V Celfu, torefc due 17. fulija 1923. Pestnina pIbübrb u iotoiini. Le* a T siev. 79. mm o takih bc- stranka. Kriv \n sanio ti.sti, ki kradc. kriv ie tudi tisti, ki žalcelj drži — tako pravi naše ljudstvo, ki še ni spregleda- lo. kdo krade in kdo žakelj drži. kcr )e bilo vajeno po svoii zgodovini odgovor- nost naprtiti le tistim, na katere je kazal s prstom diihovnik. Danes pa na vso ne- srečo ali srečo ni na Slovenskem nobc- 110 drille stranke, na ka.tero bi mogel du- hovnik \aliti krivdo in odsovornost, saj je vsc Posle prevzela Slov. Ijudska stranka. in vse vodstvo usode nasega ftospodarstva in poliiike i^ v rok:ili slo- venske duhovščine. Kako bo povišana 30% doklada n- plivala na dohodnino, pridobnino in liis- uo najmarino. to homo vsi pray kmalu ču-li in občutili. Z obljubaini in frazami, da se lioec poinagati bednini namešeen- cem pred polomoin, smo začeli 18. mar- ca. bližanio se avj>nstu, o ponioči urad- ništvu ni sluha, dasi ie draginja medtem v gotovih ^ivljenskili potrebščinah na- rasla za polovico in še večr dobili pa smo nove davčne dokladc in kuluk, me- sto izenačenja davkov pravično po vsej državj in pravično vsem slojem po njih olačila zniožnosti, dobivarno davčne do- klade. ki vzbujajo zavcst «orja in nesre- če, da se posamezne dele države obrav- nava drugače kot drug-e,. 'l'o sc dogaia l>ri nas v petem letu naše svobode po zaslngi iistili politikov, kt se bratijo z Radiceni, da more z njih pomočjo obsto- jati pri nas vlada in gospodarstvo ka- kor je dancs. Naš narod mora znati, da so za vsc to tKlMOvorni klcrikalnj poslanci in Ž njimi vsa tista .slepa in ncprcmisljena imiožica. ki je v frazi avtonomije poza- bila na rcsničnost življenja in našo skupno državo, ki more šele tedaj po- stati zdrava, kadar se bomo vsi dodo- bra zavedalj pravic in dolžnosti svobod- nesa dr&tvljana. Tedaj bodo stranke malo in inanj, država vse. Naša pot vodi v Heoiirad, klerikalizcm hoce drujram. Politične vesti. Markov protokol obiavljcn. Nedelj- ski '>Slovenec« je na uvodnem mestn ob- javil besedilo zaj;rebškeKa protokola, na katercm so podpisani za NRS Marko lače. Odbor desetorice je predložil predict?, da se izkljueijo sIn.ere iz nradniskc^a zakona, Njihove razmere naj bi sc uredile s posebnim zakonom. Večina odbora desetorice je bila za to, da ostane pti dosedaj predvidemh urad- niskih placah. Profesorska pragmatika. Profesor ska praffiimtika se proneava \- posebni sekciji, kateri predseduje radikalec dr. Janjič, tajnik pa je ugmški poslanec dr. Tcubel. Želczničarska pragmatika. Posebna sckcija zakonodajnega odbora obravna- va pro.iekt o drzavnem .prometnem o- sobju. Železničarska pragmaüka ix>zna Ie enotno plaeo,, ki se po potrebi zvisulo ter iK)Ie.ii: nje stanarino in dodatek za otroke. Promctni minister se ni dosti bridal za zahteve žclezniearskih organl- zacij in jc projekt izdelan brcz njihovega sodelovanja. Uradniki so razdeljeni v tri kalegorije, poduradniki v dvc, služiteljl proti Bistriski Beli, je nekoliko odprta. Pa tudi tarn nam zapira pogled v dalja- ve strašna, rdeča stena Petelineka. Ka- dunja je siroika in ravna, kakor bi bila nalaše pripravljena za igrišče in športne tekme. Planinski maki jo rumenijo, med belim peskom sc s\etlika vijoličasta plat- ninska adronščica. Nad njo, na grušču podi Vršiči pa je tisti žalosten prostor, kjer so naSI'i. 1919. leta ustreljenega div- jega Lovca- iz Solčave. Cudtia je clove- ska natural V razpaljeni strasti išče u- žitkov, pa se natančno zaveda tragične- ga konca. Bela steza položno pelie na Petko- vo njivo. Na levi srrani se vrstijo male, temnozelene ravniiiice. posute ze beliini plänin. vetrnicami. Med njimi so pome- sane modre orlice in vijoličasta gorska detelja. Rudcča, brezstebelna lepnica na obkrožnjočih skalah dopolnjuje pestrost vilinskega vrtiea, ki ga stražijo zasD^n- eki, ravni kakor vojaki, oblečeni v mo- dre uniforme. Na desni so visoke S'kale, ix>nekod j>oraščene z bahatim slečem, ki se prezirljivo ozira po svojem neča- kn, ponižncin, nežr.olistem slečniku. Tu- intam plasno pogledava izza skalne raz- poke žamctastu pečnica in se čudi diše- čemu Sternbergo^^enHl klinčku, ki se }u- naško šopiri na zeleni blazinici in sc kar so brez kategorije. Prcdlog je glede plač slab.^i nego zakon o uradnikih civilnega reda. Osnutek glede penzijskili doloeb Jc pa boljši od zakonov, o katerih že raz- pravlia skupščina. Voiaški zakon iiačeloma sprejet. V narodni skupščini 14. tin. sc je nadalje- vala debata o ustrojstvu vojske. Na raz- ne govore poslanocv Je odgovarjal vojni minister general Pešič ter naglašal, da zahteve klerikalcev. da naj vojaki služ.1- jo na domaeem tcritoriju niso upraviee- iie. ker ie pot.rebno. da se vojaki pošifla- jo v službovanje v druge kraje, da na ta način spoznavajo svojo domovino in na- rod. Slovcnski in hrvatski vojaki ne u- rniraio v Macedoniii vsled malarjje. Pač pa ima armada velike zasluge pri iz- obraževanju naroda, lansko leto se te naucilo pisati in brati 65% nepismenih vojakov. Od 175 poslancev je glasovato za zakon 159, proti pa 16 poslancev. Ptuiski dogodki v narodni skupščl- ni. Na seji narodne skiipseine 14. tm. Je odfiovorit minister za notranje zadev« Vujičevič na vprašanjc nemškega po- slanca Moserja o dogodkih v Ptuju in o napadu na nemškega poslanca Sctiauer- ia. Minister je izjavil, da je v teku Že preiskava in so storjeni tudi že korakl, da se krivci izročc sodiscu. Povišanje orožniških doklad. Na se- ii finanenega odbora due 13. tm. je fi- nančni minister na zahtevo ministra no- tranjih del stavil predlog, da se povisa- jo orožnikom draginjske doklade. Naeel- nik Žika Lazič >c v zastopstvu ministra notranjih del podal prcglcd sedanjega položaja v orožniškeni kadru. Po prora- eiwiit more iniiiistcr noiranjih del razpo- lagati z 20 tisoč orožniki, definitivno pa jih štcje danes kader 11.000, ker jih je o<] 18.000 orožnikov 7.000 izstopilo iz slu- žbe radi premale place. Financni mini- ster je stavil prcdlog, naj se povišaio orožnikom draginjske doklade od 1. av- gusta naprej. Orožniki v Sloveniji dobe po 1-100 Din. PretiJoff je bil soglasno sprejet. Zadnji čas je bil, da se tem trpl- nom nekoliko izboljša niihov položaj. Kako naj opravljajo svojo težko službo vedno na pol sitj ob vsakem času in vremenu. Sestanek ministrov Male antante v Sinaii. Konicrenca ministrov Male an- tante v Sinaji se vrši 27., 28. in 29. fm. Glavni predmet razprave bo tvorilo v- prašanje izvršcvanja mirovnih pogodb s strani Madžarske in Bolgarske. Jugo- slavija bo stavila na diskusijo tudi obno- \itev pdnošajev / Rusijo. Kakor dozna- na gla.s pogovarja s temnorudečim Wul- fenovim jegličem. Ugibljeta namreč, za- kaj se imenuje rumena vijolica na skali pod njiina »dvocvetna«, posebno pa Ju zanima modri planinski Ian, ki se na ze- leni tratici nekako sumljivo približuje devici \elesi. Oospod svetnik pazljivo prisluškuje ta.iinstveneinu Jepetanju nedolžnih ro- žic. Ce se mu katera posebno dopade, jo varno iitrga in skrbno položi v svojo cvetlično shrambo. Potem se napoti na- vzgor po pisanem obronku, pazljivo se npirajoč na patico in bistro motreč dol- go zelenico tostran Zeleniških Špic, kaj- ti znano mu je iz prejšnjih časov, da se tam v ju trail jih urah rade pasejo divje koze. Ampak. ni rojen vsakdo zato. da zasleduje bistroumne planinske 'ko^K; m takr> se zgodi, da oni prvi zagledajo go- spoda svetnika. Rezeg žviž^ službujo- čega stražnika opozori vso družino na nevarnost in jim zaukažc umik. V divjih skokih bežijo proti skalnim vrhovom. Zadnjj koze! se iz radovednosti §e en- krat ozre, ko pa zapazi dolgo turistov- sko palieo in svetnikov nur-oJjuben šči- painik. mirno obstane in se pase dalje. Ko prekoraCi naš hribolazec ome- njeno zele-nico preide takoi na drugo-, strmejšo, za katero so že potrebna dX3- Stran 2. »NOVA D O IB A štev. 70. va beo&mjska »Pravda«, ic to vprašauje v vladi že rešeno v pozitivnein smislu. Izjava dr. Beneša o vprašanju za- sedbe Poruhrja. Ceškoslovaški zunanji minister dr. Heues je izjavü londonske- rnu sotrudniku »Chicago Tribune«, da upa, da bo^revzela Amerika pri uredit- vi evropskega problema vlogo posredo- valca. Zlasti je treba doseči sporazum med Anglijo in Francijo, nato pa meel antanto in Nemeijo v spLošnili potezah. Dr. Beneš jc izjavil, da je .angleško-fran- coska antanta trdna in ie izrekel zado- voljstvo uad uspelii svojega poiovanja. V Neuičiii imajo zopet novo poliiič- no afero. Poroenik Erhardt, vodja dts- ničarskih nacijonalistov,, ki bi se iinel 23. tm. zagovarjati pred držuvnim sodiK- eem radi udeležbe pri Kappoyem pucu, je 13. tm. pobegnil iz ječe. V zadevi be- ga. je zelo komprimitiraiia princezlnja Hohenlohe. Erhardt je znan kot cden najhujsih nasprotuikov repnblike. Nem- ška vlada .ie razpisala 25 milijonov mark zu onega, ki ujanie Erliardta. Celiske novice. Iz državnc službe ic izstopil nadko- misar pri niestiiem niagistratu gosp. Ivo Šubie. Srečno mesto Celje, ki ima se vecl- iio cene za goveje meso, kakor nikjer v Jugoslaviji. — V Zagrebu se prodaja I kilogram prvovrstne govedinc po 76 K v vseh niesnicah, pri nas Pa plačujemo šu vedno uad 100 K. —¦ Aprovizacijski odbor, ki jc v Zagrebu linni-.v/i! red. pa pri nas roe stopi v akeijo. Aprovizacijski odbor mesta Celja n-e fmikcijonira. V soboto iniela bi se vr- siti seja radi določiRe lnesnih ceii. Seja zopet ni bila sklepena, ker ni bilo prisot- nih dovolj članov;, nekatcri so brez o- praviebe izostali. Uredništvo »Nove Dobe« iziavlja tern potom, da gospod Anton Zorko ni dopisnik notice »Nočni nemiri v Celju« in z njo tudi ni v nikaki zvezi. Silna vroeina. Kakor nam ie imiija in zaectkom toga ineseca nagajalo ino- kro vreme. tako nas tare scdaj zelo hu- da vročina. Mi v Celju smo imeli velikc povodnji, ki so povzročile precejšnjo •škodo, scdaj Pa ta neznosna vročina. Za tuice in doinačine ie blagodejna našu Savinja, ki nas kar triimoma vabi v svo- je naročje, kjer si ohladimo svoje iide. Pa ne samo pri nas v Celju in Sloveniji. ampak od vsch krajev Rvrope prihajajo poročila o neznosni vročini, ki je zahtc- vaia že precej žrtev. V Parizu so umrle vsled yrocine 3 osebe, v Londonu IS, na rioiandskern pa 60 oseb. V Lonidonu, kier vlada skoro celo teto gosta megla, je dosegla temperatura 13. tm. o polnoči 32 stopinj. Pogreša se Pavla 2umei\ hči vdove Terezije Žumer iz Skojlje vasi, stara 15 let. SLužila je Pri g. Ivanu IPfeiferju v Celju. Odšla je iz službe pred 14-stimi dnevi in se dosedai se ni našia. Dekle ie velike, vitke postave, kostanjevih las. bledega obraza. Ako bi jo kdo zasledll, naj jo naznani 11a občino Škoflja vas pri Celju. Steg skautov v Celju javlia elanom, da je odhod na deset-dnevno taborova- nje v" Logarjevo do lino v četrtek s sa- bra pljuea in zdravo srec, potem .pa na leva po skainatem pobočju na izrazit Kreben nad ostrirni in raztrganimi Zele- ljiškimišpicami. Bistri^ka dolina ga pö- zdravi s svojimi temnimi gozdovi, Grin- tavec samozavestno straži nacl Kokr- skim sedlom, vsa okolica vabi na odpo- čitek. Qospod svetnik se najprjjje nekoli- ko okrepča in navžije lepega razgbda, potem vzame iz nahrbtnika škatljo s cyetlicami in se resno pripravi na ime- nitno delo. Rožo umetno prilaga k roži, k rudecemu rožnemu korenti pridene be- li planinski repnjak z majčkenimi cvett. v sredino pristavi teininomodro zvončl- co, okrog in okrograzvrsti belih mast- iiic, runienih sparnic alj naočkaric, mo- drega repušca, poleg nežnega, vcdnoze- lenega kreča se baha blesteči mak in bliskoma nastane spreminjast šopek. ka- kor bi ga narisal velik uinetnik iz staro- davnili časov. Po grebenn navzgor je nadelana nadaljna pot, na obeh stran-eh Iep raz- gltd, razriti jarki geološko zanimivi. Tudi s snežiščem sc seznani, preeka ga na le-vo. Boli in bolj ga zapusčajo planin- sike trate, steza. napravljena čez Lu5ko Babo prinese s Skarij pozdrave. Nebo dobiva Oudovito modro barvo, dotika se vinjskin: vlakom. ob 7.50 nc pa, kakor je bilo dogovorjeno v sredo. Bodite v poiui lagorski opremi iiripravljeni! Razglus. 'ruuradni razglas z due JO. jiinija 1923, štev. 0913, zadevajoč prepo- ved veselic, sliodov, sejniov itcl. radi ob- &tojočili epidemij v polUičnein okraju ceLjskem,, se s tem prekliče. Ostane pa gori omenjeni tuuradni razglas še nada- lje v veljavi v sledečih občinali: Bra- slovee, Vojnik. Sv. .lurij ob južni želez- nici trg in okolica, Skofjavas. Žrtev vročine. Pred par dnevi se je kopal v Savinji 22-l,etni Kranc Lastnak, |)ohabljeni revež ter se potem solncil na produ ob Savinji. Mimoidoči so ga vl- ¦cleli, da se je zviijal in ječal. a mislili so, da se sali. Ko so čez nekaj časa §li niimo ljudje. so ga nasli inrtvega, Zadela ga ic vsJed vročine kap. Solnčne in zračne kopeli. Po dolgo- trajneui slabem vremenu je sedaj prišel primeren ča.s za solncne in zraeiie kope- li, ki so neprecenljive vrcdnosti za zdravljenje raznih bolezni. Vendar pa so te kopeli lahko skrajuo škodljive, če .se jih napačno uporablja. Zato je najvecje važnosti za vsakogar, ki se solnči — na kar opozurjamo posebno leloviščarje — da si nabavi knjižico »Solnčne in zračn^ kopeli«, ki }o je napisal znani spccijalist za pljiične bolezui v Ljubljani g. dr. Jo- sip Volavšek in izdal >'Klub napr. slov. akademikov« v Celju. Ceua brošure je 2 Din. Kupi se v knjigarni Goričar in Lcskovšek v Celju, v večjih množinali pa se naroča pri »Klubu napr. slow aka- d^mikov« v Celju. Narodni dom. Pros vet a. Maurice Maeterlinck: Modra ptica. Carobna pravljica v šestili uejaiiiili in dvanajstili slikali. Prevedel Josip Ber- not. '1'isk in založba Učiteljske tiskarnc v Ljubljani. Cena 16 Din. Veliki belgijski pisateli M. Maeter- linck je Slovcncem se malo žnan. Uči- teljska tiskarna je izpolnila veliko vrzel, ko je izdala v prevodu njegovo najkras- neiše dclo: »Modro ptico«. V i. 1904. je rekel M. Maeterlinck svoii ženi: »Pravijlco za otroke imam: dva otrtvka saniata. Napisal k> bom.« In nekaj dni pozneje: »Vcš, v sanjah bosta šla na veliko potovanje.« h\ ko ga jc ne- kaj tednov na to vprasala, kako je s pravljico, ii ic odtrovoril: »Potuicta. po- tujeta.« 'I'o jc bii puvx-tuk •-Modre plice^. So- le leta 1908. je bila preiniera »Modre pti- ce« — v Moskvi. In tri leta pozneje je prisla na oder šele .•— v Parizu. Upravc največjih svetovnih gledališč si niso upnJe premagati siluih tchničnih nalos,, ki jih stavi »Modra ptica«. Rusi so jHi irremagali prvi. Od takrat je šla »Mo- dra ptica« po vseh svetovnili odrih z na- ravnost epohalnim uspehom. Slovenci je ua svojih odrih n^ bomo vidcli. Za naSe majline razmere jc nemogoce uprjzoriti »Modro ptico«. Na .inladms'kih odrih bi pa dosegli tudi posame/.ni odhnnlši v;n~ tovio silen učinek, Za'l se moramo zadovoljiti sumo s čitanjcni tega prekrasnega dela. (ilobo- ko zamisljeno delo učinkuje tudi kot čti-, vo. In eitati ga je treba veekrat, in ved- no novih lepih, aovih globokih resnic bele višine, vsak trenutek ga bo spreje- lo v neskončni vsemir. Poslednja sto- pinja. (iospod svetnik si ogrne plašč, da se ne bi prehladil. I/, žepa vzame stekle- uičico in vliie na košcek sladkorja par kapljic močnega žganja. kar je razgrete- mu želodcu silno prikladno, potem pa sc z uživanjem vtopi v ncpopisno krasoto. Oistrica mu kimlje sosedski pozdrav. za Velikim Vrhom in Raduho med Menino ter Dobrovljem in še dalje se vije sre- brna cesta po rumenih žitnlh poljih do zaduhlih. skrbipolnih celjskih uradov. IJeila Skuta, zakieta kraljieina, čaka re- šitve od vitczov triglavskih. Mrzla gora varuje Frischaufov dom in Log. dplino pred mrzlini scverjem. Peca in Olševa poslušata smrčanje sivega Dachsteina, Visoke Ture omejujelo plodovito koro- ško ravnino, vso poscjano z belimi gra- dovi ter vasmi in žalostno vzdihujočo. Z ljubljanskega grada pa se vleCe umaza- na megla, kakor dim z žrtvenika Kaino- vega. Utrujeu od tolike lepote se nasloni gospod svetniik za široko skalo in za- drernlje v zasluženem opoldanskem po- čitku. (iornjl grad, drie 7. jiilija 1923 M. T. f boste našli v njein. »Modra ptica« ie de- lo velikega dramatika in velikega pesnl- ka. Oelo prciplcta car vseh sanj, vseh npov. vseh bridkosti, ki giblje.io človc- sko dušo. (i. Trarieux jc napisal: »Ko je Dan- te stopil iz pökla,, je pozdravii vzhajaio- Oe zvezcle. Tak je približno občutek, ki nas prevzame, če pozabimo druga clela, ki slikajo življenje in se potopiiuo v pre- lestno ozračje »Modre ptice«. Ta carob- na pravijica nudi izrednih užitkov, otro- ku pa s svojo globoko simbolicno lnislijo tudi filozofu. To je bajno cudo.« 1\> tezkih easih svetovne vojne so prišli so- težji easi ¦nroralnega propada. brezglavega, novega hlastenja za sr-ečo. In vendar: zastouj je tisto iskanie po absolutni sreci, ki je ni. Najboli skromno življenje je lahko bogato neštetih pre- lestnih trenutkov; sfcca je v nas samih - v tem, ikako gledanio svet. To je te- nieljna misel. »Modre ptice«. Neoporek- lji\'a je. Citajte »Modro ptieo«, vsaj košček sreče varn gotovo prinese. Hajte pa pri- liko tudi mladini,. da jo čita. il^oinajjajte ji, da bo iskala in našla srečo tam, kjer jc v resnici. Turistika in sport. Vlom v Frischaufov dom na Okres- Uu. Predno je bil se otvorjen Friscli- anfov dom na Okrešlju so menda spo- mladi ncznani tatovi vlomili v to na]- lepšo planinsko kočo v Savinjskih plani- iiah in so ukradii 13 rjuh in 15 kg slad- korja ier I cepin. vse skii^ai v vrednosti 16.000 K. Tatovi so bili najbrž doinačini, ker lestva, ki je bila naidena. ni bila iz Kainniske kocc, torcj ni vcrjetno, da bi bili prisli iz Kranjskega čez Kamnisko secllo. Savinjska podružnica SPD prosi vse prijatelje planinstva, da bi z ozirom na to, da je prs sedanjih razmerah nenio- goeo kupiti novih rjuh. hoteli nakloniii denarne prispevke m lunlnnn^lilo nlcrn- denega inventarju. Avtomobilna cesta <>ü ^oivitve v Logarjevo dolino je bila letos nanovo popravjjena in zboljsaua. zlasti jc bila ti.k pred vstopom v Lagarjevo dolino skrujsana s Kin, da je napravljen pri Podbrcžniku uov most pod klancem. ta- ko da se je sedaj mogoče neprijetnemn, visokemu klancii pod Podbrežnikovim posesivom ob vhodu v Logarjevo doliuo popolnoma ogniti. Narodno gospodarstvo. H M E L J. XI. poročilo Hmelj. društva za Slovenijo o stanju hm. nasadov pri nas in drugod. Žatec C. S. R. 7. 7. 1923. Prvi teden nveseca julija se jc vreme vendar sprc- meiiilo na boljše. Dnevi so vroči,. nocl pa topic. VCeraj si je eden naših sotrud- nikov ogledal ves okolis in nam Jc poro- eal sljedeče: Prcdvscm nioraiu konstati- rati, da hmelj zadnjili 14 dni v rasti ni napredoval. Ob Ogri je glavna lega, kjer sc je pridno škropilo. v Prav ngodncm ütanju. Rastlina je dorasla do tričetrt tu— intain do vrha droguv alj zic in dobiva mnogo panog. Ker je vsa lega ob Ogri uizika, so neškropljcui nasadi polni usi in so izgnbljeni. ako se nc bode takoi pričelo s škropljenjem in ako bi nastale zopet velike temperaturne razlike. Obc dolini v češki šumski okolici kažete z m alii mi izjeinami prav iieugoct. no stanje. Rastlina je dorasla Ie do pol drogpv,, je slabotna, dasi sc je 2—3-krat škropila ter je sedaj brez uši. Poziio ob- rezani nasadi, kateri so trpeli vsled pre- o'bile m ok rote in hladnega vreinena, nc bodo mogli dati uormalne žetve. Tu so lepi nasadi v posanieznih kraiih veliika izjema. Najugodnejiše ic sumjc \ okolici Ho- rosedelna, Horndorfa in v zgornji Goldj1 bach-dolini. Tn je tricctrt vseh nasadov prav krepkih; rastlina Je dorasla do tri- četrt ali do vrha drogov. ima mnogo pa- nog in je Ie malo okužena. Po ugodnem vrumenu bo ta okolis imel normalno le- tino. Prednii in spodnji del Goidbach- doline icaže srednje, do srednje-dobro stanje, dasi je tu večinoma prav sfeoih in zaostalih nasadov, kateri zainujeno ne bodo mogli več dohiteti. Tu se je zad- nji eas hmelj. ušica zelo pomnozila In hmeljarji pridno škropijo. Tu, kakor tu- di v drugih nizkih legah se prikazuje že medena rosa. kateri sledi črna. V vseh drugih stranskih legah so visoto-ležeči nasadi lepi, nizko-ležeči pa slabotiif in so skoro že uničeni. Obce se lahko rece, da je stauje na Ceškeni zelo razlicno. En a tretjina bi za- niogla dati normalno letino, ena tretjina je slaba do srednje-dobra, obila zadnja tretjina je pa prav slaba. ker je zelo okuzena in bo tudi pri najugodiiejšum vremenu dala k< slabo — aM pa nobene letine. Rastlina je v razkroju 14 dni za- ostala in se sc nikjer ne pripravlja nu cvet. kar se je druga leta že zgodilo ine- seca julija. (iotovo je, da bode JetoSnja lelina za nekolikn manjša. nego ie Mis lanska. Na trgu je razpoložen.ie pruv cvrsto in ccne rastoce. Hmelj U leta 1922 se placiiie po 1500— K)()0 č K,. oni ,iz leta 1921 pa po J 000—1100 C K za 50 kg, V predprodaji sc za letošnji hmelj pminv brczuspešno do 2500 e K za 50 kg alj 58.000 K .i. za 100 kg (valuta: 100 č K - 290 Din.). Žalec, due 11. 7. 1923. Hmeljarska dništvo prosi svoje zaupnike, da vse hmeliarie resuo svarijo PRED PRODAJO hmelia. V Zatecu C. S. R. pouujajo kupci hineljarjeni po 50 č K t. i. 580 j. K za I kg hmelja — pa zanvijui!! — Anton Petriček, poslovodja. Dobava niaterijala. V pisarm upra- vc barantana v Kaiuniku se vršijo ofcr- talue licitacije in sicer: 10. avgusta 1923: glede nabaw 100 kg plošnatega železa ter 350 kg okroglega železa v različnih dcbelinah; 11. avgusta 1923: glede nabave 60 m" sip za okna; 13. av,- gusta 1923: glede nabave 10.000 koma- do\ (;brocov; 14. avgusta 1923: glede nabave 50 kg bele barvu (suhc), 2(X) kg cine barve garantol. 80 kg firneža (dva- krat kuhanega). 20 kg minijunui (suhe- ga), 50 kg kita za okna in 25 kg terpen- tina. Nataučucjši podatki in pogoji so v pisarni trgovskc in obrtniškc zbornlce v Ljubljani intcrcscntom na vpoglcd. Dobava petroieja, olja in bencina za pogon. V pisarni intendants'kega odse.ka oddclka za mornarico v Zemuiiu se bo vršila due 4. avgusta tl. ob 11. uri do- poldne prva ofertalna licitacija za doba- vo 47K' tone petroieja, olja in bencina. Dnevna kronika. t Polkovnik .laiiko Vukasovi:, i'nc 13. tm. jc imirl v Ljubljani v KarnixiiskL bolnici .polkovnik Vukasovič-Stibil, star 72 let. Polkovnik spada med oni del naše junaskc starejše inteligcnce, ki je z o- seonimi žrtvami posvedočila idejo na- rodnega edinstva. Janko Stibil se je ro- dil v Vrtoviuu pri Ajdovsčini leta 1851. Nekaj časa jc posečal gimnazijo. po do- vršeni navtični službi pa je služil v mor- narici. Po vojaških letih ie stopil v II- nančno službo. V tistem času je vsplam- tela v Bosni borba za svobodo, me'd onimi siovenskimi idealisti, ki so čutili s trpeco boscnsko rajo je toil .tudi Stibil. Leta 1875 je odšel Ikot dobrovoliec v Beograd. Poznejc se je •pridružil vojvodl Ljnbibratiču ter se bojeval proti Tur- kom.• Leta 1876 se jc vrnil StLbil na Go- riško, kjer so ga za 10 dni zaprli in ka- znovali z globo 50 g|. Še is to leto se Je pridružil srbskim legijam in se bojeva1! proti Tiirkoiin. Iiil je odlikovan s srebruo ¦kolajno. Leta 1877. je stopil Stibil. ko! narednik v redno srb. armado. Hrabro se je bil proti Turkom, bil odlikovan z zlato kolajno in je postal podporocnik. Pri Slivnici si je zaslužil Takovs'ki križ. postal ic bataijonski, polkovni poveljnik. V balkanski vojski )e stal opetovano na čelu cclo'kupne zandarnierije. V svetov- ni voini je sel križevo pot čez a-lbanske gore,, bil na Krfu, dve leti na solunski fronti. Avstriisko vojno sodisee ga je le- ta 1917. obso-diio radi veleizdaie In con- tumaciam na smrt. Leta 1919. je postal polkovnik Vnkasovič pomočnik konian- danta Dravske divizije. Pred dvenia ie- tonia je praznoval sedenidesetletnico kot najstarejši polkovnik in kot drugl najstarejsi častnik naše vojske. .lanKo Vtikasovič, odliikovan z najvišjimi pr!- znanji kralja in države; je bil živahen, vesel in blagega značaja. Spoštovaia ga je cela armada, zlasti ga je pokojin voj- voda Mišič posebno visoko cenil. Bil je velik priiatelj Ivana Oražna. V pokoj je stopil rajni leta 1921 ter prebival nekaj časa na Francosikem, pozneje pa se Je vrnil v domovino in stanoval v Gorl- čanah pri Medvodah. Pokojnik zapnšča vd'OV'O Emilijo roj. RacK. dva sina In hčerko. Na mrtvaškem odru leži v dc- želni bolnici v civilni obleki. Slava nje- govi vdiki jugoslovanski duši, naj mu bo zemljica rodna, za katero se je boril celo življenje, iahka. Sprememba v predsedstvu Sloven- ske banke. Bivsi pc>::«r;ec in minister S;ev. 79. »NOVA DOBA Stran .1 Anton Kristan, sedaj generalni ravnatelj državnega posestva Belje in predsednik Slovenske banke bo odložii predsedstvo imenovane banke ter bo prevzel vod- stvo Zadružnc banikc. V svojem novcm delokrogu se bo posvetil zlasti zadjuz1- nistvu v Sloveniji. Ljubljana dobi lice črnordeče iiiter- liaelionale. Na zadnji seii Ijiibljanskega obcinskega sveta se je obravnavaio v- prašanie o iincnovanjn novih ulic. Kleri- kalci in komunisti so prekrščaii stara imcna Ijubljanskih- trgov in ulic. Turja- Ski trg naj dobi imc »Karel Marxov trg«t ker se tain zbirajo somišljeniki sovjetov, Ljubi.iana pa dobi tticli Mahničevo ulico, občinski svetnik Tokan (soc.) ie pa predlagal, naj se imenyje Sodna ulica. Trockega ulica, srečno j© ta predlos: propa-del. Uboga, nekda.i bela Ljubljana je postala sedaj ernordeča. Dva nova sponienika v Ljubljani. Ljubl.ianski občinski svel je odobril na svoji seii 12.. tin. prcdloga, da se postavi spomenik dr. .1. L\ Krekn prcd justieno palačo ter se zato wporabi podstavek bivsega eesarjevega spomenika. V Zvc- zdi pa se postavi namesto Radeckijeve- ga sponieniika spomcnik narodnih žrtev, ki so padk za našc osvobojenje. Posta- vi s-e piošča. v katero bodo vdclana vsa iinena narodnih borcev. in mueenikov: Lundra. Adamiča, Ivana Endlicherja. iudenhurskih žrtev in drugih. Naslov sponienika bo: »Spoinenik iiaših naro;- nili -osvoboditcljev --—«. Napovedani veliki orlovski zlet, ki bi se iincl vrsiti meseca avgusta. sc nc bo pri redil. Klerikalni Listi so delali cele tedne reklamo za ta veliki zlet, a sedai ie padlo vse v vodo. Zakaj? Gospod oče Korošec niso prišli v vlado. od katcrc so mislili stisniti ginotna sredstva za čini krasnejšo prireditev. Dr. Korosec ¦pa je nvislil, da se je boljše zvezati z ve- liki m hrvaškim. demagiogom Radičem, kar pa ni bil,o po godu gospodom radika- lorn in zato ni bilo nie z vstopoin v vla- do. Zato se sedaj zaenlkrat ta vclika kle- rikalna parada ne bo vršila. Bojikot ladij »Jadranske plovitbe«. Strain pomorcev, ki traja že dalje časa, še ni koiičan. Sporazumeli so se dosedaj ie z Dubrovačko plovitbo, lncdtcm ko sc brodaiVko podjetje »Jadrans'ka plovlt- ba« se Mi sporazumela z mornarji. Pcdc- raC: nacijonalnifi delavcev je po- HuUiKi -i.nkujoOim mornarjem ponioč s tem,, da bo podpirala bojkot jugoslovan- vSkih brodov v vseh inozemskih lukali. 14. iulija je veiik francoski državni in narodni praznik. 14. julija 1789. Iela sc i;; /:^čela francoska revolucija, ki je privedia francoski narod na demokrat- sko stališče. a vplivala je tudi nu drugc narode. Ta veliki praznik svobode in bratstva se proslavlja vsako leto po eeli Francoski. Od početka revoliicije ])a do danes se francoski narod in francoska država nista izncverila velikemn nace- lu revolucije,. nacelu svobode, bratstva in enakosti. Francoski državni praznik, ki Ie eden r.aivečjih državnih prazniko\r, je Praznoval 14. tm. francoski narod nad- vse slovesno. Ker jc Prancjja zaščitnica našc državne svobode,.se je praznoval isti tudi na francoskem konzulatu v Ljub- liani, ob kateri priliki se je vršil pri francoskem konzulu sprcjem, katcrega so se udeležili predstavniki civilnih in vojaskih oblasti ter zastopniki raznih kiiLturnih inštitucij. Tudi v Beogradu je bila proslava francoskega državnega Praznika nadvse prisrena. Velike manl- iestacijc so S'e izvršile zlasti na grobo- vih pok'Opauih francoskili vojakov. Davkoplačevalcem se morajo'iia z»-> htevo vračati davčnc knjižice. Finančna delesacija v Ljubljani nam sporoča, da, so davčni uradi zavezani davkoplačc- Vi* Vr0(iuti 1]a želio davčne knjižice ne i ?ačiln' ' 1)in- Ak'° bi davčni uradi cev nae/'ali zahteva'n davkoplačeval- kretnhni Pod^kT^"'11 ^T* * ^T le^adji. "aznainjo fmančni de- Občna pridobnina i ;, i r i sorisk ie ,3. tn, oCvifc"*^ ^ ten se pozivljajo davkopiačevalci da vlože izjave k »občinski« priUobnirii Da ne nastanejo nesporazuniljcnia SP nn ' zarja, da ne gre za kako novo občinsko davščino, anipak za občno prklobnino v smislu I. poglavja zakona o osebnih dav_ kih. Stopetdeset let je stara, pa ne kaka ^na, ampak črepaha, katero so prod ^rčitkim vjeli na otokih Tonga. Na hrbtn pamrec nosi srebrn pas, v katerega sc Je vpisal I, 1772 Co-ok. , Novo evangeljsko besedllo. Kakor ! poročajo Londonski časopisi, so nasli prT kopanju na pokopališčn Kan el Kcbir v Egiptu zelo staro koptsko prestavoJane - zovega cvangelija. Papirusovi listi. na katerili jc napisano besedilo, so bili shranjeni v lončeni vazi. Sodiio. da izvl- ra rokopis iz čctrtega stoletja. Proglašenje novega prestolonasled- nika v Spaiii.ii. Sedanji španski prestolo- naslcdnik, 16-letni mladeiiic trpi na otrp- ijenju hrbtenice. ki je neozdravljivo. Pri prcstolonaskdstvu bi moral priti v po- stev nasiednji brat a ie gluh in ima Je- zikovno napako. Zato bodo morali pro- glasiti že peiega -otroka spanske kraije- vc rodbine za prestolonaslednika. Upokojeiici, katerim so dosedaj izplačevali nj'l' pokojninskc prejemke davOni iira.üi (v Ljubljani iinančiia de- zelna blagajna). bodo od 1. avgusta 1(T23 dalje prcjeniali svoje prejemke od raču- novodstvJi delegacije ministrstva financ preko poštno-čckovnega zavoda. Ti n- pokojenci naj se takoj zglasijo pri pri- stojnem davunem uradn. da podajo tain natancui naslov. V bodoče na] pravo- časno .iavijo vsako spremembo nasK)va račuiiovodstvu delegacije ministrstva financ, kamor naj sc tudi obračajo radi cventuclnih sprememb gkxle draginj- skili doklad in radi drugili reklamacij. Falzificirani tisočlirski bankovci so se pojavili zadnji čas v Jugosiaviji. Fal- zifikati so zelo dobro ponarekmi. Itali- janska vlada jc vsled tega sklenila. da vzanie te bankovce iz prometa. Prevozna nasičeno parna lokomo- bila, montlrana na posebnem, pokritem vozu, tvrdke Hoflicrr-Sclirantz iz Tcta 1916, oscm atm.. 10—15 KS delazmožno- sti. komplelna s plocevinastim dinmi- kom in z uradnim ccrtifikatoni se proda za Din 37.000.— . Natančnejšc informaci- je daje Urad za posposevanje obrti v Ljubljani, Dunaiska cesta }.2. Pri naku- l)ii imajo l^rednost obrtne produktivnc zadruge. Prava narodna jed so bile že prec* \njiiu takozvane »Pekatete« in kakor vsc kaže, je kmalu ne bo liise med na- šim ljudstvom. kjcr jili ne bi iiživali. Oglas. (Lifcracija mesa.) Na osnovn naredjenia Oospfkliua Miuistra Vojnog i Mornarice K. P. Br. 3260 od 1. maja tek. godinc održatče se druga javna us- niena licitacija po odredbama člana 86 do 98, Zakona o državnom raeunovod- stvu i sa najpovoljnijitn ponudjaeeni za- kliučiti pogodbc za isporuku potrebnili količina mesa za ishranu vojnika za vrc- mc liferovania od 1. augusta do kraja septcmbra ove godine po propisanim uslovima i to: Kod Komande vojnog okrus-a u Cc- iju na dan 23. jnla 1923. a. u N Oas-ova prepodiK za garnizon Celje, kaueija iz- nosi 18.000 dinara. Uslovi, po kojima cc se <>\'e licitacl- jc izvršiti, mogu se videti svakog dana ii Intcr.daiuuri Dravske divizijske obla- stj^u Ljubljani i Komande Vojnog okru- ga ii Celju. Označeiia kaueija polaže sc u goto- vtom novcu ili vrcdnostnim papirima po cl. 88, Zakona o državnom raeunoved- stvu na dan licitacije u 10 časova prc- podnc na blagajiH navedenc komande- Svaki ponudjač (licitant) obavezan je, da preda na clan licitacije predsedni- ku komisije pismena sveiločanstva nad- ležne trgovačke koinore o svojim pred- uzjmačkim podobnostima i sposobnostl- ma za ovu liferaciju, kao i uverenjc po- rezkih vlasti, da Jc svoju radnju prijavio i platio porez za tckuče tromeseeie. h kancelarije Intcndanture Dravske divizijske oblasti E. Br. 10.651 od 10. ju- la 1923. god. u Ljubljana. 3 Fed or Mikie. O ZABRANI ALKOHOLNIH PIJAC V SEVERNI AMERIKI. H koncu se je Mr. Hohenthal Sc enkrat pritožil. da prinasa Evropa s svojimi delavci alkoholni duh v Ame- riko. Poziva. da bi sledile evropskc dr- žave ameriškemu vzgledu, da porablja Evropa v svoji antialkoholni propagandi izbornc rczultate anr&riške prohibiciie, kakor se je Amerika v svojem antialko- liolnein delu posluževala rzbornih evrop- skih znanstvenih rezultatov o alkoholi- zmu. S tern je Mr. Hohenthal završil. O državi Newyork, ki se nahaja v tkzv. mokri zoni. moram dopolniti se sledeče: uradniki, ki imajo nadzirati iz- vrševanje prohibicijskega zakona, . st. 75. z due 7. julüa tl. v »Poslanem« bri^ skih mojstrov v Celju, neosnovano na- paden kot obrtnik naš tovari^ invaHd Franc Koštomaj, bnvec v Celju, smatra podpisana organizaeija za svojo dolz- nost, da s tem lM'ed javnostjo odlocuo obsodi brezobzirno gonjo oziroma nc- opravičen napad na vojno žrtcv. Ker Je p. n. javnosti cela zadeva iz «N. D.«.ze itak znana, in ker bo končno razsodbo o tem izrckla še sodnija, se ne bfnno spu- äcali \ podrobnosti. Na>?lašati pa mora- mo še posebej, da je. tovariš Franc Ko- štomaj, težki vojni invalid, ki si pošteno in vestno z obrtjo služi svo.i vsa'kdanjl kruli. Vsled tega pa moramo še toliko bolj obsojali v istein »Poslanem« lilinicno obzirnost in človekoljubje, ki ga ti Jjndje do vojnih invalidov nimajo ravno pre- več. (iospoda. s ta'kimi dejstvi se obso- jate sami! Se-li zavedate, kaj znači, ru- siti obstanek nesrečnim vojnim žrtvam? Cini tc vrste niso prav nič iunaški. 5e maii.i pa patrijoiičui. Tako clvjan.ia govo- re . . . Za odbor po nafem PREDALE v svojih §ufc zö nje fudt Inkaso In druga denarna opra- plačno rw razpolago. Rentnfno pla^Bje zauod ssafeblagajnah, tako, da obdrži kljoč strankö uila nüjkulantneje. IZPLAČILA u inczemstuu i tz suojega^ sama. izredno ugodno tn promptno. Fosojšla v«eh vrst pod najugodneišlmj pogojf. Brezplačna pdiasnUa fn strokouniaški nasueti u useh denarnih prašanilh. 3 10 o i5 'S S1 ?r a I NOVA prva domats modna In manufaHturns trsGufra ki jo je otvoril celjski domačin Jože Zabukošek fllehsandroM ui.f Cßljß Alehsondpova ul. 4 poprej Kolodvorska ul. št. 4 vellka prodaja vsled opustitve cele zaloge ženskih in moških čevljev, moških klo- bukov to je slamnikov, suknenih in baržunastih (plišastih), čepictza moške in otroke itd. Dalje nudim mojo bogato zalogo v manufakturni stroki in sicer: svilnate, polsvilnate, delenaste, cajgaste in turške robce, platno, oksforte, druk, batist, cefir itd. itd. lmam tudi veliko izbiro moškega blaga za obleko, kakor tudi razne potrebščine za krojače in šivilje. Ženske in moške srajce, ženske, moške in otročje nogavice, ovratnike, kravate, žepne robce itd itd. Priporočam se za obilni obisk. KoZOIgC Sodarske pomočnike * ™^^^mm^UrH ^^^0 sprejme v trajno deio pri dobri PiaC;, pro- v dobrem stanju, „. 4 okn. naprodaj ^"^^Är.yÄTrSjJS: v Vojniku hiš. §t. 13. 2—1 4-2 llčjjboljši uspeh imajo oglasi ,Roue Dobe* JUGOSLAVIJA SJEVERNA - AMERIKA - JUŽNA ^- PUTNIČKI URED \fs #^J4öBiEKE B1HM1 >%, Ljubljana, Zagreb, Bcograd, Sarajevo, Splif, Šibcntk, Dubromtk, Kotor, Ercetrnori, Mctkovlč. Korču)». }«lfs, Msribor. Celje. Prcraljc, Krenj 13 JS0GSl2({fl 3 RailgaztoKi fieeersüe It^as; VQZNI RED GENOVA: BUENOS AIRES: 28. julija P. ssa Mafalda 16. avgusta 10. avgusta Europa 2. septembra 23. » Re Vittorio 11. » 28. » Napoli 20. » 6. septembra Duca D'Aosta 25. » GENOVA: NEW-YORK: 19. julija America 1. avgusta 31. julija Giulio Cesare 11. » 7. avgusta Taormina 20. » 24. » Colombo 4. septembra Razširjajte „Novo Dobo"! Gospodinjo starejSo, osebno neodvisno. spreime drž. uradnik za kmetsko posestvo. Po- nudbe z navedbo zahtev in dosedanie zaposlenosti na upravo »Nove Dobe« v Celju. 2—1 Zveznatiskarna v Celju razpisuje mesio faktorja. Tehnično usposobljeni reflektanti naj vložijo svoie prošnje z navedbo dose- danjega službovanja in zahtevkov na predsedstvo Zveznc tiskarne v Celju najkasneje do 1- avgusta t. I. Posestvo obsegajoče 30 do 80 oralov, z lepo hi§o in drugimi gospodarskimi poslopji kupim takoj. Prednost imajo posestva v bližini ko- Jodvora. Cenj. ponudbe s točnim opi- som posestva in lego, z navedbo zad- nje cene se prosi poslati na naslov: C. Z. Z. Zagreb, Narodna kavarna. 1 ]adratt$t(3 banl(3 Del. glavnica: ¦KoftlffSll Rezerva: [ 011160,000.000'-- Jj%UUlQU Di" 30,000.000- \ Bled, 'PftHfttTtlirff* LjiatolJÄ»a, Cavtat, fWlUimU. lMlA.pil3Ox>, Celje, IMIetlsoviö, Dubrovnik, Ppevalje, Hepcegnovi, Sarajevo, Jelsa, Split,, Jeeenice, Sil>enilc, Kopčula, Tr»üö, Kotop, Zagreb. MLpaxij, ¦¦¦¦¦¦¦¦ AtncHKansV oddctct ]