da je utemeljil starke, ki se smejo s pravico in' resnico zapisati o dr. Murštacu na vsako, spominsko ploščo v trajen spomin. To izvajanje je dobilo nad vse zanimivo: obliko, da ni bilo niti sledu o suhoparnih životopisih, ki se, pri takih ' prilikah ogrevajo. Segel jo govornik v življenje samo, v razmere slovenskega ljudstva in razvijal porod Slovenstva, v. kolikor je v zvezi z ranjkim dr. • MurŠečem. Temeljito je dokazoval, da so opravičeni stavki y' trajen spomin:
1.	dr. Muršec je velik rodoljub slovenski;,
2.	dr. Muršec je cvet slovenskega duhovstva;.'
3.	dr. Muršec je eden najzaslužnejših t slovenskih
mož;
4.',	dr. Muršec , je - po pravici z dr. Blei^ieissom slo-
venski ' konzul l v Gradci;, 6> dr, Muršec je : prvi slovenski knjigotržec; 6 dr. Muršec je velik dobrotnik slovenski,
¡To so bile točke, katerim je dal govornik ori-ginelno umetno. obliko, v katero je vpletel vse važnejše dogodke Muršečevega življenj a.
Na govornikov poziv je padla' zavesa in vsi so zrli v ploščo, ko .je čital govornik napis: V tej hiši se je porodil 1.. marca'1807 dr. Jože! Muršec,
! cvet slovenskega duhovstva (in eden najzaslužnejših t slovenskih rodoljubov.
Postavlja domovina cela Na, rojstni dom Ti spomenik kamnen, Pomnik Tvoj prvi Tvoja dela« Ki vek ne vniči - jih noben! i
Solze so si brisali marsikateri, ko je izročal z ganljivimi besedami slavnostni govornik rojakom in zlasti. sorodnikom Muršečevim ta spomenik v vedno varstvo.
Spodbujial je domačine, da se . spominjjajo tega slavnega rojaka in posnemajo njegove vrline, spodbujal slovensko mladino, d-a| se spominja. svojih dolžnosti do starišev, predstojnikov, do domovine drage in blažene materinščine,, spodbujalr je i vse Slovence, da l iščejo poguma v krutem boju z nasprotniki v spominu , na slavne može in rodoljube, kakoršen.je bil dr. Muršeo. Tiisoč grl je - klicalo: „Slava MurŠeČpfvem spominu", ko 'je vkončal slav^ nostni govornik.
Na to je nastopil dijak Firbas, ki je dekla-miral Koseskijevo pesem: „¡Kdo je mar?"
Dr. V|erstovše)k, je prebral pismo, katero je poslal dr. 1. Ilešič kot' predsednik Slovenske Matice. Pismo slavi v kratkih, jedrnatih i besedfaih velikega rodoljuba. Napravilo je nepopisljiv i utlS na vse navzoče.
Marianka : Blumer je navdušeno deklamirala Gregorčičevo pesem: Kmečki hiši.
Slavnost je posebno povzdignilo lepo, nežno, ubrano petje šontjurskih pevcev pod vodstvom našega vzorvodje, požrtvovalnega kaplana č. g.i1 Bo-sine. To so pravi.' slavčki Slovenskih gorici
Po olicijelnem. delu bila je' ljudlska. veselica v St. Bollanlku pri gostilničarju Horvatu,> ki: je z veliko spretnostjo postregel na lepo ozalšanem vrtu došlim gostom. Šentrupertska godba,je svirala vesele komade; SentjurČanom so pomagali peti Sent-lenarčani, ki so. se udeležili slavnosti 1V lepem Številu. Zabava je, bila priprosta, tcda neprisiljena, naravna, kakor je to običajno i mejB. kmečkim ljudstvom*
Mimika Rop iz St.; Lenartia, je govorila navdušene besede Slomšekove in spodbujala navzoče k ljubezni do domovine "in slovenskega jezika.
Veliko i navdušenje je bilo, ko je nastopil g., dr« Medved \ in spodbujal domačine, da pošljejo . nadarjene dečke v šolo, da bode ta kraj, ki;šteje do
Podlistek. Mamice zadnja pot.
Posl. J. Z.
L
Mati Ivana so se postarali.- Osiveli so lasje; število let se je že precej pomnožilo. Govorila, je mati <Pvana; živo in blagoglasno. Ce je mamka gp-vorda, takrat se je kazalo v njenih očeh novo življenje in njeno i dobro, mehko srce je, rekel: bi, si-jato iz teh oči..
Nekoč — od tega so žp mnoga leta minila, — nekoč so nosili njeni zdaj osiveli lasje svatovr ski veneo. Deklici je bilo tesno pri srcu i na dan poroke in sama ni vedela, kaj je mislda» Tako je stala Ivana pred oltarjem in položila tresočo svojo roko v desnico Dragotina — in <zveza;je bila skler njena na veke.
Nato je zaSumela godba, odhajali so iz cerkve in Ivani so čestitali kot srečni nevesti bogatega moža.
•Visoka .hiša in bogata zaloga blaga je bila njihova last. Pa prave sreče, pravega veselja dobra, 1 mlada žena ni dolgo uživala.
„Dragotin, ali'je res, da si igralec?", vpraša nekoč Ivana svojega moža.
On skoči na noge; ' bil jo razburjen ter je odšel. Zla trgovino, ki jo je prevzel od očeta, se je malo. brigal, raje se je udajal veselju in zabavi.
Ivana ga je rotila in prosila: Čutila je* nesrečo; pa vse zastonj.
Crez nekaj mesecev ga ni več klicala Dragotin, imenovala ga' je očeta. Pa on pri tem ni. ob» čutil tistega veselja, ki ga občuti pravi oče, ko ga mati prvič imenuje očeta*
Žena je jokala in bila sama v svoji bolečin^, sama z detetom; on je pa bil ponajveO od doma,,
JVarovati te hočem, moj angelj", rekala je svojemu srčeku in vedno ga je znova pogledovala. V očeh otrokja se je zrcabla podoba očetova. O, kako je ljubila tega očeta, ako ravno jo je tako malo razumel. Toda ona je molčala. Zdaj ja imela otroka in pogled iz njegovih oči ji je pomiril srce. Bila je zadovoljna s temi očmi, iz katerih ji je svetila nasproti'podoba Dragotina.
Toda mir, ki ga je moglo dete podariti materi, ' je bil le navidezen. Pozneje je* vstrepetlala vsikdar, ko je pogledala v oči svojemu sinčeku Mirku. Dragotin je postajal od dne do dne hlad-neji, a . vendar ga je ljubila.
'Mož je igrial vedno. Ze več mesecev se ga nI več upala prositi, da bi pustil igro..
Upala je, da ga bo dete spreobrnilo, i „Glej, kako mil,je,— glej, kako ljubezniv je tvoj sin", pravi nekega dne možu.
A mož je molče pogledal. na dete. „Glej, popolnoma tebi je podoben, Dragotin!" Pa Dragotin ni; razumel, koliko bolesti, koliko očitajoče ljubezni.in vdanosti je bilo v teh besedah. Dragotin je , veliko, potoval. Ona ga je ljubila, ako ravno je spoznala, da samo zaradi nje odpotuje. Zvesto srce je imela Ivana. Vsikdar, kadar se je odpeljal, ga jo spremljala, dokler ji ni rekel, daje to odveč. Ce je prišel, čakala je pozno v noč nanj, da, celo do jutra. Takrat je spoznala takoj njegov
korak; vrata so se odprla, Ivana ga je pozdravila ter ljubeznjivo i vprašala, kako se počuti; mrzel od-govdr je bil plačilo za njeno ljubezen in zvestobo.: Kolikokrat je čakala zaman»
iZa veliko trgovino, ni bilo koristno, dai je Dragotin rajši pohajal po veselicah, namesto da bi se posvetil svojemu stanu. ,V . današnjem času mora vsak sam vse moči napeti, da ne pogine v borbi za življenje,.
Slo je vse rakovo pot. Dragotin je to Ivani prikrival. Že dvakrat se je našlo, da so se velike svote poneverile, med tem ko Dragotina ni bilo doma. Ko se je vrnil,;' sta' bila denar in tat že na varnem. Dragotin ji je hotel to prikriti, a ona jo le zvedela.
„Dragotin, prosim te, pomisdi na najino dete.1* „Kaj se v trgovini zgodi, je moja stvar,-, je razdražen odgovoril.
Tako je minulo tretje leto. On se ni poboljšal. Trgovina je šla rakovo pot. Kako trudapolno je rajni oče delal in se mučil, predno si je pridobil lastno hišo v sredini mesta, bogato založbo blaga in ugled. Noč in dan je delal in, snoval načrte do svoje smrti in vse je oddal edinemu sinu, da bi z dedščino nadaljeval, kar je oče začel. Ta pa zapravlja brezmiselno v igri in veselju krvavo pri-služene denarje.
Med tem ko je Dragotinova trgovina Šla rakovo pot, nastala je v isti ulici druga velika tvrd-ka, ki je odvzeia Dragotinu vse kupce.
(Dalje prihodnjič.)
O .«»nšoja Hte-rlllza ima, „CJ-ospodarske IVovice*« kot prilogo-
sedaj najv)eč slovenskih slavnih rodoljubov,, imel tudi v bodoče pridnih, marljivih dijakov.
C. g. kaplan Lasbaher je govoril v znani,,mu spretnosti, o ciljih našega delovanja in opozoril. na kruti! bOj za verske in narodne svetinje; zahvaljeval se je iskreno1 slavnostnima govornikoma da-naŠnjegia dne, ki sta povzdignila slavlje.
Vrli mladenič Kramberger iz,: St- Lenarta je napival domačemu. župniku č. g. VodoŠeku, katerega ljubijo, župljani in so mu vdani, dasi je le kratko Casa med njimi.
Zanimiv je bil govor priprostega' kmeta nečaka Muršeca, ki je pripovedoval, kako je dr. Muršec jedel z grofi ini baroni..
Zabava jte bila „ vesela; ljudje se niso. prav radi ločili ob polnoči, ko so se • odpravljali k počitku. Poslavljali smo se v zavesti, da smo na lep način slabili slovenskega rodoljuba in dobrotnika dr. Muršeca.
Suša.
V	imenu Slovenske kmečke zveze je bil dne 7.. avgusta , poslanec P i š e k v : Gradcu ter podre-gal zaradi podpore in poročal o stanju n)a Spod. Štajerskem.	i
V	soboto dne 8. ¡avgusta je bila seja kmetijske družbe, graške zveze zadrug in' vladinih zastopnikov. . Izmed Slovencev sta bija zraven deželni odbornik Robič in potovalni učitelj' JelovŠak,
Državna podpora od 300.000 K je le prvi del podpore. Graška zveza • zadrug bo" za ta denar ,nakupila 150 vagonov sena . in 250 vagonov slame. Prodajalo, se bo seno po 4 K, slama po 2.K. Brezplačno se krmila ne bodo dajala.
Knjižnica S. K. S. 2E. se nahaja v Koroški cesti št. 5 I. nadstropje. Odprta je med tednom do 7. ure zvečer, y nedeljah in praznikih od 1©.—11. ure dopoldne.
Razne novice.
Politični ogled.
— , Kranjski deželni' zbor še to jesen najbrž ne bo sklican. Vzrok tiči v tem,' da se mora novo-ustvarjena 4. kurija šole voliti. Nadomestne volitve pa se morejo iz različnih rozlogov še-le meseca novembra vršiti, potem bi se mogel deželni zbor meseca decembra skli,cati, da reši, proračun, kar se že 6 let . ni zgodilo.
Mala psiifiCna nupiatilliu
Dne 7. avgusta: Ojgrski ministrski predsednik Wekerle in zunanji minister baron Aehren-thal sta se posvetovala danes o Bosni in Hercegovini. — Listi poročajo, da ndSmeravia črnogorski knez Nikita v jeseni po 501etnem vladanju odstopiti, — V Madridu na Španskem je napadel nek odpuščen uradnik notranjega ministra s tem, da je vrgel v njega kos opeke. Minister neznatno ranjen.
Dne 8. avgusta:. Ogrski trgovinski minister Košut izdeluje zakonski načrt, po katerem bi bili vsi potniki po ogrskih železnicah proti majhni pristojbini zavarovani glede na nezgode, — Kr-ščansko-socialni poslanlški '.krogi so mnenja, da me-rodajni i krogi ne mislijo na izpremembo Beckove vlade. Se Prade najbrže ostane.1 — Pra&ko poštno ravnateljstvo dobi «predsednika in podpredsednika, — Poroča se, da je nameraval v ponedeljek zvečer nek palačni uradnik! usmrtiti turškega sultana. Sunil ga - je z bodaJcem, ki je pa odskočilo od sultanove jekleno srajce. Napadalca sa zaprli. — Srbska skupščina je pričela 6. t. m. r^zpravljaC o trgovinski 'pogodbi i z Avstro-Ogrsko,
Dne 9. avgusta: Goriški deželni zbor bo sklican 20. sepltembra. — Nemški cesar se je hotel sestati s predsednikom francoske republike, ko se je predsednik vračal iz Revala v Stockholm. Francoska vlada je odbila željo nemškega cesarja, — Poštna ravnateljstva na Dunaju, v Lvovu in Pragi ne lodo več imela ravnateljev, marveč predsednike in pa dva podpredsednika. — Mladioturki nameravajo nekaj vojnih ladij z njim zvestim moštvom vsidrati pred sultanovo palačo, ki jo bodo tako imeli vedno zastraženo.
Dne 10. avgusta: Hranilnica v, Ustjih je nakazala avstrijskemu vojnemu minMrstiVu 2000 K kot prispevek za zgradbo avstrijskega vojnega zrakoplova. — Vi Pragi se je pričel včeraj prvi slovanski učiteljski shod, ki se ¡ga udeležuje več sto čeških, poljskih, (hrvaških, slovaških in slovenskih učiteljev.. Namerava se ustanovit' vseslovanska učiteljska zveza. — ¡Velika manifestacija se je vršila včeraj v Pragi za češke manjšinske Šole. Demonstriralo se je proti poslancema Masaryku in Drtini, ker sta v državnem zboru glasovala za Wolfovo resolucijo, da se ustanovi v Pra$ nemška akademija. — tV mestu Tebrisu v Perziji so dne 8. t. m. cel dam streljali in se kruto med seboj borili. Revolucionarji i>o bili poraženi.
£ LL..
»'«ST
*	V 9. činovni razred sta pomaknjena vadniš-; ki učitelj Jožef iSijanec in učitelj godbe Emerik Be-; ran na mariborskem moškem učiteljišču.
*	V stalen pokoj stopi vlč. g, Franc Skorjanc, župnik na Gomilskem v S a v, dolini.
*	Duhovniške vesti. Župnijo. St. Jerned v Rad-vanju nad Muto je dobil č. g. Ivan Iva|nc iz Rajhen-burga, dosedaj kaplan v Cadramu, kamor pride na njegovo mesto Č. g. Ivan Jelšlnik iz Kozja. — Za ka-plana v Središče je prišel č, g. Jožef Tioplak.
*	Suša. Nekateri posestniki prodajajo sedtij seno po 9 K in, višje, na drugi strani pa prosijo ,za podporo. Taki ljudje mnogo škodujejo celi ■ podporni akciji.
I * Marijino Celje. Povodom kronanja milostne podobe v Marijinem Celju se bodo vršile od 29. avgusta do 15. septembra t. 1, velike cerkvene slav-nosti, katerih se udeleži tudi /nnogo škofov. Dne 3. , septembra bo" propovedbval naš mil. g. Jaiejzo-škof dr. Napotnik ob VS. uri predpoldne.
*	V Postojno I ■ V proslavo vladarskega jubileja presv. cesarja vrši se v soboto dne 15. iavg. t. 1. (na praznik Marijinega vnebovzetja), ob ¡treh popoldne v slavnostno razsvetljeni postojnski jami veliko jubilejno slavlje, ob sodelovanju dveh godb: godbe bosansko-hercegovinakega pešpoljka št. 3 iz Trsta in postojnske jamske gpdbe. V vtetiki podzemeljski „plesni dvorani", fki obsega prostori za 2000 ljudi, se bode vršil sijiajen slavnostni koncert.
*	Knjižnica S. K. S. ¡Z. se otvori dneillOi. avg., in se izposojujetfo knjige od 10, do 11. ure. Knjige se bodo izposoj evale vsak dan med tednom od 7, ure zvečer, ob nedeljah in praznikih od 10. do 11, ure predpoldan. V, knjižnici se nahajajo slovenske, hrvatske in češke knjige. Udnina znaša, ako se naenkrat plača, 2 K, ali pa mesečno 20 vinarjev. Za vsako izposojeno knjigo se plača 2 vinarja,
*	S. K. S. Z. je v zadnji seji dne 0. avgusta z veseljem vzela na znanje .sklepe „Zveze Slovenskih Mlad," glede prireditev mladeniških shodov. Mlade-niški shodi se bodo vršjji na Vidmu 23. avgusta in v Nazarjih 30. avgusta. Mladeniče iz okoliških župnij že zdaj ¡prosimo, da za te shode agitirajo. — Zveza bo nabirala že uporabljene poštne znamke ter jih razpečavala za narodne namene. — Za občino Leitersberg-Krčevina se ustanovi 15. avgusta izobraževalno društvo. Na ustanovnem shodu, ki bo v hotelu Alwies, bo govoril g. Zebot. Vdeležbo so obljubila tudi izobraževalna društva iz Studenc, Sv. Petra, Jarenine itd. — V Mariboru se je ustanovil telovadni odsek in je imel do zdaj dva sestanka. Odsek ima že lepo ŠteviJjo članov, kar je zasjuga g. Leskovarja in g. Kompana, — V Brežicah se misli prirediti meseca oktobra socijalni tečaj. — V Dram-Ijali se vrši v nedeljo 16. avgusta ustanovni shod izobraževalnega društva. V imenu S. K. S. Z. govori g. dr. Vrstovšek, --■ Za društveno knjižnico se bo nakupilo večje število knjig zabavne in poučne vsebine. Dalje se sklene naročiti Vse do sedaj izišli prevode Spjillmainovih povesti 'po dva izvoda. — Sklenilo se ;e tudi več važnih sklepov glede obrambnega dela, posebno v Bt. Ilju.
*	Slovenska Matica je poslala pripravljalnemu odboru za Muršečevo slavtaost ¡dne 9. avgusta 1908 pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah to-le pismo: „Matica Slovenska" Vas v spomin na svojega utemeljitelja dr. Jos. Muršča pozdravlja, pozdravlja Vas, pozdravlja vse udeležence slavnosti, pozdravlja ves ljubi slovenski narod Slovenskih gorio. Možje, ki so pred več nego 50 leti rešili Slovence iz groba po- i zabljenosti, jim odičili in očistili obraz, vstajajo sedaj iz groba. ■ Obhajamo stoletni spomin njihovega j rojstva. In Ti, Muršec, nisi bil zadnji, ki je pogle- j dal okoli sebe ter videl, da je ta svet slovenski. S j pisano učeno in lepo besedo ter z denarnimi žrtvar mi si posegeS med delo, skrbeč za našega naroda cerkev in šolo. Ob tej priliki ne smemo pozabiti slavca žerovinskih dobrav, starosta Vraza, slavnega hrvatskega pesnika, ki je v Muršcu zbudil rodoljub/no if-kro in ostal z njim v vernem prijateljstvu "do svoje smrti. Zvezdi Vraz in Muršec, Slovenec in Hrvat sijeta iz daljnih dni Slovencem Slov. goric.
*	Narodne zapovedi za Slovence. U Ljubi svojo domovino. % Pazi na svoje zdravje, osobito se varuj v mladosti opojnih pijač in tobaka. 3. Ne izdaj niti vinarja pri svojih nasprotnikih. 4. Vsaj po nedeljah in praznikih čitaj dobre slovenske knjige in Časnike. 5. Denarja za čtivo ti naj ne bo žal. 0. Govori samo slovenski, i» Spoštuj stare svetinje slovenskega naroda: vero in jezik. 8. Ne sramuj se svojega rodu. 9. Izpolnjuj; svojo dolžnosti in brani svoje pravica 10. Pomagaj S. K. S, Z, za obrambno delo.
*	Mladeniči. Liberalci zopet njaj ostuden način sramote po svojjih listih vrle slovenske mladeniče, ki so bili navzoči v Skofji Loki. Psujejo jih z najgršimS priimki, kakor n. pr. capini itd. In to samo radi toga, ker ne marajo naši czavedni fantje liberalizma in se ne sramujejo javno kazati svojega krščanskega prepričanja. Svetujemo liberalcem, naj lepo mirujejo, ker našii fantje ne poznajo šale in utegne se prigoditi, da bodo tisti sokoliči, [katere vodijo sedaj liberalci po deželi,, morali sfrfotati po-tepeni tja, odkoder prihajajo.
*	Vesel napredek. Vodstvo Slovenske Ljudske Stranke na Kranjskem naznanja, ¡ da je z dnem 6. avgusta nastavlja g. dr. Valentina Rožiča kot svojega glavnega tajnika. G. dr. Rožič je tudi na Štajerskem znan kot predavatelj pri socialnih tečajih in v izobraževalnih društvih. Ob tej priliki naznanjamo opetno, da ima tudi Slovenski; kmečka zveza na Štajerskem svoje tajništvo, do : katerega se kmetje prav pridno obračajo. Dopisovanje z udi S. K. Z. • je cfoseglo do 1. avgusta število 1906. Gotovo lepo število!
*	Ogrski Slovenci prebivajo kompaktno v žu-paniji železni, zaladski in šomoidski. Sosedi, so jim na; severu in zapadu Nemci, na vzhodu Ogri, le na jugu se dotikajo Hrvatov in Štajerskih Slovencev. Najzanimivejše pri vsem je pač to, da njih število raste, ker so se pomnožili za kakih 3000 duš od leta 1890-1900. Tako je torej v treh župnijah preko 64,000 Slovencev. Raztreseni so potem Se-.v raznih drugih stolicah Ogrske; precej jih je na Reki in preko 6000 v Ziagrebu.
*	Obrambno . delo. Na praški « razstavi je velik nabiralnik, ki drži, 2,000.000 vinarjev. • Dosedaj se je nabralo vanj že. krog 300.000. samih novčičev po dvq vinarja. Nabrjani denar se.porabi za češko šolstvo v nemškem delu 4češl:e kraljevine. Cehi porabijo vsajko priliko, da nabirajo za. svojo Osrednjo Matico šolsko, ki.ima nad 800.000 ,K dohodkov na leto. Posnemajmo Cehe in darujmo za S. K. S. Z„ ki je prevzela obrambno ' delo ob . naši meji,
*	Liberalen poslanec. Zarja piše: '„[Vi goriških listih beremo, da je liberalen kraški poslanec Josip Strekelj odpuščen od poljedelskega ministra kot zaupnik za vinarstvo zjaj sežanski okraj. Kot svojemu zaupniku je bila namreč dala vlada Stre-klju nalogo, da razdeli med kmete amerikanske trto deloma zastonj, deloma po znižani Ceni. Strekelj je pa s trtami; kupčieval. [Ker je stv¡ar prišla na dan, je minister Strejklja odslovil, Cujetmo pa, da še ni konec čednih Strekljevih dejanj, ampaik da* pridejo še razne stvari na dan. RadOveidni smo,' če bo ta mož, ki .izkorišča ljudsko reVščino v svoje namene, imel toliko ploguma, da bo še obdržal man-
' dat. Strekelj je pokazal,, da j|ei' liberalcu. Bog in narod — trebuh pa žep.
*	Olika celjskih liberalcev. Na zagovor g. Meška iz Lahonec v zadnji številki našega lista odgovarjajo celjski liberalci javno v svojem glasilu:
| „.Vidi se mu (Mešku) zares, ida <šb ni občeval v svojem življenju z olikanimi ljudmi, pač pa, kakor se vidi, zelo veliko z junci. Naj tedaj ostane med junci!" Človeku se kar gabi, če čita izbruhe take posurovelosti in* podivjanosti. Kmietje pa vidijo, kako spoštovanje imajo narodni strankarji pred: njimi in s kakimi, izrazi govore o njih,
*	Slovensko uradovanje., V „Občinski Upravi čitamo: Vprašanje: Naš Štajerski deželni po-t niožni urad nam vsako prošnjo za prestavo spisov iz nemškega na slovenski jezik zavrne nerešeno, pri tem nam pa Še žuga, da bomo morali stroške znabitne prestave sami trpeti. , Je-li upravičeno? — Odgovor: Po raznih naredbah notranjega ministrstva v resnici niso politične oblasti primorane, brezplačno prevajati nemških spisov v a1 o ven ski jezik, toda mi smo V; listu že večkrat opozarjali, da se ni; treba obračati na pomožni urad'iza talce prevode, ampaik da se naj spisi, ki dospejo od raznih državnih uradov, ki i,majo svoj sedež v slovensko-nemškem ozemlju, pustijo kratko malo nerešeni,,,če se nemški. Z,a prevode nemških dofpisov, ki vam dojdejo od zasebnikov ali uradnikov, > ki so v. izt-ključno nemškem ozemlju, pa si morate sami preskrbeti potrebnih ljudi. Nihče vas ipa seveda ne more siliti, da bi morali te nemška dopise tudi, nemško reševali.
*	Liberalci psujejo. Liberalci so si povsod sliSni. Njihovo glavno delo je, Zavirati vsepovsod! koristno delovanje katoliških strank. Ce drugače ne gre, pa rabijo tudi najgrše psovka V Dolini pri Trstu se je ustanovilo katoliško izobraževalno društvo. Ustanovni shod so hoteli liberalci s kričanjem preprečiti. Najbolj ¡so se odlikovali učitelji liberalnega i kalibra. Sedaj psujejo liberalci v svojem listu kmete, ki so vstopili., v novo društvo, za „so-drgo, kakršno je najti povsod." Tako pišejo dr. Kukovčevi politični prijatelji o kmetih.
* Za S. K. S. Z. Svatje ca gostiji Franca Tovornik pri Sv. Lenartu nad Laškim nabrali 2 I 1(1 v.; „za obmejne Slovence" se je nabralo na primiciji č. g. Fr. Krische v Rečici 25 K 40 v. : Jan. E. Štuhec v Mnrščakn za mladtniški fond 4 K 90 v.; duhovniki zbrani na dek. konferenci v Rogatcu 18 K ; na gostiji v Stavenskcm vrhu nabrano za obmejne Slovence 5 K ; o priliki katehetske izkušnje v žup-niščn pri Sv. Petru niže Maribora nabrano 17 K.
Mariborski okraj.
m V Mariboru se vrši, kakor smo že poročali, v soboto, dne 15. t. m. v hotelu Alwies ustanovni shod Slov. katoL izobi|raž. društva za Leitorsberg-Krčevino. Slovenci, udeležite se shoda v obilnem Številu !
m V Mariboru in sicer v Gambrinovi dvorani priredi I. mariborsko vojaško-veteransko društvo „Nadvojvoda Friderik" povodom 60 letnice vladanja cesarja .Franca Jožefa I. dne 25i. t,, m. jubilejno slav-nost. Cisti dobiček porabi Idruištvo za svoj podporni sklad.
m Kamnica pri Mariboru. Liberalni. listi in med njimi tudi glasilo poslancev Jurtela in Ploja napadajo. našo katoliško stranko, da za voli't,vte v Kamihci nič ni- storila. Domačini pa izjavljamo celemu svetu, da je ravno ta stranka ob, času volilnega gibanja! stala z nami .skoraj dan za dnevom v osebni dotiki ter, nam 'pomagala z nasveti in denarjem. Mariborski liberalci in prvaki pa niti; mezinca niso ganili za nas, pač pan hitro lopnili _ po katoliški stranki, ko so se •volitve končale. Grd in neznačajen je vsak v liberalec!
m Blizu kolodvora v Račah so našli pjrete-čenb petek dne 7, avgusta povoženega nekega tujega človeka,« Nogo ,je imel odrezano in je bil še živ. Odpeljali so ga v bolnišnico v Maribor.
m „Kmečko" bralno društvo v Framu. Zadnjič i smo poročali, da je pristopilo naše», bralno društvo k liberalni Zvezi v Celju. ,V petek dne 7, avgusta je bil ves .odbor pri podpisanemu ter'odločno izjavil, da ničesar ne.ve o tem. No in kaj sedaj? Cujte!» V štev. 28 ,t. 1. je Narodni List na predzadnji strani pisal: „Opoziarjamo, da objavljamo odslej prijave o prireditvah -samo tistih drušitev, ki šo pristopile Zvezi. narodnih društev." Od ¡tega časa ima Narodni List stalno rubriko Zveza narodnih-društev." V štev. 31. z, dne 30. julija t. 1. .'je pod imenovano j rubriko na 6. mestu precej1 obzirno in vabljivo naznanjena ljudska veselica o priliki otvoritve gledalskega odra. Kako pride „Kmečko" bralno društvo pod to rubriko, > če ni pristopilo k Zvezi? — Fr, MurSič, župnik.v
m Sv. Lenart v Slov. gor. Jubilejno romanje prirede Lenarčani in Ruperčani skupno 20. avgusta v Vurberg s t£m vsporedom: Ob 'A. uri tiha sv. maša pri Sv. Lenartu, ob 6. uri pri Sv, Ruptertu, ob 8. uri pri Sv. Barbari, ob 10. uri ¡vt Vurbergu slavnostna pridiga, na to slovesna sv. maša. Pri sv. maši poje dobro izvežban cerkveni pevski zbor ruper-čki pod spretnim vodstvom gosp. župnika Janeza Pajtler.
m Mladeniči! Za nedeljo dne 16. avgusta vabimo, vse mladeniče slovenjebistriške župnije in iz sosednih župnij nia< prijateljski pogovor zaradi ustanovitve Mladeniške zveze. Pogovor se bo vršil po večernicah v prostorih g. Novaka. Mladeniči, ■ pridite gotovo! Na zdar! .
m Slov. Bistrica. Turnarski izlet iz Maribora in Ptuja, v naše mesto jev pokazal, da znajo tur-narji zelo slabo telovadit, pač pa jako' dobro hajlat.
m Peklo pri Poljčanah. Danes dne 13. avgusta se vršijo v tej občini občinske volitve. Kakor se nam poroča, so se. Slovenci dobro pripravili na volitve, Bog) dal uspeha! Tozadevni dopis nam je za zadnjo številko došel prepozno.
m Makole. Kmetijska zadruga priredi s pomočjo izobraževalnega društva v nedeljo dne 16. avgusta veliko ljudsko veselico popoldne ob M. uri v prostorih vulgo Georgovih. Slavnostni govornik je profesor zgodovine g, dr. Anton Majžir. K slavnostni veselici bo posebno pripomogla domača narodna godba ter ji prisostovaV domači pevski zbor z najnovejšimi1 pevskimi skladbami. Po- končanem vrlo bogatem', in raznovrstnem programu je prosta zabava z najfinejšo . postrežbo v hotelu g. Maho-riča,. Na svidenje staroslovanske • gostoljubnosti pričakuje v to izbrani. odbor. Dobro; došli, nam gostje iz prekrasnih oazi južno zelenega. Stajerjja. Mladeniči, pozor.! Slovesnost se i vrši ob . .vsakem vremenu, ker je prostora na razpolago • za večji tisoč .ljudi. Na svidenje torej!
Ptujski okraj.
p Imenitna poroka se vrši v soboto dne 15. avgusta na Ptuju: . dr. Fichtenau ml. se poroči z gdč. Tognio pred protestantskim pastorjem v nemškem Vereinshausu,. ravno tam, kjer Stajerc zbira svoje ovčiee na zborovanja in posvetovanja. Oba poročenca sta že prej odpadla, od katoliške cerkve. Dr. Fichtenau st. je bil v svojih mladih, letih še ud ptujske' slovenske čitalnice. Kako se vendar časi obračajo.
p Ptuj. Uredništvo Ploj-Jurtelovega lista porabi vsako priliko, da izreče s katoliško-narodno stru-jo svojo nezadovoljnost, liberailcem pa si, ne upa skriviti niti lasu. V zadnjem listu izigrava „Naročnika Slov. Gosp." iz St. Ilja" proti nam ter poje zopet pesem žalostinko o domačem prepiru. G. Jurtela, ali smo mi začer.i? Ali niso začetniki bratomorskega boja v Celju okali Nar. Lista in Domovine? Ce se govori v Vašem listu o domačem prepiru, se z dobro prozornim: namenom govori samo o naših listih, naši stranki in naših poslancih. Ljudstvo bo kmalu; spoznalo Vašo taktiko ter obrnilo hrbet listu, ki govori za slogo, prikrito pa dela za liberalno stranko.
p Haloze. Ptujski meščan, ki ima v Halozifih posestvo, na svoji pristavi izobeša črno-rudeče-žolto frankfurtarico ter tako izziva mirne Slovence, ki mu pomagajo v potu obraza obdelavati vinograd v Pristavi! Je res nepotrebno! — Pošta jako neredno dostavlja časnike, ki nam večkrat izostajajo. Ali! to zakrivijo na Pragarskem ali v Ptuju, naj so do-žene. G. dr. Ploj naj nam priskrbi slovenski pečat na poŠti in pa solske pismonoše. Čemu bi plačevali krajcarje za pisma, ki se razgfašajo skozi okno stare šole, vsako nedeljo? Liokal, slovenskega izobraževalnega društva je odslej pri Korenjaku,
knjižničar deli knjige ob nedeljah popoldne.^ jezite po njih!
p Haloze. Pred kratkim, je Ploj zatrjevali v Novem Štajercu, da je vnet kristjan, ki prisegla na staro slovensko geslo: Vse za vero, dom, cesarja! Ker se hvalite j,avno z vero, alato vas že smjpmo tudi javno vprašati:, Kaj je z jvašo vefro? Vi .hodit« po župnijah, ljudje vas opazujejo povsofd, pa vas še nihče ni videl v nobeni cerkvi! Zakaj? Ker j ste preveč bogaboječ človek! .Vašo požrtvovalno narodnost pa ste pokazali na štajerčij(£unskem sliodu v Ptujui!' Boste .šli tudi dne 23. avgusta? Ornik vas visoko ceni in je Linharta hudo oštel, ker vas je zadnjič zavračal! Od ,Linharta se vam i v prihodnje tudi ni nič več bati! T One j. le korajžr i nc na shod! . Saj ste narodnjak .štajerčeve sorte! I Vemo ž,e tudi, vaš načrt za prihc/dnje Volitv/e! Na-j menite baje kandidirati izven vsake strankje, torej I kot .divjak! Zakaj pa tega niste storili zadnjikrat? j Takrat! še bi . vam bil kdoverjel, zdaj — hvala — ! prepozno! Kot divjak boste kandidirali, podpirala i vas bosta velekrščanska lista Narodni List in Domovina. Vi pa boste! opravljali velenarodno dejLo, da boste. duhovnike, ki so ,vas zadnjikrat podpirali in pri tem ,delu za vas žrtvovali)" veliko, pustili [ brez ugovora blatiti po teli listih!
p Huni pri Ormožu. Pretečeno nedeljo so se i v naši občini po novem občinskem t volilnem redu j izvoljeni odborniki sledeče konstituiral: župan g. ? Franc Ste rman (v drugokrat), pitvi svetovalec g, j Matevž Podgorelec, drugi svetovalec g. Martin Iva-i nuša; odborniki so sledeči gg,: Ivanuša Miha, Je-I remic Ivan, Kovačič France, Lesjak Ivan, 'Masten j Ivan, Porekar. Anton,. Sever • Matevž, Vtičar Martin 1 j,n Zadravec Franc. Daj Bog vsem obilo kreposti : in ■ polno blagoslova v nadaljnem težavnem deiava-: nju.;— Slušo imamo silno, ki se^daj sfejga iz polja, i travnikov še na sadonosnike iii vinograde. KJaj bo-! de z ljudmi in živalmi?
p Št. Janž na Dr. polju. V odgovor gospodu dopisniku Narodnega Lista v štev. 32 od dne 6. avgusta 1908. Izjavljam, vam tem potom,: — ker ni-std podpisali dotičnega članka in torej ne vem, s kom imam: opraviti — da nisem jaz ne „duhovni oče" članku v Slovenskem Gospodarju, ,ki mi ga predbacivate, niti nisem ž njim v kakršnikoli zvezi, j O napadu na tukajšnjo duhovščino v Narodnem Li-I stu sem zvedel — in to slučajno — še-le tisti« dan, ko je dotična številka Slovenskega Gospodarja že bilja razposlana. Sploh še ni, niti Slovenski Gospodar, niti kateri drugi list prinesel kdaj kak č(lanek izpod ■ mojega peresa, ki bi bil žaljiv za^ kako oser bo ali kak stan. Iz tega pa, cenjeni gospocji dopisnik (blagovofite se podpisati -pod, svojei Članke!) lahko izprevidite, kakšno krivico mi delate,, ko me i brez povoda blatite po listih! Ce menite, gospod I dopisnik, da, boste s takimi dopisi, v katerih se I zr,calijo izrazi: >' „onemogla jezica" (ki jo , kaplanu f pripisujete), „ubožec na duhu" itd. povzdignili' pri našem dobrem ljudstvu svoj ugled, ali ugled. šole, f ali ugled učiteljstva sploh i — spodkopali pa ugled duhovščine — je to vaša stvar. Bodite. pa uverjeni, da na tej poti ne 'bodete našli Davorina Agrež, i kaplana in. katjeheta, v 1 St. Janžu na Dr. 'polju. ' p Učiteljska služba v Cirkovcah pri. Pragarskem je,razpisana do ,20. avgusta t. 1. V ptujskem j uradnejm listu beremo:; „'Moški učiteljski moči' da krajni šolski svet prosto stanovanje." Kdo in zalkaj si. je izmislil to modro in smešno pripombo i} Zakaj udje istega krajnega šolskega svela o tem nič ne j vedo? RJesnica>je, da čaka: prazna soba za učitelja ali - učiteljico, stanovanja pa v Cirkovcah nikdo ne plačuje. Nove učiteljske moči je trefba za II. razred, katerega je zapustil vrli g. A. , Terstenjak • ter stopit v pokoj. Vsakdo, 'ki le-nekoliko pozna razmere v Cirkovcah, mora vsakemu učitelju odsvetovati to razpisano, službo, vsaki učiteljici. svetovati pa zaita slučaj, č)ei bodo složne vse tri učiteljice. Kdor bi o tem odkritosrčnem, nasvetu le količkaj dvomil, naj vpraša iste gospode učitelje,! ki so bili zbrani v Cirkovcah dne 26. septembra' 1889. Danes je,Še mnogo vefe vzrokov, kateri pa naj ostanejo le vrlim Cirkovčanom znani.
p Čebelarska pudružnica za ptujsko okolico priredi shod v nedeljo dne Iti. Hvgusta ob 3. uri popoldan v gostilni Franca Bračiča v Novi vasi pri Ptuju predaval bo Ivan Jurančič, potovalni učitelj.
Odbor.
p Bralno društvo pri Sv. Križu tik Slatine priredi v nedeljo,
dne 23. avgusta veliko cesarsko slavm st. Popoldne ob B. uri v čitalnici slavnostni govor, potem i<a vrtu g. Franca Ogrizek licitacija zanimivih dobitkov in petje moškega mešanega in ženskega zbora. Ako bo lepo vreme, svirala bo tudi mlada, a že slavna godba iz Podčetrtka. Križevljaui in sosedje, vabimo vas uljudno na to slovesnost, čisti dobiček ostane bralnemu društvu.
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnja Marijina družba priredi 15. in 16. t. m. po večernicah v šolskih prostorih lurško - jubilejno slavnost: petje, deklamacije in igro „Lnrška pastirica". Sosede prijazno vabimo.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Ljutomerski Sokoli», njim na čelu dr. Chloupek, ubirajo sedaj pred svojo Slavnostjo zopet strune sloge, in edinosti. Potrebujejo nas, da pri slavnosti ne bodo ostali sami,i ampak da bodo imeli tudi gledalce. Videti hočemo, alv se • sokolska slavnost res ne, bo izrabila za liberalne namene. Agitatorji nam sveto zatrjujejo, da se ne bo. Ce Sokoli ne bodo držali svojei besede, potem pa bomo imeli pošten pogovor med seboj!
1 Ljutomerska okolica. Pr? štrigovski podružnici in romarski kapelici sv. J^nfeza Nepomuškega bode dne 16, avgjustja blago si avl janije stolpa,, ki je dobil nove' zvonove.
1 Oglasi naj se pismeno tisti lurški romar iz 33. skupine, kateri je priložil k mojim ■ rečem:, 1, Veliko fotografijo, ki'se na njej lepo vidi ozdravljena Veronika SpeHing; 2. Album Lurd in okolica. Vse te reči so shranjene pri podpisanemu: Oignjeslav Skamlec, kaplan in bivši vodja 33. skupine v Ljutomeru.
1 Sv. Križ pri Ljutomeru, Jubilejna procesija h prijazni jeruzalemski cierkvici 2. M. B. v ljutot-merskih goricah dne 29. julija t. 1. bila "je veličastna. Omenjenega dne*in že poprej pripravilo se je veliko naših laranov na to romanje s sprejemom sv. obhajila, in zjutraj zgodaj pomikala se 'je ,velika procesija iz lepe domače' župne (žerkve pod vodstvom-, 7; križtevskOh ^osjiodov: župnik Weixl, prof. Kardinar, dr. Sleivič, kaplana Golob in Postruž-nik, primicijant p. Gracijan Heric in bogpsloveo Ostre, — proti lični boreški kapelici, kjer so nas pričakovali vteržejski romarji s svojim gospodom župnikom L. Janžekovičem,, in tako združeni^ prišli smo v prenovljeno'cezanjevsko-cerkvico, kjer je efo-rovail g. prof. Kardinar peto sv.r mašo za romarje. 1 Na to vila se je neizmerno-dolg(a procesija' po le-
•	pih, letos prav rodnih ljutomerskih vinskih gričih i dalje, in med skupnimi molitvami in 'petjem dospeli i smo do zažefjjenega cilja, v Jeruzalem, kjer sta
pričakovala romarje miklavževska gospoda župnik Meško' in kaplan Stuliec z nebrojno množino ljudstva od blizu in daleč. Kaj ginljiv je bil vhodiV med slovesnim zvone,hjem v idilično jeruzalemsko cerkvico, kjer je jvH. izbranih besedah križevski g. župnik Wieixl razložil v slovesni pridigi pomen troje jubilejev v letošnjem letu. Slovesno sv. mašo ob obilni asistenci -služil je g. dr. SlaVlč, in h koncu sv, maše je vseh 11 gospodov duhovnov — med njimi tudi g, dr. Kovačič, ki je bil -slučajno ta dan tudi tukaj — opravijo skupno zahvalne in jubilejne molitve, v ko jih so se priporočali romarji v varstvo prebl. D. M. Naj bi Llurška mati božja,*'ki je poklicala toliko romarjev na ta.pobožni pot, usli-šala njih molitve in molitve blagih gospodov duhovnov, ki so tako povzdignili veličastnost - te jubilejne procesije. — Več faranovi.
1 Sv. Jurij ob Sfiavnici. Pri Sv. Juriju so umrli v nedeljo 3 na jetiki in sicer Jakob Farkaš, trgovec na Stari gori, Franc Matjašič, kmečki sin v Kutincith in Franc Kožar iz Okoslavskega vrha. Prva dva, mladeniča 26 let, zapuščata svoje v cvetu svoje dobe! Bog daj kmalu najti uspešno zdravilo proti tej toliko mladih življenj uničujoč)! boleziii!
1 Sv. Jurij .ob Sčavnici. Pri'nas mora biti vedno nekaj novega! Kdaj pa ? Meseca septembra! Kaj pa? Letos je ravno 20'let, kar? se .je , začelo pri nas gojiti ,umetno petje; od tega ,časa .so ziaslo-veli jurjevški pevci po vseh Slovenskih goricah, saj ni bilo nikjer nikake prireditve, da bi to društvo ne i bilo sodelovalo! Le naznaniti je bilo treba, i pa so takoj prišli jurjevški slavčeki -s*, pesmimi, ka-
•	terih še ljudje med nami niso, slišali! Letos, hoče [ io društvo kot pododsek .bralnega društva obhajati1 i svojo 201etnico! Zato vabi prav uljudno vsa pevska
društva od i blizu in daleč, ,da( prjhite meseca septembra k Sv. Juriju! Na noge torej, pevci in pevke, pomagajte nam proslaviti slovensko pieseml-Ta slavnost bo velikanska, pridite torej!. Dan in vspo-red se še naznani!
1 Sv. Križ na • Murskem polju.. V soboto d>ne lo. avgusta se vrši pri Sv. Križu na' Murskem polju shod • Slovenske kmečke zveze popoldne (ob 3. uri v prostorih . g. ignac Hauptmana v Klriževcih. Govori g. poslanec Roškar. Vsi somišljenikii ¡'iz Murskega polja, na shod!
1 Kapela pri • Radencih. Nekdo si je dovolil v imenu odbora bralnega društva poročati, da(se vrši dne 15. t. m. veselica z* dvema ignama. Res-irlci1 na ljubo : poročam, da o kaki veselici, še manj pa o kaki igri in o novem telmbuilaškem • društvu ni bralnemu društvu in sploh pri Kapeli nikomur nič znano. To si je dovolil le meni - kakor tudi drugim, predobro poznan dopisun, ki v svoji nem-čurski duši misli, da je s tem straišansko osramotil bralno društvo, posebno pa odbor. Pa] le počasi, prijatelj! Naj te le nekaj drugega bolj skrbi, kakor veselice in igri, ker za to bo že odbor bralnega društva poskrbel brez tebe. — Lovro. Divjak, predsednik bralnega društva.
1 Bralno društvo pri Sv. Juriju eb Šfiavnici priredi ^dne 23. avgusta t. 1. v svojih prostorih dve gledališki igri: „Izbiralka" in „2 zeta". Začetek hitro po večernicah. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Slovenjgraški okraj,
s Mnta. Nepozabni nam ostanejo dnevi 31. julija, 1. in 2. avgusta letošnjega leta. Pridni in pobožni občani Sv. Primoža nad Mlutoi so t.si omislili nov zvonik in naročili nove zvonove za cerkvico sv. Primoža. Ginljivo bilo'je videti, ko so imenitno i okrašene zvonove med močno strelbo in z-vonjenjem, molitvijo in petjem v procesiji spremljali na strm ■ hrib. Videli smo pa tudi, da so občani vrli živino-i rejci, ker so si s prav lepimi voli, kakoršnih naj-i brže na Muti ni, vozili. Drugi djnn dne 1. avgusta ; bii je odločen, da se zvoni spravijo na svoje do-
lojeno mesto v zvonik. Prišli so pa najprej k sv. maši v prav obilnem, številu, poten* pa se je vse v najlepšem redu brez vsake nesreče vršilo. Popoldan pa smo že slišali zdaj enega, potem spet, drugega in i tretjega zvona lepi glas. Zvečer pa smo sl/šali skupno krasno zvonenje in gledali umetalni ogenj pozno v noč. Tretji dan pa je bilo veselje popolno. Obhajali so ilepo nedeljo. Od vseh strani nas je privrelo. Vesef.je se je pa šle povečalo, ker smo imel; v svoji sredi za čast božjo in lepoto hiše božje vnetega delavnega preč.. gospoda župnika, Strel-ba možnarjev je bila tako močita, cla se jei kar tresel hrib Radi. Čast vam, dragi Primožani! Spomin postavili!11 ste si tak, ki še bo poznejšim rodovom kazal, da njih predniki niso oili samo dobr' kmetje, temveč tudi pobožni kristjani !
s Casarsko jabilejno sla «nos t bo imelo „Kmetijsko bralno društvo" v Staremtrgu v nedeljo dne 23. avgusta 1908 po večernicah na vrtu Petričevem po tem le vsporedu : I. slavnostni govor; 2. cesarska pesem; 3. igra v petih dejanjih „Požigalčeva hči"; 4. tamburanje, druga godba in petje; 6. prosta zabava. l'ri slabem vremenu vršila se bo elavnost v gostilni Petričevi.
Celjski okraj.
Jubilejni dekliški shod na Sladki gori.
Takega shoda še ni videla Sladka gora. Do 1500 mladenk je prihitelo na dekliški shod iz Šmarja in Zibike, iz Ponikve, Sv, Vida, Slivnice ,in Dra-melj3 od Sv. Peitra, Sv. Eme, Kostrivnice, Sv. Križa, iz Studenic, PoljČan, Loč, Sv. Jerneja, Laporja in iz Prihove. S» procesijami so ddšli čč. gg. župnika Cede in Gomilšejc ter kaplana Sinko (in Dvoršak. Mili gias zvonov in mogočno pokanje topičev nas je dostojno pozdravljalo, sladkogorske mladenke pa so v beli obteki sprejemale dohajajoče. Prostorna Marijina cerkev je bila natlačeno polna.
Cerkveni govor je imel bivši sladkogorski kaplan g. dr. Korošec. Slovesno sv. mašo je daroval domači č. g. kaplan Jurko. Lepo je popeval domači mešani zbor.
Ob 1. uri so se Ihipoma napdlnilj veliki prostori župnikoveiga gospodarskega poslopja. Mladenkam so se pridružile žene; tudi mnogo očetov je bilo navzočih.
Ko odpoje dekliški pevski zbor od Sv. Petra na Medvedovem selu peseim „Daj mi vredno počastiti tvoje sveto spočetje", otvori zbor dr. Korošec kot predsednik S., K. S. Z. pozdravljajoč najnovejšo organizacijo in izreka nado, da bodo mladenke in, žene najkrieplkejša opora možem in mladeničem v boju za vero in dom. Zato se v kratkem ustanovi tudi „Zveza slov. deklet za Južno Štajersko". Na to izroči vodstvo shoda župniku Gomiilšeku, ki povdarja željo, naj bi dekleta vsaj deftoma izpolnile, kar bodo govornice priporočale, pa je shod dosegel svoj namen.
Gobec Roza (Sladka gora) pozdravlja v pesmi vse tovarišice in konča z ^Naprej k Mariji do Boga!" Požrtvovalna in značajna ¡učfct^jica Angela Jaklič (Sladka gora) navdušeno pozdravlja shod v imenu sladkogorske dekliške Marijine družbe in 'dekliške zveze, želeč, naj bi ob trojnem jubileju utrdil vse zborovaiike v ljubezni do Marije in sv. cerkve, do slovenske in avstrijske domovine in vse navdušil za krščansko-socijalno delo. ¡Skodič Neža (Sv, Peter) de-llamujfe „Pozdrav mladenkam M^rijihih družb", v kiatefrem posebno nagjlaša pomenljive besede: „Sjaj večje ni sreče za srce mladenke, kot če za Marijo je vneto, če ljubi Marijino Srce pitečisto in Jezusa Srce presveto." Prva govornica, Jatačič Ter. (Sladka gora) vnema mladenke, naj se potegujejo za Marijino čast, naj ljubijo družbe Marijine, ki najlepše skrbe za njih pravo srečo. Ozis Neža (Slivnica) de-klamuje pesem „Mariji v Čast", No|vak Mar. (Šmarje) pesem „Za lurški jubilej",, pevke pa zapojlejo dve Marijini pesmi. Hainšek Mar. (Sv. Peter) v govoru povdarja: /Hčerke Marijine smo! Gojimo torej ljubezen do Marije zlasti v naših Marijinih družbah. Slovenke smo! Ljubimo v dejanju svojo domovino, potegu jmo se za nje čast, delujmo za nje napredek! Krištan Neža (Ponikva), proslavlja v govoru trojni jubilej, Smole (Zibika) pa pozdravi shod v imenu zi-biških deklet.
Vehovar Ana (Sv. Peter) v iskrenih besedah besedah razloži, kako važno ulogo zavzema deklica, žena v narodnem življenju. Z nedolžnim življenjem se najlepše pripravljamo za to važna ulogo ter z vsestransko izobrazbo.
Pevkte zapojo pesem „Slovenka sem!" in „Lepa naša domovina".
Vrečko Ana (Šmarje) lepo pojasnjuje, kako je krščanstvo vrnilo ženski nje čast, tako da dobiva vedno večji upliv kot mati in gospodinja š svojim blagim, usmiljenim srcem, kot devica, učiteljica, kot pisateljica, v državnem življenju, fto pa le* ako je res požrtvovalna,
Cimerman Roza (Slivnica) poroča o delovanju sli\iniške dekliške zveze. Pepernik Marija (Sladka pora) ljubko defclamuje pesem „Ajvstriji". Pezdevšek Rotija (Smarje( pravi: Bistrimo 32 duha s čitanjem dobrih knjig in časnikov, blažimo si srce s čistim življenjem in bragajmo se za svojo bodočnost. Verk 'Amalija (Sv. Peter) deklamuje rodoljubno pesem S. Bonaventure Suhač: „Zatorej!", Mlakar Ana (Ponikva) pesem v proslavo mašniškega jubileja sv. OČ|e-ta. Slatiinšek Neža (Šmarje) pa Pavline Pajkove petera: „Moj zaklad".
Kaplan Jurko pozdravlja (shod v imenu župnika in župnije sladkogorske z željo, 'naj navduši, vsa dekliška srca za Marijo in domovino.
Petrške pevke zapojo več pesem, Debelak Katka .(Sv. Peter) pa svari tovarišice v pesmi „Slanica" pred najhujšo slanico, E. j. pred grehom. Verk Amalija (Sv. Peter) poda v sklepnem govoru kaj umestne nauke: 1. Skrbimo, da bo vsaka župnija imela svojo Marijino družbo. 2. Pri naših izobraževalnih društvih si povsod osr<ujmo dekl|iško zvezo. 3. Bri-gajmo se za svojo bodočnost, učimo se gospodinjstva, berimo rade članke o vzgoj(i, da postanemo slovenskemu narodu to, kar so zavedne poljske žene poljskemu narodu. 4. Zanimajmo se za naše javno življenje, za časnik/e, za katoliško politiko. Postati moramo zaklete sovražnice grdemu liberalizmu, naj bo potem Stajerčev ali Narodne stranke. Za Slovensko kmečko zvezo tudi me agitirafirno, da povsod zmagoslavno prodre. 5. Učimo se agjtirati zlash za naše dobre časnike, za vsako dobro stvar. Tako bomo izvrševale krščansko socdjalno delo.
Vrečko Mar. (Slivnica) v slovo povdarja: Navdušene po tem shodu za Mjarijo in domovino ne krenemo nikdar s pota nedolžnega življenja in krščanske omike!
Kaplan Jurko se zahvaljuje vsem, ki so se trudili za ta lepi shod. Predsednik Gomilšek izreče zalivajo govornicam, ki so s tolikim navdušenjem podale nebroj toliko lepih navodil tovarišicam za bodoče delo, m Sladkogorčankam, ki so pripravile krasen vsprejem. Naj Bog blagoslovi vaše delo, in cerkev ter domovina dobita v bližnji bodočnosti veliko vernih in rodoljubnih deklet,, žen in mater.
Pevke zaključijo ishod s pesmijo: „VenČek na glavi se".
Po tem krasno uspfelem zborovanju pohiiimo k slovesnim večernicam ir< pridigi župnika Gomilšeka, ki v slovo priporoči mladenkam čednost ponižnosti, cla, bodo majhne v lastniki očeh, velike v božjih očeli in močne pred svetom kakor Brezmadežna.
Ob 4. uri so se dekleta poslovite od sladkogorske M. božje ter v procesijajh1 med navdušenim petjem Marijinih pesmic hitele domov.
Ponosni smo na ta sfaod. Nove bojne čete naše organizacije se zbirajo. Mi se jih veselimo, liberalci pa kolnejo, češ, sedaj iso začele že ženske pri-c.igati.
Dekleta, žene, le pridigajte odslej neprestamp: Ven iz naših katoliških hiš liberalni Časniki, proč z liberalizmom iz naših silovejiskih hiš,i proč z nem-i-ku'tarijo! Pokorščine žen možem v liberalnem mišljenju in v liberalnih časnikih cerkeiv ne pozna,
c V ^ Celju "je umrl pretečeno soboto, g. Anton Kukovič,; c. kr. naddavkiar v pokoju, v 791. letu svoje starosti. Pogreb je bil v pondeljek 'popoldne in jte kazal, • kako priljubljen je bil blagi ranjki pri vseh brez razlike. ' Slovenci izgubimo yirlega narodnjaka stare korenine, ki je vedno. breiz strahu se spoznal za Slovenca. Rajniki je bil kaj "dobrega, srca, veselega, zdravega humorja, in prijeten dru-jžatnik, le žal,, da j/e 'v svoji .starosti težko slišat. Znan je bil kot izvrsten ornitolog in bolanik, saj se je, aKpravno vseskozi vestni'uradnik,.• — služboval je nad 40 let v Mariboru, Celju, naj Laškem in v, Ptuju — bavil najrajše z naravo. Ni ga bilo ptica, ne še tako neznatne rastline, katere ne bi bil ne samo po imenu 'poznal, ampak tudi znanstveno premotrival. Se svoj'an malim otrokom je že vcepil ljubezen do narave.' Bil «je izvanredno skrben in dober. oče. Zapusti še. čilo soprogo SOletno gospo Amalijo rojena Orožen in «4 otroke, ki so vsi prav dobro preskrbljeni. Trpel je zadnje tedne veliko pa vdano v božjo sv. voljo. Z molitvijo in,pine-srčnim pogledom na sv. križ se je ločil iz tega sv'eta. Mnogoštevilni prijatelji posebno iz duhovniških in uradniških krogov ter vsi sorodniki in znanci ga bodo ohranili v blagem spominu., Bog mu daj večno .veselje!
c V Celju je padel dne 9. i. m. nek pekovski pomočlnik tako nesrečno s kostanja, odkoder je opa-zovaj predstavo bikoborca Tiberio, da je čez nekaj minut v bolnišnici umrl.
c Celje. Kakor čitamo v. listih, govori kmet Narodne stranke v fraku in odvetnik-zagovornik dr. Božič sedaj po Deškem o skupnem delu med Cehi in Slovenci. Čuden človek, doma je sokriv razpora, vodja boja med brati, izven slovenskih mej pa gori za slogo in edinost s Cehi! ,Dični ljudje so naši liberaici!
c Celje. NaŠ"\ liberalni listi bi se radi izvili
izpod .teže, s katero so padli naši očitki na njih stranlkio. Pribito ostane, i da Roblek nI storil gjede gimnazije, sploh glede šolskega vprašanja svoje dolžnosti. Roblek niti, glasoval ni .proti proračunu. Liberalni listi si drznejo sefdaj zanesti nasprotno vest med svet, ker mislijo, da je .javnost že pozabila, kako čudno ulogo je igral poslanec Narodne stranke pri ' proračunu.
c Ponesrečena goljufija. Pri „Ljudski hranilnici in posojilnici" je prosil za posojilo 800 K nek Carlo Pevec. Menico bi podpisala njegpva mati, doma v Šoštanju in dr. Mayer. Peveo je podpiral svojo prošnjo s tem, da je nastavljen kot profesor ppt-ja na dunajskem konzervatoriju. Na zahtevo Ljudske posojilnice je predložil Carlo Pevec drtični dekret. Posojilnica pa je spoznala, da je ta dekret fal-zifikat. Zato ga je izrodila državnemu pravdništvu,
ki je cljalo 5. avgusta Pevca pod ključ. Bojda je tam
Carlo Pevec star znanec, ki je na enak način tudi drugje hotel goljufati,
c Prvi protestantski odvetnik v Celju je dr.
Fritz Zangger. Mož je še ravnokar postal odvetnik in se naseli v Celju. Pred leti je >kot abiturient izstopil ¡iz katoliške cerkve in poživljal na shodih tudi druge, naj odpadejo ocl katoliška cerkve. Zato bo zdaj zagovarjal menda samo protestante, ki so ž njim odpadli od vere očetov,
c Na deželni meščanski šoli v Celju sta izpraznjeni dve učiteljski mesti. Učitelja Freyberger in Lakitsch prideta namreč v Radgono, prvi kot ravnatelj, drugi kot učitelj. Plrvi je učil v Celju maite-matiško-tehniško skupino, drugi nara^voslovsko. Te dve mesti se bota s prihodnjim šolskim letom oddali. Govori se, da imata dva Nemca mesti že zagotovljeni, slovenskih prošnjikov pa ni?
c V slovenske roke je prišla zopet neka nem-Ska hiša v studenčnih ulicah v Cefiju. Kupil jo je slovenski železniški uradnik.
c V opazovalnico v Gradec so morali odpeljati g. SevčJnikarja, gostilničarja in posestnika na Lavi pri Celju.
,c Hudinja pri Celju. V slogi je moč. • jTako-je i bilo tudi na Huldinji pri popravljanju kapelice, ko so »vaščani'kakor mravlje nosili svoj .denar skupaj za to hvalevredno napravo. Možje in fantje so zložili za1 kapelo, ,žene in dekleta p|a .za\kip Br|ez>-madežne/ Poprej je precej dež šel, v nddeljo popoldne pa, ko-je bilo čas blagoslovljenja, je bilo pa lepo* hvala Bogu. Kakor so se ■ vašč^ni izkazali za-vedneV Slovence,« tako se tudi naj ijzkažejo• zavedne katoličane. Vse je bilo v slovenskih zastavah!
c Svetina, pri Celju. Gospod urednik'! Ali ste že slišali kedaj to ime? Morda vam je še č'sto neznano! Iz časnikov gotovo, ^ač pa v "m je najbrž znano kot božja pot. Mi miri i Svalinčani se doslej še nismo trgali po časnikih in se tudi dosti ne bomo. Prosimo pa, da natisnete par vrstic v svojem Slovenskem Gospodarju. Neki dopisun, katerega seveda vsi dobro poznamo in si ga bomo še bolje za naprej „k srcu vzeli", se obrega v, Domovini v zadnji številki nad procesijami, ki so se prirej iile semkaj rad; deža, »in nad duhovniki, ki so j,!h vodili,. Ker dotičnik stvari v svoji zlobnosti, po svojem preobrača, zato ga mi pošteni Svetinčani poživljamo, naj se podpiše, če ima korajžo. .Dokler pa ne, mu na njegovo nepošteno blatenje ne damo nobenega odgovora v časnikih, pač pa bomo ži njim še ne>-koliko obračunili prihodnjič. Mi ne damo svojj?jga doslej poštenega kroja in svoje vere sramotiti po takih ljudeh kot je on. Kdor ima veliko masla na glavi, naj ne hodi preveč na solnce. Toliko v vedenje lalžnjivemu dopisunu. Se enkjrat ga poživljamo, naj pove tudi slavno svoje ime, če teg)a ne stori, ga imenujemo nesramnega lažnika, ki bo pri nas kot tak vedno ostal, dokler se ne opere. — Več Svetinčanov.
c Jošt sam sebe tolaži. V listnici urednika lista Zadruge se Jošt krega nad nekom, a sam ne ve, nad kom, in se tolaži, da ge bodo nastopili časi, ko bo celo Sp. Štajersko spet pod komando — liberalne Zadružne Zveze v Celju. Mi se bomo ž njim vred vieselili, ako se bo očistilo gospodarsko ozračje na Sp. Štajerskem, se razbili razni — vrči, a miši ;mo, da se takrat mogoče g. Jošt ne bo veselil.
c Velenje. Lepa je Šaleška dolina. Krasna je-zlasti okolica velenjska ali gornjja Šaleška dolina. Toda v tem lepem aelu slovenske domovine se bije hud boj z nemškutarstvom. Opozarjamo samo na trg Šoštanj, kj je padel pred kraltkim nasprdtnikom popolnoma v roke. Velenjska je sicer v krščansko-na-rodnih rokah, tudi je ljudstvo kolikor toliko narodno« zavedno, pa žalibog še mnogo premalo. In tako tudi tukaj uspeva nemšiiutarstvo. Lani je postavil Schulverein nemško šolo, letos se zida nekaki Deu-tsches Haus, tudi Siidmarka je še pred kratkim ponujala denar za nakup velike Lagerjeve trgovine, ki pa se je 5e rešila Slovencem. Tukaj je treba započeti intenzivno delo,, da vzgojimo vneta narodni rod v krščanskem duhu, da ga gospodarsko organiziramo in ohranimo lepo Šaleško dolino zavedno slovelnsko. V ta namen je bilo tukaj ustanovljeno Slov. kat. izobraževalno društvo, kji pa ni moglo do sedaj razvijati skoraj nobene akcije, ker nima prav nobenega lokala ali bralne sobe in sploh tukajšni Slovenci pogrešamo popolnoma prepotrebni, današnjim razmeram odgovarjajoči lokal. Dozdaj smo ga morali iskati v potrebi pod milim nebom ali kakim kozolcem. Zato smo se namenili še letos postaviti skromni društveni dom, obstoječ iz velike dvorane, ld bode služila vesko-narodni gospodarski izobrazbi našega ljudstva, Četudi bodo premožnejši kmetje z veseljem darovali lesa, četudi darujeta dva dobrotnika (č. g^ Franc Ciziej ,in g. Jožef Jan - Zat|ukovti|jk) vsak po 400 kron, vendar vkljub skromni stavbi ne bode s tem pokrita niti ena tretjina stroškov. Obračamo se torej do slov. rodoljubov z milo in udano prošnjo: pomagajte nam zidati tako pptrebini društveni dom, ki bode središče našega društvenega življenja, naše gospodarske in narodne organizacije v pravem krš-čansko-narodnem di>hu. Kdor pozna tukajšne razmere, sprevidi silno potrebo takega društvenega doma. Kar je telesu srce, to bode nam naš dom': tukaj se hočemo ogrevati za narodne vzore, se gospodarsko izobraževati, se v združitvi krepiti rod za rodom. Da
\
se ta zgodi v tem narodno izpostavljenem kraju, pomagajte nam rodoljubna srca. Prosimo! Darovi naj se blagovolijo pošiljati na odbor Slov. kat. izobraževalnega druétva v Smartnu, pošta Velenje ali pa na t. 6. predsednika Maks Goričar, kaplana istotam. imena darovalcev se ob priliki objavijo in, zapišejo v društveno kroniko.
c Na Vranskem so pokopali zadnji pondeljek vrlega narodnjaka g. Jakoba Brinovc. Kako je bil priljubljen pokazal je pogreb. Spremljalo ga je razun velikanske množice iz celega Vranskega okraja, 10 duhovnikov. Vodil je pogreb g. duh., svetovalec Zdol-šek, s kaierim sta veliko let sknpno delovala pri okr. zastopu, pevsko društvo pelo je pri hiši in na pokopališču. Blaga žena ga je zapustila že pred 2 leti, sedaj pa ostane 5 otrok - sirot.
c Savinjska dolina. Sedaj je čas, ko bi najbolj potrebovali, da nam hmeljarjem gredo dični Roblek in njegovi zvesti pristaši, na roko. Toda zopet nas bodo prepustili brezvestnim mešetarjem. V Litmerioah na Češkem so imeli hmeljarji zborovanje, ■ na katerem so se posvetovali, kako določiti najnižje cene hmelju, pod katere ne sme nihče iti. Prišli so do zelo, koristnih sklepov. A pri nas? Na«. hmeljarje sedaj nihče ne brani, ampak kdor le more, nas izrablja. •
c iz Solčave. Dne 28. julija se je zgodila tukaj strašna nesreča. Troje otrok se je igralo v senci na iEevu z žvenplenkami in so pri svoji neumni igrači zatrosili ogenj v seno in zažgali. Ogenj' se je s tako hitrostjo razširjal, da bi se na istem kraju, kjer so bili otroci, celo odrasel ne) mogel rešiti. 3 in 5 leten fant sta takoj zgorela, samo nekaj ostankov so našli v pepelu; 2letno dekle je mati dobüa še živega, toda že vso osmojeno in slepo, ki je kmalu nato umrlo v groznilh bolečinah1. Poslopij je zgorelo sedem. Škode je še čez 7000 kroii. Stariši! pazite na svoje otroke in skrivajte pred njimi žvep-ljenke!
c Dramlje. V nedeljo dne 16. avgusta popoldne Ob 543 se vr^i v Dramfjah v župhišču ustan. , shod Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva. Na ustanovnem snodu govori g. dr.• Karol Verstov-Šek. Drameljčani, pridite v obLlnem številu.
c Sladkagora. V nedeljo dne 9. avgusta je bil ' pri nas po rani maši sliod Kmeičke jsveze. Predsedoval je g. Vipotnik, • podpredsednika sta bila gg. Skale in Svtetelšek.. Poslanec dr. Korlošec je poročal o državnem zboru. : Volilcfl so izrazili več želj glede različnih gospodarskih ziafdev.
c Od nekod. (Dvojna metra.) jAko potrebuje kmet enkrat svojega otroka doma pri delu in zamudi otrok zato pol dneva Šolo, se kmet takoj naznani in — hajdi! plačaj globo, ali pa pojdi ričet jest. A če je kje, kakšna liberalna slavñost, se .ia drugi "dan kar celi šoli prosto, da se gospodje učitelji lahko „spočijejo"! Kje je pravica?	Radovednež.
c Iz gornjegrajskega okraja. Celjska „vahtar-oa" jke zopet enkrat lepo osvetila gospodo okrog Narodnega Lista in Domovine. Gospodje, ki ste edino pravi „.narodnjaki", kje je vaša narodnoslt? Vajše može,- kakor g. Fl'idernika in g. Podpečana, priporoča nemški list kot „deutsch-freundliche Slovenen." Ali torej nimamo pi av, če rečemo,, da narodna stranka škili v nemški tabor?
c Št. Rupert nad Laškim;. Nek dopisun Narodnega Lista, ima. korajžo le iz zasedje metati blato na našega, gospoda župnika.'), Huduje se v Narodnem Listu, da se je pri nas dne ,16., julija t. 1. s topiči streljalo.'' Povod temu streljanju je bil, da; so bile občinske volitve potrjene in priziv zoper nje zavrnjen. Dopisun piše: „Občinske volitve bo treba popraviti, župnik kot komisar si je dal streljati." Kar se popravljanja volitve tičq, je pomniti, diaje volitev potrjena od namestnije v Gradcu v celem svojem obsegu, izvzlemši to okolŠČino, da se mora v enem volilnem razredu en novi namestnik izvoliti. Pri zadnji volitvi V je bil namreč izvoljen za namestnika nek mož, ki ni imel volilne prajvice zaradi neke obsodbe, ki pa ni bila županstvu in spjloh tukaj znana, ker isti ni semkaj pristojen. Ko bi bil dopisun sam'.volilni komisar, ne bi bil tega izvohal in bolje naredil: kot gospod župnik. Na to pa zopet popravlja dopisun svojo trditev in pravi: „Župnik si je dal streljati, ker je v-odboru." Do-*bro, če to pokanje velja slaVi župnikovi, ker je v odboru, • pa naj velja tudi slavi dopisuna, ki ni v odboru. „Smodnik", se očitu nadjalje, „je bil kupljen za Telovo, pa šentruperške ovčice so malo darovale v ta namen, ker so že precej ostrižene — na Telovo se ni streljalo, ker je bilo smodnika premalo." Res, ovčice so malo darcrvaliei, od,, kozlov pa ni bilo niti beliča. Na Telovo se ni streljalo, ker ■ gospod , župnik sam ni mogel, pripravnih ljudi ni bilo, dopisun pa, ki ni bil pri procesiji in je tako strašno za streljanje pri tej' slovesnosti navdušen, veliko bolj kot za procesijo samo, pa tudi ni prišel streljat, dasi ravno bi mu za ogenj dve ženski osebi prav lahko skrbeli, saj ste imieli zlati Čas. Da gospod župnik ni hotel smodnika' shraniti do prihodnje cerkvene slovesnosti, ki bo šef-le nia koncu septembra, je čisto .umljivo, saj je on odgovoren za slučaj nesreče po smodniku v kaki cerkveni hiši, in zato je smodnik prodal za farno cerkev občini in je taisti bil sednj občinska last. S svo.fHm smodnikom pa menda občina srne streljati!? Kaj meni i dopisnik ? Ali je menda tudi tukaj kak _paragraf vmes ? Toda naši liberalci so glede pa-
ragrafov slabi juristi. Zato tukaj en dokaz: Nekdaj je gospod župnik rekel, da fllsti, ki je zoper občinske volitve rekuriral, ne pozna postav. Radi j tega se je čuti1, celo general Narodne stranke v St. : Rupertu razžaljenega in je tožil gospoda župniika. .Toda sodišče <v Laškiem in okrožno sodišče v Celju je bilo tudi tega mnenja kot gospod župnik in je : gospoda župnika obtožbe oprostilo. Krnalo na to je prišel od c. kr. namestnije rešen rekurs zoper občinske < volitve, v katerem je vlagatelj rekursa na dolgo in široko dobil pojasnilo, da res ne zna pot-stav in da ima gospod župnik pravico, ŠtiiAikrat pri občinski volitvi glasovati za se in Še povrh petič, ako mu kdo izmed volivcev da pooblastilo, kar se je tudi pri zadnji volitvi, zgodilo. H koncu rečemo gospodu dopisniku, da 'fazani težjko čakamo dneva, ko bo general Narodne stranke pri nas za-! pustil naš kraj, takrat pa bomo njemu v čast veliko bolj streljali kot zadnjič. — Sentruperški vo-lilec.
c Cirkovce. Obhajali bomo cesarsko slavnost, katero so hoteli nekateri izrabiti v svoje nemškfe namene. Pohvaliti treba zayedne kmete, da se ne .puste komandirati od vsakega mladega gospodiča, ki bi se rad zopet Uahal, da g4a morajo kmetje i ubo-\ gati. Cirkovški posestniki pa ne bodo letali za ti-| stimi, kateri so prosjačili za. orožnike, . (ki naj bi j občinske odbornike odganjali proč od šole, ko so se j hoteli posvetovati v šolskem -poslopju.v Sedaj jih va-, bijo pred ' šolo, kakor so jih vabili na Črno goro, j da so vrv držali plačali-jih pa niso. ^ Zakaj bi pa ne bila slovenska slavnost brez tistega hajjl in pa marš? Zakaj bi pa ne bili, kmetje vodje, ki so pravi gospodarji, ne pa tisti, ki brez Cirkovčanov ne bi imeli kruha? Krnet naj bo doma svoj gospod, naj spoštuje svoj stan in narodnost pri cesarski slavnosti in pri slovenski požarni brambi. .Skupno v lepi slogi naj vrli kmetje se vesele in podpirajo, naj se razlega navidušena cesarska pesem: „|Bog ohranS . . ,", naj mogočno doni: „Hej Slovenci!'"
c Šmarje pri Je,lšaih. Na 'zadnjem mladeniškem shodu pri Sv. Roku nad Šmarjem je tukajšnji akademik orisal pogiubonosni vpliv Štajerca v verskem in narodnem oziru ter je med drugim povdarjal, da sta nemškutarsftvo in liberalizem, ki skrivata svojo pravo barvo kakor kača noge, za Slovence, in posebno za kmeta le nesreča, vsled česar je slednjič pozval vse pričujoče mladeniče, naj zastavijo vse svoje 'moči ,in ppmagajo pregnati to dvojne kugo iz tmarskega okraja. Človek bi mislili, da zasluži govornik za svoja izvajanja najmanj priznanje vsakega rodoljuba, a temu ni tako. Našfli so se ljudje, ki se čutijo „prizadete", njim na čelu seveda mlad go-spodič, ki misli, da se mu mora uklanjati celo Šmarje. Ta mladi paša daje sedaj na najrazličnejše načine svoji jezi duška, načine, o katerih smelo dvomimo, da bi se olikanemu ¡človeku prilegii. Temu gospodu pokličemo danes v spomin meovrženo resnico, da nobeno drevo nebes ne doseže. Izvanredno nas je pa iznenadilo dejstvo, da se med prizadete šteje tudi tukajšnja slavna /posojilnica in da je baje ista dala duška svoji (kaj ne, „pravični") jezici na< ta način, da je našemu akademiku predbacivala\ neko podporo, katero je baje ta pred leti od nje prejej. Ne glede na to, da tako postopanje ni plemenito še manj pa lepo, se nam vsiljuje .vedno bolj prepričanje, da se je hotel 'tufdi tukaj nekdo na vsak inačin osmešiti in je zamenjal v ta namen svojo osebo enkrat s posojilnico. Ali ini tako? Ne moremo namreč verjeti, da bi se sflavna ¡posojilnica kot taka bila mešala brez vsakega povoda, nje ni niliče na shodu napa'dal, v zadeve, ki jo kot nepolitično podjetje gotovo niso za-niimale. Sicer pa smo na stališču, da se slavna posojilnica zaveda in se tudi moila zavedati dolžnosti, ki jih ima napram slovenskim dijakom, zlasti dijakom svojega okraja. Ce sto pa morda motimo, smo pripravljeni v tej zadevi spregovoriti tudi Še par besed več.
c. Šmarje pri Jelšah. Tukajšnja požarna hramba je slavila dne 9. t. m. 601etnico vf.adanja Nj. Vel., ob koji priliki jej je č. g. prof. Vreže po slovesni sv. maši blagoslovil tudi novozgrajeni gasilni dom. K' tej slavnosti: so prihitele tudi požarne brambe iz Krapine, St. Jurija ,ob juž. žel. trg in iz St. Lovrenca na Dr. polju. Največ zanimanj,a med ljudstvom so vzbujali bratje Hrvatje s svojo zares veličastno „bojardo" zastavo. -C. g. prof. Vreže je že v cerkvenem govoru kakor tudi še posebno v nagovoru pred gasilnim domom povdarjal in naglašal veliki .pomen požarne brambe, ki ima plemenito nalogo, svojemu bratu sotrpinu priskočit' v nevarnosti' na pomoč, k(ar pa bo brez težav in pomislekov storila le tedaj, ako tli v prsih posameznega požarnika iskra krščanska ljubezni. Govornik razvija ¡.tudi zgodovino slavnega vladanja Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa L ter čestita Smar-čanom, da so lahko pri blagoslovljenju gasilnega doma proslavili . dvojni Jubilej, namreč 601etnico vladanja in 25Ieitni.co, odkar se je Nj. Vel. naš vladar mudil na potovanju tudi nekaj trenutkov, tu v Šmarju. Popoldne ob 3 se je pričela na vrtu g. Habjana prosta zabava z godbo, tamburanjem, tombolo, Šaljivo plošto Itd. — Proti 1'. uri po noči, ko so se udeleženci veselice že večinoma razšli, pretrese mirno noč obupen krik: • „Na pomoč! Gori!" Gorel je v bližnji okolici trga hlev .tukajšnjega trgovca Wagnerja, kateremu je ukončal ogenj razun
množice sena v tudi Šest glav lepo ' rej ene goveje živine, katere tudi požarna bramba,, ki je bila takoj na mestu, ni mogla rešiti. Govori se, da je zažgala hudobna roka. Tako je bila požarna bramba pri-i siljena, celo na/dan svoje veselice pokazati,: da ni j bila ustanovljena samo za blisk, ampak pred vsem v pomoč sobratom, sotrpinom.
c Loka pri Zidanem moStu. Dne 6. t. m. smo 1 spremili k večnemu počitku Ivana Mlinerja. Zadela ga je srčna kap. Bil je dolgo let cerkvenilk in orga-nist naše starodavne farje* Kako je bili priljubljen, je •pričal njegov pogreb. Ljudstva se je zbralo v ogromnem številu. Naslednji dan, 7. t. m., smo pa spremili k zadnjemu pokoju Marijino hčerko ter članico k. s. izobr. društva Amalijo Kink. Mirno in udano jo prenašala vse križe in teža|ve v svoji nad leto dni trajajoči bolezni. Vkljub skrajno neugodnemu vremenu se je plogreba v obilnem številu udeležila Marijina družba in člani izobraževalnega društva. Domači dekliški pevski zbor ji je zapiel za slovo jako ganljive žalostinke. Počivaj v miru, draga sosestra!
Brežiški okraj.
b Kapele pri Brežicah. Dne 21. julija smo imeli lep pogreb; položili smo k večnemu^ počitku 72 let starega invalida Matija Urek. Brežiško veteransko drjuštvo z zastavo pod osebnim poveljstvom načelnika gospoda trgovca Uršiča, godba in velika množica ljudi je spremila ranjkega na pokopališče. Pokojnik je služboval pri 78. in 47. pešpolku skoz 9 let in 9 mesecev, bil v vojski z Lahi in v bitki pri SolJIerinu leta t ,1859, a leta 1866 zopet v vojski s Prusi. Pri nesriečni bitki pri, Kraljevem Gradcu mu je strel zdrobil nogo, katera mu,.je bila odrezana. Nosil je poteim umetno-leseno nogo. Kot bivši podčastnik, vodja, je> dobival kot invalid miajhno pokojnino. Naj , v miru počiva. — Hvala Bogu, dež v soboto je vse poživil,1 morebiti bo še po vol j na košnja otave. Pšenica in rž je 'bila izvrstna, koruza lepo kaže, istotako tudi vinogradi, le neki nesrečni mrčes spodjeda krompir — cimo od gomoljfev — in j)e na nekaterih njivah ' že do polovice uničenega. Sadja, posebno sliv, bo veliko.
Iz drugih slovanskih dežel.
t Slovensko delo v Egiptu., V Aleksandriji je končalo dne 15. m. m. prvo šolsko leto na tamoš-nji sTovenski šoli. Mnogi stariši otrok, i šolski prijatelji in dobrotniki so se udeležili sklepne slavnosti. Tam je naviaida,, da konča šolsko leto z veselico, na kateri pokažejo otroci, česa so zmožni. V ozalj-šanl dvorani so učenci najprej ■ zapeli slovensko cesarsko pesem, nak<ar je sledil pripieren nagovor. Potem so priredile učenke kratko i francosko igro s petjem in bile zelo pohvaljene. ,Učenci so bili obdarovani. Ob sklepu \je bila tudi poučna in zanimiva kinematografična predstava. Tako je prvo Šolsko leto slovenje šole v Alekisandriji srečno končalo. , Nekateri so se bili bali, da ne( pojde, pa je vendarle šlo. Prihodnje leto se >je nadejati še lepših uspehov, ker pridejo v Aleksandrijo slovenske šolske sestre in začnejo tam poučevati dne 15. septembra.
•f C. kr. umetno-obrtna strokovna šola v
Ljubljani. (Dalje.)
VI. Javna risarska šola za deklice. Ta oddelek ima namen, v odraslim deklicam dajati priliko, da so urijo v kopiranju vzorcev za ženska umetna ročna dela, v risanju sploh, osobito pa v risianju in slikanju po naduri. Pouk se vrši vsako sredo in soboto popoldne.,t od 2.. do 4. ure in je brezplačen.! Pri vstopu je treba Odšteti vpisnino 2 K, ki se porabi za nakup učil. Risarsko pripravo si; mora vsaka obiskovalka sama preskrbeti.
Vsprejemni pogoji. I. V ¡zimske kiurze za stavbne obrtnike: Kot redni, učenec mOre vstopiti v pripravljalni tečaj vsak prosilec, ki je star 18 let in se izkaž/e z učnim izpriče^alom zidarskega, tejsar-skega ali kamnoseškega obrta, poleg tega pa s tolikim znanjem, da more kurz z uspehom obiskovati. V obče se zahteva znanje, kakršno se pridobi z obiskom dvorazredne obrtne najdialjevalne šo\ei. V I. tečaj se sprejemajo poleg takih učencev, ki so uspešno dovršili pripravljalni tečaj, tudi pomočniki, ki se izkažejo s.j primerno višjo, pripravljalnemu, tečaju enakovredno izobrazbo. V II. tečaj se sprejemajo satno taki učenci, ki so prvi tečaj absolvirali z ugodnim - uspehom. Učenci ne plačajo nikake šolnine, pač pa znaša vpisnina 8 K, Obiskovalci dobe vse risarske in pisalne potrebščine brezplačno od zavoda. Taki pomočniki, oziroma mojstri stavbnih obrtov, ki se morebiti ne morejo prilagoditi rednemu pouku in ki žele obiskovati le nekatere predmete, ! se sprejemajo kot izredni, učenci, ako je kaj pro-
j štora na razpolaganje.
II Na oddelku; za šoloobvezne dečjke. Za ' vsprejem v I. razred so zahteva: 1. dokaz, da ima ■ prosilec ono znanje, ki tvori učnbsmoter šestega ! letnega tečaja obče ljudske šole;, 2. dokaz, da je 1 prosilec dosegel 12. leto svoje starosti ali da je bo dosegel še v teku solarnega leta, v katerem je bil vsprejet. Zla vstop v II. razred se poleg diokaiza, da jo prosilec dosegel 13. leto. svoje starosti ali da je bo dosegel še v teku solarnega leta, v katerem je
bil vspredet, zahteva tudi dokaz onega znanja, ki je pogoj za uspešno obiskovanje dotičnega pouka, dziroma onega znanja, ki tvori učni smoter I. razreda, pripravljalnega tečaja,
(Konec prihodnjič.)
Drobtinice.
d Velikanski gozdni požar je izbruhnil v državi Kolumbiji v [Ameriki. Poroča se, da je zbežalo iz domovine nad 10.000 ljudij in da jih jte našlo že okoli 500 v plameni!) smrt.
d Lastno hčer poročil. Radi obdolžile, da je poročil lastno hčer, je bil v Brombergu prijet Tho-mas Molland, Pred več kot tridesetimi leti je odpotoval v Ameriko in je pustil svojo mlado ženo in otroke v Brombergu. Dvajset let ni bilo od njega nekakega glasu. Radi tega so ga proglasili mrtvim in njegova žena se je na novo poročila, Edenindvajset-letna .Thomasfova hči ise pa odloči, da gre iskat očeta v Ameriko. Tiam je dobila moža, ki jo je prosil za zakon. Kljub temu, da je bil mnogo stareji, se ji je dopadel in črez nekaj mesecev je bffia poroka. Sedaj sta se vrnila kot mož in žena s, tremi otroci iz Amerike. Tukaj pa so spoznali, da je žena njegova hči. Vpeljana preiskava naj dožene, ¡ali je mož pred poroko vedel, da je nevesta njegova hči. Na vsak način pa je .gotoVo, da si je nadel drugo ime.
Književnost.
§ Našim društvom po Slovenskem pošlje prihodnje dni, kot čujemo, .založništvo v Ljubljani na ogled po en izvod letošnje, krasno opremljene jubilejne „Družinske Pratike", s prošnjo, da seznauijo z njo svoje člane, in jim jo priporoče v nakup. Slavne odbore posameznih/društev prosimo, da v smislu priloženega .poziva store po svoji moči kar največ za vsestransko razširjenje .edine naše- „Pratike." En izvod velja 24 vin., po pošti 10 vin. .več. Pri naročilih na en .ali dva izvoda naj se1 pošlje znesek naprej, najbolj v pismenih znamkah.
§ Esperantski kongres. Od 16.—22. avgusta se vrši v Draždanah četrti mednarodni esperantski kongres, ki bo daleko presegal svoje prednike in ki-bo pomenjal znaten korak naprtej v vprašanju svetovnega jezika.. Pokrovitelj kongresa,;na, katerem se bo Igrala mjejd drugim Goethejeva' „Iiigenija na Tauridi" ' v esperantskem jeziku, je saksonski kralj Friderik Avgust. O kongresu samem poročamo pozneje natančneje. Ob tej priliki opozarjamo na „slovenski esperantski krožek";,* ki daje radevolje pojasnila glede iičil, ki razpošilja na zahtevo vsem, ki se zanimajo za svetovni jezik, tozadevne brošu-rice in letake, ter na sloyensko-esp(erantsko slovnico, ki /izida takoj,! kakor1 hitro se. oglasi/ plovolj naročnikov. Podprite to novo podjetje z mnogoštevilnimi naročili (knjiga obo stala, približno 2 K1 ter se razpošiljala po poštnem ■ povtzetju), da . se razširi svetovni jezik tudi meti Slovenci; to, je' „Vetfkega pomena za naš majcen „ narod, ker. Ip tako zaslovi med drugim naša procvitajoča knjiže>vjiost. črez ozke : domače meje. Da omogočite izdajo • te prepotreb-ne ■ knjige, pošljite nemudoma svoj natančen npslov na imenoviani krožek (Jurštnci pri Ptuj(u), Četudi ne nameravate postati esperantist."
Slovenska gospodinja.
Piše Ljubica.
Z namenom, da prostorček, ki ga je blagovolilo slavno uredništvo Slovenskega Gospodarja odstopiti slovenski gospodinji,/ ne ostane prazen, pošilja tukaj prosta mladenka par «vrstic.
O čem, drage sovrstnika, naj1 vam^ pa pišem ? Ziniti' hočem »pred vsem o '¡hišnem redu in (gostoljubnosti.
Re'd in snaga pripomoreta pač največ do prijetnega družinskega življenja. Ko bi. žene bolj skr-
bele za- hišni red in vzajemno zakonsko življenje, bi možje ne postali tako lahko pijančki. Vedeli bi ceniti svoje žene in bi porabili svoj> prosti čas rajši za družino, mesto da grejo iskat v gostilno razvedrila.
Pregovor -pravi, da „ženja hiši tri ogle podpira." . Pa toliko 'žen. in deklet je, k^ drže. samo na lišp, domačo Mšo pa zanemarjajo, tako ' da vlada v njej vodno nejred in nepokoj. Kako čisto drugačen utis napravi na človeka,, ako stopi v prosto in snažno hišo. V vsaki reči sd zrcali lep znaičaj gospodinje.
Slovenke, bodimo pa . tudi t radodarne in gostoljubne, kot sploh naš narod kot tak slovi. Poznam štiriletno hčerko neke zelo imenitne slovenske rodbine, ki vsakega z enakim sjpošltovanjem pozdravi in sprejme. Ce! pride beračj v;'hi30, ga ravno tako gostoljubno popelje v izbo ter posadi k, mizi, kakor če pride kak', drugi vabljen gost.
Skrbimo po močeh, da no vsahnejo čednosti, ki cvetejo že od nekdaj v srcih; našega milega rodu. Misel, da je naš narod čislan povsod vsled velike nadarjenosti, naj nam tolaži duh za težke dni.
Najnovejše novice.
Poslanca Pišeka pobalinsko zasmehuje svobodomiselna Domovina, ker se je kot poslanec, udeležil procesije v Ruše,, k^ je prosila Boga za dež. Kmetje,, dajte liberalcem krepek odgovor za zasmehovanje svojega poslanca.
Sv. Martin na Pohorju. Pri nas je prevzel Terglečovo gostilno vrl, .naroden mladenič iz Slovenske Bistrice, g. Janez Koren. ,V; soboto,, na Velike maše dan, priredi v svoji gostilni ljudsko veselico, h kateri se vabijo vsi sosedje.
Sv. Lenart v Slov. gor.- Dne 30. avgusta 1908 priredi čebelarska podružnica za okraj ,Sv. Lenart v Slov. gor. po večernicah v dvorani g. A. Arnuša poučni shod. O čebelarstvu bo prfeqaval potovalni, učitelj g. Jurančič. Po končanem shodu priredi katoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Lenartu prosto zabavo s petjem, deiklamacijar mi itd. Vstop prost.,
Spremembe v frančiškanski provinciji: Ljubljana: P. Avrelij Knafelj, gvardjan, P. Ferdinand Zajec, organist ; Sv. Gora :< P., Konrajfl Mesar, gvardjan, P. Klement Grampovčan, vikarij; Kamnik: P. Teodor Tavčar, .lektor bogoslovja; Pazin: P. Kapistran Ferlin, ' gvardjan, P. Alfonz Furlan, vikarij, P. Filibert Ravnik, P. Fruktuoz Frank; Nazaret: P. Salvator Zobec, gvairdjani' in župni upravitelj, P. Robert Dolin ar, i vikarij,. P. ¡Mlaks Brelih, ,P. Fortunat Goli; Brežice:, P. Ambrož Re-mic, gvardjan, P. Joahim Košenina; Gorica: 1 P. Aleksander Vavpotič, organist; Maribor: P. Juvenal Pichler, kaplan: Sv. Trojica: (P. Kas.'Zem-ljak, vikarij; Brezje: P, Marijan,Sirca, superijor, P. Henrik■ Damiš.
Mladeniči v savinjski 'in šaleški •• dolini ! Agi-tirajte za mladeniški shod, ki bo( 30. avgusta Naj ne bo nobenega mladeniča, ki bi sle ne udeležil tega shoda.
Listnica uredništva.
Bukovci: Žaljivo. Pozdravljen. — Mozirje: Ako imate zanesljive priče, naznanite stvar na c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradec in se obrnite do kakega poslanca za posredovanje. — Savinjska dolina: Boljše je menda iz taktičnih ozirov, da tega dopisa ne priobčimo! Ostanite nam zvest dopisnik! — Radi pomanjkanja prostora smo morali več dopisov za prihodnjo številko odložiti, in sicer : Gorica pri Račah, Ptuj, Trbovlje, Laški trg, Gornjigrad, Sv. Barbara v Halozah, Sv. Bolfank v Slov. gor., Vurberg, Nova Štifta, Šoštanj, Konjice, Šentjanž na Drav. polju. — Na mnoga vprašanja odgovarjamo, da je zaključek uredništva v sredo zjutraj.
Ustnica upravniitva.
Slov. trg. dr. Maribor : Slične stvari se sprejemajo samo kot in-serati. — J. Brinar, Vransko : Vaš insérât je došel za to štev. prepozno. Smemo ga priobčiti v prihodnji?
predstave 'svetovnoslavnega
Soboto 15. isi v nedeljo 86. avgusta ob pol 5. uri popoldan
v Mariboru (¡Cokoschineggallee) "iNS
sam0 * velike senzacionaine OtlOfll TORRERO TIBERIOS.
Zanimivi spored predstav:
30 najtežjih dosedaj edino od njega samega izvajenih telovadnih točk. Držal bo na ramah skupaj 25 odraslih mož izmed gledalcev. Tiberios se bo kosal s štirimi volmi, ki ga ne bodo premaknili z mesta. Volo bodo vodili lastniki sami. Zakljočna točka je:
Lastnik bika je tukajšnji posestnik. Tiberios, rojen v Španiji, jo star 28 let ter tehta 129 kilogramov. Prepotoval je že vso zemljo in dosegel s svojimi zanimivimi predstavami velikanske uspehe. Odlikovan je s 125
kolajnami. Pri dve uri trajajoči predstavi svira godba.
Cene prostorov: Prvi prostor 2 K, drugi prostor 1 K, stojišče 60 vin. Naprej se prodajajo karte soboto in nedeljo zjutraj v areni.
Pojasnila o Inseratih daje
npravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko sa 10 vinarjev.
Lepo posestvo v dobrem stanju, 2 hiši s 4 stanovanji in gosp. poslopjem, vrt. z brajdsmi, se po ceni proda. Gselman Štefan, Te-zno št. 19. Maribor.]	639
Oaa gospa, ki je v četrtek, dne 6. avgusta na sejmskem trgu vzela seboj zavoj z blagom, se prosi, da ga odda pri policiji, drugače se bo naznanila, ker so jo spoznali. 666
Na posestvo v Slavoniji in sicer v fino hišo se sprejme spretna kuharica ali pa gospodinja, ki zna jako dobro kuhati. — V pomoč je kuhinjska dekla. Phča 86 K. — Ponudbe s spričevali in sliko na uredništvo „Slov. Gosp.". 666
Kupim vinske sode, naj si bodo novi ali stari, samo dosti v dobrem stanu za pošiljanje vina po železnici. Sodi morajo biti iz hrastovega lesa, mera, 56 do 2000 1. Prodam pa tudi še bela, rudeča in črna vina, pristnost zajamčena. Cene prav nizke, po dogovoru. Se priporočam Josip Cotič, vinogradnik v Verhpoli, p: Vipava Kranjsko.	663
Proda se s štirimi stanovanji z vsemi potrebščinami, tudi kuhinja za pranje, svinjski blevi in vrt; v hiši je tudi trgovina b koncesijo. Antonija Koletnik, Oberrothweiner-strasse Nr. 36. Maribor. 661
Išče se učenec za zobotehniko. Kje, pove uredništvo.	659
Proda se hiša s štirimi sobami in tremi kuhinjami; zraven je tudi lep vrt in studenec; kuhinja za pranje iu svinjski hlevi. — Cena 6800 K. — Vpraša se pri gospej Gselman, gostilna „ Arbeitergruppe" Novavas, Maribor.	662
Trgovski učenec
skim spričevalom trgovino A. Pinter v Slov. Bistrici. 660
z dobrim šol-se sprejme v
Lepo posestvo v lepi rodovitni legi v Grušovi, fara Sv. Petra pri Mariboru okoli 10 oralov in sicer: 1 '/» orala njiv, 2 '/* orala goric, polovica z lepim amerikancem nasajena, 2 orala lepega sadonos-nika, 1 oral pašnika ter črez 3 orale najlepšega gozda za tesarsko in kurjavo, potem gosposka hiša z lepo prešo in kletjo, ter viničarsko poslopje in hlev, vse v najboljšem stanu, se proda pod prav dobrimi pogoji zavoljo starosti. Na tanko se poizve pri lastniku Franc-u Fras-u blizu cer-kveSv^ Petra.____ 641
Franjo Gnilšak pri Sv. Barbari v Halozah knpi več hrastovih dobro ohranjenih vinskih sodov. 645
Enonadstropna hiša v mestu, zdrava lega, 4 stanovanja s 7 sobami, kuhinje, obednica in pri-tekline. Letni obrestni dohodek 1378-56 K, 8 let še prosta davka, se proda prostovoljno za 18.000 K. Vpraša se v Klostergasse 11, pri lastniku.	649
Sedlarski pomočnik
sprejme v stanovitno,
se takoj črezzimno
sprejme v stanovitno, črezzimno delo pri: Andrej Hribernik-u, sedlarskemu mojstru v Črni pri Pre-valjah, Koroško.	632
Iščem hlagajničarko (Kassierin) za mojo trgovino. Slovenskega in nemškega jezika zmožna in mora znati tudi šivati na stroj. Nastop v osmih dneh. Ponudbe po možnosti s fotografijo na trgovino Jos. Rožič v Pregradi pri Rogatcu. 635
Sprejme se takoj fant, kateri bi imel veselje do trgovine, v trgovino Jos. Druškovič v Slovenj-gradcu.	638
Priden učenec se »prejme pri g. Ignaciju Božič, krojaču v Mariboru, Tegetthoffova cesta štev. 16.
617
Eden ali dva vajenca za pekarsko obrt se sprejmeta takoj v dobro hišo, kjer jima je zagotovljena strokovna izobrazba in preskrbljeni 2 obleki za časa njune dobe. Pojasnila pri Avgust Jenko-tu pekarskemu mojstru v LJubljani Marije Terezije cesta št. 7. 609
Dečka, kateri je izvršil štirirazred-no ljudsko šolo z dobrim spričevalom in je lepega vedeDja, sprejme za učenca v trgovino z mešanim blagom Ivan Traun, Marija Novaštifta pri Ptuju.	628
Proda se posestvo, pol uro od Loč ali 10 minut od okrajno ceste oddaljeno, obstoječe iz enega gospodarskega, enega viničarskega poslopja, v dobrem stanju, en gozd, vinograd, sadonosnik in njiva. Vse natančneje se izve pri Janez-u Zdolšek, posestnik, Podol, p: Sv. DHh-Loče.	654
Dijaki ali dijakinje iz boljših hiš, se sprejmejo na stanovanje in hrano pri August Weixl v Mariboru Fabriksgasse 21. I. nadstropje.
655
Proda se posestvo z zidanim poslopjem blizu postaje Hoče, je v najlepšem redu, obstoječe iz devet oralov gozda, travnika, njiv, prav po nizki ceni zaradi preselitve v drugi kraj. Zve se pri Franc Jezovšek, železniški čuvaj v Hočah.	667
Izjava.
Midva podpisana Alojz SenekoviS in Franc Stožer, prekličeva vse izmišljene in lažnjive besede, katere sva brez pomisleka izustila, kot resnične v javnosti rabila, tako žalila in na časti škodovala Antonu Eileč, odkritosrčno obžalujeva^ prosiva ga javno odpuščanja in se mu zahvaliva, da je odstopil od nadaljnega postopanja. Sv. Jakob v Slov. gor., 2. avg. 1908 Alojzij Senekovič, Franc Stožer. _675__
Čevljarski učenec se sprejme pri g. Koren Anton, Mlinska ulica št. 7, Maribor.	671
Radi preselitve se proda dobro idoča oštarija z vrtom sadonosni-kom in njivo. Vsega skupaj je okoli dva orala. Oštarija leži s/« ure od Maribora, 10 minut od žel. postaje in od ene velike tovarne, 10 minut od farne cerkve, v veliki občini; cena je 9600 K, 1800 K ostane vknjiženih. Več pove Anton Logarič pri Sv. Miklavžu, p. Hoče- K vprašanju se naj priloži znamka za odgovor, _670__
Dimnikarski pomočnik, zmožen nemščine in slovenščine, se sprejme pri g. Viljem Groger, Rathausplatz. št. 4, Maribor.	669
Kamni, s katerimi se melje sadjer se dobijo pri g. Vorih Breznik, Marija Snežna p. Cmurek. Od tamkaj odvzeti stanejo 2 do 36 K, _672_
H kakemu organistu se želi iti privatno učit mlad fant. Blagohotne ponudbe pod črko „Z. 10" pošta Radenci.	674
Prodajalka v trgovini mješovite robe dobro izurjena, slovenskega in nemškega jezika zmožna, dobi-mesto v trgovini Jožef Rožič a v Pregradi pri Rogatcu.	677
Veliko posestvo pod imenom Jakob's hof se proda blizu cerkve Sv. Jakoba v Slov. gor. tik velike ceste. Posestvo se drži vse skupaj in meri blizu 90 oralov. Je-dvoje veliko hišno in gospodarsko poslopje, ena vila, dvoje viničarsko poslopje, preša itd. Pričakuje se sadja, da se napravi 50 po-lovnjakov jabolčniie, 50 polov-njakov vina, do 30 vozov otave, potem koruza, krompir, ajda in. vsa druga jesenska hrana. Nadalje je zrnje, pšenica, žito, oves, ječmen, veliko slame, 35 vozov sena, 20 glav goveje živine, 30 svinj in troje konj. Vso gospodarsko orodje stroji, posoda itd. Živine se lahko hrani 50 glav goveje in 50 svinjske. Zemlja se razdeli v približno na 26 oralov travnikov, 85 njiv, 20 sadnih vrtov s pašnikom, ia gozdov, 8 vinogradov, kateri so novo nasajeni. Proda se vse skupaj ali na kose, ker je več poslopij, da se zemlja lahko razdeli. Cena je 90.000 K, drugi pogoji se izvejo pri g. Anton Vrabl-u, trgovcu pri Sv. Križu blizu Ljutomera.
676
ft -j
Pozor, kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, so mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je
Kapilar št. I.
Cena je (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 vin., 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
Na razno ugibanje in govorice dajem podpisani Au-gust Weixl, bivši giavni poveijenik za Spod. Štajersko „Vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam in poškodbi cerkv. zvonov v Ljubljani" slav. občinstva na znanje: da le vsled moje živčne bolezni, katero sem si pri prenapornem potovanju nakopal, nisem mogel sam več potovati, in tedaj z nad 60 poverjeniki ne toliko udov pridobiti, kot sem bil po pogodbi za celo Št aj rs ko. (Ker sem 2/? mojega delokroga t. j. Gornje in Srednje btojersko v moji bolezni in prevelikem zaupanju do vodstva brezpogojno odstopil, so se zahtevale od mene tiste dolžnosti, ki so v pogodbi za celo Štajersko) vezan, se mi je služba, pri kateri sem zgubil svojo zdravje in premoženje, odpovedla.
Kdor trdi nasprotno, je lažnik.
Maribor, dne 15. julija 1908.
656	Augusf Weixl.
TMmriim Palti.
Društvena tgoellta JPaslee požarne frrambe dobi novo uniformo.	673
Franc Div
m
Slikar in pleskar v HWiboru,
župnijska ulica št. 7. se priporoča d. duhovščini in slav-aMifiu očinsiva v izvrže vanje najfinejšega ia prostejšega slikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni.	365
Milan Hočevar-Celje
~ Glavni trg štev, 10.
Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja in likera.
Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, roga teko in radajnsko kislo H^HSMfr- vodo, galico, žveplo in rafije.
Jamčil za dobro in solidno postrežbo.
Karo! Sinkovič,
ključavničar is izddietatal! motorja? in stroje?
MaH&>o*'} tP*wjf&šim*e «s.
Kar piMfeja "¡»uda t «dat-se wtjboljäs sa ladastrijo is dete I vo
poljs-
Bohsei-motorji
pri katerib stane «¡3» kosgtó* ¡noC ca eno oro I'/» do 8 >/s viaarj». Ti motorji »ft iihfeo cgiediijo 1 tika pri zaeni.
K&völ Sißkoriö, ?«	ga»iopaí.fe Climas« B^knol-mctorj««.
»occoüooooooooo&OOÍK
Prva boroYSka
Peter Wernig, C. kr, dvorni založnik Z.Z.O.Z. ■v IBor opijali. (I^orošlso)

za lov in osebno obrambo. 622	izvršujejo. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
priporoča svoje svetovnoznane splošno sloveče lovske puške, ki so priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, kakor tudi vsakovrstno orožje Vsa popravila se sprejmejo in po ceni
Paastsr» 1
Čitajl
Pozor»!

* Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavoeti, težkemu dihanja, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju. tuberkulozi i. t. d. i. t. d.
Delovanj« taborno, vspeh siguren. Cona je franke na vsako pošto «a 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetlu ali ¿e se polije denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
F. Jturišiča?
666	lekarnarja v Pikracu it ¿01. (SUfoiiii» )
Y Gornji Polskavi pri Pragarskern
ima tvrdka K. & R, JEŽEK
veliko zalogo vseh vrst kmetskih strojev
in se vsem kmetom posebno priporoča. V zalogi so vedno vitli ah gepelni, predležja mlatilnice, slamoreznice, reporeznice, mlini za jabolke, grozdne stiskalnice, žitne čistilnice, drobilni mlini, brane, plngi itd. Podpisani posreduje naročila na vse vrste kmetijskih strojev, sesalk, bencinovih motorjev, motorje na plin, stroje za opeko, opreme za opekarne itd. — Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji, tudi se vsa popravila sprejemajo in po nizki ceni zaračunijo. Zastopnik in oskrbnik zaloge Franc Kampnš v Gornji Poiskati pri Pragerskem. 434
Solnčnike in dežnike, palice, taške, kovčeke, in korbe za potovanje, vozičke za otroke, priporoča
p. Kosfič
v CeSJu, 175 (i)
iz kavčuka, modele za predtisk&rije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Maribora, Gosposka ulica štev. 16. VPebergasse 8.
V malo dneh izide v založništvu v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 6, krasno ©prsmljena ...........................m gg bh ^	_____ _ _ ff
Cona kot doslej 24 vinarjev izvod. Letošnja „Pratika" bo presegala po svoji krasni opremi in zbrani vsebini vse dosedanje izdaje, ker bo imela poleg obilice poučnega in zabavnega berila z mnogimi slikami tudi Štiri krisno izvršene slike v trobarvnem tisku: turške Matere božje, jubilantov papeža
Pija X. in cesaija Franca Jožefa I. ter izložbo „Katoliške Bukvarne" v Ljubljani. Katol. slov ljudstvo! Ta jubilejna „Pratika" je edina naša pratika! Sezite pridno po njej ; naj jo pozna vsaka še tako oddaljena slovenska hiša! — Zahtevajte pri trgovcih „Družinsko Pratiko" in ne dajte si nsiliti nobene druge!
Kupujte in priporočajte le našo pratiko!
Glavno zslogo imajo: „Katol. Bukvama", prodajalna „Katol. tiskovnega društva" in
nekateri večji trgovci v Ljubljani.
Cena za razprodajalce pri naročilu do 100 kom. 17 vin. izvod, nad 160 kom. pa po 16 vin. 25
Slavnostna flimna
zlfttomašniko, svetemu Očetu, papežu Piju X. za mešan ali moški zbor, se spremljavo orgelj ali orkestra zložil Ign. Hladnik. Cena p»rtituri 60 vin. posamezni glas 10 vin. instrum. glasovi v propi»u 2 K.	633
Štiri posestva;
jedno v obsegu nad 250 oralov in tri v obsega po nekaj nad 100 oralov vsako s poslopji in obdelano ter ležeča v rodovitnem kraju Istre ob istrski železnici Trst-Buje so pod ugodnimi pogoji na prodaj. Na vsakem posestvu so nahaja veliko nasadov amerikanskih trt; jedno posestvo je posebno ugodno za kakega trgovca z vini. Natančnejše poizvedbe pri g. Eduard Dolenc, veleposestnik v Orehku pri Pre-straneku ali pa pri g. dr. Mateju Pretner-ju, odvetniku v Trstu. Via Nuova št. 13, II.	664
Ljutomerča
jjj	zajamčeno pristno vino le iz	®
■	ormoškega okraja, raznih let-	m
j?	nikov, ima veliko množina	J
a	po nizkih cenah na prodaj	■
Kletar» društvo v Ormoiu,
:: Ne okušaj. dokler ni vode zraven 1 :: 80° o
JesilBOYSt esenca,
bela in rodeča. 1 Liter velja 2 K. Od 10 litrov naprej pošljem franku vsake železniške postaje.
Kakor se ravno potrebuje, naj se zmeša 1 liter 80«/, jesihove esence s 80 ali 24 ali 14 litri čiBte studenčne vode in izvrsten jesih je gotov. Namizno in bučno olje 1 liter po K 1'40 in K 1-60.
Zaloga pri: R. Bračko,
544	trgovcu v Ptuju v novi poštni hiši.
Karo! Kocijančič
kamnoseški mojster
I
Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša s sadonosnikom, se proda skupno aii na drobno I Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedeniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. 1._258
Za viooorade
v?
tesane hrastove sohe ima na prodaj Matija Obran, Brezno ob Dravi.	582
■■■■B9B
Lepo posestvo
obsegajoče 19 oralov, 30 minut od Maribora, z lepo hišo in hlevi, travniki, njive in gozd se po ceni proda. Mnogo je živine, posebno svinj. Poizve se pri g. Leopoldu Barta, lastniku tvrdke Leopold Blati, Maribor, Gosposka ulica 5.	629
Dobro izurjen krojaški pomočnik se sprejme v stalno delo pri Jo-hann-u Partlič, krojaški mojster v Studencih pri Mariboru. Be-zirksstrasse 3.	644
Kline piioTe
tudi za najtežje kile, pase za trebuh, suspenzorije itd., sploh vse priprave za oporo proti sključenim telesom, istotako umetne ude, tudi usnjene hlače in rokavice izdeluje po ceni
Franc Podgoršek,
517 izdelovatelj obvez in rokavic, Burggasse 7, Maribor ob D.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest o smrti našega i-krono ljubljenega soproga, očeta, oziroma starega očeta, tasta in brata, blagorodnega gospoda
-a,
c. kr. naddavkarja v pok.,
ki je danes, dne 8. vei. srpana 1908, ob '/i 5-po mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 79. letu mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega rajnkega se bode v pon-deljek, dno 10. vel. srpana, ob 5. uri pop., v hiši žalosti, Graška cesta 24 blagoslovilo in na okoliškem pokopališču položilo k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale: v Celju, Kalobju, na Dobrni, v Framu ia v Varaždinskih Toplicah.
Celje, 8. vel. srpana 1908.
Amalija Knkovlč roj. Orožen, soproga.
MARIBOR, ssmo SchiJlerstrasse 25.
izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa droga sfctv-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd.
Zaloga iz|otov!j©nlh nagrobnih «po-456	menlkov.
¡i^T Vsi marmornati oltarji v baziliki v Mariboru so moje delo.
O
Mici Pirkmater r. Kukovič, Oabriel Kukovič, ravnatelj Varažd. toplic. Malči Kosi roj. Ku*ovlč,
Friderik tukovič, župnik na Dobrni pri Celju, otroci.
Marija Janežlč roj. Kukovič Jožefa Ocvirk roj. Kukovič
sestri.	----
Fran«, Mici, Fric, Otmar, Tonček, Oabriel, Milko, Ljubica, Božo, Nike, Tonček, Ema, Mira, Areta,
▼nuki in vnukinje.	668
Ignacij Knkovlč,
«trie.
Fran Pirkmaler, šol. vodja, zet.
Lucija Kukovič roj. pl. Haager-Vanderhaag,
sin aha. Anton Kosi, c. kr. prof., xet.
Sedaj je priložnost,
če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 82, 36, 40, 48 in 56 v. Druki in cajgi za ženske obleke mtr 40, 48, 56 in 60 v. Sateni novomodni, po 60 in 80 vinarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 80 v., K 1'20 in 1'40. Svilneni robci najnovejši po K 1'80, 2'—, 2'40, 3'20, 4 itd. Perkalnati robci po «4 in 60 v. Cajgi za moške obleke po K 1,1'20, l'40itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po K 2-40, 2'80, 3 60 itd. Srajce za delavnik in praznike po K 1"20,1'40,1'60, 2-—, 2"40 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvijih beli in pisani za blazine in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem H. E. ŠEPEC, Grajski trg. št. 2.
Za veselice
POZOR:
Edina narodna trgovina e manuiaktur. in
špecerijskim blagom
L
«maož:
priporoča cen j. občinstv* svoje veliko, novo «Jogo. Cene nizke, postrei. točne.
Kdor hoCs dobro kopiti, raovs t narodno trgovino priti.
in druge slavnosti priporoča se svileni papir, v vseh barvah konfeti, kače, papirne krožnike, razglednice itd. v največji { izbiri. TrgoviEa s papirjem in pisalnimi potrebščinami:: :: VILKO WEI)(L, Maribor, Gornja Gosposka ulica 33.
v veliki zalogi, kakor tudi matrace, divani, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni.
Franc Pletsršsk, Maribor
Koroška cesta št. 10.
S v o j i k svojim!
„CROATIA"
Nova trgovina
Fr. Bureš,
urar, očalar in zlatar
v liariboru Tsgetthoffova cesta 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let.
Vsi popravki se točno in :: hitro izvršijo. ::
edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobod-nega in kr. glav. nesta Zagreba
Preselitev trpine!
Naznanim slavnemu občinstvu, da sem se z mojo trgovino preselil v Poštno ulico št. 8, ter prosim tudi tukaj za cenjeni in mnogobrojni obisk. Z velespoštovanjem
mp9
Maribor, Poštna ulica št. 8.
FELIKS
trgovina z manufakturnim blagom,
,CR0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jako ugodnih pogojih ¿1 nizkih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica ,CR0ATIA' v Trstu, Corno št. 1.
O
Samo
do 1. septembra se zaradi končane sejzije prodaje cela zaloga letnega blaga po čaji dovito znižanih cenah. %
V trgovski hiši
na debelo in drobno
R. Stermecki, Celje.
OO
Narodna gostilna
=== Pri pošti =
nurlbor, Tegethofova oesta 49
priporoča vedBO sveže pivo, Izvrstna domača vina ter mrzle In tople Jedi.
Mar. Meden.
kupnjemo pri
JOŽEFU ULÁGA ? MARIBORU,
Tegethofova cesta štev. 21.
ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni in
sieer za spomlad velika izbir za možke in ženske obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in možko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: :: ::
Tovarna za glinske izdelke
■•■.....—-—	v Račjis =====
izdeluje b parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko xa zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni.
Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kanenarjn A. Blaaer-Ja.
F. Pr&all s mestna lekarna pri c. kr. orlu
Siasn&oi*, Glavni trg štev. 15. pileg mestne hiše.
Kapljice za svinje Toll^ne
Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje Škrat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja
Mestna lekarna F. Prull-jeva poleg mestne hiše.
I SVOJI K SVOjiMi
mirnim
II Glavna zaloga BARTHELNOVEGA apna za poklajo II Razne vrst« travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena
■»>■■»> ■»	■»> ■»> ■» ■»•■»> »>	priporoči
MaHbor f
Sofijin trg *
Narodni dom.
Največji ia nj-
GMDjil tólpri. ar — srebrsise, zlatnine In optii-nli preiset!«. : Naročite eijee-vejil senik kru-plačni.
Maiiufakturiia trgovina
RUDOLF H&VELKA V PTUJU
priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznov-stnega volnenega ter perilnega blaga za ženske, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primerno
nizkih cenah. — postrežba točna in strogo solidna I
|	a Gotova sreča vsem posestnikom
NQ l|YJQ I živali je Palma, ki obvaruje bo-lillllln leznij in ozdravi vsakovrstno per-* MiAAAAl* i nato in štirinogato žival — bolno minil nnial	na prebavilih, krvi ozir. živcih in
je bolezen : drislja, nahod, vnetje, prisad, davica (difterija), revma, protin, krč ozir. bož-jast. Ob Palma se živali naglo pitajo. Zdravim 6—8 krat ceneje nego bolnimi 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v večl) prinese pošt. prosto Palma z navodilom. Spod 4 K naroč. ni povzetja I I. E. WEIXL, žival, živila, Maribor, Zofijin (senenski) trg štev. 3. 229
Za 10 oiir. 20 E denaija, 12 ozir. 25 K Palma; trgovcem ie poseben zaslužek in barveno slikane lepake.
S
je najgotovejše sredstvo, če zbolijo svinje. Do se pristen le
v magdalenski lekarni v Mariboru,
Franc Jožef ova cesta št. 1.	519
Cena steklenice z navodilom 60 vin.
Demefrij Glumas
= kotla? "———-—
3?tw|, 3?oilííaim UÍÍG£&
in ÄS^JSUJEJOS?., Kasaraigrajss© št, IS
priporoča apoätavanim kraetoTaloara kotle in najbolj« krfz§a!sie*2 pri katerih jamči s» dobro is trpežno delo. Sss«sr»'¡rSi.S VKa&e Tnrat& »«-so liti Kap «j su «tari baker, ein"« ia aesiag po naj feo!] ti eeai.
če hočete kako posestvo ali trgoiino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, zemljišče, opekarno, zdravilišče itd. na kraju ali v okolici hitro in diskretno kupiti ali prodati, če iščete hipotekarno posojil ali udeležbo, obrnite se z zaupanjem na naslov: „Erste Realitatenverwaltnng" Dunaj VIII, Albertgasse 30. Strogo reelno, kulantno največje strokovno podjetje prve vrste. Zastopstva v vseh krajih Avstro-Ogrske in sosednih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni. Kdor želi, da ga obišče brezplačno, naj to naznani na zgoraj navedeni naslov. Največji kupčevalski promet med Dunajem in deželo.	658
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Grajski frg št. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen Adler).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/i. Obresti se pripišujejo k kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 43/4%i na vknjižbo sploh po 5%i na vknjižbo in posestvo po B1/,0/,, in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje ua zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne.