Štev. 91.
Izhaja i/sak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144*— za pol leta K 72*—
V Ljubljani, sobota, 23. aprila 192L
PoStnlna plačana v gotovini.
Leto I.
Orednlitra in uprsvnRtve v Ko. pilarjev! ulici Štev. 6 — Telefon uredništva Stev. 50 — Telefon «= upramlštvo Stev. 320 oso
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K 10*- IMELAVSICI UST
POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN.
OdpaiCend ft-seci a tfeoSsh sprsliJl tsszaf.
Saba olažffi ts.vsa dni brezposelnosti.
Ljubljana, 23. aprila. Včeraj se je v Vev- ! lavce nazaj. Zastopnik Jugoslovanske strokov-
čah vršila obravnava na licu mesta radi odpusta delavcev. Končala se je uspešno. Potem ko je poročal zastopnik tovarne in sprejel informacije zastopnik social, skrbstva in navzoči delavski zastopniki, je prekinil uvodno razpravljanje zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze s predlogom, da se ustavimo kar pri glavni točki, za katero gre, in ta je, da šprejme podjetje vse odpuščene delavce nazaj. Dosegel se je — po odločni izjavi zastopnika Jugoslovanske strokovne zveze, da je sicer primoram zapustiti obravnavo — popoln sporazum. Podjetje sprejme vse odpuščene de-
ne zveze je nato nadalje opomnil, da je storila Jugoslovanska strokovna zveza več kot svojo dolžnost, ko je posredovala, da debi podjetje izredna naročila. Nato je ravnatelj tovarne pristal na zahtevo Jugoslovanske strokovne zveze, da dobe delavci tudi plačo za tiste dni, ko so bili brez dela. Kar bo znašalo čez 50.000 kron, bo ravnateljstvo zaprosilo za dovoljenje upravnega sveta. — Jugoslovansko strokovno zvezo je zastopal glavni tajnik tov. Komljanec. Razpravo je vodil zastopnik socialnega skrbstva dr. Mrak. Navzoča sta bila tudi gg. Bartulovič in Mihevc.
UeHEnsten ddaoakl shod.
Iz mestnega gospndzrsitja JJI.
Volivcem v premisi®!*!
Mestna ubožnica je tista hiša v Ljubljani, ki naj bi ubogim in onemoglim revežem v Ljubljani na stara leta lajšala trpljenje. Ta hiša doleti mogoče še marsikoga, ki danes v mlajših letih ne misli nanjo. Ne sme pa biti vseeno, kako se godi nesrečnežem, ki stanujejo v tej hiši. Mestno liberalno gospodarstvo je odgovorno za usodo mestnih ubogih v tej hiši, iz katere so med vo:sko nesli skoro vsak dan po enega reveža na pokopališče. Glad in pomanjkanje je uničevalo ta nesrečna bitja, katerih mnogo je delalo vse življenje pošteno in zvesto. Na račun zdravja in življenja teh 'ibogih pa so se redili posamezni parasiti.
Ubožnica na Karlovški cesti že po svoji zunanjosti daje sliko zapuščenosti in bede, ki gospodari v njej. A nova jubilejna ubožnica v Vodmatu je po svoji lepi zunanjosti pobeljen grob. Tudi tu so ubogi star-ci in starke ob vojni hrani ugašali drug za drugim. Tudi smrtno bolnim in umirajočim slavna mestna občina ni bila v staniu preskrbeti vsaj skodelico juhe ali mleka, am-pak so jim nosili fižol in kislo zelje kakor vsem drugim. Ako so se ubogim starkam, ki so že mesece ležale v postelji in bile tik pred smrtjo, v njihovi zapuščenosti zaredile uši, jih je strežno osobje strašno zmerjalo. Ob smrtni uri stoje ubožci pač drug drugemu ob strani, toda na splošno je ubožec ob smrti žalostno zapuščen in zlasti ponoči ugasne nekateri, ne da bi bil kdo priča njegovega smrtnega boja, ne da bi mu kdo prižgal svečo. Osebno strežnemu osobju nočemo ničesar očitati; premalo ga je in je preobloženo z delom. Toda dolžnost občinskega sveta bi bila, da na človeka dostojnejši način poskrbi za svoje reveže. Svoj čas je magistrat pošiljal svoje ljudi po Evropi študirat razne sisteme za oskrbovanje revežev, a uspehi teh študij so gori opisane razmere v obeh ljubljanskih mestnih ubožnicah. Liberalni magnat pač nima srca za reveža, od. katerega ne more pričakovati več nobene koristi. — Mestne reveže bo treba drugače preskrbeti, nego se jo godilo doslej. Toda za to je treba, da pride o v mestni svet ljudje, ki imajo živo socialno zavest. Da te liberalci nimajo, kriče razmere v ljubljanskih ubožnicah. Pomislite na meštno ubožnico, preden oddaste svoj glas!
Mestna razsvetljava. Kako slabo je razsvetljena Ljubljana, posebno ob periferiji mesta, lahko razvidi vsak volilec vsled obilnih interpelacij SLS pri občinskih sejah. Ni bilo skoraj seje, da bi se ne grajala ta malomarnost nedelavne liberalne stranke, ki pozna občinstvo le ob času volitve, drugače se pa ne zmeni zanje.
Liberalci vedno koledvajo, da elektrarna ne izvaja dovolj električnega toka, vsled tega ne morejo prošenj, ki jih imajo ogromno, upoštevati in izvršiti. Za magi-stratne prostore pa, kjer ima liberalna klika svoje politične shode, imajo vedno dovolj razsvetljave na račun davkoplačevalcev. Nove vpeljave se vršijo tudi še vedno, pa le tistim, ki trobijo v njihov rog, drugim občanom pa odrekajo vpeljavo elektrike, posebno za stare hiše. Kavarne in razne beznice so vedno razsvetljene, največkrat brez potrebe, da se verižniki kratkočasijo, za dostojne posestnike jim pa vedno primanjkuje toka. Vsi ...	..4, ki ste
prosili za vpeljavo elektrike, pokažite tej gospodi na dan volitve, da se ne daste več za nos voditi in volite može SLS, katera j edina bo storila vse, da se ta nedostatek odstrani.
Hodniki. Hodniki so tako zanemarjeni, da bi si človek kmalu noge polomil, posebno na Starem trgu in v Florijanski ulici. Obrežje ob Ljubljanici je vse razkopano, vsak korak kaže, da je gospodarila liberalna večina v ljubljanski občini. Se je li za olepšavo mesta kaj storilo? Nič. — Olepševalni odsek je spal celih deset let spanje pravičnega.
Kje so moderne pralnice? Ljubljansko občinstvo ni tako premožno, da bi svoje perilo moglo dajati pericam in pere samo. Na Ljubljanici so pranje hoteli odpraviti. K e naj pere ubožnejše ljudstvo? Ali misli liberalna gospoda, da revnejši sloji ne smejo biti čedni in oprani? Pralnica, ki jo je zgradila mestna občina, ne odgovarja zahtevam časa.
Mestna zemljišča. Mestna zemljišča je mestna liberalna gospoda oddajala svoji žlahti skoraj zastonj. Športni klub je v trnovskem okrau skoro zastonj, na škodo ribičev, ki so dotični svet uporabljali za sušenje mrež. SLS se je proti tej krivici pritožila, a žal je tudi deželna vlada pod vodstvom dr. Žerjava potrdila krivični sklep liberalnega občinskega sveta, češ da je Športni klub potreben posebno za dija-štvo. Znano je pa vsakemu Trnovčanu, da v ta Športni klub nima drug dostopa, kakor samo frakarji. Trnovčani in ribiči, sedaj je čas, da daste svojim izkoriščevalcem slovo za vedno in volite može, ki bodo tudi za vas kaj storili.
Ljubljanske žene in gospodinje, ki so med vojsko morale okušati vse bridkosti mestne aprovizacije, naj povedo svojim možem: S stranko JDS, ki je med vojsko tako postopala z nami, ne bo volil noben I pravi mož in družinski oče!
Ljubljana, 23, aprila. Včeraj zvečer se je vršil v Ljudskem domu ogromno obiskan shod tobačnega delavstva in vpokojencev, Na shodu so goverili: Ana Simončiče-va, tov. Kremžar, tov, K o m l a n c , tov. C v i k e l j in tov. Kogej. Shod je sprejel ob gromovitem odobravanju sledeče resolucije;
1.	Vpokojenci in vpokojenke, kakor tudi aktivno delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani, zbrani po številu do 2000 na protestnem shedu v veliki dvorani Ljudskega doma dne 23. aprila t. 1, najodročnejše in najslovesnejše protestirajo proti nameri, s katero bi se morebiti imeli že itak skromni pokojninski prispevki tobačnih vpokojencev zmanjšati.
Merodajne oblasti se prosijo, da morebitnih izprememb v izplačevanju pokojnine ne priporočajo in ne sklepajo brez vednosti in soodločevanja organizacije vpokojencev in aktivnega delavstva, ki je Jugoslovanska strokovna zveza. O zadevah, ki tičejo njegovih življenjskih interesov, hoče delavstvo soodločevati.
Aktivno delavstvo tobačne tovarne it« javlja h gorenji nameri, da bo interese ift pravice svojih že vpokojenih tovarišev in tovarišic branilo kot svoje z vsemi sred« stvi, ki so mu na razpolago.
Obenem delavstvo enodušno pro* testira proti temu, da bi se hotela delavna doba razširiti do 40. leta, ter zahteva, da se skrajša na 39 let.
2. Aktivno tobačno delavstvo zahteva, da se jih takoj prizna za državne nastav-Ijence, Vpokojenci pa zahtevajo, da se njih priznanje kot državni vpokojenci obdrži,
3. Osemurni delavnik se brani z vso odločnostjo. Kjer je že vpeljan 10 urni delavnik, naj se ukine in zopet vpelje osemurni delavnik. Posebno zahtevamo, da se že vpeljani deseturni delavnik v nekaterih krajih za trgovski naslavPence takoj ukine,
Te resolucije pošiljamo kot jasen in odločen glas našega delavstva, katero hoče zastaviti vse moči, da se jim pravica ne krajša. Priporočamo, da se glas delavstva upošteva.
Volioni boi z® mestno občino.
IZJAVA NIŽJIH DRŽAVNIH USLUŽBENCEV.
Odboru nižjih državnih uslužbencev v obračun na poročilo, katero je prinesla »Jugoslavija« dne 22. t. m. o nastopu g. tovariša Zorkota kot t č. predsednika imenovanega društva.
G. tovariš Zorko je javno nastopil v imenu članov našega društva, brez razlike političnega mišljenja, na shodu NSS in tako s svojim nastopom izrabljal društvo v politične svrhe, akoravno to prepovedujejo naša društvena pravila v § 1., da je društvo nepolitično. Da on ni samo kršil društvenih pravil, temveč je kot tak prodajal naše mišljenje NSS, na to izjavljamo prizadeti, da si on nima lastiti nobenih podobnih pravic samovoljno, ampak ima o tem razsojati odbor, in kar on dovoli, to sme z lahko vestjo storiti. Za slučaj pa, kateri se je pripetil, je sam odgovoren in mi zahtevamo od odbora samega, da to zadevo temeljito vzame v pretres in napravi konec takemu zlorabljanju, izvzemši, ako to dovoli odbor. Kakor nam je pa znano, se na občnem zboru dne 13. februarja t. 1. niso popolnoma nič spremenila pravila, posebno pa ne, da bi se društvo smelo udeleževati političnih borb. Vsak tovariš lahko razpolaga s svojim glasom, kakor mu je drago, protestiramo pa najodločneje, da se nas ne izrablja v korist drugih in da se ne ponaša s številnimi člani, ki po njegovih izvajanjih stremijo za NSS. -
Društveni odbor poživljamo, da napravi takemu početju konec in da zastopa naše interese tako, kot je to dolžnost vsakega posameznega odbornika. G. predsedniku Zorkotu naj se pa da na znanje, da si naj izposluje na kak drug način prost vstop v mestno dvorano, ne pa na kožo nižjih državnih uslužbencev.	Prizadeti.
JDS, centralizem in naše premoženje. Stranka, ki je 30 let tako gospodarila nad mestom, da slabše ni mogla, je sedaj za cen-
Posi. J. GcsLHčar proti preganjan n delatutoa.
..Obinano- za kapitaliste, ne za delavce I
pitalizem komandira vso našo politično javnost, če je treba proti komu kakšne »obznane«, jo je treba proti krvosesom delovnega ljudstva. Zaščititi pa je treba delavstvo, da bo uživalo sadove svojega poštenega dela._ Namesto »obznane« je treba izvesti socializacijo. (Veliko odobravanje.) Za »obznano« ni bilo nobenega stvarnega povoda, tem manj, ker se ona razteza tudi na druge državljane ter ogroža svobodo vsakogar, ki se ne strinja s to reakcionarno vlado. Delavstvu je treba zagotoviti popolno svobodo združevanja.
BeJgrad, 22. aprila. Na današnji seji je minister dr, Kukovec odgovarjal na interpelacijo posl, Pavloviča radi znane vladne »obznane«. Minister Kukovec je seveda pral svojega zamorca. Zaman!
Na ministrova izvajanja je krepko odgovoril posl, Gostinčar, ki je dejal:
Vladno »obznano« je povzročil štra;k rudarjev v Trbovljah. Ta štrajik je bil stvarno popolnoma opravičen, ker je _šlo za ,zrabl'anje delavstva od strani kapitalizma. »Obznana« je bila na mestu nasproti kapitalistom, ne pa nasproti delavstvu. (Viharno odobravanje pri delavstvu,) Ka«
tralizem prodala naše milijonske vrednosti Belgradu. Ob prevratu je bilo samo v Dravljah nakupičenega za milijone dragocenega blaga. Naše obrtne delavnice so bile brez strojev in surovin, naši delavci so bili na cesti, ker ni bilo dela vsled pomanjkanja materiala« Dragoceni materija! pa je iz Dravelj po zaslugi centralistov izginil v Srbijo. Znani ppj-kovnik Vasic ga je pridno vozil na jug. Ko ge je poslancem posrečilo, da je ta mož, ki ifpa v Belgradu visoke zveze, bil vseeno prestavljen, se je zanj potegnil dr. Žerjav, da je ostal tu. In tako je vse dragoceno blago šlo proti jugu. Tako nam je vsiljeni centralizem, ki ga zagovarja JDS., stranka dosedanje magistratne večine, požrl milijonske vrednosti demobilizaeij-skega blaga.
Podpora kapitalistom. Po prevratu je bilo pri nas veliko pomanjkanje železa. V topniškem arzenalu je ležalo kakih 12 vagonov železa ia jekla. To ogromno množino železa pa je naklonil mestni podžupan in tedanji poverjenik dr. Triller »Strojnim livarnam«, ki so last »Jadranske banke«, po 70 vinarjev sa kilogram, dočim, danes kilogram železa stane celih 15 kron. Toda ta kapitalistična družba niti te bagatelne vsote doslej menda še ni plačala! Mali obrtniki in delavci raznih kovinskih podjetij naj to premislijo, predno bodo volili.	«	,
Kaj bo z Ljubljano? Slovenci in Ljubljančani! Ge prodre centralizem, ki ga uganja stranka JDS, bo Ljubljana postala dolga vas brez vsakega pomena. Ljubljana je po zaslugi belgrajske politike na meji države, ker smo izgubili Primorje in Koroško. Centralizem bo pa Ljubljani vzel vso kulturno in gospodarsko veljavo, ki jo še ima. Kdor hoče Ljubljani in njenemu prebivalstvu dob^o, naj glasuje za stranko avtonomije Slovencev, za Ljudsko stranko! Vrzite kroglico v 4. skrinjico, da vržemo bankirske centraliste!
Volivci — somišljeniki Slovenske Ljudske Stranke!
V	torek, dne 26. aprila volite vsi Slovensko ljudsko stranko! Omahljivce pripeljite s seboj! Po oddaji svojega glasu se zglasite v naši agitacijski pisarni.
Volišče Mestni dom: v Alojzi j ovi-š Č u, Poljanska cesta.
Volišče I. in II. v šentjakobski šoli: Šentjakobska Prosveta, Florijanska ulica.
Volišče na deški šoli na Cojzovi eesti: v hiši g. Mejača, Krakovska ulica 5.
Volišči v obrtni šoli in v državni realki: v kletiprvegaljubljanskegakon* zumnega društva, Kongresni trg 2.
Volišče v prvi državni gimnaziji: V prodajalni Jugoslovanske b u-k var ne na Gosposvetski cesti šL 10.
Volišče na sodišču: Pražakova ulica 3.
Volišče na državnem učiteljišča: Roko-
o	1 s k i dom.
Volišče na šoli na Ledini: Rokodel-| ski dom.
Volišče na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti: V hiši g. Lovro Kolnika na Dolenjski cesti 17.
Volišče v ubožnici na Japljevi cesti; V hiši gosp. Antona Kluna, Mohoričeva ulica 13.
Volišče v Spodnji Šiški: Prostori li-šenske »Prosvete«, Reininghaus.
Tajništvo bo poslovalo v Jugoslovanski tiskarni II. nadstropje od pol 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
Volivci SLS v Ljubljani!
Volivno krogljico spustite v četrto skrinjico! Pazite, da se ne boste zmotili.
Vsi na plan!
Slovenska ljudska stranka.
Volivci SLS v Ljubljani!
Naša skrinjica je četrta.
Stran IX
»Novi Čas«, '6ntt 23. aprila 1921.
Štev. 91.
Vabimo na shod
volivcev SLS, ki se vrli v nedelje, dne 24. t. m. ob IG. uri dopoldne v veliki dvoran« hotela UNIOK.
Govorijo: poslanca
Dr. Anion Korošec In dr. Janko Šlmrak
ter kandidati SLS za Ijobijaiaskl občinski zastap.
Somišljeniki SLS
pridite gotovo vsi na sfcodS
Volilni odbor SLS.
Ob prvi obletnici.
OB PRVI OBLETNICI ŽRTEV NA ZALOŠKI CESTL
Še nam je vsem v pretresljivem spominu dan 24. aprila 1920., ko so ob železničarskem gibanju, ki so ga zanetili komunisti po ukazu iz Moskve iz popolnoma političnih razlogov, padlo na Zaloški cesti 14 delavskih žrtev. Vsi smo vedeli takrat in vemo danes, da so bile tiste žrtve žrtve brezvestnega hujskanja komunistov, ki so potrebovali izgredov, da se prepričajo, ako je čas za njihove namene zrel. Ni ga bilo človeka, ki bi teh žrtev ne bil iz dna srca obžaloval in obsojal tistih, ki so jih imeli na vesti. Danes, ob prvi obletnici žalostnih dogodkov na Zajoški cesti, prinaša »Naprej« črnoobrobljen uvodnik v spomin tem žrtvam. Popolnoma prav. Razumemo tudi, da skuša socialistično glasilo tudi ob obletnici — kakor tedaj — iz ubogih žrtev kovati svojo strankarsko korist.
Toda da si je upal v spomin žrtvam pod polnim imenom pisati Rudolf Golouh
—	tega ne razumemo, tega ne pojmimo. Rudolf Golouh je eden glavnih komunističnih junakov izza Zaloške ceste. On je tedaj kot Izneverjeni socialist služil Moskvi kot njeno orodje, on je hujskal delavska množice in jih pognal pred puške, on je varoval svojo kožo za širokim hrbtom ubo-
eja proletariata in se skrival pred ob-tjo, da bi dal odgovor za svoje pogubno tar krvavo delo.
Rudolf Golouh je bil, ki je kasneje %S1 najzagrizenejšo borbo proti socialistom, nekdanjim svojim tovarišem, on je pljuval na socialistične voditelje in hujskal delavstvo proti njim, on je očital socialistom izdajstvo nad delavskimi interesi, nrodanost meščanskemu režimu itd.
In glejte — taisti Rudolf Golouh, ki je medtem zopet postal častilec Antona Kristana, ki je zopet zapustil komuniste in zopet postal socialpatriot; ta je, ki piše danes v »Napreju« spominske članke žrtvam 24. aprila 1920! Večje politične in duševne korupcije si ne moremo misliti, in tm dejstvo označuje Golouha in socialdemokratsko stranko bolj nego vse drugo. Uboge, uboge žrtve 24. aprila 1920, da Vam Rudolf Golouh še sme pljuvati na grobi :
2)nevni dogodki
—	Umrla je na Blokah dne 22. t. m. skrbna dobra mati dvanajstero otrok Mar- 1 jeta Ponikvar, po kratki bolezni, previde-na s sv. zakramenti, v starosti 81 let. Sve-
tila ji večna luč! Priporočamo rajnico v pobožno molitev.
— Samomor rojaka v Ameriki. V Clevelandu si je končal življenje postojnski rojak Rajmund Magajna, star 46 let. Skočil je iz višine 105 čevljev na cesto, kjer je obležal kot masa kosti in mesa. V smrt ga je gnal obup, ker že 4 mesece ni mogel dobiti nobenega dela. Imel je ženo in dvoje polodraslih otrok. Bil je hišni posestnik in izvrsten mizar.
— Proti verižnikom v Zagrebu. Zagrebška policija je zadnji čas tri dni zaporedoma napravila pogon proti potujočim verižnikom. Dognala je, da je večina ve-rižnikov dobivala prenočišča pri zasebnikih, ki niso izvrševali naznanilne dolžnosti. Vse te stranke so sedaj naznanjene policijskemu in stanovanjskemu uradu, ki bosta postopala proti njim,
— Nevarnega vlomilca zaprli. Zagrebška policija je te dni po dolgem zasledovanju končno zasačila bivšega dezerterja, mnogokratnega nevarnega vlomilca in tatu Cizi a, ki je nedavno izvršil roparski napad na nekega hotelskega slugo. Cizla so imele oblasti že večkrat v rokah, a je še vselej ušel iz ječe. Sedaj mu bodo dali posebno stražo, ki bo pazila samo nanj.
— 250 letnica smrti Zrinskega in Frankopana. 30. t. m. poteče 250 let, odkar sta prestala mučeniško smrt za domovino hr-vatska velmoža Zrinski in Frankopan, V Zagrebu se pripravljajo v proslavo tega dne velike svečanosti, ki se jih bodo vdele žil e vse oblasti, korporacije in šolska mladina. Ob 10. uri dopoldne se vrši v katedrali slovesna črna sv. ragša, h kateri pridejo včlelcžniki v skupnem sprevodu.
£jubljanski dogodki.
lj. Jezuitska kapela. Jutri zvečer ob
7.	uri propoved in litanije. Predmet prepovedi: Plesišča — naša vzgojevališča,
lj Obrtnikil Danes ob 8. uri zvečer bo v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12, sestanek obrtnikov z zanimivim predavanjem. Radi važnosti dnevnega reda iskreno vabimo naša obrtnike, da se sestanka zanesljivo udeleže. — Obrtna zveza.
ij Gostovanje ge. Irme Polakove sc vrši prihodnji teden v torek in četrtek. Umetnica nastopi en večer v opereti »M. Nitcuche«, a drugi v operi »Prodana nevesta«. Predprodaja vstopnic se prične v nedeljo dne 24. t. m.
lj Nastop policije proti akademikom
o	priliki zadnjih demonstracij v gledališču je povzročil povsod ogorčenje. Pri tem so največ leteli očitki na uboge stražnike, ki niso zagrešili drugega nego izvrševali dana povelja svojih višjih. Če je bilo obljubljeno, da bodo krivci prišli v disciplinarno preiskavo, je treba prijeti res prave povzročitelje in ne podrejenih stražnikov. Po naših informacijah je vso policijsko akcijo v gledališču vodil g, revirni nadzornik Habe. Tedaj spada on v disciplinarno preiskavo in ne stražniki, ki so njegova povelja morali izvrševati.
lj Velike tatvine v ljubljanskih šolah. —
Ljubljansko deželno sodišče je obsodilo na 4 mesece težke ječe Irmo K. zaradi tatvine. So-obtoženka Nikolina J. je bila oproščena. Svo-ječasno koncem lanskega in začetkom letošnjega leta so bile po ljubljanskih šolah številne in premetene tatvine. Splošno senzacijo so vzbujale tatvine v Mladiki, dalje v šentjakobski dekliški šoli in v Christopbovem učnem zavodu. Te tatvine je izvedla Irma K., ki je živela v veliki bedi in pomanjkanju.
lj Zagonetnost okradene blagajne. Policija neumorno zasleduje drzrjega tatu, ki ie okradel blagajničarko opere. Zanimivo je, kako je policija izvestila izvenljubljanske varnostne organe. Zagrebški listi n. pr. reproducirajo poročilo, ki je došlo iz Ljubljane na zagrebško policijo. Listi pišejo, da je v Ljubljani
elegantni, že predkaznevapi Alojzij Avbelj poneveril nekemu gospodu 80.000 K in pobegnil. — Policijsko ravnateljstvo noče o dogodku podati nobenega poročila. Nad vse čudno pa je, da skušajo to afero prizadeti krogi potlačiti in lansirajo okoli vesti, da je vsa zadeva o ukradenih 80.000 kronah popolnoma poravnana. Takih tajinstvenih slepomišenj pa ne more javnost odobravati.
lj Na »Jurjevo« 24. aprila bo ob 9, uri sv. maša v kapelici na ljubljanskem Gradu.
lj Velika senzacija. Pri nekem ljubljanskem listu morajo biti slabi anatomisti. Zabi-Iježili so gorostasno vest o »razrezani in razsekani ženski«, katere kosti so baje našli delavci ob nasipu Ljubljanice za filharmonijo. Našli so tam člene stopala. List je takoj zapisal storijo o medicincu, ki nosi iz prosek-ture kosti domov v študijske svrhe. Kosti — so kosti medveda, o katerem da lahko točna pojasnila neki krznar v Wolfovi ulici.
lj Ukraden je bil iz dvorišča Jugoslovanske tiskarne majhen štirikolesni ročni voz. Kdor ga izsledi, dobi primerno nagrado.
JCaša društva.
d XXII redno zborovanje Razora se vrši zvečer — v soboto, 23. aprila točno ob 7. uri Na programu je poleg čitanja sklepov odbo-rove seje, deklamacij in recitacije — tudi zanimiv referat: »O sistemu kršč, soc. dela<, in poročilo: »O češkoslovaški republiki v luči verskih zmot«. — Ker se vrši pri zborovanju revizija, naj bodo člani vsi navzoči. J. P.
d Dramatični odsek Razora fvčlanjen pri Ljudskem odru) priredi jutri — v nedeljo — ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu trodejanko ■ N avadnega človeka«, komedijo Br. Nušiča. Vabimo vse — predvsem naše delavstvo.
d Starešinski družabni večer s predavanjem in čajanko se vrši v soboto dne 23. t. m. v dvorani akademskega doma, Miklošičeva cesta. Predavanje bo zelo zanimivo ip večer obeta biti kar najprijetnejši. Vabljeni so nanj vsi gg. starešine in člani slovenskih kaipliških akademičnih društev, posebno pa družine, članov in članic Krščanskega ženskega društva in družabnega kluba. Pričetek točno ob pol
8.	uri zvečer.
KURZI V PROSTEM PROMETU.
Zagreb, 23. aprila. (Izv.) Danes noti-rajo v prostem prometu: Italija 674 (tendenca čvrsta), Dunaj 21-40, Berlin 212, Praga 193, Pariz 10.40, London 563, Newyork 140.40.
Dunaj, 23. aprila. (Izv.) Danes notirajo v prostem premetu: Berlin 1005, Pariz 48.50, London 26.25, Italija 31.5, Newyork (kabel) 668, Newyork (ček) 662, Budimpešta 247, Zagreb 468—470, Varšava 78 Praga 897.
Za smeh in kratek čas. Današnje
»Jutro« poroča, da »tovarna v Vevčah prične v ponedeljek zopet s polnim obratom. Dobila je po posredovanju deželne vlade, ki so 'o energično podprli demokratski poslanci, državnih naročil. Nikdo od delavcev ne bo cb delo.« Kako prisrčno neumno bi moralo biti delavstvo, ki bi verjelo, da demokratski poslanci za vevške delavce sploh vedo-
Odgovorai urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«,
Tiska Jugoslovanska tiskarna v I.iuMUal
UfiS&ČKIO sobo
išče gospodična. Pri ave prosimo na upravo lista.
to	F. RHUMAT	•**
«■» CA	LJUBLJANA	o -» JKT
O ts >Ci c; O t—	IsiM idili! in fine	i o
s.	po konkurenčni ceni.	n CD
	Mestni trg 25. !.	CD
Kolesa, pnevmatiko, motocikle
%se dele in opremo priporoča
J. GOREČ
LJUBLJANA, ©cspesveSska cesta Stev. «1
Stlri mliSfcm® kroft
zadene v najbolj srečnem slučaju igralec Državne Razredne Loterije. Premijo 320.000*— kron v tretjem razredu in premijo v četrtem 400.000*— kron
sta zadeli srečki kupljeni pri
Zadbulni Gospodarski Danki.
Hov® žrebanje
se vrši od 12. maja do 2. junija. Kdor je doslej igral, a še ni zadel, mora zamenjati srečke 4. razreda za nove srečke 5. razreda do 7. maja. Nova srečka stane kolikor stara: cela K 192, polovica K !>6, četrtinka K 48, osminka K 24. Kdor še ni igral, a hoče igrati v petem razredu, mora plačati srečke vseh petih razredov, torej petkratni iznos.
ZftPMJfl PRI11KAI
Nekaj srečk ima še na razpolago
Zadružna Gospodarska banka d. d.
v Ljubljani, Dunajska c. 38.
B 11
0
62
E. Bulwer:
Poslednji inem o Pompeji ti.
DEVETO POGLAVJE.
Vihar na jugu. — Votlina čarovnice.
Ko je poldanska vročina polagoma odje-Bjala, sta se Glavk in Jona napotila od doma uživat ohlajeni, hvaležni zrak. Tiste čase je bilo pri Rimljanih več vrst voz v rabi; pri bogatejših je bila v navadi takozvana biga, ki smo jo že v enem prejšnjih poglavij opisali; za starejše ženske so rabili karpentum, ki je po navadi imel dvoje koles. Nadalje so staro-davniki uporabljali tudi nekako nosilnico, ki je bila prav udobna, ker se je človek lahko vlegel v njej. Za popotovanje in izlete na deželo so imeli zopet drug voz; bil je prav prostoren in so v njem izlahka tri ali štiri osebe dobile prostora ter je imel streho, ki jo je bilo mogoče vzdigniti. In takega voza sta se poslužila Glavk in Jona na svojem izletu. Nekako deset milj od mesta je tiste dni stala etara razvalina, ostanki nekega grškega templja; in ker sta se Glavk in Jona zanimala za vse, kar je bilo grškega, sta se domenila, da obiščeta te razvaline — in tjekaj sta bila tedaj na poti.
Njuna pot je držala med vinogradi in olj-kinimi gaji, se je vila vedno višje in višje proti Vezuva in je kmalu postala kamenita
—	mule so počasi in s težavo stopale dalje, in ob v«»ki ndrirtini v nozdu sta opazila one
sive votline, ki jih je opisal Strabon, ki pa so tekom časa vsled izprememb ognjenika izginile. Sojnco se je nagibalo proti zatonu in je metalo dolge, temne sence po gori; tupa-tam je bilo med gručami bukve in divjega hrasta slišati piščal kakega ovčarja. Nad njima so po sinjem nebu plavali rahli oblački, ki so se tako počasi premikali po obzorju, kakor da se niso niti ganili; na desnici pa sta zdajpnzdaj uzrla gladko morje z majhnimi barkami tupatam.
>Kako krasen,« je dejal Glavk napol še-j petaje, »je oni pridevek, ki pravimo ž njim J zemlji naša mati. S kakšno prijazno, enakomerno ljubeznijo razliva svoje darove med ] svoje otroke, in se smehlja celo onim pustim krajem, ki jim je narava odrekla lepoto. Ej, ob taki uri in spričo takega prizora bi si človek v resnici mogel domišljati, kakor da gleda kak favn izza onega zelenja ali da bi mogel slediti stopinjam gorske vile po najgostejšem lesu. Ampak vil ni več — lepa Jona, odkar si ti bila ustvarjena!«
Dospela sta do razvalin in si jih ogledovala z onim veseljem, ki z njim glodamo svete, domače sledove svojih prednikov — mudila ) sta se tam, dokler se ni Hesper prikazal ua rožnatem nebu. Ko pa sta se zatem v mraku vračala proti domu, sta bila bolj tiha kakor kdaj poprej — v senci in pod zvezdami sta namreč vse bolj občutila svojo ljubezen.
Ob tem Času se je vidno približala nevihta, ki jo je bil Egipčan napovedal. Izprva ie samo zamolklo daljno gromenje oznanjalo
bližajoči se boj elementov, zatem pa so se kmalu privlekli nagromadeui oblaki. Nenadnost neviht v onih krajih je nekaj malone nadnaravnega in je izlahka navdajala praznoverje tedanjih časov z mislijo na božje delo
—	redke, debele kaplje so težko udarjale po vejah, ki so napol visele nad potjo, kmalu pa se je na moč zabliskalo, na kar je sledila naraščajoča tema.
»Še bolj hitro, dobri Karukarij,« je zaklical Glavk vozniku, »nevihta se hitro približuje.«
Suženj je naganjal mule, ki so hitele po neravni, kameniti poti, oblaki so postajali vedno gostejši, vedno bliže in bliže se je oglašalo gromenje in dež je močno lil.
»Ali te je strah?« je zašepetal Glavk, ko je iskal v nevihti povoda še bolj se približati Joni.
»Pri tebi ne,« je rekla nežno.
V	tistem hipu je slabi voz šiloma zavozil v globok kolovoz, v katerem je ležal hlod padlega drevesa; voznik jo s kletvico pognal mule, a ovira je bila tolika, da se je kolo odtrgalo in se je voz iznenada prevrnil.
Glavk se je urno zmotal iz voza in je pohitel Joni na pomoč, ki je bila na srečo nepoškodovana. S težavo so dvignili voz, pri tem pa so spoznali, da jim ne more dajati niti strehe; spone, ki so pritrjevale streho, so bile raztrgane in dež je lil v njegovo notranjost.
Kaj jim je bilo storiti v takem položaju? Od mesta so bili še precej daleč, v bližini pa ni bilo videti nobene hiše, nobene pomočL
! »Kake pol milje odtod,« je rekel suženj, »živi kovač; lahko bi ga našel, in ta bi nam vsaj zopet popravil kolo — ampak, pri Ju-j pitru, kako lije! Gospodinja bo mokra, predno se vrnem.«
»Pohiti tja,« je dejal Glavk, »in dokler se ne vrneš, si moramo pač poiskati streho, kakor bo najboljša.«
Nad potjo se je dvigalo drevje in Glavk je peljal Jono pod najbolj košato drevo. S svojim plaščem jo je skušal že bolj obvarovat^ pred dežjem, a deževalo je s tako silo, da je |lo skozi vsako tako slabotno streho. Glavk je dajal poguma svoji lepi varovanki, zdajci pa je udarila strela v eno izmed dre-
I	ves pred njima in je z mogočnim treskom razklala orjaško deblo na dvoje. Ta strašni dogodek ju je opozoril na nevarnost, ki jima je pretila pod sedanjo streho, in Glavk se je skrbno oziral naokrog, da bi uzrl kako manj nevarno zavetje. »Sedaj smo,« je rekel, »na
i	Vezuvovih obronkih; med s trto poraščenim skalovjem bi morala biti kaka jama ali votlina, samo da bi jo mogli najti.« Tako rekoč je odšel od drevja, resnobno zrl proti gori in je v naraščajoči temi nedaleč ugledal neko rdečo, migljajočo luč. »Prihajati mora,« je rekel, »od ognja kakega pastirja ali viničarja
— gotovo naju pripelje do gostoljubnega zavetja. Ali ostaneš tukaj, da jaz — vendar ne
— to bi se reklo prepustiti te nevarnosti.«
>Z veseljem grem s teboj,« je odgovorila Jona, »četudi se zdi pokrajina odprta, je vseeno boljša od izdajskega zavetja teh vej.«