»ajvečji v Zdrnienfh drianh. ▼•U* m oolo lato.........164» pot lct4 ••«•••«•«•....,, 9.00 ItHcv Torkodokto..., 74» tvo oalo Uto.. 7 00 | GLAS list slovenskih delavce? v AmerikL The largest Slovenian Dafly in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. OB* 75,000 Readers TKLXTOlf: 9070 OOSTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y-, nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 19S. — 4TEV. 191. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 16, 1920. — PONDELJEK, 16. AVGUSTA, 1920. VOLUME XXVm. — LETNIK XlVm RAZVOJI NA POUS KO-RUSKI FRONTI BOJNA FRONTA SE VEDNO BOLJ PRIBLIŽUJE VR&AVI. — ČRTE POLJAKOV 8F. NAHAJAJO LE ENAJST MILJ OD GLAVNEGA MESTA. — V MESTU JE ČUTI GRMENJE BOLJ&EVI-&KIH TOPOV. — POLJ8KI DELEGATI SO ODPOTOVALI NA KONFERENCO. Varlava, Polj*ka, 14. avgusta. — Bojna fronta *w je pričela polagoma približevati Varšavi. P red no j*- napočilo jutro v soboto zjutraj j« bilo videti tu obzorju severno in sevetovzhodno od mesta blisk«- artilerijskega ognja ter slišati grmenje topov. Prebivalci me^ta so *pl<*zali na strehe najvišjih poslopij ter opazovali boj. Poljaki mirovni driepati, ki se bodo sestali z zastopniki ruskih sovj«*l(iv, da razpravljajo iajirni o premirju iu miru, so odpotovali danes zjutraj v Minsk, kjer se bo vršila konferenca. Koiuumkej, kater«*(ra je izdala danes vlada, priznava, da so se Poljaki š*» nadalje uuibknili proti Varšavi ter trdi, da je bil namen tega umikanja novo grupiranje čet, ki so se umaknile na črto, ležečo nekako enajst milj od glavnega mesta. Se bolj resno kot je napredovanje sovjetnih čet v tej smeri, pa j« aapredovanje Rusov s«*verozapadno od Varšave, kjer prodira nekako dva tisoč mož ru»ke kavalerijc proti Visli. Drsni bok kavalerije, ki sledi pruski meji, jo dobil infanterijska ojačenja Ta infanterija je vzela kmetom konje ter sledi kavalerijski diviziji, ki prodira ob Visli. Poljaki izjavljajo, da ne bodo mogli boljševiki preko Visle niti pod Varšavo niti nad Varšavo. Navada Rusov je bila že skozi dvesto let, da so vedno za i zeli Varšavo z zapadne strani in da se je na tej zapadni fronti od redilo vse potrebno za obrambo mesta. IVla vrsta avtomobilov, ki so odvedli mirovne delegate, je odšla if mesta, ko je napočil dan. Preko meje iztočno od Siedlie bodo prišli nekako ob st-dmili, kjer se bodo sestali z boljševiškimi častniki, ki j.h bodo odvedli ▼ Minsk. - Nekateri med polj>kimi delegati že dve noči niso spali. Konferenca ki je trajala celo noč, je bila zaključena pred odpotovati jem delegatov. Vujaikim izveden«"m delegacije načeljuje general Listovski in mrd civilnimi člani se nahaja tudi Stanislav Grabski, narodni demokrat ič ni voditelj ter Norbert Rarlieki, sooijalistični voditelj. M Dombski, ki napeljuje delegaciji, je znan poljski kmečki voditelj. NOVO GRUPIRANJE SRED N JE-EVROPSKIH DRŽAV ČEHOSLOVAŠKA, RUMUNSKA IN JUGOSLAVIJA SO BAJE SKLENILE DOGOVOR V OBRAMBO PROTI BOLJ&EVIKOM. — ITALIJA PROTI KONFLIKTU Z RUSIJO. — LA&KA VLADA BO V KRATKEM PRZNALA RUSKE SOVJETE. PODIVJANOST Moi j« dal ženi dovoljenj«, da ga kanuja in ona ga j« ubila. — V družbi droga kanaka. Milwaukee, Wis, 13. avgusta. — Mrs. Vivli Brink man, ki je včeraj v nekem tukajinein hotelu umorila avojega mola Johu H. Briukmana, je bila danes glavna priča preiskavi coronerja. Aretirana bila pod obdolžbo umora ter izjavila nato. da ne bo ničesar izpovedala, dokler ne bo cula o avnjih sorodnikih, ki stanujejo v Asburv Park, N. J. M rs. Bhukman- ki je atara 47 l«*t, je uMtrelila svojega moža, ko je hotel stopiti v s v« j o sobo v hotelu. Iz pisem, katera je našla policija* je razvidno, da ata živela zakonsko ločeno in da je bila neka druga ženska vzrok tega odtujenja. Poročena sta bila 24 let ter stanovala v Newarkn- N. J. Imela ata adoptiranega sina. Policija se nahaja baje v posesti nekega pisma Brinkmana, v katerem je Brrnkman baje pred štirimi leti izjavil, da ima njegova žena pravico kaznovati ga v slučaju, da bi ga zalotila v družbi kake tuje ženske. Rekel je nadalje, da ae ne bo pritožil radiii kaznovanja v takem slučaju. NEMŠKI DELAVCI ZADRŽALI VLAKE MARŠAL FOCH IN RUlViUNSKA KRALJICA. FRANCOSKI IN ANGLEŠKI NEVRJETNA SUROVOST . DELAVCI PROTI VOJNI Št>jc avtoraobilisti, med njimi dve ženske, so plesali potem, ko Angleški delavci skušajo dobiti so P°vozili otroka pomoč francos k Al tovarišev, da ZAGONETNA SMRT INTERNAC. ŠPIJONA preprečijo vojno z Rusijo. Trancoci svare ■ strojnici puškami. — Tudi Belgija ne pusti ivoje muncije skozii deželo. London, .Anglija, 1."». avgusta.] Sov jet akcije, ki je bil ustvarjen včeraj v vrstah organizranega dela Anglije, da da povdarka svojemu ultimatu na vlado proti vsa-k: vojni 7. Rusijo, je odposlal \Vil-liama Adamsona načelnika delavske stranke v angleški poslanski 'zbornici v Francijo, da se posve-j tuje tam z voditelji franeoske generalne federacije glede ustvarjenja sličnega sovjeta v Franciji. Vsa znamenja kažejo, da se V Freehold, N. J., je stavil v soboto okrajni sodnik Lawrence pod deset t:soč dolarjev varščine Dr. Altendorf, ki j> tekom vojne deloval kot špijon, je bil baje skrivnostno umorjen v Mehiki. neko Mrs. Mi < it v ter njeno Arthur iz Jersey spremljevalko in dva možka. potem ko sta v petek zvečer v Briel, N. .7., povozili nekega otroka z avtomobilom, katerega je vozila prvoimenovana. Žrtev je bil triletni Washington San Antonio, Texaas, 14. avg. Di. Paul Altendorf, katerega je tekom vojne časopisje pogosto o-menjalo, je bil soglasno s poročili, ki so dospela iz Mehike umorjen na skrivnosten način V četrtek zvečer so ga nekako pet milj južno od ameriške, meje Berlin, Nemčija, 15. avgusta. — Lake, dočim je bila njegova pet u iz nektM,a y,aka y kutmm škodo- \ - yozil y Ztl seda"J' meliiski vladi, slabe volje m poleg tega še lačen V . . .. , , neki gostimi ob glavni eesti. Po- — - -- — 1 -tor. jo sovjetn akcije poročila glede .. ... . ..... . lieija jih je spravila najprej pred ne akcijo angleških delavcev, ki Ist' h,tr° »Ipdjali. Tukajšnje časopisje poroča- da aojMhte% ajo jamstva proti vsakemu I Sosed ^ Sl ^ »pomnil števil-delavei v Ratiobm vstavili vlak s vojnemu kraku proti Itusiji. |ko avtomobila, m policija je vsled francoskimi četami ter ga zapeljali _____• _ . 'tega zamogla kina na stransko progo. Vlaki so bili tudi vstavljeni v treh nadaljnih šlezijskih mestih. municije ali drugega vojnega ma mirovnega sodnika, ki je dal za- angleška vlada Rusiji vojno. A damson ima nalog zaprositi francoske delavce, naj vprizore slične korake. USMRČENJE PREJŠNJEGA GRŠKEGA MINISTRA. Atene, Grška 15. avgusta. — Delavstvo v Evropi ima danes Vest o posktišenem umoru niini- 8LAVČEV PIKNIK. Ker se je zadnji piknik izborno obnesel je sklenilo pevsko društvo SlaVec prirediti še enega in sicer v nedeljo dne 22. avgusta v Schubert (Smithwood) parku torej tam kot zadnjič. Peljite se po Myrtle Ave. tako dolgo, da boste na levi strani opazili napis Schubert Park. Ob vhodu pa zavite na desno, ne pa na levo kot zadnjič. Zabava bo izvrstna. Klobase ae bodo začele kuhati že v zgodnji jutranji uri. Za temeljiito poplak-nitev žejnih grl bo tm\i preskrb-Ijeno. PRED ODLOČILNIM TRENUTKOM. Varšava, Poljska, 13. avgusta. Sovjetne čete so oddaljene dvaj-set milj od Varšave. Odločilna bitka se vrši. V mesto je slišati strašno grmenje topov. Ranjenci ne prihajajo več z bolniškimi vlaki, pač pa pea ali na vozeh. Čaaopisje poroča, da je poljaki ministrski predsednik Vitoa od- brez dvoma vso moč v svojih rokah in vlada, ki ignorira to silo, bc. prišla brez dvoma v velikanske zadrege. DENARNE POŠILJATVE V ISTRO. NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. strskega predsednika Venizelosa v Parizu, je vzbudila tukaj splošno ogoreenje in prišlo je do šte-jvilnih izgredov. Tiskarne opozicijskih listov so bile napadene in |poškodovana je bila tudi hiša prejšnjega ministrskega predsednika Seoloudisa in to kljub vsem --vladnim odredbam. Icrrinjemo denarna ieplačila Veliko opozicijskih voditeljev popolnoma zanesljivo in sedanjim je bilo aretiranih, razmeram primerno tudi hitro poj M. Iragumis, prejšnji grški počeli Iatri, na Goriškem in tndi na slanik v Petrogradu, je bil ustre-Notranjskem, po oeemlju, ki je ljen, ko je skušal njiti neki voja-zaaedeno po italjanaki armadi jški patrulji, ki ga je aretirala. Včeraj amo računali sa pošilja j Razburjene ljudske množice so tve italjanakih lir po aledečik tudi razbile neko gledišče ter dve Tukajšnji mehiški konzul jHXe da bi mislil na to, da je prišel sporočil njegovi tukaj stanujoči (dosti preje domov kot ponavadi, je zahteval večerjo. Njegova že- zoni, da je njen mož "all right" ir da ji ni treba skrbeti zanj. Vsled tega so se pojavili dvomi glede resničnosti poročila, da je bil umorjen. Dr. Paul Allendorf je doma iz Poznanja ter je tekom zadnjih šestih let špioniral najprej v nemški, nato v zavezniški in končno v ameriški službi. Splošno znan je postal predvsem vsled svojih ta-kozvanih razkritij glede vojaškega vežbanja Nemcev v Mehiki, kojega namen je bil vpad v Zdr. države. Pred tremi dnevi se je poročalo, da ga je mehiška vlada kot nevarnega inozemca izgnala i^ dežele, ker je pisal lažnjive čjanke glede razmer v Mehiki. eenah: 60 lir .... $ 3.00 100 lir ____% 5.70 300 lir .... $16.50 500 lir .... $27.50 1000 lir .... $54.00 Vrednost denarju sedaj ni stal na, menja so večkrat nepričako van o; is tega razloga nam ni mo goče podati natančne feeno vna Mi ra£nnamo po eeni istega dno ko nam poslani denar dospo v roko. . Denar naa je poslati najbolj po Domestic Postal Money Ordsr. a» p« How York Bank Draft. friBk Safcsor, tofMU..1 veliki kavarni še predno je poli-c;ja zamogla napraviti red. Zahvalna služba božja se je vršila v glavni katedrali. Službi božji so prisostvovali zastopniki diplomat ičnega zbora. Voditelji opozicije so bili radi-tega aretirani, ker vse kaže, da so bili z zvezi z atentatorji na Venizelosa. Sploano prevladuje mnenje, da je stvar prejšnjega kralja Kon-štantina popolnoma pogorela vsled ponesrečenega napada na ministrskega predsednika. ROJAKI. NAROČAJTE B IVA IDA", NAJVEČJI mivu t m TRGOVINA Z ŽGANJEM. Louisville, Ky., 15. avgusta. — Od 5. maja naprej so odposlali odtukaj povprečno po štiri vagone žganja na dan. Med 5. majem in 26. julijem je o.lš»o odtukaj v celem 160 vagonov žganja ter med 26. julijem in 6. avgostom 30. vagonov. 90 odstotkom zganja je bilo namenjenih za vzhodno mesta. Washington, D. C.* 14. avgusta. — Tekom prvih šestih mesecev tekočega leta se je povečal izvoz španskih rozin v Združene države za več kot tisoč tristo odstotkov. To dejstvo pripisujejo prohibici-ji- Tržni urad poljedelskega departments poroča, da se je do 30. julija tekočega leta uvedlo iz Ma-lage skoraj osemnajst npiljonov funtov rozin, kar presega skopni uvoz rozin iz tega mesta tekom celih sedmih let od 1913 do 1919. na je predlagala, naj počaka, dokler ne pride tudi Bella domov. Rada je namreč videla, da je cela družina večerjala skupaj. Salomon pa je bil slabe volje. Vprašal je, kdo je gospodar v hiši in zakaj ni Belle še domov. Rekel je, da ji bo že pokazal____ Nesreča je hotela, da je prišla Bella precej pozno domov, izmučena od dela in lačna. Tedaj pa je pričel kričati oče Sa lomon. Oba sta se precej časa prepirala, ko je Salomon naenkrat vstal ter se napotil v sosednjo sobo, odkoder se je vrnil z revol- v« rjem v roki. Stopil je pred Belit ter pomeril nanjo. Prva kro-glja je zgrešila cilj, a druga je oprasknila glavo, nakar se je Bella vrgla na tla ter se delala kot da je mrtva. Ko je Salomon to videl, je ob-slal za trenutek poleg ličerk»*, o kateri je domneval, da je mrtva, nakar je nastavil revolver na svo-jf uho ter sprožil,- Padel je mrtev poleg svoje hčerke. Neki sosed, ki je čul strele, je medtem alarmiral polieijo. Poklicani zdravnik je mogel le ugotoviti smrt Plotkina. Policija izjavlja, da je Pio»kin /e v preteklem letu vprizoril poskus samomora. BUB0NSKA KUGA V PARIZU. Pariz, Francija, 14. avgusta. — Kot poročajo listi, so zasledili v Parizu štiri slučaje bubonskf ku- ge- — , Eden obolelih je že umrl. Past*»urov zavod je objavil, da se bubonska kuga ne bo razširila, če se odredi vse potrebne sanitarne odredbe in da je nevarnost razširjenja" te kuge zmanjšana vsled uspešnosti seruma, katerega sedaj uporabljajo pri zdravljenju te bolezni. Zdravljenje s tem serumom je skrčilo smrtne slučaje bubonske kuge na sedem odstotkov. Premisilto dobro, komu boste vročili dnar za poslati v stari kraj ali po za vožnjo listke. , Sedaj živimo v času negotovosti in sloraba, vsak skuis poataB hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in aakoV r* bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju/ V teh časih ae stavijo v denarnem prometa nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim r.eisknienhn začetnikom mogočo izpolniti svojo neutemeljene oblj*« be, je veliko vprašanja. Naie denarne po£l jatve se zadnji čas po novi svesi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zaneo* tjivo isplsčnjejo. Včeraj smo računali sa poiOjatve jugoslovanskih kron po sU* dečih eenah: 300 kron----$4.20 1,000 kron____$ 13.70 400 kron .... $5.60 fi,000 kron .... $ 68.00 I 600 kron .... $7.00 10,000 kron .... $135.00 Vrednost denarju sedaj nI stalna, menja so večkrat nepriča* kovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poalani denar doapO t roko. jo postati najbolj po DnuHo Money Order, aH p« Tnto mak ___ \ CHiAS KAftOBA, 16.. Atg ,J»30 'Glas naaoda* (tLOV K NI AM DAILY? OHM i and PublieKed toy ' _ J* BLOVHHIO PUBLISHING COMPAHT W' corporation) PWANK OAK ft*. LOUIS BENEDIK, TriMUfW PllM mš fl »■—— —» < tka Corporation and Addraaaaa o« A bova Otflclorai . narou«ti a« Manhattan, Naw York City. N. V. •t Cortlanat trmmt "Ql» • Naroda- t (hala vaak dan lavaamftl nodal] In praxnlkov. Za Za Za mu tHa n M lata «*tn i»ta Ua Mat ta A mar tka Za New York xa celo lato M.« aa pol lata as.00 Za Inoxomatvo xa calo lata tl.SO xa pel leta VJBO S3.50 •7.00 03.SO OLAI NARODA (Vole* »f t K« P*odI*> Vanaae >»W > «ay ticcpt Sunday* and Hotldan eabacHatlaa yearly M 00 A#v4rtlMmafit -n mrNmint »m M braa ped ICMMiy Ord* 1 ptaa la oaabnoall m na j>rt«tx*uJ«Jo. I»«nar na] m blaeovoU pottljati r. Prt (prtm^mbl krm}*, naročnikov prosimo, da m nam tudi praji- Ja MvattM* uaanani. da hitreje najdemo naslovnika. m c* ---- OLAI NARODA a*. Sorouqh o* Manhattan. Naw York. N. V. Telephone: Cortland« 2870 Trubli ob Donavi. Poroeilo, d« j*" Francija sklenila * vlado Hortliv-ja dogovor, so-frla>no s kattrim naj bi sv poklalo madžarske čete v boj proti bolj-vikom, tli nr potrjeno, f zunanji minister eehoslovaške republike, Renei, jra je smatral dc sti resnim, da je brzojavil prot*»st pariškemu listu "Matin". — Mi ne strnemo imeti nadaljne i-plošnp vojne v centralni Evropi. — j** rekel. — Politične, moralno, soeijalno in ekonomsko stališče mladih držav tej^fc ne dopusta. Izbira med mirom 111 vojno se ne bo nahajala v rokah Cehov ali pt Francozov. I V bodo rdeče armade napredovale, se bo morala centralna Evropa boriti. Dokler pa se kaj takega nt* bo /godilo, je argument dr Benrsa 7'lrav. Podonavske države si ne morejo privoliti nadaljne vojne, rf je mopo<-e le ena pot, kako izogniti se vojni. Razvente^a pa .e bil plavni n;>men Hotliv-eve administracije ter njegove armade dobiti nazaj ozemlje, katero je izgubila Madžarska na korist Čeho-SIovake, Jugoslavije in Rumunake. Če se bo bold proti Leninu, bo najbrž plačan ? obljubo, javno ali prikrito, da bo <1<>ledanje madžarske vlade skuptua neizpreobr-n.it n li oho/t-\aleev -anj o |rerman>ko inadžarski nadvladi. Pogajanja » takimi ljudmi ->o tako brezkonstna kot nemoralna. da naj Nemčija in Rusija precej skupno vkorakata v Avsfro-Ogrsko, ker bi monarhija po kmala pričakovani smrti starega cesarja itak kmalu razpadla. Nemška in ruska politika bi pa bili rešili sporazumno dve svoji tekoči kardinalni vprašanji: dobili bi brezpogojno potrebno pot v Sredozemsko morje, tu skozi morski ožini (Darda-tele. Op. ur.), tam z zasedbo Trsta — in istočasno bi se rešilo za vse večne čase stoletja >taro balkansko vprašanje". — ''Mirno? Kljub ostri rivaliteti ostalih držav T' — "No, kdo bi se bil upal proti takemu, po obeh najmočnejših kontinentalnih silah ustvarjenemu dejstvu korakati?" — "Je li imel carjev predlog kako nado na uresničenje?" — "Nobene. Moj gospod in cesar je vztrajal na stališču, da je na čelu državnih knezov obljubil avstrijskemu cesarju zvesto o-rožno bratsavo in da v vseh okoliščinah drži svojo besedo". — "Zdi se, kakor da bi "Vi, ekscelenca, osebno rajši videli uresničenje carje-vsega načrta kakor sedanji razvoj stvari". — "lipam, da bodočnost ne bo dokazala, da bi bil za mojo domovino boljši". — Niste li ekscelenca, vplivali na svojega cesarskega gospoda v tem smislu, ker bi se bila po Vašem prepričanju s po carju predlaganem fait accompli zabrnila vojska?" — Gospod pi. Tchirschky je skomignil z ramami: "Potomec sem najstarejšega plemstva iz Marke", je rekel, "vsi moji predniki so živeli in umirali za geslo: Regis voluntas suprema lex. Tudi moje dejanje in nehanje je bilo vedno uravnano po tem, za mene najvišjem geslu". Dopisi Pittsburgh, Pa. C it al sem v listu Glas Naroda št. 1SS vzrok visokih cen. Namenil sem se vam povedati, kako nas varajo časopisi. Najprvo nam pridigajo vzrok nizke produkcije m visoke plače, a pravega vzroka nam ne povedo. Ta pa je: visok dobiček lastnikov podjetij. Vsakemu je znano, kako trosijo denar, vozijo se okoli sveta ter napravi jajo vsake vrste "monkey dinner" in *"dog tea". Vsak ve, da stane to ogromne svote, dostikrat več kot en delavee zasluži celo življenje. Vse to gre iz tega, kar se produeira bodisi na farmi ali pa v tovarni. Ako delavec napravi 10 dolarjev vrednosti, dobi /.a to 2 dolarja, ostalih 8 dolarjev (Sprva se je domnevalo, da je ubitih deset, to je, kolikor jih gre enikrat na vspenjačo.) Žene in otroci so jokali, da je bilo čuti v nebo. Celo najtrdnejši možje so omagali in marsikateri je plakal kot dete ob pogledu na potolčene siromake sodelavee: Nesreča se je pripetila na sledeči način. Maryland Coal Co. Shaft, katerega je od imenovane družbe kupila zloglasna Berwin White Coal Co., je naj-globokejši rov v Pennsvlvaniji; globok je nad 700 čevljev. Dne 9. avgusta ob 4. uri popoldne, ko so se vračali delavci domov iz rova po vspenjači, so na vrhu premikali vozove, naložene s podporami ih pragovi, da jih spuste v rov. Pri Peter Zgaga pa vse to plača. Ako delavee za- premikanju voz je bil zaposlen stavka, dobi a produkt se zvi- j nevešč motorman. Glavno pa je ša za lO^c ali več. Ako delavec,bila navadna kompanijska malo-preveč produeira, se pa tovarna| maruost in požrešuost, ker ni zapre. Ne vpraša se nič, kaj bo imela družba človeka, da bi bil pazil na varnost delavcev. Prvi voz, ki je bil namenjen v rov, je stal ravno pred žrelom rova, ne Svoboda ali suženjstvo? w -« • — Nekoč jr rekel angleški zgodovinar Green, da so dobili Amerikam*! svojo samostojnost, še predno so bili zreli zanjo. Atnerikanct so kupili svojo neodvisnost od Angležev z velikimi žrtvami v krvi in blagu. In ko je bil napravljen poskus, da se uniči Unijo, so Amerikanci i. meeem odbili napad Krvav« bratovska vojna se je vršila, da se reši zvezo držav, da se ohrani našo neodvisnost, kajti deljena dežela bi bila brez vsake moči. Ali bo Amerika ohranila svojo neodvisnost? Ali bo obranila biser, zrn katerega je žrtvovalo na stotisoče patriotov svoje življenje Ali se bo Amerika odpovedala svoji neodvisnosti ter šla drugim hlapčevat t Moč državljanstva naj odloči, katero pot naj uberemo. Demokrati zahtevajo pristop k Ligi narodov brez vsakih pri dr/kov. Evropski diplomati zahtevajo, naj se pridružimo Ligi na rodov z ali brez pridržkov, dokler zamorejo dobiti moč nad nami. Liya narodov ze obstaja. Toda dokler niso Združene crrZave v nji, je brez pomena. Demokrati zahtevajo, da se vmešavamo v evropske zadeve, i katerimi nimamo nič opravka in ga tudi nočemo imeti. Kakorhitro pa pripadamo Litri narodov, ni več nobenega "na zaj". Tako bomo morali plesati kot bodo oni godli. Za evropske dr-iavuike moramo mi po kostanj v ogenj. Evropski državuiLi zahtevajo naš kredit, zahtevajo naš denaij zahtevajo naše vojake, da bi jih gnali v ogenj. Demokrati hočejo, da pristopimo k Ligi, v kateri bi uživali brezupno manjšino. l>emokraticni predsedniški kandidat izjavlja: — Jaz sem zato, da pristopimo k Ligi. Dne 2. novembra bo prišlo to vprašanje na javno glasovanje. Ameriški narod bo odloeil, če bo prost in neodvisen ali če se bo vdi-njal Errop«. 1 V rokah državljanstva leži usoda deiele. Prepozno politiziranje. V "Neoes Wiener Journal" je objavi major Emil Seeliger vsebino razgovora, katerega je imel 10. februarja 1916 s takratnim nem-ftkim veleposlanikom na dunajskem dvoru Tsehirschkim; ta je rekel med drugim: — Moja domovina bi bla lahko vzdrževala svoje mesto pod soln-cem, ne da bi bila pn-lili kapljice krvi: V sedanji vojni niso nobenega vladarja tako n.npačno sodili, kakor so carja, ki je bil v srcu vedno odkritosrčen prijatelj mojega gospoda in cesarja. Ko je Poin-care spomladi 1914 v Revalu vso rusko politiko vpregel v francosko ordre de bataitle, je poslali car svarilo, naj zaviramo protisrbski kurz na Ballhausplat?tt, ker more privesti njegovo nadaljevanje do vojne. In ko je bil namen gotovo preostrega ultimata že takorekoč Btditirsn, koga je poslal ear, ki je z notranjo ne vol jo vlekel franco ski revanini voi, takrat le v dvanajsti uri z najtajnejio misijo v Berlin!" — Qospod pi. Tsrhirsehky me je ostro pogledal, rekoč: 4'Poslal nam j« dobrohotnega Witteja, kateri je ie resno bolan odpotoval tako tajno, da je ostal njefov prihod prikrit tudi najfinejšemu nosu reporterjer. Prišel je z nujnim predlogom. Car je z gotovostjo soda. da bi pomenil nastop monarhije proti Srbiji neizogib-s te *-ax*frjajočo uničevalno vojno med velesilami. radikalno sredstvo, z lačnim delavcem. Vsak gotovo zdaj čita o predsedniških kandidatih. Vsi nam najbolje obetajo. Dra^i rojaki,^ bl bil zavrt' Položen ali kani treba vas je pa svariti, ne hodite P"l>et. Ko je tako nevešč motorna lini ne demokratom in ne re- man Pomikal vozove v bližino publikanom, ker obe stranki tro- rova* Je dau<> znamenje, da je sita ogromne svote za prihodnjo dovolj, mesto da bi motor vstavil, volitev. Oba kandidata sta izbra- <>dPrl na vso tal™ J* treščilo na od kapitalistov. Rojaki, kateri ab 2raven rova st0Ječi ™z ter ga imajo volilno pravico, bi se morali P°1-111110 v rov nasproti ven idoči pokazati jeseni in stopiti za de- vspenjaei. ( Voz je bil naložen s lavskim kandidatom. Ta ne pri- P^Poraiiii ter je vse skupaj zdr-diga anarhije in prelivanja krvi, vel° v rov- Zatem se je še iz dru-auipak pridisa preobrat poštenim voza vsul ves les za prvim in civiliziranim potom. Delavci v vozom. Ko je voz m lesovje letelo Angliji napredujejo brez orožja, 600 ^vljev navzdol in vspenjača zakaj pa bi mi ne tu? Otresti se 100 čevljev navzgor, je zadelo s moramo kapitalistov, a na drug tako skuPaj> da i« predrlo način ne gre, kot izvoliti moramo str*ho 111 P«d vspenjače ter je kongres kakor tudi predsednika, razdrobljen voz s tremi razmesar-kitbo V resnici za napredek delav- iemmi t™**1* Padel popolnoma do stva. Dokler pa tega ne storimo, taK Da so nesrečnike dobili ven, uam pa tudi ni treba boljšega pri- Je I,5ui uro c'asaJ P<*kodo- e ako v at i. Unija bi bila tudi usp»- vam so blh tako da je na, ako bi imela zadaj postavo. bll° le težko PozuaLi-Zato je najprvo treba izbrati in Med ubltlu" nesrečneži je eden izvoliti zmožne kongresnike, Jn,- »Zveneč, naš sobrat društva Sitem pa upamo, da se nam povr- Ilovl Domovine štev. 190 nejo nekdanji časi. Pod takim SNPJ ' Fraiik Kostelic, star 20 vodstvom, kat je American Fede- let- Tl1 žalujoče starLše, ration of Labor, pa ni treba dru- ln brate in dve **tTl- Pogreb se 2ega pričakovati kot iz luže v Je vrsi1 P<>d vodstvom zgoraj .o-blato. Predsednik A. F. of L. je društva. To je bil eden imenovan sedaj od železničarjev največjih pogrebnih sprevodov v "Grand duke". Ljudje nimajo **m kraJu Pennsvlvanije. Poko-več zaupanja v njega, ker ravno Pan Je na katoli^kem pokopališču on je najbolj nasproten, da bi v South Fork^ Pa-vlada prevzeJa industrije. | 0(1 sest,h P<>ne«rečenih sta se Ako to pride med vas, se bom ^ .dva p^reba dne 1U še oglasil pozneje. Pozdravljeni sta' tr,je pa av^lsta' za en^a Z --_- . , - pa mi ni znano, ker so ga odpe- vsa po sirm Ameriki. „ ' ° K lljah na Cresson, Pa. Od ponesrečenih zgoraj je imenovani Slovenec Frank Kostelic. eden Nemec,- dva Slovaka in dva Pri nekam končat lu. — Na program stoji: "FVoš-njaT*. Tenor — Solo. Dve gospodični 'sedita v prvi vrsti. Na oder stopi 'človek. — Vidiš, to je Tenor, pravi prva. — Kje je pa Solo T — se oglasi druga. — Dosedaj ga še ni. Najbrž bo moral Tenor sam peti. * * • — Stric stric, gagni kot gos-jak. — Zakaj pa? — Oče pravi, da bo nam vsem dobro, ko boš ti gagnil. • * - — Dve nevesti imate ob istem času? To pa ni lepo. Saj se boste samo z eno poročili. — Ne, z nobeno. * * * Iz šole. — Torej stol je ednina, kako je pa množina? — Stoli. • — Dobro. Otrok je ednina, kako je pa množina? — Trojčki. * * • Natakar, ki je prinesel gostu zažgana jetra- vpraša: — Ali boste tudi kozarec piva? — Ne. Kdor ima slaba jetra, ne sme piti piva. # * • — Zakaj ste pa izključili Jakoba iz društva? — Zato, ker se je poročil. — Ali je to kakšen vzrok t — Seveda, glas je izgubil. # ♦ * — Včeraj sem kupil uro pri vas-danes sem moral, pa zopet priti. — Ali vam nisem rekel: — Kdor pri meni kupi, zopet pride. * * * Rojaki predno sežete Trostu v roko, preštejte prej svoje prste. * . * — Mama, mama- povej mi kako pravljico. — Le lepo zaspij. Ura je že dve. Vsak čas mora priti oče, jo bo on povedal. • • • Čudno, čudno je kako nalo dobi dandanašnji človek za velik denar. • ♦ • Mi živimo v dobi, priprostosti. Da, značilno je, na kako pripro-ste načine nas znajo izrabljati. Pred kratkim sem bil v kinematografu in videl prohibicijskega predsedniškega kandidata obeša ti perilo. Če bi prišel ta predsedniški kandidat v New York, ter bi mu jaz pokazal par virov pijače* bi naj-hrže nikdar več javno ne razobe-šal svojega perila. » m iugoHlrmmtfika Ustanovljena L 1898 ItainL I^imuta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. PrsdssOnlk: MIHAKLL ROVAlfAflKittBGOB J. POMOTA. Bat TO. M Bok 201, Oonemsagb, Pa. PMpndnd.: LOUIS BALAMT, 1M, Paar ▲ vetrn*. Lorain. O. Tajnih: JOSEPH PlfiHLBB, G BO. H BKOKICB, Wtf, Minnesota. Hlsgsjnlfr oelsplaCantn ■vrtata: LOUIS 008TELL0, Bal Ma. Golo, Or. IOS. T. GBABEK, S4S & H. 6U, Plttsburm, Pa. Diamond, WstfS. lbona&o blabodhh, ■ Ely, Minnesota. JOHN BUPNIK* B. B, Box M* t*. JOH3V PLAUTZ Jr, AB-TtK Afl« lumet, Mick. JOHN MOYBHN, VB4-2D« ITS« Mlnnrsots MATT. POGOBBLOL t W. Chlcsco, m. JOHN OOUtl, Ely, MtnnssoTs ANTHONT MOTZ, M41 Arcoof BL Bo. Chicago, IU. IVAN VABOOA, Blat Natrona Altar, Pa. BUDOLiF PERDAN, 002« Arenn«, Cleveland, Oblo. FRANK SKRABEO, iflM W« 8t, Denver, Cola GREGOR HRE&GAK, 407 a M Arft« Jobnstown, Pa. JsdaotlDo glasilo: "flLia NARODA* ▼ss stvari tlkaJoBs ss uradnih asdev kakor todl denarna podljitat naj ss poAUjajo aa glavnega tajnika Vse prttoCbe naj os poBlJajo na pradssd« alka porotnega odbora. Proftnje aa sprejem novih članov ln sploh vsa sdraty nUka _sprl7 N. Bluff St. šča ženo dve hčerki in sina. Naj Martin Koprina, ki je bil eden to-počiva v miru! , varišev salunarja Vujnoviča, ko Stekel pes je ugriznil oletiic^a so & 1^'lJali pred par dnevi proti Franka Koejančiča, 7725 Osage ' hiraKU in uvozili v cestni jarek, Tersolja, 7iir.i Ave., in Johna Osage Ave. Trije oboroženi banditje s<» vstavili T. Alihaliča. 441:1 St.| Clair Ave., ter mu vzeli uro in 7!najb",j poškodovan Vujnovič, ki dolarjev. Ko so jra oropali, je Mi- ^ ^ v I,ar dnev,h pozdravil, da se je avtumobil prekucnil. Vsi trije s.» bili pot^ktjdovani in pripeljani v bolnišnico sv. -Jožefa v .lo-lietu. Sprva se je sodilo, da je halič pobral za roparji, da jih u-jame, ali kaj je nameraval. Ena kroglja ga je zadt-la v glavo, nakar je padel na tla. Vlomljeno je bilo ponovno v izložbeno okno zlatarske trgovine a Martin ivoprlna pa je shujšal vsak dan in nazadnje jKxllegel. Aurora, HL V sredo 4. avgusta sta bila poročena is, Stefan J. Vertin in i«lč. Frank Černe na 6033 St." Clair 1Mari ,a Stuktl- ženin večlmni Ave. Ropar je prinesel s sebojM'0,,,0/Jli knjigovodja v uradu K. veliko opeko, zaznamovano "De- K- a nevesta pa je hči troit s katero je razbil veliko l>ok- Janeza Stuklja in vnukinja izložbeno okno. Pobral je zlatnine P°k- Težaka. Bilo srečno! v vrednosti $200. toda najbrž je i moral biti prepoden ali je pa sli-j šal koga v bližini, ker tik preti! nosom je pustil zlatnine za več1 kot .f1000 vrednosti. Tatvine in Razne vesti. — Sedem otrok imaš, prijatelj? nost pod ni-Jo To je pa draga reč. — Kakor se vzame. Dekle mi naprimčr ni treba imeti. — Zakaj ne? — Zato, ker k sedmim otrokom nobena ne pride. ropi so kaj pogosti v naši okolici, znamenje, da je policijsko var- Frank Jerman. St. Michael, Pa. Redki so dopisi iz naae našel- Angleža. Deseti, ki se je nahajal bine. Vzrok je temu največ, ker'na vspenjači, rodom Anglež, pa ni veliko Slovencev tukaj. Žal, da čudo ni niti malo poškodovan, moram tem potom poročati ia- S sobratskini pozdravom lostno novieo o eni najstrašnejših nesreč, kar se jih je pripetilo med revnimi delavci v borbi za obstanek. Ker noče Frank Progar. Wampum, Pa. nobeden v javnost, Dne 9. avgusta ob 4.15 popol-'sem se jaz namenil ipar vrstic na-dne so se vračali delavci domov pisati. No, dosti ne bom pisal, ker po dokončanem delu. Nič hudega nisem hodil v visoko šolo, da bi sluteč so se vrstili kot navadi bi! dober pisaitelj in da bi se napo 10 naenkrat na vapenjačo. Kar vadil sukati pero. naenkrat, ko je vspenjača drvela' Kar se tiče dela, ga je še pre-navzgor in je bila okolo 100 če v- več, ali ubogi človek, ki ne mora ljev od tal, prileti z vso silo na- po takih delih potikati ter tako sproti navzdol 600 čevljev globo- trdo delati. In ne samo delati, ko premogarski voz (kara), kar ampak tudi prav pošteno cement povzroči pretresljivi učinek. Ubi-(vase dihati, ker ni druge tovarne, je pet premolarjev, druge težko ne»go cement shop. To bi človek rani in enega smrtno. Ta je umrl še potrpei in premagal, ali go-drugi dan v bolnišnici. 'sp«d boss je tako prijaeen, da kar CTiaor je bil strašni^ in nad vse reče, če nočen tako, pa pojdi, če-pretreaijiv. Ko no ljudje izvedeli tudi narobe zapore, o nesreči, no pridrveli k row in Krivdo se mor« prišteti največ vsaki je hotel videti, če je mož, ljudem, ker ne nočejo zavzemati črte,, am m bršt med seerefeefi. boljše življenje in za potrebno Fantazija je pravi blagoslov. Njeno prokletstvo pa tiči v tem, da ne more človek onega, kar je-pozabiti. • • • Neka dama se je izvanredno lepo zahvaljevala natakarju, ker jo je takf» dobro postregel. Koncem konca, ko že seže v žep, opazi tablo z napisom: Napitnina prepovedana". — Jako mi je žal, — pravi slednjič, — ker je napitnina prepovedana. — Bog vas blagoslovi* gospa, — odvrne natakar — tudi sad v paradižu je bil prepovedan. organizacijo. Ž ali bog je tukaj še dosti takih, ki bi rajši delali štirinajst ur na dan, kakor pa osem ur za isto plačo. Ljudje še sedaj ne morejo razumeti, Kako bi bilo 8-umo delo in kako bi se delalo. Ne kritiziram, ampak obžalujem, da so še tukaj ljudje za luno, ker imajo pred očmi, pa ne spregledajo. Meni ni nič za to, ampak to rečem, dokler bodo ljudje v cerkev po kolenih hodili, ne bo do brega življenja in nobenega delavskega napredka ter še manj si moremo misliti za organizacijo. Tukaj imajo beli belega popa in črni črnega. Ne poznam dosti belega, pa lahko rečem, da je boljši za 99 procent, ker beli ne hodi po drugih potih, on se bolj drži svojega posla in opravlja svoje pode ▼ cerkvi. Črni pa nikdar ne po-n» fay daj. On * okoli pri- T^jj^^MSMflTi ~if^Irin'f'iT Joe Vesel k o iz AVilloughbv je vložil sodno prepoved na sodišču. Zgodilo si* je. vojo izgubljeno credo "Kn^ .Terus, sin Davidov! imel dR nisem ob?Tltn w. aopet prijx'ljal v naroeje svete Ah, ah, ah! Ali je to mogoče t Ali r.3j ob£utiti je mora, m . rerkv«. j se je velxki sveti Peter zlagal?... ^ni tovariš Videli boste sedaj, kako ga je Saj vendar nisem slišal peti pete- Sfl( njl maris- Hog uslišal. Neko nedeljo, po sv. evangeliju, gospod Martin stopi na prižnico. sem zadobil očesno vnetje. Moral sem v bolnico. Nisem šel rad proč, ker privadil sem se. akoravno nabil sem zdrav in Lenariti, kot so Dragi bratje, je dejal, verujte ini, ako hočete; preteklo noč sem bil jaz, ubogi grešnik, pred rajskimi vrati! Potrkal sem. Svet,i Peter mi odpre. . "A, to stf vi, dobri gospod Martin!' me je nagovoril. ''Kaj pa vas je zanettlo semkaj? S čim vam morem poslužiti!" "Lepi sveti Peter, vi, ki držite v rokah ključe in.knjigo, ali bi uii mogli povedati — če nisem preveč radovedt-n — koliko imate Kukunjancauov v paradižu"" "Kako bi vam to mogel odreči, gospod Martin; kar sedite, pa bova skupaj pogledala to stvar." in »veti Peter vzame debelo! knjigo, jo odpre ter natakne svoje očali. "Poglejmo torej: Kukunjan, »te rekli. Ku... Ku... Kukunjan. imamo ga, Kukunjan! Dragi moj gospod Martin, ta stran je čisto bela. Niti ene diaše..." "Kako! Nobetinga izmed Kukunjan«-ano v ni tukaj. Nobenega? To ni mogoče! Poglejte bolje!" "Nolienega, častiti gospod. Poglejte sami, če že nuslite, da se Malim." Strašno! Tolkel aetn z nogami ob tla in s sklenjenimi rokami prosil usmiljenja. Tedaj pa mi reče »v. Peter: lina. Ah, mi nesrečniki! Kako naj Ma^evaIi so ,,a VReh stra" SI upam jaz v paradiž, akt. ne bo}?**11; ^ikrajiali Mas tudi P" tamkaj mojih Kukunjančanav?",^4^1- I^e^'ti in posedati nismo " P'»sluia si nisem opekel mar se! Tortijazda, ki je nekoč, ko v,, dva moza za en vagon, ki morn. •uh.-oiu: .......i..i..... . • . -,ule srečal,, nosečega k bolniku ra biti napolnjen do petih popol- Hoga, mirno in o<šabno nadaljeval'dne. To je pa naju zdelalo do svojo pot s klobukom na glavi in'skrajnosti. Ko smo šli domov; sva s pipo v ustih, kakor da bi bil' srečal navadnega psa. In Kuloja z Žito in Jakoba in Petra in Tončko... se jedva premikala in bolelo je vse. Meseca julija 1915 je prišel zopet vojni načelnik k nam v taborišče z vprašanjem, kdo gre prostovoljno na Kavkaz na poljedel- li j i - j V stvo. Oglasili so se do malega vsi. odprtem peklu pred seboj: eden ^ . , ° . . „ „ f . . i.(1- t j - ■ ^ .Ostalo nas je se dO tnoz, t. j. 4 Mojega očeta, drugi svojo mater,' ^ * Razburjeni in bledi od strahu so za valih tuli poslušalci, videč tretji zopet babico ali sestro... ,S!ovenci in omenjeni "Vi dobro veste, dragi bratje" I'°*lteli> druS' so bili Nemci, torej i e je "z eb lcT * "da' je P°vzel ^P^ ^o^>od Martin; 5 Prijateljev, kateri smo medse- so se mi posta- vi dubro ve4ite m «utite' to ne boJno dellh dobro in slabo- V ta' more dalje trajati. Moji skrbi so'hor'««"" nas je tedaj ostalo malo, rumunski to m \ ;usa krivda, in uavseza<] nje, vat«., KukuujaiičaJii se gotovo »edaj «*istjjo v vieah." "Ah, prtMttin va«. veliki sveti Peter, oiuogiN-ite mi, da jih vsaj vidim ter malo potolažim!" "Draige volje, moj prijatelj! t'akajte, nadenite hitro te-le san-«lale, ker |n»tje tukaj ni«o najbo-lji... Tako, dtfttno... S«»daj pa »topajte uaravnoNt. Vidite tam d<4i, na kraju, ovinek? Tamkaj b«M^e naMli ».rebrna vrata, vsa o-kovana » črnimi kriAei... na -do otlprii. Tako! Ht*lite »iravi in la jaz sem začel n diti in hoditi. Kakima giMija! Obh» \ me kurja pok, samo če na to p AUlim. Cte ka stezica, |«dna tmjev, svetlika- T jočih se karfunkijev in sikajočih kač, je vodila k srebrnim vratom. Tok. tok! *'Kdo trka!" me vpraša hripav in boleaten glas. "Kukunjanski iupnik!" "KakšmT" "Kukunjanski!" "4 A, tako!... Vstopite P' Vstopil nem. Velik lep angelj s tfftmnli krili kot noč in svetlosi-jajno obleko kot dan, s diamantni« ključem, visečim ob pasu. je P«a< krakra... v veliko knjigo, večjo nego je bila Petrova. etu smrdljivem in ogoreJem -zraku. Zaslišal sem strešno kriča-»j**. jokanje, vzdihovanje, rjovenje in preklinjanje. "No, ali inisliš vstO|»iti ali ne?" careuči na»l menoj rt.gat vrag. sptidbodtvši me s svojimi burk-Ijami. "Jaz! Ne. jaz ne l*>m vstopil. Prijatelj sem božji." 4'Ti, prijatelj l»»»žji? No, svinja garava, kaj pa tedaj delaš tukaj?" "Jaz prihajam... Oh. ne govorite mj o tem. ker se ne morem več držati na nmgali; prihajam... prihajam od daleč... in ponižno vas hočem vprašati, ali... ali nimate slučajno— koga izmed naših Kirku 1 jananov tukaj..." "A. ogenj božji! Kaj se vendar delaš tako neumnega, kakor da ne bi vedel, da je ves Kukunjan tukaj? ("akaj, grda vrata, le poglej in vitlel boš. kako se godi pri nas slavnim Kukunjančanom___" • . * In videl sem sredi st rasnega ognjenega vrtinca: Dolgega Kok-Galina — saj ste ga vsi poznali, dragi bratje, — Rok-<;alina. ki se je tolikokrat opijanil in tako po^ostoma otre-sal krilo svoji ubogi Klari. In videl sem Katico... to mlado gotiko... * visoko povzdignje-. nosom... ki je sama spala ns \ tTawaPrmv in ^j skednja... saj se Se opominjate, tukaj? rmto končno an dragi moji!... Toda nadaljujmo, . . I preveč sem rekel o njej. J^P1 i botH bi «s-j Videl »m Porfurfa, ki j« .tiskal r~tl ~ C*,.?1*" ***** rado- ^je a olivami svojega soseda Ju veoeu — koliko j« tukuujanca izročene vaše duše in jaz hočem, ja-i vas moram rešiti »prepada,, v katerega boste vi vsak čas strmoglavili. Jutri začnem z delom, niti dneva pozneje kot jutri. Glejte, kako se mislim tega lotiti! Da bo mcgoče vse dobro izvršiti, je potreben gotov red. Sli boste vsi po vrsti, kakor v Žonkjeru. kadar plešejo. Jutri, v pondeljek, bom izpovedal dedce in babic?. To bo hitro gotovo. V torek otroke. Tudi to ni nič. V sredo fante in dekleta. To ba moglo trajati malo dalje. V četrtek može. Tudi to bomo kratko napravili. V petek žene. Rekel jim bom: Samo največje grenel V soboto mlinarja! Mislim, da en dan ne bo preveč za njt%ra. Tn če bomo v nedeljo končali, bomo vsi skupaj zelo srečni. Glejte, dragi otroci, kadar je iito dozorelo, ga je treba požeti; kadar je vino načeto, ga je treba izpiti. Mnogo je tukaj zamazanega perila, sedaj gre za to,-da ga operetno, in sicer dobro operetno! In k temu delu vam želim milosti bo^je. Amen!" # • • Kakor rečeno, tako storjeno. Perilo je bilo že namočeno. Od te velepometnbae nedelje naprej se je širil vonj kukunjan-skih čednosti deset milj na okoli. In dobremu pastirju Martinu, ki je bil sedaj ves srečen in dobre volje, se je predsinočnjim sanjalo, da ae je dvigal v spremstvu arvo-jih ovac v sijajni procesiji sredi gorečih sveč, v oblaku dišečega kadila in v zboru otrok, ki so pre- dclgočasno je postalo in zahotelo se nam je drugam. Nekega dne pride zopet vojni, načelnik z naznanilom, da moramo brezpogojne vsi na delo v neko tovarno za sladkor. Sli smo, ker obetala se ram je razna ugodnost. Po 3-dnevni vožnji smo dospeli v omenjeno tovarno, mesto Alapajevsk. kjer smo bili takoj razočarani, ker to ni bila tovorna za sladkor, marveč velikanska tovarna za vlivanje železa. Obstrmeli smo, ker vedeli smo, da* smo prekanjeni, da nas čaka težko delo/ Tnkaj smo dobili vse potrebno, obleko, obutev, perilo, sploh česar smo rabili. Dobili smo dobro menažo — bel kruh, da, tudi tobak. Tovarna je obsega 1 in pol kvadrat, kilometra. Izdelovali so železo — jeklo in razne pločevine, predvsem pa vse potrebščine za vojno. Tu so delali Rusi in vsled vojne je nastalo pomanjkanje delavnih moči, kar so nadome stili z ujetniki. Prvo jutro, ko smo vstali, so nas zbrali po narodnosti na dvorišču. Pričelo se je odkazovati delo. Obrtniki skupaj, ostali k raznim pomožnim delom. Poslednja partija, 40 mož, se dodeli k topil-nim pečem. Poleg mene je stal moj tovariš učitelj in me vprašal, kam gremo na delo. Ko je čnl, da gremo k pečem, me je otožno pogledal, začel zdihovati, in prosil me, naj stopim k Rusu s prošnjo, da nama da kako drugo lažje delo. Ko Rus najn oblastno premeri in reče: "Avstrijska, skoro naučit se budet, stopaj!" Šli smo k -|fcožje*a j Gleja , „ » .1 G,ei**» to i« povest o kukunjan* V »del sem Barbo, nabiralko skem župniku, Ukana, fakor ni ki ^ P°lne P«e*» jo je pripovedoval veliki klati- Ku- pn vezačih. da čim preje nabere'vitez Rnmanij. ki pa jo je imi «U- od enega svojih dobrih tov*. \ idel sem mojstra Grapazijs^ ki rifev 4 14 Tie Deum", po svetli cesti P®**®- ^ dovafeli k pečem s vozički rado, ostali smo metali rado ▼ peči. Nosili smo debela za pa jelka in borovec. Tu se seka drevo za kurjavo v omenjeno tovarno. Sleherni del gozda ima svoj koijtor, Štiri velike barake in barako — po rnski nazva-nc banjo, kjer se vsak enkrat na teden koplje. Vsi ti kontori so podrejeni glav nemu kontoru-ravnateljstvu, kjer je tovarna, in istemu se podošije vsakega 15. in 1. v mesecu vse tabele — delo in račune. Prišli smo. bilo nas je 60. Nastanili smo se v barake, kjer smo dobili žage in sekire — a tope. Teh 60 mož je razdeljeno v partije 7 do 10 mož skupaj. Teren.... bil je sama ravan z gosto šumo, hiš nikjer, videl sem samo gozd in nebo. Divjačine je bilo mnogo. Brusili smo topore in drugi dan zjutraj šli na delo. Moja partija je bila strokovnjaško izbrana, tiskar, slaščičar, restavra ter, mlinar in dva poljedelca. Ta vrla naša skupina je začela z re zenjem visoke jelke. Spogledovali smo se — in se posvetovali s smehom, kdo bo začel in kaj. Korajž-no sta začela kmeta. Rezanje meni ni šlo. Najraje sem obsekoval drevo ali klal drva. Pri delu nas je stražil kak invalid ali star ko-zak. Tu sem delal do Božiča leta 1915. Istočasno je služil v konto-ru tudi Slovenec-Tržačan in tehnik po poklicu — bil je v rezervi praporščak. Bil je z menoj ujet. Imel je to udobnost, da je prišel v pisarno,, ker je znal rnsko. On je obiskoval ruski kružok doma v Trstu. Ta me je priporočil ravnatelju, da sem dobil službo kuharja ujetnikov za 10 mož. Za časa lečenja v bolnici, sem imel-kot moji tovariši, dobiti še piačo iz tovarne. Prosili smo dovoljenja za v mesto. Ko smo prejeli plačo, smo nakupili vsega potrebnega. Od železniške proge pa do naše lesoseke je bilo 16 kilometrov. Bilo je konec septembra; tjagrede je bila lepa, suha pot, a nazaj grede, je zapadel prvi sneg. kateri nam je zbrisal vsako sled ac našega cilja. Hodili smo kake 4 km., kjer sem jaz prvi obstal rekoč, da na5a pot ni prava. Šli smo nazaj do proge, in krenili malo višje. Bilo je ob štirih popoldne. Solnce je šlo k zatonu in mi smo stali nevedoč, kam in kako. Pot ni bila prava. Tovariša, t. j. tovarniški steklar in restavrater sta krenila svojo pot in jaz z 20-letnim tiskarjem svojo. Šla sva počasi. Postslo mi je dolgočasno, ker moj tovariš je neprestano zdi-hoval, da pridejo volkovi in najn požro. Jaz sem ga tolažil, da ae ni treba bati, akoravno ostaneva v gozdu. Ker je drv mnogo in d račja, si narediva grmado od dveh strani, tako sva gotovo zavarovana. V sredi teh grmad bova ležala, eden bo čnl, stražil, drogi bo počival, tako se bova vrsti- ROCHAMBEAU LAFAYETTE .. steklena očala, velike usnjate ro- la. Natrgala sva smrekovih vej in kaviee in opanke z lesenimi pod-'na teh ležala, imela pa seboj Čaj-plati Vročina Je bila neznosna, jnik, kot je obiraj pri viakem Rabili vedno, komaj su, kadar potuje. Kuhala sva ee-»tiMUli, da seje peč zaprla, [lo aoe čaj. Ker ni ttflo vode, m N62 je MU dol* Ameriški TMeči Križ je prejel od urada ehieaškega Jugoslav Reliefa sledeče naznanilo: Jugoslav Relief — fhieaeo — obvešča s tem svoje prijatelje in druge bolj i uteres i rane o ^jca iu tako ^ je zaprl, ce ga bo se, ga bom en- . Isprunili so ga. He, boss, — je vpil neki hotelir za gostom, ki je hitel na postajo. — Izgubili ste denarnico. Allright, — je rekel gost, ne da bi se ustavil, — je ne rabim več. krat v rit bacnil!" Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo Zidarja na 2 dni strogega zapora. Žepni tatovi na delu. Na Vodnikovem trgu v Ljubljani so ukradli žepni tatovi Mariji Interšek z Velikega Stradona denarnieo, v kateri je bilo 36 K denarja in pralni list. firme Reich. Kiča Kovačeva, pila, nič plačala. Dne 16. julija se je pripeljal v Ljubljano približno 26—28 let star moški, srednje postave, o-kroglega obraza, popolnoma obrit in zelo zgovoren. Prišel je v Ljubljano in naznanjl policiji, da mu je bila ukradena med vožnjo v Ljubljano prtljaga. Nato se je nastanil v hotelu pri Slonu pod imenom Niko Aleksič, veletrgovec v Bel gradu. Pri Slonu je stanoval od 16. do 23. julija. V hotelu Tnion je bila ukradena 22. julija trgovcu ttihardu Lafaireju 2000 kron vredna ura, katero je pozneje prodajal Aleksič okoli. Pred r.tavil se je v Ljubljani tudi več zelo uglednim rodbinam, katere je prosil za podporo. Gospe j Golije- vi je rekel, da ga je poslala gospa dr. Tavčarjeva k njej; medtem ko je šla gospa po denar, je ukradel uro. Pri Slonu je opeha ril portirja in natakarja za večje svote denarja, nato pa izginil iz Ljubljane, ker so mu postala tla prevroča. Ker smo te le fante enkrat miloefc-no sodili, so pa ili čez en teden zopet krast! je rekel nadsvetnik Vedernjak, ko se je pričela razprava pred deželno sodnijo v Ljubljani proti ivanu Kokalju, Alojziju Kokalju, Matevžu Rusu in Albinu Taborju, ker so 2. aprila t. 1. v Zagorju lili radi i purana, dve kokeči in enega petelina. Do polnoči so v raz nih gostilnah spili do 10 litrov vina, nato sta pa Albin Tabor in Alojzij Kokalj zlezla v farovnki hlev, kjer so pokradli enega purana, dve kokoši in enega petelina, katere so ne tisto noč kuhali, kar je pa še ostalo, so skrili v neki vodnjak. Alojzij Kokalj je pa nekaj dni pozneje ponteno pretepel Leopoldino Razboršek iz Toplic. Župnik je bil oškodovan za 810 K. V družbi navedenih fantov je bil tudi Anton Tavfer, ki pa je 'zdaj vojak nekje v Srbiji Sodišče je prisodilo Ivanu Kokalju 8, Alojziju Kokalju 8, Matevžu Rusu 6 in Albinu Taborju 7 mesecev težke ječe. v Ljubljani Dne 20. julija je barval na Starem trgu it. 14 kleparski mojster J. R. žlebove. K«1 ni zaprl hod nika, kakor je to predpisano, je kapljala barva na eento in je one-slažila več pasamtov obleke. V Postojni so Italjani internirali hotelirja Paternontra in njegovega sina. Oba rta žrtev laškega naailrtva že drugič. Lep vzrok. — Zakaj pa pustite svojega otroka spati v tako visoki postelji* — Da čujeva, kadar pade s postelje. Moj mož in jaz imava namreč zelo trdno spanje. Is iole. Neki zelo 'metodični učitelj je imel navado staviti v nedeljski šoli vprašanja po čisto določenem redu. Razred je bil vedno porazdeljen v istem redu in učitelj je pričel vpraševati: — Kdo te je ustvaril T Deček na čelu razreda je odgovoril: — Bog. Nato je rekel učitelj naslednjemu dečku: — Kdo je bil prvi Človek: Deček je odgovoril: — Adam. Neke nedelje pa je bil prvi deček odsoten in vsled tega je prišel na vrsto drugi deček: Kot ponavadi je pričel učitelj z vprašanjem: — Kdo te je ustvaril t Deček je odgovoril: — Adam. — Ne, — je rekel učitelj, — Bog te je ustvaril. — Mislim, da stvar ni taka, — je Tekel deček, — kajti deček, katerega je ustvaril Bog, je ostal danes doma. Kemija t Svetem pismu. — Ko se je Lotova žena ozrla nazaj, — je rekla učiteljica v nedeljski" šoli, — kaj se je zgodilo z tjo f ' • — Izpremenjena je bila v soho iz sodijevega klorida (znanstveno ime za sol.) Znamenje časov. —Pravzaprav sem hotel letos s celo družino v kopališče, a denar, lci sem ga pripravil, je zadostoval le za plavalno obleko moje iene. Gospodarske črtice o Jugoslaviji "Commerce Reports'*, službeno glasilo od United States Department of Commerce, prinaša slede če zapiske, sestavljene od Near East Division, Bureau of Foreign and Domestic Commerce. ▼ Črnigori V Danilovgrad je bilo poslano materijala za 500 parov čevljev, iz katerega bodo gojenci sirotiača Ameriškega Rdečega Križa izdelali čeri je za 93 otrok, ki se nahajajo ▼ tem sirotišČn, kakor tndi za 100 otrok, ki pohajajo šolo Rde čega Križa ▼ Podgorici. Šola, ki je je ustanovil naraščaj Ameri-ikega Rdečega Krila (Junior Red Cmes t Danilovgradu, je prva iola t Crnigori. Začelo se • psljidslakimi tečaji in is starega knjft 22 centov funt. Boksa 60 fnntOT . $11.00 Ponsbne oene na veUko. ! BALKAN IMPORTING CO •169 Cherry Street Hew York, H. T. Z naročilom pošljite S3, v naprej COLUMBIA OD $30.00 — 1300.00 — VELIKA ZALOGA — PLOŠČ V VSEH JEZI- GRAMOFONE ■SSttS:"- VICTOR IAVMSEK, 331 Green St., CQNEMAU9H, PA. Dr- Koler 638 Pena Ave. kVNUC n*«« l ....L p. rmsomrga, rt. Dr. Katar Ja naj Star«JM Slovana* zdravnik. Itaeit-Uat t Ftttebunrbu. ki Ima SS-UtOO prmkao ▼ ad revije nJu vsak modklfc Lulaanl- ZMtraptJcBja kr vl sdrsvt s zla •orltem «0«. ki n Ja tarnal Sr. prof Erlich. Ča Imata mosolja sil maaiir- Cke po teleau v grlu. izpadanje Ima bolečin« t kosteV rHdlta la tadstO vam bom kri. Na SakaJta. kar ta bo lesen aa nalaza. Vaa moška botaraal ■Srsvlm po krmj*a.nl metodi, kakor hitro opašite da vam pranebuja sdraria, aa Čakaj t«, temvefi urldite ln Jam vam aa boa supet povrnil. Hydrosela kil vodno kilo oodravtv v IC. un_j in alcar L.ras oparadja. Bolesti ncahurja. ki povsrotajo bo letne v krilu ln hrbtu ln v«aaik tudi pri puttanju voda. ozdravim ■ goto-v ca t Jo. Revma tisam, trsa n J«. boUPfcM S tekllne. arbe^lca. »krofi« In drum kotne bolesnl. ki nastanejo vsled nadete krvi. ozdravim v kratka« nI pntrebno letati. ITradne ure: vaak dan od t. ura zjutraj do I. zvečer: v petkih od I. zjutraj d * K. o>j|M>ldns'. ob nadaUab zjutraj do L popoldne. Najstarejši dnevnik v in največji slov. Združ državah "GLAS NARODA" Ja S. KaJJJa ) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. STANE: Za vse leto -za pol leta za mesto New York za vse leto Najmodernejše vrejena TISKARNA Vabila, okrožnice, koverte, pisemski itd. Točno in ihTnajnižjih cenah. plakati, papir Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Strut. Ni« York City. *. fcH