Oxf: 624.2:181.71:176.1 Fagus silvatica Najvišja drevesa - pripomoček pri opredeljevanju ciljev Marijan Kotar* Izvleček Kotar, M.: Najvišja drevesa - pnpomoček pri opredeljevanju ciljev. Gozdarski vestnik št. 9/1988. V slovenščini s povzet kom v angleščini, c1t. lit. 5. V prispevku avtor obravnava pomen poznavanja najvišjih višin posameznih d.revesnih vrst za go- zdarstvo. Podaja tudi dend.rometrijske podatke dosedaj ugotovljene najvišje bukve v Sloveniji. l. Uvod Že pred leti smo gozdarji začeli zbirati podatke o naših najdebelejših drevesih. Izredno debela drevesa smo celo zaščitili ter jih na ta način ohranili tudi našim zanam- cem. Tako imamo danes v Sloveniji eviden- tiranih že lepo število dreves različnih dre- vesnih vrst, ki imajo prsni premer nad 100 cm. Ta drevesa so naravne znamenitosti v maJem in tako povečujejo rekreativno vrednost gozdov. Poleg debeline pa je pri drevesu pomembna tudi njegova višina. Šele debelina v povezavi z višino daje drevesu tisto vrednost, ob kateri začutimo > njegovo mogočnost«, in kjer »Od začudenja obstanemo z odprtimi usti«. Kot lahko trdi- mo, da imamo dober pregled nad debelimi drevesi, lahko tudi trdimo, da imamo zelo slab pregled nad izjemno visokimi drevesi. Le malokdo ve, kolikšne so največje višine drevesnih vrst pri nas. Temu je vzrok pred- vsem to, da je merjenje višin težavnejše kot merjenje premerov, in pa v tem, da so naše oči v gozdu bolj uprte v spodnji del debla kot pa v vrhove krošenj. * Prof. dr. M K. dipl. inž. gozd. , VTOZD za gozdarstvo, Biotehni~ka fakulteta. 61000 Ljubljana, Večna pot 83. YU Synopsis Kotar, M. : The highest trees-a help ln a1m defining. Gozdarski vestnik, No. 911988. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The significance for forestry of the fact that experts are acquainted with the utmost heights of individual tree species is the topic of this article. Dend.rometric data on the beech tree which has been established to be the highest in Slovenia up till now are also given. 2 Višinska rast in njen pomen za znanost orastiščih Za tistega, ki se ukvarja z gozdnimi rastišči in z razvojem gozdnih sestojev, je višina drevesa pomembnejši kazalec kot pa nje- gova debelina. Višinska rast je veliko bolj odvisna od rastišča kot pa rast v debelina. Zato nam višina drevesa oziroma sestaja pri dani starosti dobro prikazuje rodovitnost oziroma kot to imenujemo gozdarji - proi- zvodno sposobnost rastišča . Višina sestaja, še bolj pa zgornja sestojna višina (top height), je v precej tesm povezavi s pro- izvodnostjo sestoja na danem rastišču , zato je tudi eden izmed najboljših kazalcev do- brega rasttšča . Zato danes prikazujejo v večjem delu sveta proizvodnost gozdnih rastišč z zgornjo višino sestoje v, ki jo ti dosežejo pri dani starosti. To je t. i. rastiščm indeks oziroma site index, ki pomeni zgornjo višino sestaja, doseženo ob normalnem raz- voju pri 50 letih (v deželah Skandinavije pri 40 letih, vendar se tam starost ugotavlja na prsni višini dreves). Kot zgornjo v~ino vza- memo povprečje višin sto najdebelejših dreves na ha (po Pardeyu). Po definiciji je ugotavljanje zgornje višine zelo zamudno, zato vedno uporabljamo vzorce, in sicer tako, da ugotovimo zgornjo vtšino na plo- skvah velikosti 4-9 arov, to pa pomem 379 povprečje višin najdebelejših 4-9 dreves. Iz povedanega lahko sklepamo, da bomo našli najvišja drevesa določene drevesne vrste na najboljših rastiščih za dano dreve- sno vrsto, kar pa ne velja vedno za rast v debelina. Rast v debelina je vehko bolj odvisna od gojitvenih ukrepov kot pa rast v višino. Poleg drevesne vrste in rastiščnih dejavnikov (to so: preskrba z vodo, pre- skrba s hranili ter klima), vplivajo na višin- sko priraščanje in s tem na končno višino drevesa še provenienca, položaj drevesa v sestoju in starost oziroma življenjska doba (Mitscherlich, 1975). Drevesna vrsta Naše drevesne vrste dosegajo tudi na najboljših rastiščih zelo različne višine. Če naštejemo samo smreko, jelko in macesen, ki naj bi po dosedanjih meritvah pri nas dosegli največjo višino, lahko ugotovimo, da so le redka drevesa, ki so bila ali so vi.šja kot 45 m. Posamezniki trdijo, da so pri smreki našli vrednosti prek 50 m. Tudi Mit- scherlich (Mitscherlich, 1975) navaja, da dosežejo smrekova drevesa v Evropi celo 55 m. V Sloveniji smo analizirali smreko, ki je imela 45,3 m višine in 140 cm prsnega premera (Kotar, 1977). Gotovo pa to ni najvišja; je pa bila najdebelejša. Nekaj več analiz obstaja o jellci, vendar tudi doslej v Sloveniji izmerjena jelica ni bila višja kot 45,60 m, in to je bila jelka s Turna nad Ribnico na Dolenjskem (Kotar, 1978). Njen prsni premer je bil kar 164 cm. Imeli pa smo še debelejšo jelko v Trnovskem gozdu, ki je imela prsni premer kar 189 cm. visoka pa je bila »Samo« 43.80 m (Sgerm, 1971). Druge naše drevesne vrste ne dosegajo tolikšnih višin, pač pa jih prekašajo glede debeline (hrast, lipa). Rastišče Na boljših rast1ščih imajo drevesa večje višine. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da je s1lno težko oziroma nemogoče opredeliti »najboljše< rastišče s številčnimi vrednost- ml. V kompleksu rastiščnih faktorjev prihaja do nadomeščanja, zato sta lahko dve zelo podobm rastišči z enakimi vrednostmi za 380 posamezne rastiščne faktorje, vendar bodo nekje drevesa dosegla >> rekordno višino<< drugje pa precej nižjo. To pomeni, da je za doseganje •>rekordov« potreben poseben splet ugodnih okoliščin in zelo vel)etno bo tisti, ki se je odločil, da bo »proizvajal višinske rekorderje«, močno razočaran. Več možnosti bo imel, če se bo odločil za »rekor- derje v debelino«. Provenienca Podobno kot imamo provenience, ki moč­ neje priraščajo glede na količino lesa, imamo tudi provenience, ki dosegajo večje višine. V genski zasnovi teh dreves je dana možnost doseganja večje višine. Rastišče in drugi pogoji, ki tudi vplivajo na višinsko rast, pa bodo odločili, ali bo ta možnost, ki je dana v kromosornih, izkoriščena ali ne. Položaj drevesa v sestoju Pod položajem drevesa, ki ga ima v sestoju, razwnemo mesto obravnavanega drevesa, ki ga zavzema glede na sosede oziroma socialni položaj. Razumljivo, da imajo potisnjena ali sovladajoča drevesa manjšo višino pri isti starosti kot nadvlada- joča ali vladajoča. Poleg socialnega položaja pa je tu pomemben še rastni prostor, ki ga ima obravnavano drevo na razpolago med svoJim razv·ojem in rastio. To pa je tesno povezano z gozdnogojitvenimi ulaepi (pred- vsem redčenji), v pragozdu pa s procesi naravnega izločanja, kar pa je spet pove- zano s socialnim položajem posameznega drevesa. Pri smreki je znano, da zmerno redčenje lahko celo nekoliko pospeši rast v višino, zato imajo drevesa v takšnih sesto- jih vsaj toliY--šno višino kot v tistih, kjer smo njihov razvoj prepustili naravi. Pri listavcih, in to predvsem pri hrastu in bukvi, pa povečanje rastnega prostora po- speši rast poganjkov na periferiji krošnje. Posledica tega je močno povečanje krošnje ob zmanjšanem priraščanju v višino. Tako dobimo pri IStem prsnem premeru v močno redčenih sestojih drevesa z večjo krošnjo in manjšo višino kot pa v sestojih, kJer smo manj redčili (Assmann, 1961). Zato moramo tam, kjer želimo imeti v sestojih visoka drevesa, pustiti večjo gostoto. Starost oziroma dolžina življenjske dobe Za doseganje maksimalmh višin potrebuje drevo tudi primerno starost. Zato je razum- ljivo, da so b1li vsi dosedanji rekorderji zelo stari (blizu svoje fizične zrelosti). Vendar tu ni mogoče podati te starosti znotraj iste drevesne vrste in istega rastišča, ker raz- vojna in dejanska starost ne potekata vzpo- redno. Isto višino lahko dosežeta drevesi, pri katenh je razlika v starosti več kot IOO let, in to na istem rastišču. Drevesa, ki so bila v mladosti zastrta, imajo v tem času manjši višinski prirastek, kulminacija prirastka pa se premakne v višjo starost. Takšne primere imamo tako pri iglavcih kot pri listavcih (smreka, bukev). 3. Pomen poznavanja najvišjih vrednosti višin in premerov dreves za gozdarstvo Že v začetku sem omenil, da imajo gozdo- vi, kjer so drevesa izrednih premerov in višin, večji emocionalni učinek in s tem večjo relativno vrednost Razurnljivo, da ta vrednost narašča z večjim deležem takšnih • dreves. To dobro vedo tisti, ki gospodarijo z naravnimi parki. V naravnem parku Pli- tvička jezera se ti vtisne v spomin poleg številnih slapov še bukov gozd z izredno debelimi drevesi. V primeru, da imamo gozd, kjer sta rekreativna in estetska funk- cija poudarjeni, moramo vedeti, na katerih rastiščih je možnost gojiti drevesa z velikimi prerneri in kjer je upanje, da vzgojimo izredno visoka drevesa. Poleg tega so nam te najvišje vrednosti kazalec pri postavljanju ciljnih dimenzij in pri določanju proizvodnih sposobnosti rastišč. Pogosto nam študij raz- voja takšnih dreves pomaga pri določanju ukrepov, ki naj usmerjajo razvoj bodočih sestoj ev. 4. Prikaz osnovnih podatkov najvišje bukve v Sloveniji Bukev je drevesna vrsta, ki ne dosega nekih izjemnih dimenzij ne v debelina ne v višino. Velja za nekakšnega »povprečneža« med d.revesnimi vrstami. Prepričani smo bili, da je njen optimwn pri nas na rastiščih jelovo-bukovega gozda na Visokem krasu. Že pred leti pa smo postali pozorni, ker so analize rasti bukovega gozda pokazale, da v Sloveniji dosega večjo proizvodnjo in večje višine na rastiščih, ki jih uvrščamo v bukove združbe. Njene višine so se tu povzpele celo na 42 m, kar je izredno veliko celo za njen celotni areal. Prav prijetno pa nas je presenetila novica, da imajo v TOZD Gozdarstvo Straža, ki je v sestavu Gozdnega gospodarstva Novo me- sto, skupino bukev, katerih višina je celo več kot 45 m. Ker smo podvomili v natanč­ nost naših višinomerov, smo se odločili, da eno izmed teh dreves posekama ter izve- demo analizo rasti m razvoja (3. junija 1988). V naslednjem podajamo osnovne podatke o mestu rasti, rastišču, drevesu ter osnovnih kazalcih razvoja tega drevesa. Analizirana bukev je rastla v ostanku bukovega sestaja v odd. 2c v g:Jspodarski enoti Soteska. To je v pobočju nad reko Krko med krajema Dvor in Soteska. Nad- morska višina tega kraja je 380 m. Rastišče je uvrščeno v združbo Enneaphyllo-Fage- Slika l : Tako }e bila videti velikanka, ko je še živela (označena s križcem). Foto: M. Kotar 381 tum. V višmi 0,55 m je imela premer 100,3 cm (računar1 iz obsega) v višini 1.30 m 86,0 in v višini 7,24 še vedno 76,1 cm. Njena višina je znašala 45,96 m. Pri 17 m višine se je deblo razdelilo v dva skoraj enako debela in enako visoka vrha. To je razvidno tudi iz fotografUe. V času, ko smo jo posekali, je imela 247 let. Skupni volumen debeljadi je znašal 14,88 m3. Poleg končnih vrednosti v času poseka so zanimive vrednosti pred 100 leti, ko je bilo drevo staro 14 7 let in pa vrednosti, ko je bilo staro 100 lel. Te vrednosti so razvidne iz preglednice l. Preglednica l. Vrednosti prsnega premera (du) višine (h) in volumna (V) pri starosti drevesa 100 let, 147 let (pred lOD leti) in pn starosti 247 let (v času poseka). starost lOOlet l47let 247let 29,6 68,9 86,0 h(m) 12,27 24,50 45,96 0,40 5,67 14,88 Iste vrednosti lahko odčitamo iz grafiko- nov l, 2 in 3, kjer so podane rast ne in prirastne krivulje za rast v višino ter rastni poligon debelinske in volumenske rasti. Pri rasti v višino so na grafu podane točke dejanskih vrednosti ter prilagojene. anali- tična funkc1ja. Pri volumenski in debelinski rasti pa smo podali rastni poligon, ker so odstopanja z uporabo analitične funkcije prevelika. Kot analitično funkcijo smo upora- bili Prodanovo funkcijo tipa kjer pomenita X = starost Y = višina Iz grafov lahko razberemo, da je k.Jlmina- cija tekočega višinskega prirastka nastopila pri 140 letih, kulminacija tekočega debelin- skega prirastka pa pri 110 letih. Kulminacija tekočega volumenskega prirastka je bila v starosti 167 ter še ena kulminacija pri starosti 130 let. Iz podatkov in grafi.kona posebej pritegne pozornost priraščanje v višino. Naravnost nerazumljivo enakomerno priraščanje do pozne starosti in mkakršne izrazite kulmina-, cije tekočega višinskega prirastka. Iz tega Slika 2: O njeni veličini bo pričal samo še ta panj. Foto: M. Kotar 382 sklepamo, da je ta bukev rastla pod zasto- rom prek l OO let ln da je v tem času prirasla v višino do 15 cm na leto. Naravnost ne ra- zumljiv pa je njen tedanji prsni premer (z lubjem), ki je znašal kar 29 cm. Njena debe- linska rast je bila proti vsem pričakovanjem velika, ker drevesa, ki ponavadi rastejo v senci, slabo priraščajo v debelina. To drevo pa je imelo izrazito stožčasto obliko. Drevo je bilo podstojno in to z globoko krošnjo, ki Grafikon l. Priraščartje v višino vHilno v tr~ se -t5 '1 - :"Llr>tnu )(r{vulJa 35 ? - ra.stn.l polt gon 3- pastronomske« in neponovljive, se nam kaj lahko zgodi tudi pri drugih drevesnih vrstah. Višina 45,96 m pri bukvi je verjetno tudi svetovni rekord, saj vse dosedanje donosne tablice navajajo za zgor- njo višino le vrednosti pod 42 m, in to pri 384 letih, ko so sestoji že prešli starost, ko začnemo s pcmlajevanjem. 'Tako imc.jo švi- carske donosne tablice, EA V -1968, kot naj- večjo vrednost pri bukvi za zgornjo višino na najboljšem rastišču (site index 26) le 41,4 m. Zanimivo je da imajo enako zgornjo višino tudi donosne tablice za bukev, ki so jih izdelali Madžari leta 1983 v Šopronu. Na koncu naj se zahvalim še kolegom s 'TOZD Gozdarstvo Straža, ki so to najvišje drevo tudi evidentirali. Posebno zahvalo dolgujem, ]. Piškurju, dipl. ing. gozd. ter tov. P. Čibeju gozd. tehn., ki sta omogočila analizo in jo v veliki meri tudi izvedla. Posebno sem vesel. da raste najvišja bukev na »bukovi gozdni«, kjer so gozdarji velik del svojega časa in energije žrtvovali nad- vse uspešni negi in gospodarjenju bukovih gozdov. The highest trees-a help in aim defining Summary A lot of rrees the breast-heigh! diameter of w!Uch exceeds 100 cm are kept record of in Slovenia. Some of them are even protected. There is, however, poor information available on extrem- Jy high trees. More attention should be paid to the utmost achieved heights of individual tree species m dlfferent natural sites by foresty profes- sionals because the height growth of trees or the tree height at a certain lree is a very good indicator of the fert1iity or the natural sile product- Jon capacity. A tree height of a certain tree species is, besides the natural site. conditioned also by the provenience. the positton of a tree in 8 fnrA~t st;:md nnd the acllve life time age. Only a combination of severa) favourable circumstances leads to an extremly high tree. The beeh tree is a tree species which is not known for its extraordmary dimensions, neither as regards the height nor the truckness. This is the reason why a group of beech which bad more than 45 m at the standing tree measuring attracted attention. One of those beeches was cut dawn in order to be analysed in detail. Detailed measu- rmgs conftrmed the suppositions about 1ts extraor- dinary dimens10ns: when 247 years old, its brealh height diameter was 86 cm and the height as much as 45.96 m. The total volurne of the stemwood was 14.88 m3 The graphs endosed show that the culmination of the current height increment of the tree occurred at the age of 140, that of the current diarneter increment at the age of IlO and the volume increment had two culmination points, at the age of 130 and 167. It is surprising that the beech tree incremented extremly steadily tmt!.l its great age (up to 15 cm per year) from which ZBORNII{ GOZDARSTVA IN LESARSTVA 31 Ljubljana 1988 VSEBINA - CONTENTS Kmecl, M.: Štiri desetletja resmc in sanj Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ( 194 7- 1987) Reality and dreru'TIS of the InstitUle for forest and wood economy in four decades (1947 to 1987) Eleršek, L., Jerman, I.: Pomen selekcije in vegetativnega razmno- ževanja pri vzgoji hitrorastočih smrek The significance of selection and vegetative propagation for breeding of fast-growing spruce plants Azarov, E.: Debelinska rast in učinek žleda na panjev ce bukve in hrasta The width growth and ice-break influence on beech and oak coppices it could be derived that 1t grew more than toO years under a shelter. Yet it had a breath hight diarneter which lS absolutely atypical of such condJtions and was as mu eh as 29.6 cm at the age of 100. The above example calls for a lot of more attention to be paid to the study of the greatest possible dunensions to be achieved in the trees of di..fferent natural sites m the future. The know- ledge about the production capacity of natural sttes of individual tree spectes will thus unprove 6. Literatura L ASSMANN. E.: 1961 Walderlragskunde. BLV Verlagsgesellschaft MnnchP.n, Bonn. Wien 2. KOTAR, M.: 1977 Korenova smreka z zasav- skega hribovja, Ljubljana IGLG, Strokovna in znan- stvena dela št. 58 3. KOTAR. M: 1978 Debela JeLka s Turna, LJubljana, IGLG. Strok. in znan. dela št. 62 4. MITSCHERLlCH, G : 1975 Wald, Wachstum und Umwelt, 1, IH, I. D. Sauerlander's Verlag . Frankfurt am Main S. SGERM_.F.: 1971 Debela jelka iz ~novskega gozda. !GLG, Ljubljana Zorn, M.: Kako je hierarhični decimalni klasifikacijski sistem (ODC) z dopolnitvami dokazal svojo vrednost tudi za računalniško tehnologijo The hierarchical decimal classification sy- stem (ODC) with the amendements proved its worth for computer technology Potočnik, l. : Analiza nesreč v slovenskem gozdarstvu v obdobju med leti 1976 in 1985 Analysis of accidents in forestry m Slovenia between 1976 and 1985 Hočevar, M., Hladnik, D.: Integralna fototerestrična inventtua kot osnova za smotrno odločanje in gospodarje- nje z gozdom Integral forest inventory for the forest plann- ing and management Cimperšek, M.: Ekologija naravne obnove v subpanonskem bukovju Ecology of natural regeneration in subpano- nian beech-tree forest fzdaja - Issued by: Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo SR Slove- mie. 61000 LjublJana, Večna pot 2, YU VTOZD za gozdarstvo in VTOZD za lesarstvo B10tehniške fakultete 61000 Ljubljana. Večna pol 83, YU 385