UčitelfsKi tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. t/. ZJ. — sekcife s a dravsko banovino v Ljubljani
-r— _ _	^	__ „ _	_^ _ JJ^ -¿j-m . . = Uredništvo in uprava: Ljubljana. FranMikaneka milom 6/i. Rokopisov ne vrmčmmo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
TEŽ Mesečna priloga » JPrOSVCia« = 60 Din zrn inozemstvo »0 Din. Člmnl sekcije J. U. 17. plmlmje llet s člmnmrinm. Oglasi po oenlka in dogovoru, davek posebe. Wt ček. rmi. 17.7 J J. Telefon 3113
Problem naših strokovno - nadaljevalnih šol
(K projektu Uredbe izdane od min. trg. in industrije.)
Vse premalo se danes naša javnost zanima za problem strokovno nadaljevalnega šolstva. Zato ji v vzpodbudo priobčujemo še sledeče misli o rešitvi te*>a problema.
Učni načrti.
To je najšibkejša točka vse«a pravilnika. Kakor že iz naslova »obrtna nadaljevalna šola« samega izhaja, je to nadaljevalna šola, ki ima obrtni, torej strokovni značaj. Če strokovni, odn. obrtni značaj odvzamemo, nam ostane le še nadaljevalna šola, ista nadaljevalna šola, ki je bila prej nastavek osnovni šoli. Mi pa hočemo »strokovno« nadaljevalno šolo, saj je v njej za marsikaterega vajenca edina prilika, da si pridobi, odn. razširi svoje strokovno znanje. Žal, da je to za enkrat mogoče le v teoretičnem pogledu, nudile se bodo pa prilike, da bo šla ta izobrazba itudi v praktično stran, in sicer v šolskih delavnicah.
Težnji po »strokovni« izobrazbi vajencev pa načrt pravilnika ne daje prave podlage. Če pogledamo člen 16. načrta k pravilniku, vidimo. da pozna prav za prav dva tipa strok, nad. šole, namreč tip za manjše kraje, nekak podeželski tip. in tip za večje kraje, torej mestni tip. Podeželski ¡tip naj bi služil samo splošni izobrazbi vajencev. To se vidi iz tega, da je nanovo vstavljen predmet »fizika in kemija« ter »verouk«, da pa popolnoma manjka najvažnejši predmet strok. nad. šol, t. j. strokovno risanje. Da strok. nad. šola, čeprav je podeželskega tipa, brez strok, risanja ni več strok, šola, itega menda ni treba še posebe utemeljevati. Ta predmet je torej neobhodno potreben. Bojazen, da morda ne bi bilo zanj primernih učnih moči, nima razloga, ker so predvideni ris. tečaji za učitelje in se bo dalo v razmeroma kratki dobi doseči, da bo imela tudi vsaka podeželska strok. nad. šola izpra-šanega učitelja za pouk strok, risanja. Pač pa je fizika in kemija kot poseben r>redme<t tu odveč. Nekatere obrtne stroke potrebujejo specialne stvari iz teh dveh učnih predmetov (živilni obrti, nekateri umetni obrti itd.), zato pa bi bilo povsem nemogoče, da se vsa snov, ki zanima vse vajence vkup, predela v 1. razredu v borih 2 ted. učnih urah. Ta pouk spada v 3. (strokovni razred) in sicer v tvari-noznanstvo. Tam bo lahko pouk uspešen, ker ga bodo poslušali samo vajenci iste stroke, in ga bo mogoče prilagoditi njihovim potrebam.
Kar se tiče verouka, je stvar taka, da nihče ne more temu predmetu ugovarjati radi njegove velike etične, moralne itd. važnosti. Pač pa bo pouk v strok. nad. šoli in na mestu, ker vzame itak pičlemu številu strok, ur po 1 ted. uro. Ta predmet tudi ne <™ada v tako nepopolno šolo, kakršna je strok. nad. šola, ki nima namena, da bi dajala snlošno izobrazbo, ampak ima strogo in izkliučno le tiste učne predmete. ki utemeljujejo in Dodčrta-vaio ta strokovni značaj. Nekaj čudnega je tudi to, da hoče pravilnik uvesti verouk v to čisto strokovno smer strok. nad. šol, medtem ko ponolne šole iz resora min. za trg in ind., kakor n. pr. trg. akademija, sploh nimajo verouka.
Tudi načrt za mestne šole ne utreza strokovnim zahtevam, ker ima iste nepotrebne predmete kakor oni za nodeželske šole in ker daje strok, risanju z 2 ted. urama premalo časa. Kdor je kdaj učil to risanje, ve, koliko časa mine s pripravljanjem materiala, ris. orodja itd., odn. na koncu spet s pospravljanjem. Za risanje samo torej ne prideta v celoti ni obe popolni uri v poštev. Kaj naj se v tem najvažnejšem predmetu v ostalem času napravi?
Premalo časa je nadalje za učni jezik, v katerem naj bi se vršilo čitanje, bi se podajala razna snov o pravopisu, zdravju, nar. zemljepisu in zgodovini, in bi se še tudi pisali poslovni sestavki ter bi se učilo dopisovanje — in vse to v majhnem številu učnih ur.
Da bi imeli posebe jezik, pouk, je tako nepotrebno kakor časovno neizvedljivo. Koliko je treba ponoviti jez. znanje, to se vrši pri obrtnem spisju bolj točno in bolj praktično. Znanje o zdravju spada v higieno, snov o nar. zgodovini in zemljepisu pa se obravnava v predmetu »Državoznansivo«, ki mu je pač treba posvetiti več časa.
Oba načrta imata tudi to temeljno napako, da ne podčrtavata 3. razreda kot strokovnega in mu ne odmerjata učnih predmetov po tej zahtevi.
Mnogo bolje bi bilo, da ostane učni načrt, kakršen je bil n. pr. v dravski banovini doslej v veljavi. V njem je število učnih ur in označba predmetov prikazana z zeolj praktičnega, obrtno-strokovnega stališča, dva razreda imata strok, predmete, ki jih mora vedeti vsak vajenec in obrtnik, 3. pa je zgolj strokovni in ima tudi samo strok, predmete, upoštevajoč manjše število, strogo po strokah grupiranih vajencev.
Tudi snov bi lahko ostala ista, ki jo ima dosedanji učni načrt. Doslej so učitelji često tožili, da je preveč učne snovi, to je veljalo za 7 mesečno šol. leto; sedaj pa, ko imamo 8 mesečno šol. leto, bo učna snov baš prav. Seveda bo treba nekaj podrobnosti preurediti in dostaviti snov za nove obrte, ki so šele v zadnjem času nastali, ali te izpremembe bodo neznatne.
Nedeljski pouk.
Zakon o obrtih govori o tem, da mora dati delodajalec vajencu prosti čas za pose-čanje strok. nad. šole ob delavnikih. S tem je torej zakon izrekel, da nedeljskega pouka ni. To je potrdilo tudi še dejstvo, da je izdalo min. trg. in ind. naredbo o pouku telovadbe, ki se sme tudi ob nedeljah dopoldne vršiti. Pri tem je ministrstvo gotovo mislilo na to, da ima vajenec za tisto 1 telov. urO čas ob nedeljah, ker tedaj ni šole. Torej kaže vse to, da se ,naj -vrši pouk ob delavnikih. Pravilnik pa predvideva tudi nedeljski (čl. 12.) pouk. To vsekakor ni dobro. Jasno je, da so obrtniki za nedeljski pouk, ker pač ne vidijo radi, da sedi vajenec dva delovna popoldneva v šoli. Ali misliti je treba tudi na to, da mora vajenec kot mlad. razvijajoč se človek imeiti vsaj en dan v tednu čas za oddih, da mu torej ne gre kratiti nedeljskega počitka. Res je sicer, da so vajenci ob nedeljah spočiti, umiti itd., ali vsi ti faktorji morajo zaostati za higienskimi vrlinami, ki jih ima prost dan v tednu za mladi organizem. Zato je prav, da je tedaj ob nedeljah tista ena telovadni ura, ker si vajenec razgiba telo in mu potem počitek de tem bolje, pouka, torej uporabe vsega nedeljskega dopoldneva, pa nikakor ne gre priporočati. Zato bi se postavili na stališče, da bodi pouk čez delavnik dva popoldneva. Samo tam bi bila mogoča izjema, kjer so vsi prostori po redni šoli čez iteden tako okupirani, da ni mogoče spraviti vanje še vajencev, ali pa tam, kjer učiteljstvo radi druge zaposlitve ne bi imelo čez teden časa za pouk. Drugače pa bodi nedelja za vajenca prosta, saj pa je tudi učitelju nedeljski počitek potreben in je jasno, da njegov nedeljski pouk ne more biti tako uspešen kakor drugače, ker ga ¡tedensko delo
duševno izčrpa.
st .i^ i f
Strok. nad. šole in tečaji.
Da je mogoča strok. nad. šola samo tam, kjer je nad 50 vajencev, je sicer vnešeno v zakon o obrtih, ni pa praktično, ker je to število previsoko. Misliti je treba, da prihajajo tako zakon kakor pravilnik in druge uredbe za strok. nad. šole v dobo, ko je to šolstvo v krizi. Število vajencev pada, nekaj radi tega, ker vstopajo v te šole letniki, ki so rojeni v zadnjem letu vojne ali v prvem po prevratu, deloma pa radi tega, ker obrtnik po novih uredbah ne sme več imeti prevelikega števila vajencev, nazadnje pa tudi radi tega, ker obrtniki vajencev ne sprejemajo v tolikem številu, češ, da sami nimajo kaj delati. To stanje pa ne more in ne sme biti trajno in torej števila dveh zadnjih let ne bi smela vplivati na odločitev, ali se naj kaka strok. nad. šola radi momentanega prenizkega števila vajencev ukine ali ne. Za ta kriterij bi bilo treba vzeti normalna šolska leta, n. pr. 1928./29. do 1930./31., in tako se ne bi prišlo samo do pravilnega števila, ampak bi se tudi preprečila ukinitev večjega števila strok. nad. jjol. To zadnje bi bilo dobro že radi tega, ker vemo, kako težko je ustanoviti kaj novega, in je torej potrebno, da si na vsak način ohranimo to, kar imamo.
Tako bi bilo tudi število tečajev manjše. Ti tečaji so sploh ponesrečena ureditev, že zaradi tega, ker se ne bodo vršili vsako leto, ampak le periodično. Če bi bila redna strok, nad. šola, se bo našel kmalu učitelj, ki si bo rad pridobil potrebno usposobljenost za te šole, pri tečajih, ki bodo le vsako drugo, odn. tretje leto, pa si bo vsak dvakrat premislil, preden se bo vrgel na delo v nadaljnji izobrazbi. Če so že taki tečaji, naj bodo vsako leto, torej bi bila ta strok. nad. šola v manjšem obsegu. Na vsak način pa morajo imeti ti itečaji samo strokovni značaj, saj bo v njih 25 do 49 učencev.
One druge vajence pa, to je v krajih, kjer jih je manj ko 25, bo treba tedensko po 8 ur zaposliti na višji narodni šoli tako, da bodo dobili v posebe zanje prikrojenem načrtu po možnosti dosti strokovnega znanja. Ti vajenci ne smejo biti le privesek višji narodni šoli, ker jih bodo drugače porivali sem in tja, naučili pa se ne bodo nič splošnega in nič strokovnega.
Nastavniki.
Če pogledamo čl. 35. pravilnika, vidimo, da je strok. nad. šola nekak unikum v tem ozi-ru, da lahko na njej poučujejo skoro vsi nastavniki in tudi nenastavniki. Od profesorja
strokovnih šol preko profesorjev srednjih šol, nastavnikov mešč. šol in učiteljev narodnih šol do obrtnikov in drugih ljudi lahko strok. nad. šola zaposli vse. Da to pouku in uspehu ni v prid, je razumljivo. Bistvo nastavnikov bi morali tvoriti učitelji narodnih šol in nastavniki meščanskih šol, ker ti poučujejo svoje lastne učence in torej vedo, kaj morejo od njih zahtevati in kako je treba z njimi postopati. Kar se metode tiče, mora biti na strok. nad. šoli ista, ko na narodni ali mešč. šoli, nikakor pa ne ona s srednje, odn. srednje strok. šole. Torej ti dve vrsti nastavnikov tvorita kader učiteljstva na strok. nad. šolah. Poleg njih, torej v drugi vršiti in po potrebi, pridejo v poštev še drugi nastavniki, odn. učitelji, od katerih je pričakovati, da bodo s svojim znanjem in delom šoli v korist.
Vsem, ki poučujejo na strok. nad. šoli, pa je treba dati čim največ prilike, da se seznanijo teoretično in praktično s potrebami svojih učencev-vajencev, ker bo zasiguran uspešen pouk samo na ta način. Tu ne zadostuje samo kak tečaj, ampak učitelj mora poznati delo v dtelavnicah. delo na drugih strok. nad. šolah v tu — in inozemstvu, na razpolagajo mora imeti strok, knjižnice, strok, časopise itd. Vajeniški dom ne sme gledati samo na vajence, ampak bi moral skrbeti v svoji knjižnici in čitalnici tudi za učiteljstvo teh vajencev, tako da bi bil stik tem ožji in je možnost uspeha tem večja.
Ko se govori o učiiteljstvu, je treba tudi omeniti, da manjka v pravilniku točnih prehodnih naredb zanje. V čl. 35. se sicer omenja 5 letna doba za učiteljstvo, ki nima formalne usposobljenosti za pouk na strok. nad. šolah, ali to je premalo. Vsak pravilnik ima ob koncu neke uredbe, ki predvidevajo, kaj se naj stori v prehodni dobi ali pa kot prehod na zahteve pravilnikove. Sedaj delujejo na strok. nad. šolah med drugimi tako uprav-
niki kgkor nastavniki, ki sicer nimajo ftw-malne usposobljenosti, bodisi ker so prestari za dotične tečaje ali pa, ker se jih iz raznih razlogov ne morejo udtležiti. Poučujejo pa že celo vrsto let z najboljšim uspehom in pridobili so si obširno prakso v pouku strok, nad. šol. Ne bi bilo niti pravično niti v korist šoli izvedljivo, da bi se takim učnim močem sedaj odvzel pouk in dal drugim, ki sploh še nimajo prakse. V vseh admin. in drugih panogah so tudi uradniki, ki sicer za svoje položaje nimajo predpisane kvalifikacije, ki jih je pa kak pravilnik na takem položaju zatekel in jih zato tam pusti, ker gre za tekom časa pridobljene pravice. Zato se predlaga, naj ostanejo v svojih službah vsi upravniki, ki sicer nimajo predpisane kvalifikacije, ki so pa nad 10 let uspešno službovali na taki strok. nad. šoli. Isto velja za nastavnike, za katere pa zadostuje doba 5 let. Gre itak v vseh primerih za starejše učne moči, ki ne bodo več dolgo v službi, in potem bo še vedno čas, da se na njihovo mesto postavi kvalificirana učna moč. Če take izkušene učne moči pridržimo, koristimo šoli, ne škodujemo pa nikomur.
Šolnina.
Vzdrževalni prispevki, ki jih ima pravilnik v mislih, ne bodo zadostovali za kritje vseh izdatkov na strok. nad. šolah. Doslej so plačevali vajenci \določenoi šolnino, katero so krili ali delodajalci ali starši, kakor je pač to bilo dogovorjeno po učni pogodbi. Taka šolnina (10—15 Din za vsak šolski mesec) bo morala ostati tudi nadalje, in sicer jo bodo morali kriti delodajalci, ki so po § 300. zakona o obrtih itak dolžni, da siromašnim učencem (in taki so gotovo vsi!) plačajo knjige in učila. Tista šolnina se pa itak porabi v navedene svrhe.	V. G.
Jugoslovanska državna prosvetna politika
Ali je res preveč šol in naraščaja? — Več strokovnih šol nam je potrebno! — Za enotni sistem vsega šolstva — Unifikacija pouka v nacionalnih predmetih — Potreba enotnega stalnega prosvetnega programa
(Govor g. senatorja Svetozarja Tomiča v senatu dne 24. marca 1934.)
Državni proračun za prosveto.
Vsi smo se razveselili dejstva, da je proračun prosvetnega ministrstva za bodoče proračunsko leto za približno 3,365.000 Din večji od lanskega.
Torej v času največjega varčevanja in znižanja celotnega proračuna, je kraljevska vlada uvidela za potrebno in koristno, da se proračun prosvetnega ministrstva napram dosedanjemu ne zniža marveč, da ga celo za nekaj milijonov poveča. Vse priznanje tej uvidevnosti, še posebej pa velja zahvala gospodu prosvetnemu ministru, ki je tak proračun predložil in gospodu ministru financ, ki je ta predlog prosvetnega ministra sprejel in vnesel v proračun. Iz teh razlogov izjavljam, da bom glasoval za ta proračun tudi v podrobnosti.
Iz besed gospoda ministra prosvete moremo povzeti, kako stvaren je proračun in kakšne namere ima gospod minister za bodoče delo v ministrstvu. Radi tega ne bom govoril o proračunu samem,, pač pa hočem spregovoriti o šolskih zadevah, o šolah, ki spadajo pod ministrstvo prosvete.
Hiperprodukcija šol in naraščaja.
Večkrat se sliši med narodom in to v mestu kakor tudi na vasi, da imamo mnogo šol in zakaj da nam bo služilo toliko šol? j Ne moremo zaposliti in preskrbeti kruha niti onim, ki so šole dovršili!
Slišali smo že s tega prostora iz ust me-rodajnih faktorjev, da imamo v državi blizu 7.000 absolventov srednjih in srednjih strokovnih šol in absolventov raznih fakultet, ki čakajo na zaposlitev — predvsem v državni službi. Kdor ne pozna naših prosvetnih razmer in našega uradništva, bodisi državnega kakor tudi samoupravnega, bi mogel reči, da imajo prav oni, ki pravijo, da imamo preveč šol. Medtem, gospodje, ni tako!
Ne-le, da nimamo mnogo šol, marveč jih imamo malo, predvsem imamo malo osnovnih šol — narodnih šol — in srednjih strokovnih šol in to predvsem kmetijskih šol.
V naši državi je okoli 24.000 učiteljev(-ic) in od tega števila odpade v vrbaski banovini po eden učitelj na 2000 prebivalcev, v drinski, moravski in vardarski banovini po eden učitelj na 1000 prebivalcev, v primorski banovini po eden učitelj na 800 prebivalcev, v zetski na 700, v dunavski na 600 prebivalcev itd., edino dravska banovina je v tem pogledu nekoliko na boljšem, ker tamkaj pride eden učitelj na 350 prebivalcev, a to gospoda, ni mnogo, marveč je zelo malo. Vsega skupaj imamo 179 srednjih in srednjih strokovnih šol, gimnazij imamo 148, a učiteljskih šol 31.
Poleg tega imamo še 21 privatnih, srednjih in srednjih strokovnih šol.
Na področju Beograda je 12 srednjih šol na 12.000 prebivalcev, kar pomenja, da pride ena srednja šola na 25.000 prebivalcev; v dravski banovini odpade ena srednja šola na približno 80.000 prebivalcev, v primorski banovini na 100.000 prebivalcev, v vrbaski banovini na 200.000 prebivalcev itd., edino savska banovina ima na 60.000 prebivalcev eno srednjo šolo.
Edino za fakultete na univerzah bi mogli upravičeno reči, da jih imamo mnogo: dve popolni medicinski fakulteti, ena v Beogradu, a druga v Zagrebu in poleg tega polovico medicinske fakultete v Ljubljani — to je mnogo za našo državo. Ravno tako pomenja-jo mnogo tri tehnične fakultete in dve katoliški teološki fakulteti. Te bi morali zreduci-rati na po eno fakulteto, a denar, ki se dose-daj uporablja za fakultete, ki so odveč, naj bi se uporabil za osnovne in srednje strokovne šole.
Gospodje senatorji, poleg prosvetnega ministrstva imajo svoje šole tudi ministrstvo trgovine in industrije, kmetijsko ministrstvo, nadalje ministrstvo vojske in mornarice in nekatere tudi prometno ministrstvo.
j
Unifikacija vsega šolstva.
Ministrstvo trgovine in industrije in poljedelsko ministrstvo imajo precej svojih šol, posebno ministrstvo trgovine in industrije.
Po mojem mišljenju bi morale imeti vse te šole neko gotovo tesno zvezo in enotnost glede pouka v vseh skupnih predmetih — t. j. razen v strokovnih predmetih. Posebno je potrebna enotnost pouka v nacionalnih predmetih: narodnem jeziku, narodni zgodovini in v zemljepisju naše domovine.
Tega, gospodje, danes nimamo v teh šolah. Ministrstvo trgovine in industrije ima popolnoma ločene vse instance za svoje šole; ima popoln oddelek za strokovno šolstvo. Da bi vsaj ostalo bilo enotno v pogledu pregledovanja učnih knjig in učnih programov pri Glavnem prosvetnem svetu, potem bi se ostalo še dalo oprostiti. To ni dobro urejeno predvsem .s stališča nacionalne vzgoje našega naraščaja. Unifikacija pouka iz nacionalnih predmetov se mora izvesti v vseh državnih šolah, torej tudi v strokovnih šolah.
Gospodje senatorji, sedaj pa preidem na posamezne vrste šel, ki spadajo pod prosvetno ministrstvo.
Univerze.
polno avtonomijo univerz, toda za avtonomijo razlage znanstvenih resnic in znanstvenih problemov, ne pa za avtonomijo v takem pogledu, da se ure ne držijo, da se delijo posamezne stolice na tri do štiri in še več posebnih stolic. Ta delitev stolic je povzročila, da imamo danes v primeri s številom prebivalcev več rednih profesorjev nego katera koli država v Evropi. Imamo 279 rednih univerzitetnih profesorjev. V Beogradu s Skop-ljem in Subotico jih je 101, v Zagrebu 126, skupno z visoko komercialno šolo, a v Ljubljani 52. Poleg teh je tudi 97 izrednih profesorjev na vseh fakultetah. Gospodje, to je mnogo. Radi tega sem za uvedbo numerusa claususa pri imenovanju rednih profesorjev na naših univerzah in za sistemizacijo števila univerzitetnih stolic.
Srednje in srednje strokovne šole.
Gospodje senatorji, mi imamo 179 srednjih in srednjih strokovnih šol. ki spadajo pod prosvetno ministrstvo. Naše gimnazije, bodisi klasične kakor tudi realne, so dobre. Naši učni načrti za posamezne predmete so dobro sestavljeni in sodobni. Toda dva vzroka sta, ki ovirata naše gimnazije, da ne dose-zajo onih rezultatov, ki jih mi od njih pričakujemo. To sta pomanjkanje šolskih stavb in slaba pedagoško metodična priprava naših mladih suplentov.
Radi pomanjkanja šolskih poslopij se je pri nas uvedel poldnevni pouk, ki mladino ubija telesno in ji ne nudi prave moralne vzgoje. V štirih urah: od 8. do 12. ali od 2. do 6. se mora razvrstiti v srednji šoli pet učnih ur po 45 minut, in to je gospoda absolutno nemogoče. Težko je tudi nam starejšim ljudem sedeti po štiri ure in to v taki dvorani a pomislite, kako je mladini od 11. do 18. leta, ki je polna življenja in mora sedeti 5 učnih ur, med katerimi je po 10 do 15 minut odmora v tesnih učilnicah, v katerih je 50 in tudi 60 dijakov in to v še tesnejših klopeh. Prvi dve uri so učenci še sposobni za delo in razumejo, kar jim profesor razlaga, tretjo uro so še na pol sposobni, toda četrta in peta ura sta popolnoma izgubljeni, ker je mladina utrujena in zaradi slabe atmosfere v učilnicah popolnoma anemična in postane indiferentna napram vsemu, torej tudi napram profesorjevemu predavanju.
Radi teiga je absolutno potrebno, da država čimprej zgradi zadostno število državnih poslopij za gimnazije in da prosvetno ministrstvo ukine poldnevni pouk.
Pomanjkanje pedagoško metodične priprave naših mladih profesorjev se občuti daljšo dobo let pri njihovem delu. Oni bi se morali v gimnaziji ali učiteljski šoli pod1 nadzorstvom direktorja in starejših profesorjev učiti pedagoškega postopanja z dijaki in proučevati metodiko svojega predmeta. Torej se morajo šele v praksi v gimnaziji učiti ono, kar bi se morali naučiti na univerzi in s čemer bi morali priti že na gimnazijo, ko prevzemajo svoje poklicno delo. Radi tega sem mišljenja, da bi morali vsi dijaki, ki se pripravljajo za srednješolske profesorje, že na univerzi, bodisi v seminarjih, bodisi v posebnih tečajih poslušati pedagogiko in metodiko svojih predmetov.
Učiteljske šole.
Srednje strokovne šole. ki so pod ministrstvom prosvete, so učiteljske šole. Te šole so v naši državi najvažnejše. One pripravljajo narodne učitelje in iz njih gredo absolventi direktno med narod, da ga vzgajajo in dajejo našemu naraščaju prve in osnovne pojme iz posameznih potrebnih ved.
Učitelj se ne imenuje dečji učitelj, nego narodni učitelj, kar je povsem točno. Učitelj je učitelj otrok v šoli, toda tudi neposredni in moglo bi se reči, edini vzgojitelj naroda. Ker je njegova naloga poučevati otroke in vzgajati narod, se ga mora za ta visoki poklic
Albert F. Žerjav:
Kam, zakaj in kako
v reformnem pokretu mladinskega tiska. Namen ankete. Mladinski list kot šolski priročnik.
Videti je, da se je huda časopisna bitka o novem mladinskem listu začasno umirila v našem stanovskem glasilu. Samo na društvenih zborovanjih še ni padla zadnja beseda.
Važno in dragoceno je namreč že to, da se je letos sploh bolj živo in intenzivno načelo vprašanje našega organizačnega mladinskega tiska in da je končno zadobilo to gibanje po reformi značaj širšega pokreta neposredno iz strokovno-učiteljskih vrst.
Po številnih člankih in izjavah za in proti šol. časopisju naj mi bo kot souredniku po-izkusne številke »M. J.« dovoljeno, podati na tem mestu nekaj pripomb in dopolnil, ki jih smatram za potrebne v okvirju problema reforme našega centr. mladin. mesečnika. Želim ostati samo pri bistvenih vprašanjih, ki se jih posamezni debaterji v znani anketi niso dotaknili dovolj točno in preudarno. Opiral se bom na določeno pedagoško stališče kot šolnik, ki gleda na vlogo in pomen mladin. lista nekoliko drugače, kakor so to storili posamezniki iz bližine Penklubov v nedavni širši anketi.
V več številk tega lista je segla znana anketa o mladinskem tisku. Po naslovu te ankete bi pričakovali, da se bo razpravljalo bolj o vzrokih, mejah in možnostih reforme mladin. tiska vobče, seveda v zvezi s poizk. številko, toda prepričali smo Se, da je bilo v teh načelnih vprašanjih v anketi zelo malo govora, zato pa se je prelivalo mnogo črnila večinoma samo o tem, ali je kvalitetno, to je z estetsko-formalnega stališča boljši in popolnejši »Naš rod« ali časopisno urejevan tednik po vzgledu
pripraviti in usposobiti, da ga more uspešno vršiti. Radi tega je treba posebno paziti na učiteljske šole, opremiti jih z vsem, kar jim je potrebno, obenem pa od njih zahtevati, da nam dajo odlične in sposobne mladeniče za narodne učitelje, ki imajo dober karakter, ter so moralno in intelektualno neoporečni. Poleg tega morajo biti učitelji usposobljeni tudi v kmetijski vedi in narodnem gospodarstvu, da bodo lahko narodovi učitelji v pravem pomenu te besede.
Narodne šole.
Naj preidem še na osnovne-narodne šole.
Naš narod ljubi svojo šolo. On jo smatra za skupno, splošno hišo vseh, ki spadajo v okoliš te šole. Razume se, da se jemljejo najboljši ljudje v šolski odbor. V te odbore se ne volijo politiki, marveč ljudje, ki so dobri gospodarji in v vsakem pogledu ljudje na svojem mestu. Da so ponekod naše osnovne šole padle in so bile radi tega nekatere tudi zaprte, so to krivi slabi učitelji in nikakor ne narod. Pri dobrem učitelju je narodna šola za njen mali okoliš spoštovano premoženje in v vsakem pogledu upoštevana hiša v tem kr.a-ju. Tako hišo narod ljubi in radosten izraz imajo njegova usta, ko pravi: naš gospod učitelj!
Iz teh razlogov nisem zato, da bi se narodna šola oddvojila od naroda — nisem zato, da bi prešlo vzdrževanje osnovne narodne šole na banske uprave. Če bi se to izvedlo, bi se učitelj popolnoma oddvojil od svojih kmetov in otrokovih roditeljev in bi postal s svojo šolo urad, kakršen so ostali državni uradi; ki jih narod vedno smatra za nekaj vsiljenega.
Pustiti moramo, da šolske občine, to je narod še nadalje vzdržuje svoje šole, samo je treba dati narodu dobre in sposobne učitelje in uvesti boljše nadzorstvo nad učiteljskim delom v šoli in med narodom.
Enotnost jezika in terminologije v šoli.
Kot ste, gospodje senatorji, slišali, imamo precejšnje število osnovnih in srednjih strokovnih šol, ki so dobro urejene, toda vsem našim šolam primanjkuje neka važna stvar, primanjkuje jim skupnost v šolskem jeziku, terminologija pouka in popolna unifikacija pouka.*
Ta veliki nedostatek v naših šolah moramo čimprej odpraviti, kajti brez enotnosti v šolskem jeziku, brez terminologije pouka in brez popolne unifikacije osnovnega in srednjega šolstva si ne moremo misliti vzgoje enotne duše naše mladine, enotne ljubezni do domovine in naroda. Jugoslovanska nacionalna stranka, ki je danes na vladi, in ki stoji na stališču integralnega edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov, mora ta nedostatek popraviti v naših osnovnih in srednjih šolah.
Učni načrti in učne knjige.
V prosvetnem ministrstvu so bili sprejeti enotni učni načrti za osnovno in srednjo šolo že pred nekaj leti. Toda kakšno korist imamo od tega, ko se še danes poučuje po raznih učnih knjigah, pisanih v raznih narečjih našega jezika in z razno terminologijo. Kakšna anomalija je v tem? Naj ponovim izjavo gospoda ministra prosvete v finančnem odboru, da se danes v naših osnovnih šolah poučuje po 18 različnih abecednikih. O raznih učnih knjigah, po katerih se poučuje v srednjih šolah, ni treba niti govoriti. Teh je tako mnogo, da to najbolje občutijo starši dijakov, ko morajo kupovati otrokom vsako leto po dvakrat ali celo večkrat knjige za isti predmet. Kakšna škoda je to za vzgojo naše
* V tem pogledu bi bila potrebna jasnejša izjava g. senatorja z ozirom na slovenski književni jezik. Op. uredn.
»M. J.« Po mojem mnenju je bil delokrog ankete v tem smislu in duhu preozko začrtan, če že ne zgrešen. Zato tudi ni ta anketa v znanstvenem oziru prinesla skoro nobenih bistvenih pojasnil in razjasnitev glede na problem reforme šolsko-mladin. tiska. Tako enostransko razpravljanje je malo da ne podobno prepiranju sosedov, ki se hočejo odločiti za neko določeno sorto jablane ali hruške, samo po obliki sadežev, ne da bi istočasno proučili tudi vse vzroke, pogoje in možnosti, ki so merodajne za tako ali drugačno odločitev. Podobno je prinesla naša anketa vse premalo jasnosti v vzročnosti, iz katerih izvira naš pokret v mladin. tisku, to je nezadovoljstvo z dosedanjo smerjo in programom mladinskega mesečnika. Prava anketa bi morala razmo-trivati tudi o vzrokih in gonilnih silah, ki zahtevajo preorientacijo organizačnega mladinskega lista. Prvenstveno bi se moralo dokopati do teh vprašanj učiteljstvo samo, ker je ono po svojem delu in stiku z mladino najbolj zainteresirano do teh problemov.
Naj navedem nekaj vodilnih misli, ki so odločilne za vsebinsko in programatično preorientacijo našega centr. mlad. mesečnika v nov šolski tednik ali štirinajstdnevnik, ne glede toliko na njegovo zunanjo obliko (časopisno aH revijalno), ki daje nekaterim posameznikom — težko glavo. Učiteljstvo, ki ima največ neposrednih skrbi in težav z vzgojo in poukom na šoli, menda lahko prizna sledeča dejstva:
1. Dosedanji letniki našega mladin. mesečnika kažejo, da izvršuje »Naš rod« s priob-čevanjem snovi pretežno leposlovnega značaja v glavnem samo — literaren program tako v vsebinskem kakor oblikovnem oziru. Tak leposlovno usmerjen mesečnik tudi nima namena, da bi posegal s svojo vsebino v tista področja ljud. znanja in izživljanja, ki ga slika in opisuje žurnalističen in publicističen tisk: v živo življenje in ljudsko sredino...
mladine v narodnem jugoslovanskem duhu, se ne more niti predočiti.
Potreba enotnega stalnega prosvetnega programa.
Mislim, da bi bilo potrebno izdelati pro svetni program, ki bi moral veljati 8 let brez kakršnih koli sprememb. Naj se menjajo prosvetni ministri, ako se hočejo tudi polletno, toda delovni načrt za narodno izobraževanje bi moral biti za neko gotovo dobo nespremenljiv.
V	Franciji so to izvrstno izvedli. Tam je unifikacija pouka in stalnost v delu taka, da ve francosko prosvetno ministrstvo ob vsakem dnevnem'času, kaj se v kateri šoli in v katerem razredu to uro poučuje. Tega pri nas ni!
V	ta načrt bi moralo priti:
1. Uvedba enotnosti v šolskem jeziku v vseh državnih šolah;
2.	Vzgajanje, četudi s pomočjo tiska, je po svojem bistvu in obsegu izobraževalnih dobrin širši pojem kakor estetsko-formalno doživljanje umetniških vrednot, zato je zgolj literaren program v mladin. tisku pedagoško pretesen, preveč enostranski. To dokazuje tudi večina današnjih čitank, ki morajo posegati s svojim čtivom v različne stroke šol. pouka (zemljepis, zgodovino, prirodoznanstvo.) Ker pa to vrše čitanke v obliki knjige (učne! ne v obliki revije, časnika ali drobnih, periodično izhajajočih brošurah), zato tudi nimajo prave pedagoške veljave v rokah učencev ali učitelja. Že to dejstvo nas vodi do nezadovoljstva z dosedanjimi čitankami, zlasti na višji stopnji. Ponavljam: umetniška vzgoja je ožji del celokupne vzgoje kakor n. pr. treznostno ali športno vplivanje poleg drugih.
3.	Življenjsko usmerjena šola vendar nima namena, odtujevati mladostnika od plasti celokupnega zunanjega življenja, ki se odraža ne samo v književnosti in umetnosti; temveč tudi v gospodarstvu, kmetijstvu, tehniki, kulturi, zdravstvu, športu in dr. Tudi iz teh vrelcev zajema šola izobraževalno snov in vzgojne pobude! Nimamo lista, v katerem bi se pogosteje in v lažji, privlačni obliki razodevalo vse dogajanje današnje dobe: družabno, narodno-gospodarsko, tehnično, književno in umetniško, zdravstveno i. dr. v družini, občini, državi in po vsem svetu. Tak obseg in duh lahko zajame samo tednik, urejevan v novinarsko-publicistični smeri.
4.	Toda mladin. »časopis« ne sme biti samo časopis, ki velja po vsebini samo od ene do druge številke. V vsaki številki novega lista mora biti tudi dovolj razrednega čtiva po možnosti za čim več otrok in panog šol. pouka, zato mora veljati pri izboru za načelo poleg aktualnosti, deloma tudi učni načrt, vezan na posamezne letne čase in mesece. Postati mora v nekem oziru šolski priročnik, ki bo s svojim čtivom dopolnjeval šolsko delo
2.	V učne knjige za osnovne in srednje šole bi bilo treba unesti enotno terminologijo pouka;
3.	Izvesti unifikacijo pouka v vseh osnovnih in srednjih državnih šolah in
4.	izdati odlok z zakonito veljavnostjo, da se sprejemajo in nameščajo za učitelje osnovnih šol in za nastavnike srednjih šol samo oni kandidati, ki so dovršili državno srednjo in srednjo strokovno šolo.
Gospodje senatorji! Naša dolžnost je, da pomagamo gospodu prosvetnemu ministru pri izvedbi politike narodnega izobraževanja posebno pri izobraževanju našega naraščaja. Kakor bomo vzgojili našo mladino, take bomo imeli državljane, a kakršne bomo imeli posamezne državljane, takšen bomo imeli narod in narodno državo. Ako bomo dobro vzgajali našo mladino, smo zagotovili srečno bodočnost našemu narodu in edinstvo narj-da in domovine.
in znanje učencev v šoli in doma, včasih morda tudi z drugih vidikov, obširnejše, kakor je to storil morebiti učitelj v šoli. Učenci naj spoznajo, kako se da črpati, dopolnjevati in širiti znanje ne samo iz učiteljevih ust, temveč tudi z lastnim trudom iz mladin. tiska.
Malo težje se bo učiteljstvo odločilo za obliko novemu listu: ali časopisno ali revijal-no. O tem je razmišljal že naš uredniški odbor ter se odločil za — nešolsko obliko. Sicer je trpežnejša revijalna oblika s platnicami, toda v tem slučaju nimamo več časnika, ki je preglednejši, bolj aktualen in pester po vsebini. Mnogo snovi, ki sodi v časnik, bi moralo odpasti v slučaju, da dobi nov list bolj revi-jalen značaj, četudi bi poleg leposlovja prinašal tudi razredno čtivo iz raznih strok pouka. Tudi v tem slučaju bi morala izhajati taka »kompromisna« šolska revija najmanj dvakrat mesečno. Hkratu je revija tudi dosti dražja od časnika.
Ne mislim trditi, da je poizk. številka »M. J.« najbolj idealno rešila naš program v mlad. tisku. Načelno jo smatram samo za dobrohoten prispevek k vprašanju, kako bi se dal mladinski tisk postaviti v tesnejšo službo pouka in življenja. Bistvo je več kakor so malenkosti!
Zanimivo je to, da se je večina pedagogov v anketi načelno izrekla za reformo mlad. tiska v smislu šol. časopisa. Prepuščati pa otrokom vso odločitev v tem vprašanju z eno samo — reci in piši — poizkusno številko, pa v tem primeru ni najbolj na mestu, kajti plebiscit otrok je lahko včasih tudi sugestija za časopis osebno nerazpoloženega — učitelja. Razen tega pa so časniki navadno tudi bolj skopi s — pravljicami.
Pri reševanju problema novega mladin. lista šolskega priročnika se mi zdi klicati na pomoč samega Prešerna kakor krik v večnost!
Važni sklepi protituherkuloznega kongresa
Na protituberkuloznem kongresu, ki se je vršil dne 11. in 12. maja v Ljubljani, so se obravnavale med drugim tudi teme o obvarovanju šolske mladine —ed to boleznijo. Predavali so docent dr. Matko, tov. A. Skulj in upravnik Topolščice dr. Savič.
Med kongresom je bila izročena banski upravi, oziroma zastopniku ministra za socialno skrb m narodno zdravje obširna spomenica, iz katere posnemamo nastopne, za šolsko deco in učiteljstvo važne točke:
Za borbo proti jetiki naj se ustanovi potrebno število skrbstvenih in oskrbovalnih ustanov, to je dispanzerjev, ljudskih zdravilišč, izolačnih oddelkov pri bolnišnicah in je-tičnih domov. Vsaka javna bolnišnica mora imeti za izolacijo jetičnih svoj izolačni oddelek, oziroma sobo. Naj se organizira brezplačno napolnjenje pneumatoraksa po dispanzerjih in v lastnih centrih za reinsuflacijo.
Celokupno borbo proti jetiki vodi poseben, inšpektorat za j etiko pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje s sodelovanjem z združenji, ustanovami in društvi, kojih cilj je, praktično zatiranje jetike med narodom.
Naj se izvaja čim izčrpnejša asanacija naše vasi in ukrene vse potrebno za dvig življenjskega standarda celokupnega naroda, posebno kmeta in delavca.
Naj se pospeši zgradba cenenih in higienskih stanovanj za delavstvo, kmeta, nameščenca ter uradnika. Za nadzorovanje teh stanovanj naj se poskrbi dovolj no število skrbstvenih moči (sestre, desinfektorji itd.).
Čim strožje izvajanje zakona o zdravstveni zaščiti učencev.
Rodbine s številnimi otroki naj imajo Drednost pred vsemi drugimi glede gmotne pomoči.
Zdravstvena in higienska prosveta naj se raztegne na vse plasti naroda, predvsem pa na šolsko mladino vseh panog. Prosveta naj bo prilagodena zahtevam in potrebam vsakdanjega življenja. Posebna pažnja naj se posveti fizični vzgoji in odgoji ne le mladine,
marveč celokupnega prebivalstva, zlasti na vasi. Fizična vzgoja naroda je najboljši pripomoček pri zatiranju jetike.
Reorganizira na i se socialno skrbstvo po načelih borbe proti jetiki.
Vse osebe, ki prihajajo v noštev za od<»o-jo in vzgojo otrok, morajo biti pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Vse osebe s kužno obliko jetike se morajo odstraniti od vzgoje in odgoje otrok. šolsKa poslopia naj služijo le šolski mladini, ne pa tudi zasebnim stano-van;em, kakor tudi ne uporabi po tujih osebah, društvih itd.
Priporočajo se skrbstvene in oskrbovalne naprave za jetične in po jetiki ogrožene otroke.
Šolska izpričevala naj vsebujejo oceno »snaga in čistota«, ki naj se vrednotijo kot ostale ocene. Prinoročajo se javne skušnje z javnim priznanjem ne le v fizični, marveč tudi v zdravstveno-higienski izobrazbi.
Nastavitev posebnega šolskega higieni-čaria pri ministrstvu prosvete in Dri prosvetnih oddelkih banskih uprav. Vsaka šola mora stati pod nadzorstvom šolskega zdravnika.
Periodično zdravstveno in skrbstveno nadzorstvo nad vajenci in otroki, starimi izpod 14 let, zaposlenimi v tujih gospodinjstvih. Pod isto nadzorstvo (najbolje občinskih skrbstvenih sester) spadajo otroci, ki ne uživajo primerne in zadostne socialne in odbojne zaščite v rodbini.
Zadostna zdravstvena zaščita in gmotna preskrba .¡etičnega učitelja.
Čim tesnejše sodelovanie vojaških in drugih oblasti pri pobijaniu jetike.
Za nraktično izvedbo vseh navedenih ukrepov, potrebnih za zdravstveno, higiensko in socialno zaščito prebivalstva nred jetiko in pred zgodnjim hiranjem, so potrebna zadostna finančna sredstva, ki naj se krijejo iz posebnega jetične^a fonda pri državni centralni oblasti in ,gri vseh banovinah, dalje s posebnimi davki, oziroma posebnimi dodatki pod naslovom »jetični dinar« k nekaterim že obstoječim davkom, taksam itd.
SploSne vesti
— Vsem upraviteljstvom obrtno in trgovsko nadaljevalnih šol. Prosimo, da pošljejo upraviteljstva Statistične letne izkaznice za leto 1933/34., ki jih uradno dostavljate ban. upr., tudi na sekcijo JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. Sekcija nujno potrebuje te podatke v svrho obrambe nadaljevalnega šolstva. Prosimo za frankacijo pisem, ker sicer kazenska frankacija preveč obremenjuje sekcijo.
ZA REFORMO MLADINSKEGA TISKA.
Resolucija JUU — sreskega društva v Litiji, sprejeta soglasno na zborovanju 21. apr. 1934. v Višnji gori.
Naši mladinski mesečniki, zlasti pa »Naš rod«, izvršujejo s priobčevanjem pretežnega leposlovnega čtiva različnih vrst (pesmi, črtice pravljično blago) samo literarni program. Toda vzgoja v celoti in po svojem bistvu pa je
širši pojem, kakor enostransko estetsko - formalno vzgajanje, ki ga zasleduje literarno usmerjen mladinski list, vsled česar je delokrog »Našega roda« v dosedanji obliki in smeri urejevanja v pedagoškem stališču preozko začrtan in nepopoln. V novem mladinskem listu — tedniku ali 10 - dnevniku ali 14 -dnevniku pa se naj zrcali v aktualni in poljudni obliki z besedo in sliko širše dogajanje življenja: kulturno in gospodarsko, družabno in tehniško, umetniško in književno, zdravstveno in športno in to tako, da bo tozadevna sinov v poedinih številkah lahko služila tudi kot razredno čtivo za posamezne predmete pouka in za vse Stopnje narodne šole. Da doseže tak list intimnejši odnos do pouka in življenja, naj se vrši izbor gradiva v posameznih številkah deloma tudi z ozirom na učni načrt podeželske šole in na letne čase, na drugi strani pa tudi na zvezo življenjskih dogodkov domačije in širšega sveta. Jasno pa je, da morajo biti tudi realistično-publicisitični prispevki primerno književno oblikovani po slogu in jeziku. V tem smislu začrtan šolski list bi lahko dobil vsestransko pedagoško veljavo v šoli kot informator, pa tudi kot priročnik učencem in učiteljem v službi neposrednega pouka in vzgoje. Naročamo naši društveni delegaciji, da bo zastopala na ban. skupščini reformo našega organizačnega mladinskega tiska v duhu tega predloga. Jože Župančič, 1. r., Turnher Edmund, 1. r.,
predsednik.	zapisnikar.
—	Sistemizacija uradniških mest. Predsednik ministrskega sveta je imenoval komisijo za izdelavo načrta uredbe o sistemizaciji služb ža vse stroke civilne državne uprave. Že zakon o uradništvu od 31. marca 1931. je v čl. 46. odredil, da se bo s posebnim zakonom določilo za vse civilne državne službe število službenih mest po poklicih in po-ložajnih skupinah, v katere so ti poklici razdeljeni, in število mest uradniških pripravnikov; to število se po proračunu ne sme povečati. Svrha teh odredb je, da se točno dožene število vseh službenih mest in da se izvršilnim oblastvom postavijo točno določene meje, tako glede imenovanj kakor glede napredovanj državnih nameščencev. Ta sistemizacija službenih mest je neobhodno potrebna že zaradi same strukture novih zakonov o državnih civilnih uradnikih, ki predpostavlja točno določeno število vseh službenih mest in položajev v skladu s potrebami in pomenom posameznih funkcij v državni službi. Potrebo takojšnje izvedbe sistemizacije nalagajo razen gori navedenih razlogov tudi proračunske oziroma finančne razmere v državi. Zato je predsednik ministrskega sveta dal imenovani komisiji nalog, da začne takoj delati in da dokonča svoje delo najkasneje v dveh mesecih. S tem bo dana možnost, da se bo mogel proračun za prihodnje proračunsko leto sestaviti po novem stanju, kar bo zelo ugodno vplivalo tudi na finančne razmere v državi.
—	Tudi občinskim in banovinskim poročenim nameščenkam so znižane draginjske doklade. Na osnovi čl. 64. finančnega zakona za 1. 1934./35. je bila izdana uredba o znižanju prejemkov občinskih in banovinskih poročenih nameščenk. Draginjske doklade se znižajo za 20—50% in to po tej tabeli: a) za 50 odst., če presegajo mesečni brutto-prejem-ki moža 5000 Din; b) za 40 odst., če znašajo 3500 db 5000 Din,; c) za 35 odst., če znašajo 2500 do 3500 Din; d) za 30 odst., če znašajo 1600 do 2500 Din; e) za 25 odst'., če znašajo 1100 do 1600 Din; f) za 20 odst., če so mesečni brutto-prejemki moža manjši od 1100 Din.
Med brutto-prejemke moža se po tem odstavku ne štejejo rodbinske draginjske doklade.
—	Maturanti 1899.! Letos obhajamo 35-letnico mature. Predlagam sestanek za 11. in 12. avgusta v Mariboru. Pošljite mi pritrdila ozir. spreminjevalne predloge! Podrobnosti priobčim pozneje. — Lukman, Maribor, Vr-banova 61.
—	Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine je na
svojem izrednem občnem zboru, ki se je vršil d»ne 28. aprila t. 1., sklenilo, da v smislu določil § 4. društvenih pravil sprejema v članstvo tudi osebe v starosti od 45. do 55. leta starosti. Člani morejo postati le državni in banovinski uslužbenci in njih svojci. Mesečni prispevek za osebe od 45. do 50. leta starosti znaša Din 15.—. za osebe v starosti od 50. do 55. leta pa Din 20.—. Pristopnina znaša za te osebe, ako vstopijo v društvo do 31. julija t. 1. Din 40.—. sicer pa znaša pristopnina Din 400.—, ozir. Din 500.—. Po 4 letih članstva se izplača svojcem umrlega člana polna posmrtnina v znesku Din 5000.—. K drugi točki dnevnega reda je izredni občni zbor naročil društvenemu odboru, da do prihodnjega rednega občnega zbora društva izdela načrt za ustanovitev posebnega sklada za Počitniški dom. Društvena pisarna se nahaja v Ljubljani, Križevniška ulica št. 5, II. nadstropje.
—	Izpremembe zakona o narodnih šolah.
Zakon o narodnih šolah je bil od leta 1929. močno izpremenjen, tako da se ni mogoče več orientirati po prvi izdaji. Izpremenjen je bil po raznih pravilnikih in zakonih glede verskega pouka. Poleg itega ga je močno izpre-menil novi uradniški zakon. Enako vsebujejo mnogo izprememb tudi razni finančni zakoni. Izšle so pa tudi razne dopolnilne določbe, tako z zakonom o občinah. Poleg tega sta izšla tudi pravilnika o ambulantnih šolah in šolskih stanicah, ki sta sestavna dela zak. o nar. šolah. Izšli so pa tudi pravilniki o opravljanju praktičnih izpitov za učitelje in učiteljice, za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev in za zabavilje. Kot pripadajoči del zak. o nar. šolah moramo smatrati tudi novo izišli zakon o obvezni telesni vzgoji. Vsi ti zako-
niti predpisi so izšli sedaj v skupni zbirki Zakona o narodnih šolah kot III. zvezek te zbirke, ki jo prireja Pavel Flere in izdaja Učiteljska tiskarna. Cena III. zvezku je 14 Din za broširan izvod in 22 Din v platno vezanemu izvodu. Naroča se v Učiteljski knjigarni v Ljubljani ali pa v podružnici v Mariboru.
—	Planina pri Sevnici. Mladinski pevski zbor je priredil na praznik, dne 10. maja 1934. pod vodstvom učitelja Grudna Franca koncert, za katerega je vladalo veliko zanimanje, kar je potrdil tudi zelo dober obisk. Koncert je v celoti izkazal dovršeno delo vestnega dela in truda ter je moral vsakogar zadovoljiti. Zbor bo sodeloval tudi pri junijskih prireditvah mladinskih pevskih zborov v Ljubljani.
—	Zahvala. Po smrti mojega soproga g. Ignaca Čokl-a, šolskega upravitelja pri Sveti Marjeti niže Ptuja, je »Jugoslavija«, splošna zavarovalna družba, ravnateljstvo za dravsko banovino v Ljubljani, pri kateri je bil moj pokojni soprog le kratek čas zavarovan, brez odlašanja izplačala zavarovano svoto. — Zahvaljujem se tej družbi ter jo vsakomur prav uoplo priporočam. — Frančiška Čoki, učiteljica.
—	»Nacionalno polit, tečaj« v Ljubljani.
Ni mi treba naglaševati, da je bila misel in izpeljava tega tečaja nad vse potrebna in posrečena. Bil sem tam vse 4 dni in opazoval naše zdrave, krepke kmetske fante, kako so jih zanimale sleherne besede predavateljev. Vse so hoteli slišati, vse zvedeti in mnogi predavatelji so se jih komaj rešili; res je pa tudi, da je bil čas — 1 uro za vsako predavanje — da'1'eko preskromno odmerjen, da ne omenjam potrebnega časa, ki bi moral biti debatam določen. Zal pa to ZKD ni bilo možno tako ukreniti. Z veseljem smo vzeli na znanje vest, da namerava ZKD prirediti v jeseni obširnejši, 14-dnevni itečaj. Predavanja so se vršila dnevno 6 ur — moram pa reči, da' na mnogih tečajih še nisem slišal tako strokovno in življenjsko praktičnih predavanj. Omenjam samo besede dr. Missa — ja, saj so fantje kar požirali besede. Znak tudi, da jim je baš v zdravstvenem oziru največ potreba naukov in nasvetov, saj vemo, da je baš neznanje v tem marsikomu v nesrečo življenja. Pa besede br. Poharca in Iskre, saj so naravnost užigale, g. Virant se nam je pa itak komaj izmuznil. »O gosp. zakonih« in »naši agrarni proizvodnji« sta bili ravno tako nad vse zanimivi predavanji. — Mnogo so pridobili naši fantje in marsikdo je šel domov z novimi cilji, novimi načrti. Gospodarske in socialne smernice so pa tudi, nas učitelje, izredno obogatile. Takih predavanj tudi na naše tečaje, to kar nas zanima, nas mora zanimati in tudi rabimo danes. Takšna gospod.-socialna, zdravstvena predavanja. — Le nekaj mi ni ugajalo — tudi drugim ne — t. j. zdravstvene razmere na deželi so sicer slabše ko v mestu (čisto logično in to ni niti zasluga meščanov samih) nikakor pa niso, niti zdaleka ne takšne, kot so se našim fantom slikale. Smatramo, da je bilo to pogrešno — pa, četudi se je hotela pokazati samo pot k izboljšanju zdravstvenih razmer na deželi — potem je bila pa metoda slaba. Prepričan sem, da je marsikateri fant začutil večji prepad med njim in mestom, saj so se le poveličevale mestne pridobitve. Ni res, da bi naš kmet, posebno tisti v filmu, ki je imel vzorno in skrbno gospodarstvo ter čistočo, da bi on mesarja iz mesita vodil po hlevih in mu dokazoval, da se njegovo mleko lahko pije itd. Ne, marsikaj res ni na deželi kot bi moralo biti, ali kot je v mestu, a če so socialne in gospodarske razmere takšne, da kmet ne more vsega, kar bi želel napraviti, se vendar ne sme absolutno negirati v zdravstvenem oziru njegova pitna voda, mleko, meso itd. — To me je težilo, ko sem med fanti sedel v kinu in zrl same »slabosti« naše lepe dežele in same »dobrine« mesta. Povedati sem moral to, kar smo čutili, da temu ni tako.
Š. Ljubo.
Osebne zadeve
—i Novi učitelji nameščeni. Z odlokom ministrstva prosvete so bili postavljeni za učitelje - pripravnike nastopni učiteljski abi-turienti: Lorbek Maks v Mariji Snežni pri Mariboru, Zurman Janko v Polju, srez Šmarje pri Jelšah, Bežan Viljem v Radmožancih pri Dolnji Lendavi, Česnik Maks v Cerkljah ob Krki, Valenčak Anton v Belih vodah pri-Slovenjgradcu, Hinterlechner Stanislav v Sto-govcih pri Ljutomeru, Napast Anton v Sladkem vrhu pri Mariboru, Žižek Albin v Št. Ilju v Slov. goricah, Zidar Avgust v Razboru pri Slovenjgradcu, Mazgon Dušan v Tržišču pri Krškem, Stanjko Alfonz pri Sv. Ani v Slov. goricah, Kerhlanko Fran pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, German Rihard v Dravogradu pri Prevaljah. Dovgan Milan v Raki pri Krškem, Debeljak Rudolf v Šenčurju. Bajde Janez v Motniku, Rajner Alojzij pri Sv. Barbari v Halozah, Rupnik Ivan v Vitanju, Gal Vladimir v Ribnici na Pohorju, Arko Miljutin v Remšniku, Tominc Milan v Pišecah, Tušek Bogdan: pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, Stanič Stanislav pri Sv. Bolfenku na Kogu, Žličar Fran pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Povše Fran v Žvirčah pri Novem mestu. Zamljen Josip pri Št. Jerneju (srez Krško). Vahen Mihael v Kaplji, Ferjan Maksim v Mirni, Černec Adolf v Prevalju, Terček Alojzij v Tržišču, Šinkovic Viktor v Čentibi, Jelene Bogomir v Svibnju, Špirič Miha v Božakovu pri Metliki, Šegula Pavel pri Sv. Marjeti na Dravskem polju, Masten Martin na Humu pri Ptuju, Havli-ček Josip v Veliki Ddlini (Krško), Praprotnik Anton v Šmarju Grgič Svetko v Mežici, Švarc Ivan v Pernici. Cvar Miroslav v Novem mestu. Fink Stanislav v Dobličah pri Črnomlju, Jenko Metod pri Sv. Andražu pri Velenju, Vuser Ferdinand pri Devici Mariji v Brezju,
Osman Ignacij v Gančanih, Trdan Anton v Veliki Dolini, De Costa Anton v Slovenjgrad-cu, Vučajnik Fran v Zabukovju, Cerkvenik Fran v Slivnici (srez Šmarje pri Jelšah), Fatur Viljem v Bodonoih, Jeletič Rudolf v Starem trgu, Kociper Peter v Svetinju, Golar Ema-nuel v Križevcih, Levstik Ivan v Rajhenburgu, Petrič Fran v Petišovcih, Bolta Alojzij v Dolnji Lendavi, Babič Matija v Turnišču, Križa-nič Fran v Veliki Polani (Dolnja Lendava), Jagrovič Adolf v Ljubečni, Kovač Anton v Loki pri Sv. Juriju ob Taboru. Tolmajner Leon v št. Vidu pri Stični, Radšel Alojzij v Skalah, Kobolt Rudolf v Selnici, Rossner Edvard1 v Št. Jurju ob Taboru, Žemlja Gabrijel na Jesenicah, Žmavc Andrej pri Sv. Trojici v Slov. goricah, Zupane Franc v Zibiki, Perko Jožef v Ambrusu, Zorn Otmar v Selih pri Metliki, Barle Nikolaj v Radatovičih, Kmetec Jožef v Prevorju, Goršek Rudolf v Gornji Ponikvi, Leder Miha v Črni, Hrabalek Janko v Dramljah, Janškovec Leon v Križah, Škrabelj Alojzij v Črensovcih, Lipavec Fran v Srednji Bistrici, Volk Rudolf v Trnju, Agrež Boris v Žabnici pri škofji Loki, Keržan Janez v Stari Oselnici, Kastelic Ivan v Senovem, Štrukelj Ivan pri Sv. Duhu na Stari gori, Jordan Janko pri Sv. Juriju Ščavnici, Vanič Viljem v Št. Janžu pri Krškem, Pajtler Fran v Tišini, Sodin Konrad pri Sv. Kunigundi (Konjice), Štante Jurij v Šmarju pri Jelšah, Ladič Milan v Čeplju, Stropnik Ivan v Kapeli, Ma-zaj Jožef v Kuzmi, Kasagrande Julij v Štri-govi, Zorko Anton v Vojniku, Švajger Viktor v Polenšaku, Vavpotič Ivan v Vidoncih, Toplak Juro v Braslovčah, Slapar Nikolaj v Studencu (Krško), Korošec Drago v Leskovcu, Dereani Jožef v Št. Jurju (Murska Sobota), Višner Ludovik v Cankovi, Šijanec Borislav v Strojini, Čuček Karol v Vuzenici in Šubert Alojzij v Cerkljah na Krki.
—i Napredovali so učitelji(-ce): v VIII. skupino: Eržen Ana iz Žirov, Lunder Dušan iz Trbovelj, Pogačnik Stanislav iz Loga-Zaplane, Štefe Ivan iz Sovodnja, Stanič Ernest iz Dobrepolja, Šketelj Albina iz Št. Janža, Ravbar Marija iz Zamositja, Urbinc Ana iz Buč, Blejec Katarina iz Št. Vida, Brinar Van-da iz Šmarja pri Jel., Zoreč Angela iz Sv. Vida pri Stični, Volčjak Ana iz Žiberš, Oman Cirila iz Stogovcev.
—i Prevedeni so v IX. skupino: Štular-Levstek Danijela iz Gaberja, Čotič Marija iz Globokega, Kalat Štefanija iz Št. Ilja pod Turjakom, Ankele Marta iz Predoselj.
Učiteljski pravnik
—§ Abiturienti, ki so in bodo sprejeti v drž. službo, naj s službenim nastopom poročajo tudi svoje osebne podatke (letnico rojstva in mature), odnosno naj javijo te podatke že takoj sedaj po dopisnici sekciji JUU.
Naša gospodarska organizacija
—g Članom Učit. samopomoči. V zadnjih tednih, zlasti zdaj po občnem zboru US, se dnevno oglašajo prosilci za podpore iz podpornega sklada (do 5 pisem ,na dan). Že nekajkrat je priobčil »Učit. tovariš« obvestilo, da se bodo podpore nakazovale po 1. juliju 1934. Zadružna uprava pri najboljši volji ne more vsakemu posebej odgovarjati: ali bo prosilec dobil podporo, kdaj in koliko, ko bo odločitev o vsem na seji načelstva. Zadružna uprava je prejela gotovo čez 100 prošenj in vprašanj glede teh podpor, pa le malokateri je priložil znamko za odgovor. Zato prosimo, uvažujte sledeče: 1. S položnico konec meseca maja bo prejel vsak član US tiskano navodilo (obvestilo) o vsem, kar bo potrebno in važno za prosilca. 2. Reševale se bodo samo prošnje, ki bodo spisane na tiskovini, ki bo od 1. jun. 1934. dalje v upravi US proti odškodnini Din 5.— vsakemu zadružniku na razpolago. V pismu, ko boste zahtevali tiskovino, pošljite znamke za Din 5.—, ker se brez znamk ne bodo oddajale tiskovine. 3. Vse prošnje bo reševalo zadružno načelstvo v rednih sejah. 4. Ne zahtevajte od uprave US pojasnil in zagotovil o podporah, katerih Vam ne more dati.
Uprava US.
Mladinska matica
—mm Vse 4 knjige letošnjih rednih publikacij M. M. so že v itisku. Izide 4 barvna Deržajeva slikanica »Kapljice«, kateri je priredila besedilo v verzih znana mladinska pesnica Anica Černejeva. Delo, po katerem bodo segali s posebnim veseljem naši najmlajši. Kresnice VIL bodo letos svojevrstna posebnost. Prinesejo samo prispevke otrok, tako verze, prozo in ilustracije. Iz ogromnega materiala, ki ga je uredništvo dobilo, je izbralo le najznačilnejše stvari. Naslovno stran je izdelala Mara Kraljeva.
Knjiga realne vsebine bo »Potovanje skozi čas«, ki jo je napisal Edo Kardelj. Delo nam kaže v zanimivi obliki razvoj gospodarstva in kulture od predzgodovinskih časov pa do današnjih dni. Ne samo otroka, tudi odraslega človeka bo ta knjiga zanimala. Naslovno ilustracijo je izdelal Ljubivoj Rav-nihar.
Poleg teh treh knjig izide letos tudi Bevkova mladinska socialna povesit Tovariša. To bo delo, ki si gotovo osvoji srca otrok. Povest je bogato ilustrirala Ksenija Prunkova z 12 celostranskimi risbami.
Pravkar je dotiskana 8. številka »Našega roda« z naslednjo vsebino: Martin Robotič:
Prepelica, Krista Hafner: Šimnov Lipe, Kalin Malina-Hočevarjeva: Aljoška, Bogomir Ma-gajna: Račko slikar, Franjo Roš: Čarovnije, Marija Meškova: Franc Frzetl, Štipsl, Stapsl, * * * Brdavs, Adam Milkovič: Medvedek Markec, Alojz Bajec: Jezikovni pomen-ki, A. Novak: Napisi, Otroška delavnica, Bridige delo, Doma in po svetu, Mladina piše. V ilustrativnem delu sodelujejo Milko Bam-bič, Maksim Gaspari, Oskar Gaspari, Janez Trpin in drugi.
Popravek. V zadnji številki Učiteljskega tovariša je tiskarski škrat v anketi o mladinskem tisku izpremenil znano mladinsko pesnico gospo Milo Prunkovo-Utvo v ilustra-torko. Čitattelji so pomoto že gotovo sami popravili.^
Ribičičeva knjiga Mihec in Jakec je izšla v drugi izdaji in jo dobite še vedno po znižani ceni 8 Din v upravi Mladinske matice. Knjiga, ki ima s svojo slikopisno metodo naravnost čudovite uspehe pri čitanju, je obenem tudi zdravo in zabavno delo. katero krasi nad 1000 sličic Maksima Gasparija.
iam^mmmmmm^mmmmmm^mmmmmm
Učiteljski pevski zbor JUU
DNEVA MLADINSKE GLASBE
Brez dvoma bo skupni nastop mladinskih pevskih zborov pod pokroviteljstvom Njegovega Veličanstva kralja in okriljem sekcije JUU za dravsko banovino, ki se nam obeta za 2. in 3. junija it. 1. najvažnejši dogodek v razvoju naše mladinske glasbe. Da bosta za to določena dneva z organizatorne strani, kakor tudi po kvaliteti izvajanja kolikor mogoče na višku, je zastavil za to določeni pripravljalni odbor pri sekciji vse svoje sile. Vrše se priprave v takem obsegu, da bo ta veliki pevski dogodek čim močneje odjeknil med našim občinstvom in poglobil zanimanje za naše mladinske pevske zbore. In naši mladinski pevski zbori s svojimi vrlimi voditelji to tudi zaslužijo. Nastopili bodo z izbranim programom, z deli, ki imajo lepo umetniško vrednost, in v katerem bodo zastopani naši najboljši skladatelji; kar priča, da imajo zbori resno stremljenje, dvigniti mladinsko glasbo svojim zmožnostim primerno. Ob t. en* času bo slavil tudi »Trboveljski slavček« svoj jubilej, stoti nastop, kar je brez dvoma velikega pomena in lep napredek.
Na zadnji seji pripravljalnega odbora se je poleg drugega razpravljalo tudi o tem, kako bi se nekaterim mladinskim zborom, ki bodo prišli iz najoddaljenejših krajev, nudila kakršnakoli podpora. Poslale so se prošnje na vsa merodajna mesta in upamo, da bodo našle razumevanje in polni odziv. Za enkrat pa seveda ostane princip, da nosi vsak zbor vse stroške zase sam. Dobiček, ki bo prišel od vstopnine, se bo sorazmerno stroškom primerno razdelil brez razlike vsem zborom. Prav tako ev. podpora. Nadalje se bodo povabili na te dneve mladinske glasbe tudi inozemski kritiki itd.
Vse zbore, ki so prejeli vprašalni poli, prosimo, da ju takoj odpošljejo, prav tako naj tudi na vsa eventualna vprašanja takoj odgovore. Vse tovariše in tovarišice učitelje pa prosimo, da naj vzbude med ljudstvom zanimanje za to prireditev, obenem pa naj se tudi sami, če le morejo, udeleže prireditve. Podrobni programi so bili javljeni v prejšnjih dveh »Učit. tov.«, pa bodo tudi v naslednjih. To, da bo nastopilo do 1500 mladih pevcev bo do zdaj v Jugoslaviji gotovo edinstven primer.
Vrstni red nastopajočih mladinskih pevskih zborov bo naslednji: Licej-Ljubljana, Št. Vid nad Ljubljano, Litija Gornja Lendava, Dolnja Lendava, Brežice, Komenda, Šmartno ob Paki, Žiče pri Konjicah, Žetale, Zagorje ob Savi, Studenec-Ig, Medija-Izlake, Kranj, Planina pri Sevnici, Šmartno pri Litiji, Jeseni-ce-osnovna, Radeče, Jesenice-sokolski, Novo mesto.
Oddaljenejši zbori so se uvrstili v prvo polovico koincerta radi everit. odhoda s popoldanskim vlakom.
—pev Prihodnja seja pripravljalnega odbora bo v torek 22. maja ob 18. uri v prostorih sekcije JUU.
—pev Ponovno opozarjamo članstvo na tečaj, ki bo 4. in 5. junija. Pričetek tečaja 4. junija ob 9. uri v Glasbeni matici. Tečaja naj se udeleže vsi člani(-ice), da se temeljito pripravimo za turnejo. Eno uro pred popoldansko vajo se bo vršila preizkušnja novih članov.
3. junija popoldne (kraj in čas bomo sporočili na dopoldanskem koncertu) se sestane-jo z artističnim odborom UPZ pevovodje mladinskih zborov, ki tega dne nastopijo. Na tem sestanku se bo kritično premotrilo dosedanje delo mlad., zborov, ter določilo smernice za bodočnost.
Odbor je na eni izmed zadnjih sej koopti-ral v upravni odbor sledeče tov. Puharja, Su-pančiča, Miheliča ter tovarišico Miheličevo in dolgoletno tajnico tov. Mino Selanovo.
Tovarišem Douganu, Slaparju, Korošcu ter Štantetu čestitamo k imenovanju.
Šolski radio
—r XXXI. teden. V torek 22. maja bo predaval g. Uršič France »Koroški Slovenci«.
Tragična je usoda koroških Slovencev. Že nad pol stoletja je koroška šola žalostno sredstvo raznarodovanja. V .nežna srca naše dece se vceplja sovraštvo do rodne matere in zaničevanje do vsega, kar je slovansko. Prav na Koroškem še vedno tava nem-štvo v starih zmotah. Stara nemška oholost, ki še vedno vidi v Slovanu manjvrednega človeka, žanje na Koroškem nove uspehe.
Kako že pripoveduje koroška pravljica? — Bila je cvetoča dolina. Med valovečimi polji in bogatimi gozdovi so se košatili ponosni domovi. A od božjih darov in brezdelja so se ljudje v tej srečni dolini prevzeli. Postali so oholi in krivice, ki so jih delali sosedom, so izzvale božjo jezo. Niso spoštovali ne Boga, ne njegovih praznikov. Sredi največjega pirovanja jih je zadela božja kazen. Niso hoteli verjeti svarilom pobožnega možička, da bo iz majhnega sodčka privrela nanje poguba. In vendar se je zgodilo. V eni noči je jezero zalilo cvetočo dolino in z njo vse krivične prebivalce. — Še danes se oglaša potopljeni zvon iz globin Vrbskega jezera.
Kogar hoče Bog pogubiti, ga udari s slepoto ...
V petek 25. maja bo predaval g. Josip Lapajme »Mladina na planinah«. Pevske točke izvaja šolska mladina iz Cerkelj. V zgodnji majniški jutranji uri se je odpravila vesela družbica proti visoki planini. Sredi brega zajame njene duše veličastvo sončnega vzhoda, ki ji trenotno zaustavi korake. Iz nežnih grl zaori navdušena jutranja popevka. Marko brzi v breg. ne da bi upošteval pametne nasvete preizkušenega planiskega vodnika. Kazen mu sledi za petami. Najnežnejša članica planinske družbice je mala Andrejka, ki ji ne uide izpred oči nobena cvetlica, niti najmanjši hrošček. Mali štiriletni Boštjanček stopica v breg kakor odrasel mož. Počasi in previdno. Pikec ima mnogo opravka v grmovju, izpod katerega pritira zajčka in srnice. Spotoma se pojavljajo razni lovski prizori. Vodja družbe zvablja iz grmičevja gozdne jerebe, opisuje skrivnosti naskakovanja na pojočega divjega petelina in krajša mladini čas, da se prav nič ne zave, da je že dospela na zeleno planino. Sredi cvetoče planinske livade se ¡razvijejo naziranja glede čuvanja planinskega cvetja. V pastirskem stanu za-slede razdejanja, ki so jih pozimi povzročili neznani zlikovci. Družinica prenočuje v planinskem domu. Ob jutranji uri ustreli vodnik lepega ruševca. Vrhove gora pokriva debela snežna plast, dočim valove po ravninah žitna stebla pod težo cvetočega klasja. Planinska vedrost zajame otroška srca, iz katerih vro znaki nepotvorjene miline.
Stanovska organizacija JUU
Iz sekcije
—s Sreskim učiteljskim društvom. III. ba-novinska skupščina JUU, ki se je vršila 17. in 18. avgusta 1933., je sprejela predlog gospodarskega odseka, da se ustanovi pri sekciji obrambni sklad, ki naj služi za pravno razčiščenje načelno važnih zadev. V ta sklad prispeva vsak član JUU sekcije za dravsko banovino po 5 Din do konca poslovnega leta. Sklenjeno je bilo, da se pošlje predlog za ustanovitev obrambnega sklada še vsem sreskim učiteljskim društvom v izjavo. Ker se je velika večina s. u. dr. izjavila za predlog in so nekatera društva že poslala po 5 Din za vsakega člana, prosimo še ostala s. u. društva, da pred zaključkom letnega obračuna, nakažejo blagajni sekcije JUU v Ljubljani po 5 Din za vsakega člana.
—s Upraviteljstva osnovnih šol naprošamo, da posredujejo pri krajevnih šolskih odborih v svrho poravnave zaostale naročnine za pedagoški list »Popotnik«. — Uprava.
—s Vsa sreska učiteljska društva naprošamo, da poravnajo vse zaostanke in redna plačila napram sekciji najkasneje do 15. junija t. 1. Društva, ki ne bodo poravnala svojih obveznosti, ne morejo biti zastopana na banovinski in državni skupščini.
Ii druil»«!
— JUU SRESKO DRUŠTVO LITIJA, KAMNIK, LJUBLJANA IN LJUBLJANA OKOLICA VZHODNI IN ZAHODNI DEL imajo skupno zborovanje v soboto 19. t. m. ob 9. uri v dvorani hotela Union v Ljubljani. Dnevni red: 1. Šola in prosveta v Češkoslova-
ški. Predava g. Šalih Ljubunčič, prof. iz Zagreba. 2. Situacijsko poročilo poda predsednik sekcije JUU tov. Ivan Dimnik. Po skupnem zborovanju bodo zborovala še posamezna sreska učiteljska društva vsako zase.
= JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH.
Ker se zborovanje dne 5. maja radi slabega vremena ni vršilo, bo isto dne 26. maja pri Sv. Ani v Slov. goricah z začetkom ob 10. uri. Ker je to naše zadnje zborovanje v tem šolskem letu, prosimo za polnoštevilno udeležbo.
Odbor.
PoroClla i
+ JUU SRESKO DRUŠTVO KAMNIK
je zborovalo v soboto dne 21. aprila t. 1. v Domžalah. Udeležba 89 tovarišev in tovarišic.
Po pozdravnem nagovoru tov. predsednika Arriglerja je predaval tov. Peterlin »O nastanku apnencev«.
Za nadvse zanimivo predavanje se je tov. predsednik zahvalil tov. predavatelju z željo, naj nam bi ob priliki še nadaljeval o tej temi.
Zelo živahno se je debatiralo pri dopisih zlasti se je razpravljalo 6 našem mladinskem časopisju »Naš rod« in »Mlada Jugoslavija«. Ker se bo na banovinski skupščini odločilo, kateri izmed mladinskih listov naj izhaja v prihodnjem šolskem letu, je odredil tov. predsednik glasovanje. Od 89 navzočih je glasovalo za »Naš rod« 77. S tem glasovanjem se je odločilo naše društvo za »Naš rod«.
Debatiralo se je glede dopisa o snovanju društev ikmetskih fantov in deklet. O društvenem življenju naj bi se razpravljalo na zborovanjih. Mnogo je krajev, kjer ni nobenega društva, v drugih pa zopet zelo veliko, pri katerih so eni in isti ljudje. Predlaga se: V našo vas dve društvi: eno gospodarsko, eno kulturno-nacionalno! Nadalje se je predlagalo, naj eden izmed tovarišev sestavi referat v tem zmislu, kjer naj merodajnim čini-teljem iznese, kaj lahko storimo in česar storiti ne moremo. Sestavo referata sta prevzela tovariš Ostanek in tovarišica Fajdiga Vida.
V imenu društva je čestital tov. predsedniku Arriglerju k njegovemu imenovanju za sres. nadzornika tov. Mayer. Izrazil je veselje, da smo dobili nadzornika iz našega sreza in želi tov. nadzorniku dolgo in srečno službovanje med nami.
Pri slučajnostih se je priporočila knjiga »O šumarstvu« in časopis »Rejec malih živali«, katerega urednik je naš tovariš Inkret Alfonz, šol. upravitelj Šenkov turn pri Vodicah. Časopis »Rejec malih živali« naj bi imela vsaka šola! Po razpravi o načrtu šolskih okolišev se je sklenilo, da se vrši prihodnje zborovanje zopet v Domžalah.
■Nato je zaključil tov. predsednik lepo uspelo zborovanje.
Arrigler, preds.	Gizela Ušeničnik, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAH. DEL je zborovalo dne 14. aprila 1934. v Ljubljani. Zborovanja se je udeležil 101 član, odsotnih je bilo 39 članov.
Po poročilih predsednika, tajnika in bla-gajničarke je predaval prof. dr. Fink o Lav-tarjevi metodi pouka v računstvu. Predava-'nje so poslušali člani obeh društev sreza Ljubljana okolica.
Pri zborovanju je bil sprejet ta-le predlog: Zaradi znižanja draginjskih doklad naj se za poročene učiteljice zniža članarina. Zdravko Mikuž, preds. Lenarčič Ana, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJ. OKOL. VZHODNI DEL je zborovalo skupno s sreskim društvom Lj. okolica, zahodni del dne 14. aprila 1934. v Mestnem domu v Ljubljani. Od 132 članov so bili prisotni 104 člani.
Predsednik tov. M. Kosin je pozdravil navzoče posebej še tov. Ribičiča kot zastopnika kraljevske banske uprave; spominjal se je tudi prerano umrlega tov. Al. Berceta iz Št. Jakoba ob Savi. Omenjal je tudi, da je naše društvo banu g. dr. Marušiču častitalo k 50. letnici rojstnega dne.
Celotna izdaja zbranih spisov za mladino je izšla
ENGELBERT L. G A N G L:
MOJA POT
v 10 knjigah po 10 tiskovnih pol. Cena v platno vezani knjigi je 42 Din, vsej zbirki 320 Din, ali v 12 mesečnih obrokih po 32 Din. — Naročite takoj!
Po obravnavanju dopisov so se iz daljših debat izluščili sledeči predlogi: 1. Sekcija se naproša, da izposluje pri kraljevi banski upravi, da bodo tovariši iz bednostnega fonda istotako prejemali stanarino in kurivo kakor drugi.
2.	Sekcija naj deluje nato, da ministrstvo izda pravilnik k zakonu.
3.	V 1. in 2. razredu osnovne šole naj se zopet obvezno uvedejo računice.
4.	Poročenim učiteljicam naj se zniža članarina, — tudi naj se organizacija bori za »Enako delo, enako plačilo«.
Sledilo je predavanje prof. g. dr. Finka o Lavtarjevi metodi računskega pouka. Navzoča je bila tudi podbanica ga dr. Pirkma-jerjeva, iki je hčerka pok. prof. Lavtarja. Predsednik M. Kosin jo je v imenu zboroval-cev obeh društev pozdravil in se tudi g. predavatelju končno zahvalil za njegovo stvarno predavanje, čemur je članstvo sledilo z zanimanjem.
M. Kosin, preds.	A. Melnar, tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI
je zborovalo 21. aprila 1934. v Višnji gori. Uvodoma je pozdravil tov. predsednik Zupančič Jože vse zborovalce — člane in našega upokojenega tov. Benedičiča, ter predavatelja tov. Žerjava Alberta iz Trbovelj.
Predsednik je podal nato situacijsko poročilo: Pravico do prostega dne in dostopa na zborovanje imajo le člani JUU; organizacija vsestransko podpira nezaposlene učiteljske abituriente; gospod ban dr. Marušič se je zahvalil za naše čestitke ob 50-letnici; izredna skupščina JUU se je prestavila na velike počitnice. ZKD podpira izobraževalno delo na podeželju pod okriljem članov. V Liitiji smo priredili predavanje dr. Pretnerja, predsednika SPD »V planinah Južne Srbije«, ki ga je posetilo okjrog 200 domačinov. Tov. Turnher dogotavlja diplomo za našega častnega člana tov. Gangla in mu jo bomo poklonili na letošnjem zboru v Litiji. Zatem se je poročalo še o raznih društvenih dopisih.
Tov. predsednik je prepustil nadaljnje predsedovanje tov. podpredsedniku Vebru Lojzetu, ker je bil s predavanjem o mladinskem tisku kot sourednik poizkusne številke »Mlade Jugoslavije» sam tangiran. Tov. Žerjav je razmotrival stališče učiteljstva do sodobnega mladinskega slovstva. Prikazal je potrebo preorientacije mladinske literature. Po lepem Zerjavovem predavanju se je razvila živahna debata. Zbor je soglasno sklenil, da nam tisk s snovjo, kakor jo prinaša »Naš rod« ne zadošča v učilnicah. Debate so se udeležili s stvarnimi predlogi tov. Jevnikar, Ambrožič Veber, Zupančič, Okorn in drugi. Nato je bila sprejeta soglasno resolucija, ki govori za potrebo razrednega čtiva.
Nato se je razmotrivalo še o društvenih zadevah. — Tisti, ki še niso, naj poravnajo tov. blagajniku po 5 Din za zaščitni sklad pri sekciji JUU. Tov. Zupančič je poročal o nameravani redukciji poročenih učiteljic. Govorilo se je tudi o uredbi, ki je reducirala plače poročenim tovarišicam. Uredbo bo treba vsekakor revidirati. Upoštevajo naj se eksistenčni minimum posameznika in cele družine, število otrok in sploh vsi ostali socialni momenti. Šele po individualnih presojanjih naj bi se poseglo po ev. potrebnih in možnih odtegljajih. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki se bo predložila vsem merodajnim činiteljem. V zvezi s slučajnostmi so člani tov. Ambrožič in drugi ugotovili, da se je »Učiteljski tovariš« ob uredbi — umaknil. Člani so izrekli željo, naj bi imel stanovski list več korajže!
Nato se je razpravljalo o propagandi za »Jadransko Stražo«. Tov. Okorn je kot poverjenik nabiral nove člane, govorilo pa se je tudi o delu za PJS. Tov. Koleša in drugi pa so sprožili razne stanovske zadeve, o katerih se je potem obravnavalo. Zatem se je vršilo pri Omahnu skupno kosilo, pri katerem je bilo izrečenih več napitnic in se je razvilo prijetno tovariško razpoloženje. Zborovalce v je bilo nad 50, ki so vsi ugotovili, da ustvarjajo zborovanja na podeželju plodnejšo kontinuiteto med zborovalci.
Zupančič Jože,	Turnher Edmund,
predsednik.	zapisnikar.
Novosti na knjižnem trgu
—k Dr. Aleksander Bilimovič: Uvod v ekonomsko vedo. Izdala Jugoslovanska knjigarna v zbirki poljudno znanstvenih spisov »Kosmos«. »Uvod v ekonomsko vedo« predstavlja prvi del piščevih predavanj v narodnem gospodarstvu. Knjiga bo dobrodošla vsem, ki se bavijo z gospodarskimi problemi in vprašanji organizacije sodobnega gospodarstva in njegovih razvojnih tendenc. Cena broširani knjigi je Din 60'—, vezani Din 80—.
—k Undset: Kristina Lavransova hči, II. del. Žena. Prevedel Josip Prezelj. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Leposlovna knjižnica 15. Cena kartoni-rani knjigi Din 85'—, vez. Din 95'—. Str. 333.
—k Turgenjev: Lovčevi zapiski, II, del.
Iz ruščine preložili f Bogomil Vdovič, Marija Kmetova in Janez Rožencvet. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ljudska knjižnica 54. Cena broširani knjigi Din 45'—, vezani Din 55'—. Str. 224.
MALI OGLASI
Mali OjUsl, k! slnžij» t posredovalne ii socialne laneae občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Dio 5 —
FR. P. ZAJEC
izpraian optik L/ablJana, Start trg <P
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto -aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatniD« in srebrnine. Ceniki brezplačno.
KATERA IZMED TOVARIŠIC NA GORENJSKEM
hoče zamenjati službeno mesto s to-varišico na Štajerskem. Šestrazrednica z eno paralelko. 9km od žel. postaje, dnevno trikrat avtobusna zveza. Naslov se izve pri upravi.
Cenjene šolske uprave, katere nameravajo napraviti šolske majske izlete v našo belo Ljubljano, naproša
AUTOMATICNI BUFFET »D A J-DAM«
na Aleksandrovi cesti,
naj ne pozabijo posetiti istega s svojimi malčki, ki postreže z vsem primernim po izredno nizkih cenah od 1 Din do 3 Din.
ZAHTEVAJTE PROSPEKT!
KNJIGARNA »UČITELJSKE TISKARNE« V LJUBLJANI Franliikanska ulica Ste v. 6
PodruZnlca v Mariboru, TyrSeva ulica Itev. 44
Šolske knjige
za vse kategorij» Sol In po najnovejših izdajah
šolske zvezke
vsakovrstne, za šolo in domače vaje
šolske potrebščine
za vse mogoče šolske zahteve
Vam nudi vedno
KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE"
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44
Gostilna
Ražem
Ljubljana
na Žabja ku št.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinj«. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe
RESTAVRACIJA
NOVI SVET
O»	LJUBLJANA
O OSPOSVETSKA CESTA 14
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.
Napravite izlet na Bled!
Hotel na blejskem gradu nudi vsakemu izletniku višek zadovoljnosti. Razgled na vso olcolico, Julijske Alpe in Karavanke. Poleg tega cene znižane tako, da je omogočen izlet najskromnejšemu izletniku
€ENiK Zajtrk: kava, mleko, čaj, 2 kruha .... Kosilo I. vrste: Juha, pečenka, 2 prilogi, močnata . .
„ H. , Juha, govedina, 2 prilogi.....
„^ III. „ Juha, » 2 „ . .
Večerja I. vrste: pečenka, solata, desert.....
„ II. „ Rižota s solato ali golaž s krompirjem
Okrepčila: Malinovec ali limonada.......
Ležišče za osebo s perilom..........
„ „ „ na žimnicah.........
Pri udeležbi 30 učencev in naročilu I. vrste, dobita 2 učenca gratis Na željo tudi vožnja po jezeru za osebo Din 2"— Se priporoča Uprava HOTELA GRAD — Bled
Din	2 —
„	14--
„	8--
„	5-„
,	6-
»	2-
„	5—
,	3-