Postn na plačana v gotovini Letol. v V Ljubljani, v ponedeljek, dne 21. januarja 1929. Št. 5. Posamezna števika 1 Din Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Uredn šlvo: Kopitarjeva ul. SI. GlIU Te efon Si. OSO, ln^eruiban 2050 Rokopisi se ne vrača.o Posamezna št. 1 Din, mesečno, če se sprefem i Ust v upravi, naročnina 4 D n, n dom In po pošti dostavljen Ust 5 Din. Celoh tna naročnina SO Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Inseratl po dogovoru Uprava: Miklošičeva c. 5 (pavi Ion) Po .tni ček. lačun. L. uh,f< na 15.179 Teielon štev. 3030 Vse hrvatske plemenske stranke razpušcene Razpuščene so HSS, HPS, HFSS, HSP, v Bosni pa IMO Gotovina se oblastvenim potom založi pri Sodnem stolu, ostala imovina pa dobi oblastvenega upravitelja. Zegreb, 20. jan. (Tel. Slov. lista«) Uporabljajoč čl. 3 zr.kona o zaščiti države od 6. januarja 19-9 so sc tu z današnjim dnem razpustile vse političns stranke, ki nosijo pomensko označbo, in sicer na podlagi dekreta, ki ga jc policija izročila zastopnikom teh strank: Hrvatske seljačke stranke, Hrvatske p:čke stranke Hrvatske federalistične seljačke stranke in Hrvatske stranke prava. Odlok sc glasi: Predmet: Razpust političnih strank verskega in plemenskega obeležja. Na temelju odredbe notranjega ministrstva I. Br. 1071 od 17. jan. 1929, izročen s podpisom velikega župana od 20. jan. 1929 št. 1004, s katerim sc na podlagi čl. 3. zakona o zaščiti države od 6. jan. 1929 odreja, da sc vse politične stranke in društva, ki imajo namene, ki so navedeni v točki 1, kakor tiste, ki nosijo versko in plemensko obeležje, prepovedujejo in razpuščajo, je kraljevo policijsko ravnateljstvo odredilo razpust in prepoved vsakega nadaljnjega delovanja stranke (ime). Obenem se odreja popis vse imovine stranke (ime); gotovine iu vrednostni papirji, last te stranke (ime), pa sc založijo pri kraljevem sodnem stolu v Zagrebu. Za ostalo premično in nepremično imovino te stranke pa se mora določiti uradnemu odposlancu zastopnik, ki bo po odredbi kraljevega policijskega ravnateljstva prevzel to imovino v varstvo po lakoniti odgovornosti. Izvršitev te odredbe se nalaga uradniku tega policijskega rav-aateljstva (ime), o čemer se obvešča stranka Ustanovi se Zavod za povspeševanje zunanje trgovine (ime) po predsedniku (ime). V Zagrebu,20. januarja 1929. — Kraljevo j policijsko ravnateljstvo. — Vragovič s. r. Redarstveni organi so takoj po 12. uri izročili ta odlok zastopnikom strank Takoj po 12 je policijski uradnik Tučan izrečil ta dekret zastopniku Hrvatske sclj?čke stranke. 1 i Obenem je pop: al inventar in zapečatit pro- j ! store z dvema pečatoma. Na vratih se jc nalepil napis: »Pozor! Policijko zapečateno I V prostore Hrvatske federalistične stran- i ke je prišel dr. Bogičcvič, ki jc izročil gornji dekret Ivici Peršiču. Prostori pa se niso zapečatili, ker je Peršič izjavil, da se nahaja v njih uprava dnevnika »Hrvata<. Radi tega so se prostori pustili odprti. V prostore Hrvatske stranke prava jc prinesel dekret dr. Klinčič. V prostorih je bil nek nameščenec, ki jc pozval predsednika dr. Prebega. Policijski uradnik jc dr. Prebegu izročil dekret in sestavil inventar. Prevzel jc gotovino, ki jo jc našel v blagajni in zapečatil prostore. Policijski uradnik je izrečil dekret tudi zastopniku Hrvatske pučke stranke. Sarajevo, 20. jan. (Tel. »Slov. listu«) Ju-goslovenski list« poroča, da so oblasti na temelju čl. 3. zakona o zaščiti države od 6. januarja razpustile vse odbore stranke JMO in HFSS. V tajništvu JMO sc ni moglo ničesar dati na zapisnik niti vzeti imovina v založbo pri sodniji, ker je bila blagajna popolnoma prazna. Belgrad, 20. jan (Tel. -Slov. listu«) Načelnik oddelka za zunanjo trgovino v trgovinskem ministrstvu dr. Stajnmec-Sorodokki bo v teku tega tedna odpotoval v Španijo radi sklenitve trgovinske pogodbe. Pogodba se bo sklenila še pred otvoritvijo svetovne lazrtavc v Barceloni, ki se bo otvorila 15. maja in ki se je bo udeležila tudi naša država. V trgovinskem ministrstvu se bo pričelo v najkrajšem času s pripravami za ustanovitev zavoda za pospeševanje zunanje trgovine po zgledu zavodov, ki obstojajo v drugih državah Splošna naloga tega oddelka bi bila, da bi ukrepal vse potrebno za pospeševanje našega izvoza in naše trgovine. Tozadevni načrt jc v glavnem dokončan. Po tem zakonskem načrtu bi imel ta oddelek iskati nova tržišča in zbirati podatke itd. Razen tega bi vršil važne posle v organiziranju najširše poročevalske službe tako za domače kakor za tuje interesente. Posebno pozornost bi posvečal temu, da bi bili organi tega odde ka strokovnj' ki s prakso. Zavodu bi se pridal šc posvetovalni odbor z zastopniki gospodarskih ministrstev in gospodarskih organizacij. Parlament se ne bo odpravit? pač pa temeljito reiormlral Belgrad, 20. jan. (Tel. >Slov. listu«) Ker se je v zadnjem času mnogo govorilo in pisalo o proklamaciji Nj. V. kralja tako doma kakor v inozemstvu in se je proklamcija deloma napačno tolmačila, češ, da pomenja pripravo, da v naši državi sploh preneha parlamentarizem, moramo to mnenje odločno zavrniti, ker je tako pojmovanje proklamacije, piše nocojšnja »Pravda«, v popolnem nasprotju s tradicijami dinastije Karagjorgjevičev, kakor je to v proklamaciji sami rečeno. Parlamen- tarni režim se skrupulozno ohranja v dveh najbolj kulturnih državah, ki sta naši prijateljici (Francija in Anglija) in kateri gotovo ne želita definitivne ukinitve parlamentarizma. Taki skeptiki ne morejo biti niti tisti, ki jih je sprememba najbolj zadela, to so bivši parlamentarci. Res pa je, da bo za bodoči parlament nastala nujnost, da pridejo vanj — kakor pravi »Pravda« — politično zreli ljudje, ki bodo svoje poslanstvo razumeli in vedeli ceniti Seje min. sveta bodo na Topčideru Predsedstvo vlade bo v notranjem ministrstvu Belgrad, 20. jan. (Tel. »Slov. listu«) Pred-sedništvo vlade se je iz dosedanjih prostorov preselilo v notranje ministrstvo, kamor se je preselilo tudi nekaj uradnikov iz predsedni-štva. V predsedniških prostorih ostane minister brez portfelja Nikola U z u n o v i č. Seje ministrskega sveta se bodo vršile na Topčideru v »Domu kraljeve garde«. Predsednik vlade in notranji minister je bil vse dopoldne v notranjem ministrstvu. Od jutri dalje bo predsednik vlade delal samo v kabinetu notranjega ministrstva, kjer bo tudi kabinet predsedništva. Predsednik vlade je danes v notranjem ministrstvu sprejemal svoje reterente. Obiskal ga je tudi minister za socialno politiko dr. Drinkovič, ki se je danes vrnil iz Zagreba. Dr. Maček ne pride pred drž. sodišče Belgrad, 20. jan. (Tel. »Slov. Listu«.) ček radi teh intervjuvov pred državno sodišče. Včeraj se je mnogo govorilo o dr. Mačkovem Ker pa je dr. Maček dcmantiral vsebino izjav, intervjuvu, ki ga je dal inozemskim listom, ga državni pravdnik ne bo obtoul. Po vesteh zagrebških listov bi moral dr. Ma- i ___ Dela se na gospodarski alijanci Male antante Bukarešt, 20. jan. (Tel. »Slov. listu«) Kakor doznava Vaš dopisnik iz zanesljivega vira, sc še dalje vodijo medsebojne razprave o oži-votvorjenju gospodarske Male antante. Romunsko zunanje ministrstvo je na jugoslovansko inicijativo storilo korake v Belgradu in Pragi in predlagalo, da vsaka teh treh držav pošlje v Bukarešt po enega zastopnika, da se natančno določijo vprašanja, o katerih bo razpravljati. Program, ki ga bodo izdelali, sc bo predložil v odobritev posameznim vladam, potem pa bo najbrže začetkom maja sklicana v Bukarešt predkonferenca. Sktktinka in ,e«ftr- I škrlatinka. Več ljudi je obolelo tudi na tre- Belgrad, 20. jan. (Tel. »Slov. Listin:.) V biišnem legarju. Zdravstvene oblasti o načrte proučil, bo sestavil komisijo strokovnjakov, ki bo dalu zakonom končnoveljavno besedilo. Nj. V. hralj na lovu Belgrad, 20. jan. (Tel. »SI. Listu«.) Snoči ob 11 je Nj. V. kralj odpotoval z dvornim vlakom v Belje. Spremili so ga vojni minister general Hadžič, dvorni maršal Dimilrijevič, bivši ruski poslanik v Belgradu Strandman in dr. Rajs. Nj. V. kralj je imel na lovu obilo sreče. Nocoj se je s spremstvom vrnil v Belgrad. Minister dr. Korošec se vrnil v Belgrad Gospod minister za promet dr. Anton Korošec, ki je dospel 19. t m. iz Belgrada v Ljubljano in sicer s Simplonekspresoin, se je včeraj 20. t. ni. ob 8. uri zvečer z brzo-vlakom vrnil v Belgrad. G. minister dr. Korošec je oba dneva provel v Ljubljani v krogu svojih prijateljev ter ni imel sestanka niti z vodstvom SLS niti je inspiciral ustanove ministrstva prometa, kakor so poročali zagrebški listi, marveč je obiskal med drugim naše gore. Ker je prišel samo na kratek oddih, nI dal novinarjem nobenih izjav. Naš promet in zima Zagreb, 20. jan. (Tel. »Slov. listu«) Včeraj smo poročali, da se je preteklo noč otvoril železniški promet na liški progi. Danes pa se je ugotovilo, da sc to ni zgodilo, ker proga šc ni popolnoma očiščena. V Zagreb ni prispel splitski vlak, kakor tudi v Split ni prispel zagrebški vlak. Cctinje, 20. jan. (Tel. »Slov. listu«) Delegat prometnega ministrstva za zetsko oblast in oblastni komisar poročata, da so očiščene poti Podgorica-Trebinje, Podgorica-Danilov-grad in Podgorica-Beranc ter da je promet zopet vzpostavljen. Belgrad, 20. jan. (Tel. »Slov. listu«) V vc-čih krajih južne Srbije je radi snežnih žametov promet ustavljen. Ohrid ni imel tri dni nobenih zvez s svetom. Promet jc bil prekinjen med Bitoljem in Kičevim. Velikim naporom prometnih organov se jc posrečilo promet obnoviti. Naval volčjih čred v Južni Srbiji Skop'je, 20. jan. (Tel. >Slov. listu«) Radi velikega mraza, ki je poslednje dni pritisnil, sc zbirajo v okolici črede volkov, ki ogrožajo posebno živino. Kmetom so napravili žc ve- liko škode. V nekaterih vaseh blizu Kuma-novega so volkovi poklali mnogo ovac. Upravne oblasti so organizirale s pomočjo lovskih organizacij velik lov na volkove. Led na Donavi so lomi. Belgrad, 20. jan. (Tel. SI. Listu«.) Velike ledene plošče na Donavi se lomijo, tako da so danes nekatera zasebna podjetja pričela s krajevnim prome.om Belgrad—Zemun in Belgrad—Pančevo. Vse državne ladje pa so prepeljali v prezimovališča. Belgrad, £0. jan. (Tel. »SI. Listu«.) Bel-grajski meslni upravi so se zopet prijavila številna društva in klubi. Nadalje sta so od strank prijavili zemljoradniška in socialistična stranka. Zagreb, 20. jan. (Tel. »SI. Listu«.) Dopoldne se je vršil v prostorih oblastne železni-čarske uprave zbor delegatov Jugoslovanskega narodnega železničarskega in brodarskega društvac. Obravnavali so stanovska vprašanja, nakar so poslali kralju udanostni brzojav. Novosadska vremenska napoved. Spremenljivo. Ponekod oblačno. Morda bo snežilo. Predsporazum v rimskem vprašanju London, 20. jan. (Tel. »Slov. listu«) »Tini-sov« d pisnik javlja, da je med italijansko v'.2. d o ln Vatikanom prišlo do predhodnega ii':iiranja večalimenj sporazumnega stališča v rinrkcm vprašanju. Direktna pogajanja se bodo zr.čela šele pozneje. Dosedanji začasni sporazum je orisan v memorandu, ki je bil pretekli ponedeljek podpisan v palači Chi^i. Najvažnejše točke tega memoranda so sledeče: 1. Italijanska vlada priznava papeža za snvsrčna mrjhne, toda popolnoma samostojne države. Istočasno pa papež priznava suverenost Italije nad bivšim ozemljem nekdanje pa-pclcve države. 2. Novi papeževi državi pripada cerkev ar. Petra in vatikanske palače s nekolikimi stotinami oralov zamlja. 3. Vatikan dobi odikodnino v denarju za svojo bivšo last. Italijanska vlada je ponudila Vatikanu eno milijardo dočim Vatikan ceni vrednost tozadevnih objektov na štiri milijarde lir. 4 Razmišlja se o lem, da palača poslanikov, ki so akreditirani pri Vatikanu, ostanejo na dosedanjih mestih, pisarne poslanstev pa se bodo prenesle na ozemlje papeževe države. Vsi uradniki Vatikana se priznajo kot državljani suverene papeževe države. Vatikanski krogi molče, oziroma označujejo vse te vesti kot same domneve. Orjtmaši izpuščeni Včeraj ob 11. uri dopoldne je višje državno pravdništvo odredilo, naj se zaradi suina umora Egidija Perica v sodni preiskavi nahajajoči se člani ljubljanske Orjune: Marko Kranj«, Josip Kukec, Andrej Verbič, Josip Kosec. Herman Šolar, Anton Krašovee, Ivan fcemerl in Gašpar Slavec nemudoma iz preiskovalnega /.apora izpustijo. Vsi ra/.en Slavca so bili v zaporu nad 4 mesece, Slavec nekoliko menj. Požar v krmetjskem rudniku Drzen rop na promenadi En ropar ustreljen - Ostala dva tovariša aretirana, ho sta hotela svojemu mrtvemu tovarišu odvzeti uropani denar! Varšava, 20 jan. (Tel. ,Slov. listu«) V eni najživahnejših ulic so v soboto zvečer trije i c par ji napadli blagajnika neka menjalnice, ko je ob zaključku dnevne blagajne spravil denar v svojo torbo. Trije moški so z revolverji prisilili blagajnika, da jim je izročil torbo z vsebino 12.000 zlotov, nakar so pobegnili. Blagajnik in drugi uslužbenci so zasledovali roparje, ki so bežeč težko ranili pasanta, ki jih je hotel ustaviti. Nek stražnik je ustrelil enega od roparjev, ostala dva pa sta pobegnila. Okoli ustreljenega roparja se je zbrala velika množica ljudi, med katero sta se pomešala tudi pobegla dva roparja in hotela nn'vecu odvzeti oropani denar. Posrečilo se je p^sin-tom in policiji, da jc prijela tudi ostala dva roparja. Krmelj, 20. jan. (Tel. >Sloy. Listu .) Danes v nedeljo dopoldne je naslal vsled parne kurjave v provizorični sušilnici za premog ogenj, ki je prešel na leseni del separacije, katera je sicer postavljena na železni konstrukciji, in je spodnji del deloma poškodoval, radi česar bo morala separacija nekaj tednov počivati. Premogovnik bo v stanu dobavljati samo nesortirani premog. Materialna škoda ni velika. Pač pa bo oškodovan del delavstva na zaslužku. Ooenj je bil že dopoldne ob pol 12 pogašen. Najlepša žena v Jugoslaviji se bo proglasila v torek 22. t m. Velikanska potresna katastrofa v Venezueli London, 20. jan. (Tel. "Slov listu«) Potres v Venezueli je bil mnogo večjega obsega, kakor se je mislilo prvi čas. Samo v mestu Cu-u-ni jc bilo 200 mrtvih in več tisoč ranjenih V drugih mestih je bilo več kot 300 mrtvih Materijalna škoda je zelo velika in že sedaj s« ceni na 12 mihjotov dolarjev. Potres je trajal deset minut. Celo v Venezueli, kjer so potresi običajni in so zato tam vse zgradbe samo pritlične, jc bil ta potres izredno hud, tako da so porušene tudi te pritlične zgradbe. Pod razvalinami leži mnogo mrtvih. Vse tele-ionske zveze so prekinjene, prebivalstvo pa nima živil. Predsednik republike je poslal v ' poškodovane kraje več pomožnih vlakov z j živili. 19. t. ni. se je v Belgradu obralo razsodišče, obstoječe iz gg. Gjoka Jovanoviča, Bra-uislava Nušiča, dr. Vlada Pe.koviča, Draga Stojanoviča in Herenta. Izbrane so naknadno koukurentinje za ožji konkurz. Od teh konkurentinj pravijo, da ima baje največ izgleda na uspeh gdč. Olga T o d o r o -v i č, rojena v Belgradu, uradnica v nekem ministrstvu. Ona je res vprav klasična lepoti- ca, dolgih in gostih las. grškega nosu in naravnost očarljivih oči ter vitkega stasa. Vsega skupaj bo pri ožjih volitvah prišlo v poštev enajst kandidatinj. Izbrana največja lepolica Jugoslavije bo zastopala žensko lepoto v naši državi na mednarodnem lepo.nem konkurzu v Parizu in v Galwestonu na Angleškem. Naj večji zrakoplov na sveta London. 20. jan. (Tel. »SI. listu«.) V How-denu pri Yor::shire so zgradili največji zrakoplov na svetu »R 100.., ki bo v nekaterih tednih začel s poskusnimi poloti. Smatra se, da bo prvi demonstracijski polet zrakoplova v Ameriko in inzaj s 100 potniki letos poleti, čim se bo lahko računalo z ugodnimi vremenskimi razmerami. Bivši cesar Viljem ;>!avi 70 letnico f, Deorn. 20. jan. (Tel. »Slov. listu.«) Danes se je začea vrsta slavnostnih dni v proslavo peJemdcseflelnice bivšega nemškega cesarja •"i'i!jajna. Vrsta pn^slav se je začela s tem, da je bivši cesar sprejel danes generaliteto stare nemške armade. Z vsega sveta Vulkan Krakatao zopet bruha. V zadnjih 24 urah >o zaznamovali ceiih 1000 izbruhov. Eden od njih je dosegel višino 1000 metrov. Morje je hudo izvalovano. pogled na Vulkan pa stroholno lep. 125.000 frankov za par štren las. Pariška igralka Darthy je pri neki avtomobilski ne-rgodi dobila na čelu rano. Zaradi tega si je morala pustili odrezali par štren svojih čudovitih las. Zahtevala je od avto-lastnika odškodnino in sodniki so ji priznali 125.000 frankov. Nezgoda se je torej zelo izplačala. Mraz v Italiji: Ancona —U, Milan —8, Rim —8, Benetke —6, Pola —4, lleka —4. V Trentinu /naša temperatura —17, v Belluno —14. Na morju so budi viharji, blizu Riniini je utonilo več ladjic, 17 ljudi je pri tem utonilo. V znanem Vittorio V ene to je en mož zmrznil. Frane Joželovo deielo, ki jo je odkrila na Severnem lečaju znana l'ayerjeva ekspedicija za vladarska Franca Jožefa, je anektiralu Rusija in jo priključila guberniji Arh-angelsk. Parnih v stiski London, 20. jan. (Tel. >S1. listu«.) Ex-hange Tolegraph< poroča iz Newyorka. da je Radio Marine Corporation prejela SOS klice na pomoč od ameriškega parnika »President Garfiekk, ki sc nahaja v velikih stiskah blizu obale Jamajke. Ameriški parnik -Paname-rikaje hitel pr\:i na pomoč. Evropejci grade največje zgradbe sveta Stara Evropa, ne Amerika, prednjači s tehničnimi zgradbami sveta! V obeh zbornicah boelo v kratkem razpravljali o načrlu predora pod Rokavskim prelivom, Če bosta obe prijateljski vladi Anglije in Francije pristali na ta že preko pol stoletja star načrt, potsm se bo uresničil eden najdrznejših senov ljudi. Stroški so preračunani na okrog 60 milijard dinarjev. Na ta način bi se potovanje iz Pariza v London skrčilo na tri ure. Železnico pod prelivom bi gonila električna sila, potni stroški pa bi veljali okrog 800 Din. Predor bodo gradili tri leta. Enak je načrt o zgradbi predora pod Gibraltarskim prelivom. Načrt o podmorski zvezi med Evropo in Afriko je svoji vladi predložil španski topni-čarski inženir Pedro Jevenois. Španska vlada je že imenovala študijsko komisijo. Stroški bi znašali tristo milijonov Španskih peset. predor pa bi gradili od 1. 1929. do 1. 1934. Dolžina predora bi znašala trideset kilometrov. Predor bi se na španski strani pričel blizu Torre della Pena, na marokanski obali pa izhodišče še ni točno znano. Tudi Danska hoče premagati naravne ovire. Premostili hoče preliv med Malim Beltom in celino. Mo t, ki bi preko morja vezal mesti Fri-d rizia in Middel, bo dolg 1175 metrov in bo veljal dvajset milijonov danskih kron (203 mi-lijcrov dinarjev) ter bo dovršen okrog 1. 1934. Največja m stna oboka, to je dva oboka z razpetostjo 1200 metrov, gradi Francija sedaj preko morskega zaliva v svoji trdnjavi Bresta. Letos bodo dovršili tudi največji gorski predor v Evropi, to jc predor skozi Apeninsko pogorje v srednji Italiji. Ta predor gradijo že devet let in bo daljši kot dvajset kilometrov dolgi simplonski predor. I Angleži so lani v Vzhodni Indiji zgiadili ogromen prekop, ki bo odstranil tam nevarnost lakota in povečal sladkorno produkcijo. Prekop teče štiritisoč milj skozi džunglo in bo spremenil | I sedenr milijonov oralov zemlje v plodno. Sedaj dogotavlja Anglija v Sudanu j ogromno tehnično zgradbo enake vednosti: i vodni nasip pri Makuanu v Sudanu. Nasip je | dolg 3200 metrov in ima osem zatvornic, ki zadržujejo vodo Modrega Nila na vedno enaki višini. Ogromno jezero, osemdeset kilometrov dolgo in tri kilometre široko hrani vodo za čas suše. 19 000 delavcev je gradilo nasip dan in noč. 342.000 kubičnih metrov granitnih skal je zazidanih v to ogromno zgradbo, ki prav nič ne zaostaja po veličini za piramidami faraonov, po koristi pa jih neprimerno prekaša. Plodnost Egipta in Sudana se bo radi tega nasipa sedemkrat povečala. Nemčija gradi sedaj enega največjih nasipov na svetu: zagradila bo dolino Sorper pri Dortmundu. Tu bodo prvič zgradili nasip iz prsti, mesto iz kamenja. Zato bo potrebno tri milijone kubičnih metrov prsti. Jezero, ki bo nastalo s tem, bo globoko 00 metrov in 300 metrov široko, obsegalo pa Ljubljanska kronika DVE HUDI NESREČI PRI ZIMSKEM ŠPORTU Dasi je včeraj nastalo nekoliko toplejše treme, vendar so imeli prijatelji zimskega I športa še vedno nakoliko veselja. Poleg velike | spor.ne prireditve v Bohinju se je smučalo, sankalo in drsalo po vseh mogočih krajih vse polno mladine. Zal sta se včeraj pripetili tudi dve nesreči. Po golovškem poboju v Štepanji vasi se je s svojimi tovariši sankal petnajstletni Henrik Piller, sin krojača na Kodeljevem. Pri sankanju je padel tako ne.-rečno, da si je zlomil nogo. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnišnico. Pri smučanju po gorenjskih hribih se ie po-uesrečil 19 letni Stanko Dcrnič iz Podnarta. Tudi on si je zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko l>olnišnico. POLEDICA - NAJBOLJŠE ZDRAVILO PROTI HRIPI. Nebo je ob nedeljah Ljubljančanom na- ] 1 vadilo naklonjeno. Ceparv je bil prelekli j teden ves čas hud mraz, je včeraj posijalo J -olnce in znatno dvignilo temperaturo Ce no j bi bilo snega, bi marsikdo že mislil, da jo zavladalo v Ljubljani pomladansko vreme. Sneg se je talil povsod. Seveda samo zato, da jc zvečer zopet zmrznil. Po mesinih ulicah je i.astala zvečer velika poledica in ljudje so precej cepali, padali in drčali po gladkih tleh. | K sreči ta poledica ni bila tako katastrofalna kot uekoč lani, ko se je kakih 20 ljudi resno poškodovalo. Ce se je --raj kdo poškodoval, je bila to ie lahka poškodba, kje na nosu ali komolcu. Resnejše stvari pa c: bilo. V gostilnah in kavarnah se ,je hripa, ki divja po Ljubljani, le malo poznala. Kajti mnogo jih je mnenja, da je kozarec vina ali čaj l rumom še najboljše zdravilo proti hripi. VESTI S POLICIJE. Aretirane so bile tri osebe. Neki Janez iz Ižanske ceste je grozil svojemu prijatelju, da ga 1k) . fental. in mu pri tem pokazal zarjavelo pišlolo. Bil je aretiran. G. Jakobu N. sta dva zlikovca zmaknila liranilnično knjižico, glasečo se na 11.674 Din. Še predno sta mogla to knjižico vnovčiti, ju je i/.taknila policija in ju vtaknila pod ključ. — Oskarju Kodrinu je neznan dolgoprstnež izmaknil iz žepa uro, vredno 350 Din. Prijavljena je se ena manjša tatvina, dalje eii slučaj pijano-ti, kar je za nedeljsko jutro precej malo, eno prekoračenje policijske ure in dva prestopka zoper trgovski pravilnik. Zanimivo društvo Zagreb, 20. jan. (Tel. Slov. Listu«.) Danes se je v Zagrebu vršil občni zbor »Svetov-nega jugoslovanskega društva«, in sicer v prostorih mestne kleti. Mariborska nedelja V Mariboru smo že precej močno v predpust-nem razpoloženju; to je zlasti pckazila včerajšnja prireditev tukajšnjega »Mitiincr^e.sangsrerema«, ki se je ob veliki udeležbi zastopnikov vseh slojev in stanov vršila v veliki unionuci dvorani. Pa ludi mnogoštevilne prijave radi prekoračenja po!ici>kc ure kažejo na lo in sploh ves živahen dirlndaj v vseli javnih lokalih v noči od sobote na nedeljo. NERODNI SVEDROVCI. Na policiji jo danes malo osivelo. V Brezjah jc namreč krdelce desetih fantov vdrlo v trgovino Rudolfa Vukorika in pictaknilo vse Uote v trgovini. Vhod iz trgovine v trgovčevo stanovanje pa s" zadelali z zaboji, da bi lahko z večjo varnostjo 511 na delo. V svoji ucgpretno&li p:\ so povzročili prevelik ropot in so jo nazadnje odkurili urnih krač v temo. Tukajšnja policija je bila o vlomu takoj obveščena in je že spravila na varno skrivnostnega tička, ki je prejšnji diui ponujal v trgovini jabolka in si pri tem z vzo zvedavostjo Ogledoval trgovinsko prostore. Sedaj je v zajioru. TAJNA ROKOVNJAŠKA DRUŽBA. V noči («1 »ob-te na nedeljo pa so trije po-nočni nasilneži izvršili v Dvorakovi ulici ncpml na privatnega uradnika Rudolfa Steinbiherja in ključavničarja Stanka Falurja, ko sla se vračala ponoči domov proti Betnavski cesti. Ob« sta dobila močnp udarce s topim oredjem po obr.zu in sla morala iskali zdravniško ponu«". Našteti ponoSni, napadi, ki sc zadnji čas ponavljajo ravno v lem delu me ta. vzbujajo sum in domnevo, da gre m organizirano krdelce nočnih napndačev ter izzivačev. POLITIKA. Tudi je v n"či cd sobote na nedeljo 'izvršila policija racijo po mariborskih kavarnah, ki so dobro založene in preskrbi; ''ie z raznimi neniSklml časopisi. Zaplenila je petkovo številko Arbeiter Zeitungc. MESARJI SO NEDOLŽNI. V zaključenih mariborskih krogih pa se je razpravljalo predvsem o aferi,, ki se jc razpravlj? lu pretekli petek pred tukajšnjim kazenskim senatom in ki je zbudila ogromno zanimanje mariborskega občinstva. V splošnem se je iigotnvlja'o, da s« petkova razkrinkavanja ivili n 'manj ne nanašajo na mariborske mesarje in prekajevalce, ki prodajajo strankam sveže in dobro blrgo, ampak da se neužitno meso uti^otapija v Maribor po raznih temnih elementih, ki sploh nimajo nikake koncesijo. PREKRŠI TITEV. Pravcato senzacijo v lokalno-maribt rsVem političnem trenju in vrvežu pa jc zbudil novi n-pis, j ki je z?blestel m zgradbi socialističnega Ljudskega doma. Scciahiode>nTokrslska s'rnn!:a se je namreč prekrstila v »Jugoslovansko delavsko zvezo :. V NARAVO! Tudi danes so Marib-rfcmi z veHHm odzivom sledili temu geslu zlasti zimski športniki, ki so v posameznih skupinah že v soboto popoldne odrinili na Pohorje. V mestu sunem pa je potegnil zala na prijeten jug in .ie toplomer se ob 1 i dopeVIne kazal + 5 C. Pr ti 10 in so ieli naletaveti drobčki-ni ko-Mni. Deca je ludi to nedelo .izrabila. Ni Melj-skem hribu, ob rebreh Piranrde is K?lvariie, pri Treh ribnikih in ni preclke-nniSkem klimcu je bilo vse živo. Ljubitelji m pri jate'dravskega športa pa so drsnli in frčali na drsa'išir'1 SK Maribor, pri Treh ribnikih in v oarku. Vrtež je bil z'asti na parkovem drsališču živahen, še ob večerni uri so drsele preko njegovo Mer p površine fer ob žarni električni razsvetlhvi gibčne' okretne postave mariborskih drsavcev in drsavk. bo 80 milijonov kubičnih metrov vode. Nasip bo 60C metrov dolg in 10 metrov debel, na njem bosta dve cesti za pašce in ena za vozove. Gradilo ga bo 1000 ljudi neprestano. Kljub velikim deževjem tamkaj bo trajalo tri leta, predno sc nateče v to umetno jezero 80 milijonov kubičnih metrov vode. Od te vode bo porabila rensko-vestfalska industrija 20 milijonov kubičnih metrov, ostanek pa bodo prihranili za leta suše. Tudi ta zgradba bo dogotovljena 1. 1934. Letos jc razstava že v tretjič po svetovni vojni v znamenju svetovne razstave, ki se bo vršila v Barceloni. Kot vidno znamenje tc svetovne razstave bo Barcelona zgradila pravcati moderni »babilonski stolp*. 400 metrov visoko nad zemljo bo molel njegov vrh proti nebul Stolp bo ves iz železa, iz tega modernega stavbnega materijala, ki ga sodobnost uporablja ravno tako v obilni meri, kot so stari narodi rabili kamen. Stolp bo slonel na temelju v obsegu 140 metrov in bo imel sedem nadstropij, toliko kot babilonski stolp. Težak bo dvanajst milijonov kilogramov. Posvečen pa ne bo sedmim planetom, kot nekoč stolp v Babilonu, o ne, trije hoteli bodo v prvihv treh nadstropjih, nato bo gledališče, v petem nadstropju bo muzej, v šestem knjižnica, v sedmem pa radio postaja. f Fran Serho 19. t. m. je umrl v Cerknici g. Fran Serko, veleposestnik in veletržec. Rajnik, rojen 1851. v Cerknici, se je že zgodaj udeleževal narodnih bojev, ki so imeli svoj višek ol> ogromnem taboru v Cerknici v sedemdesetih letih. Pozneje je bil dolgo župan v Cerknici, je ustanovil Posojilnico, kateri je načeloval tri desetletja, ter se veliko trudil za gospodarski napredek bisera notranjske dežele. Bil je po političnem prepričanju pri riarodnonapredni stranki, kol oseba blag in obče spoštovan. Zapušča tri sinove: univ. profesorja dr. Alfreda, giinn. profesorja dr. Milana v Ljubljani in zdravnika dr. Edvarda na Vranskem. Rajniku svetila večna luč, rodbini pa naše iskreno sožalje! Bridka usoda siromaka 87 letni starček zmrznil. V Turkovem hlevu v Komenskega ulici v Ljubljani poleg šole na Ledini, so našli vče-rja ob poldesetih dopoldne zmrznjenega 87-letnega berača Andreja. Starega Andreja so sicer takoj prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer pa je že čez pol ure umrl. Berač Andrej je bil v vodmatskem predmestju in Sentpeterskem delu mesta zelo znana prikazen. Pred leti je prišel od nekod iz Gorenjskega, od kod, natančno ni vedel prav za prav nihče, in tudi priimka ni nikdo poznal. Baje je bil doma od nekod iz šentviške okolice. Do zadnjih le: ni beračil, temveč se je preživljal z delom svojih rok. Ko pa se mu je pri delu zlomila roka. se je moral zateči seveda k beračenju. Spal je pri rajnih dobrih gostiln;čar-jih in kočijažih v svislib. Ce pa ni dobil prenočišča, je pa spal kar kje na kakem travniku Sedaj v tem hudem mrazu to ni bilo mogoče. Mož je zmrzoval podnevi in ponoči. Bil je slabo oblečen in brez vsake hrane, še v soboto popoldne ga je našel hlevar g. Turka, Ludvik Cotar v Tavčarjevi ulici nezavestnega. Dvignil ga je in Andrej je povedal, da mu je prišlo slabo. Na vprašanje, ali bo mogel sam iti naprej, je Andrej odgovoril, da bo mogel. Zvečer so se ga usmilili dobri ljudje in so ga privedli v Turkov hlev v Komenskega ulici, kjer so položili Andreja v slamo. Dopoldne so ga našli zmrznjenega. Ko so ga oddali v bolniš-nico, se je bolniška uprava le težko odločila, da bi napo! premrlega Andreja sprejela. Tudi po svoji smrti je Andrej ostal ravno tako osamljen kot je bil v življenju. Nihče ne ve njegovega imena, ne njegove domovinske občine, fn niti ne vedo, na čegave stroške bi ga pokopali. Šport Nedeljske smuške tekme v Bohinju Bohinjski m blejski kot h ta začela v zimsko- »portuem 'iziru živahno gib ti. Vzgaj..ta si lastili simiftki narcAčaj In prav pridno prirejata tekme. V Bo'iinju so se včeraj vršile kar tri in »icer t>b 9 dopotdue v z t rajno* tu* tekma na 18 km in to v treh skupinah: I. tekmovalci, ki so na zveznih in n>rd-narodnih tekmah dosegli 1„ 2. in 3. malto; II. verificirani zvezni tekmovalci, ki niso 3e doslej dosegli prvih treh mest; III. oni od 18. lota naprej, i i doslej sploh še niso tekmovali pod okriljem JZSS. Tekme je priredil SK Cobinj pod pokrov i-teljitvom JZSS. Doseženi so bili sledeči rezultati: I. skupina: L Ing. Janko Janša (Ilirija) 1:34.27; 2. .Stane Ber-var (SK Ljubljana) 1.37.06; 3 Boris Jenko (Ilirija) 1:87.58 (ie imel defekt iu1. sinufeh). — II. skupina: 1 Tonr'1 Godec 'SK Bohinj) 1:82.07: 2. Anton Mu-ravec (SK Bohinj) 1:43.27 ; 3. Stane Frank (SK Ljubljnnn) 1 :.">8.08; 4. Avg. Primožič (SK Trli«) 2:02.57. — III. skupina: 1. Jože Gr.Jperin (S'< Bohinj) 1:48.31; 2. Lovrenc Arh (SK Bohinj) 1:40.02; 8 Ferdo Kofol (SK Bohinj) 1.50.08. Izven konkurence se je iKlclo7.il tekme tudi Dfgran ičar Gj:>rgje Dimitrijevič, ki je dosegel "1:55.44;. Dr. Strne Kmet je zlomil smučko, sicer bi se placiral na eno prvih mest. Prvenstvo Bohinja za telo 102!) je bilo priso-jeno Godcu, ing. Janši in Bervarju, ki so dosegli aajboljSe fese. Stirt je bil pred občinskim domom v Boh. Bistrici, <<11 od je proga potekla mimo cerkve na niost čez Savo. nato levo do vrh senožet (vzpon 260m), navzdol na Blato pod Cešnjioo« po poiju Zgornje bohinjske doline, skozi Staro Fužino do Sv. Janeza, za vasmi Ribči laz, Laški Itovt in Polje (vapon do vasi Žlana 140 m), preko Dobrave čez Pozabljeno ter po obrrnkiii južno Boh. Bistrice, čez Rebro in Goričico pred občinski dom. Po izjavi ing. Janše je bila proga srečno izbrana in odgovarja norveškim tekmovalnim progam, kjer 90 vezači imeti priliko pokazati dokaj izkušenosti in prevdarnosti. Ob 11 je prlfela druga, tekma dam na 5.5 km. Tekmovali sta le "i p« lla-I langrud (Norveška) 8 : 24.2 min S temi rezultati so postavljeni novi svetovni reivinUi na teh progah. Kairo. (Tel. »Slov. listu .) V Kairo jo Hun^aria v revan/iii tekmi proma-jaia mestno reprezentanco s 3 :0. Dosegli so lele čase: Narašča,|uikl — 4 km: 1. Jakob Žen iz Bo.i. B.stiice 16:54; 2. Alojzij Odar iz Stare Fužine 17:30; 3. Janez 1'odlipnik iz Laškega Ho v ta 17:44; 4. Maks S dj.i iz Boh. Bistrice 18:01, 5. Lecpold Kobter iz Raven 18-31. Vež kol 25 minut nI nihče vozil. — Dora — 4 km: 1. Albin Novink iz Boh. Bistrice 18:13; 2. Franc Korošec iz Kopr.vnika 18:58; 3. Florjan St re iz če.šnjic tO:Sd; 4. Stanko Rozman, Boh. Bistrica 19:47; 5. Martin Stare, Ccšnjiea 20:06. Start je bil na Kozjem hrbtu. odtod je pr. ga vodila mimo novih vojaških stavb, ob predoru na Mel ter preko viiin južno Bistrice in Goričice pred občinski dom. Sneg je bil dober, a ne idealen, ker se ie mestoma stvorila na njem zmrznjena sk rja, in je zahteval od vozačev pri prehodih i/. «korje v sij.ek snog veliko painje. Športna nedelja na Bledu Včeraj je SK bled priredil propagandni .-ciniki t"k na 8 km. UdeležiLi so se ga Gorj .uci iu Blejei Od 1K priglašencev je s:mio eden odstopil; tekmeci ri.zen dveh še sploh niso tekmovali. Najboljšo. rezultate s,> dosegli: 1. Ivan Cente (Gorje) (0:50,24; 2. Joža Vrhtuic iBlid) 1:02.11; 3. Milan Kokalj (Bled) 1:02.49 ; 4. Lovro Zemva (Gorje) l:0f>.44. l'roga je potekala iz srede občine Gorje, obšla vasi do Reoice, mimo jezera do hotela Pctr»n. Proga je bih go/ske kakovosti in za začetnike dokaj lezka. Sneg ie bil prav ugoden za smuko. SMUŠKV TEKMA ZA PRVENSTVO ZAGREBA. Smuška tekma, ki jo je izvedel Hašk na Zagrebški gori, se ie radi južnega vremena zakPnčila s slabimi rezultati. Na V214 km dolgi progi je startni o 21, na cilj pa je prispelo samo 16 tekmovalcev. Doseženi so bili tile rezultati: 1. Skijašny (Hašk) v času 1:08.0. 2. Valentekovič (Iiašk) v času 1:09.33. 3. Obadič (Akademski) v času 1:11.13. 4. Pirš (Ljubljanski smuški klub) v času 1:15.24. Belgrad: JUGOSLAVIJA :SOKO 4:2 (1:0). V finalni tekmi za pokal :>Cike Dače«.. je po zanimivi igri sigurno zmagalo moštvo Jugoslavije. Igralo se je na slabem zasneženem terenu, kar je zelo oviralo reden potek igre. SANKASKE TEKME NA SEMMKKINGU. Semineriug, 20. jan. (Tel. Slov. listu.) Danes so se vršile ua Semineringu sank Skn tekine. Te-ren i * S bil v posebno dobrem stenju, ker je nrarto-pilo jiuno vreme. Navzlic temu so bili dos.ženi prav lepi uspehi. V enosedežnih sankah s,j dosegle: dame: gdč. Klecker 3 m 18.9, Embzcher 3 m J3.7 in Alten-dorfer 3.S4; gespodje: Prelsser (iz Liberca) 3 m 08.9, Wugner 3 m 14.5, Krclner 3.18; v dvosedež-uili: Frieda Feist-biebig 1.37.4. Kauscka-Preissler 1.38.9 SI iupnt izid je (po točknh): dame Kmbacher T,:. Recker 10 in Altusdorfer 13; gospodje pa: Prelssler 11. l.tebig 2fl.5. N OCOJŠNJI KON f'ERT V Hl.ll AH M 0NICN1 DVORANI, ki gn priredi agilno Orkestralno društvo Glas-hene Matice v Ljubljani, bo eden redkih domačih simfoničnih koncertov, ki so poleg tega oblikuje z izbranim in velezanimivim spo-re:!om. Imena Seliubert, Schreker, BoroiMn in Lajoric garantirajo za kvaliteto programa, do-seil&nie delovanje društva pa za kvali^to izvajanja. — Prod prodaja vstopnic v Matični knjigarni in pri večerni blagajni. Časnikar - ubijalec orroščen Dunaj 20. jan. (Tel. Slov. lista ) Snoči jc du na sko porotno sodi?čc oprostilo dunajskega časnikarja Oskarja Potila, ki jc nred več , mesccl v sodni dvorani s petimi streli ubil bivšega tovariia urednika Neues Wiencr Journalat-, ker ga je obdolžil izsiljevanja in podkupovanja. O o v, cS ^ O 5 * Ca •e S o co o N V globoki zalotil snoročnmo, da je na.^u srčno Ijub-Ijenu mama, stara mama in tttsča, gospa Mar» a l^io e vdova po 4. uri poooldne iz kapelice pii Sv. Kri/it, na polAli greš morda dekli pomagat pospravljat?« me je vprašala žena ter me nekam začudeno opazovala. »Ne,« sem odvrnil odločno, tudi kleti ne nameravam tapecirati. Prineai mi predal z orodjem, par sveč, lonček parafina, olja, krožnik in klešče. Popraviti hočem vemo uro.« Ko je odhajala, je nekoliko vihala nos, a »15 ne de, kajti, temu sem se že davno privadil. Jaz pa sem vstopil v vežo ter s težavo snel uro, ki mi je zjutraj napravila tako sramoto, ter jo prinesel v jedilnico. Pregledoval sem predal. Seveda, kar bi bi! nujno potreboval, te-;a v predalu ni bik). Pač pa je bilo nolri troje parov mojih nogavic, cel šop kuhinjskih receptov, sedemnajst svinčenih vojakov, slara zarjavela britev, a nobenega izvijača. >Kje je izvijač?« sem vprašal ženo. ^Sosedovim si ga posodil, ko so se selili, nazaj pa ga ni nihče prinesel, ' je odvrnili pikro. »Preskrbi si drugega, ako ga moraš imeti. Sicer pa, ali ne bi z vlasnikom opravil islo ?« »Ne, z vlasnikom ne gre, sem dejal, jezen, da nimam niti najpotrebnejšega orodja pri roki. »Tudi z Jurčkovim kanonom ne gre, izvij.č moram imeli, pa četudi slane dva penija. Kupi mi ga. Ko sem bil zopet sam. sem pričel snemati kolesje. Klešče so bile kovaške vrste in popolnoma nepripravne za tako delo kot je poprav ljanje ure. Toda kaj hočeš, ko pa imaš tako /.eno, ki brezbrižnim sosedom, meni nič. tebi nič posoja orodje, ki ga ne mislijo vrniti. Natančno tri minute sem rabil, da sem odprl vratca na zadnji strani ure. Pri tem sem si na levem zapestju odri tri cole kože in ua mezincu je ostala le še polovica nohta. V tem je vstopila ž.ena, držeč v roki popolnoma nov izvijač. Rekla mi je. da mora papigo za čas popravljanja.ure na vsak način odstraniti iz sobe, kajti sicer bi se od mene lahko marsikatero robato naučila. Naša papiga namreč vsako besedo, ki jo sliši, takoj /.na. A kadar si odereš kožo in odbiješ pol nohta, nisi preveč izbirčen v besedah. Žena mi je povedala, da se je v veži nabralo več sosedov, ki poslušajo moje izbruhe in radovedno povprašujejo, kaj je vrok n-bantenju. »Anastazija, sem dejal, - povej mi vendar, kako si predstavljaš, da bom mogel pn-i praviti ta časomer, ako mi bo pod noge vle-j klo. Zapri vrata ter zapalmi, jaz hočem biti i sani s svojim delom..; Rane sem si opral t. aniiko ter dobro obvezal. Da, da, moj dragi bralec, kolesje staro vežne ure je sila zanimivo. Ako nimaš s čem drugim preganjati časa, poprimi se urarstva, uspeh ne izostane. Nekaj časa je šlo vse dobro. Odvil sem več tucatov malih in velikih vijakov, kolesc, vzmeti fer kos za kosom polagal v močno oljnato kopelj. Vzn>k izvsnrednemu zasta'anju in prehitevanju ure zadnje čase je bil očivid-no prah, ki se je skozi leta in leta nabiral. Silno sem bil že v naprej ve • 1 uspeha, ki ga bom imel z uro, to se pravi, ako bom vsa kolesca in druge dele zopet znal peslaviti na prvotno mesto. Tako sem se bil za veroval v svoje delo, da sem pričel žvižgati znano škotsko pesem, ko je naenkrat s silnim brnenjem pričelo iti nekaj narobe in še predno sem mogel ugotoviti, kaj naj bi to bilo, me je nekaj veli' an-■ ■kega — vsaj zdelo se mi je tako —- udarilo po nosu in desnem ušesu. Brnelo je še par trenutkov, potem pa švignilo v ogledalo na steni. Ker je zadelo pri frča' ju ludi ele' trič-iii vod, je naenkrat nastala temu. Nekje iz daljave se je oglasila papiga z besedami, katerih ie gotovo ni urila moja žena. /ena pa je v gornji sobi preta' ala bridke solze, ki so padale v pripravljeno potno košaro, kajti, bila je odločena, da odpotuje k svoji materi Jaz trj.in pa sem *edel v mlaki i t.fn ua kupu drobcev ogledala in s par svetlimi kolesci /a srajco. Angeli bi ;e bili zjokali, ako bi videli vse to, kar je bilo na tleh in drugje po sobi. Ti da. sedaj ni bil čas za premišljevanja, saj so tudi moji predniki prelivali kri za domovino, a ne le en ral, pač pa neštetokrat. Saj je bil eden i/.med teh polkovni brivec. Prižval sem svečo. Kaos vsepovsod. Žarnica ubila, strgana preproga umazana od olja, parafin raziresen, grozen pogled. Prijel sem za konec vzmeti ter potegnil in — konec jekla me je vsekal po zobeh in z omare je za-šklefetalo na tla dvoje vaz. To je bilo pa tudi zame preveč, podivjal sem, dasi sem sicer precej mirne narave, ivo je bila inr ia besnest ravno na višku, so se odprla vrata, med katerimi se je prikazala postava moje žene, pripravljene za odpotovanje. Vse bom mami povedala « je zaihtela, potem jo je pa premagalo in padla mi je okoli vratu: Peter, Peter, za'a j si vse bo storil?! je larnala, da bi se je kamen usmilil. In ko sem ogledoval vse to razdejanje nekoč ndol>-nega stanovanja, sem se sam čudil, kako je inog-lo do teua priti. Pozno pod noč je bilo, ko sem odhajal od doma, z debelo obvezano roko, pod pazduho sem nosil precejšnjo vrečo. Dva penija me je stalo, ko sem oddal vrečo v'shrambo v kolodvorsko garderobo, toda bil sem vesel, da sem se je znebil. Nikdar ne bom zahteval vreče nazaj, niti nje vsebine. k Kako gospodarite najbolje? Kako se zaščitite najuspešneje? F Ustanovljena leta 1895 Ce ste Slan In obenem odjemalec pri I. delavshem honzumncm društvu v l|ubl|anl «.1.1 ki ima danes preko 10.000 rednih članov in 29 prodajalen po vsej Sloveniji. Zadruga ima do danes sledeče oddelke: špecerijski, kolonialni, manuakturni in galanterijski in je vsled tega v stanu ugoditi vsem željam in potrebam svojih članov. Pisarna: Kongresni trg štev. 2. Kako si prihranite vsako leto 3% svojih izdatkov ? 1 Telefon št. 2255, 2855 Slovenski list" Naročajte se na fji ki izhaja vsak ponedeljek zjutraj Prinaša najnovejše vesti iz Slovenije, Jugoslavije in sveta ter vse rerultate športnih tekem. Naroča sc pri upravi ^Slovenskega lista«, Ljubljana, Miklošičeva c. 5 (paviljon) in stane na dom dostavljen ali po pošti na leto 50, na pol leta 25, na četrt leta 13 in na mesec 5 Din. Posamezna številka t Din. Radio amaterji, naročniki, interesenti! Obveščamo, da smo otvorili našo glavno zalogo radio aparatov in potrebščin v Dalmatinovi ulici štev. 13 — nasproti Delniške tiskarne. Vodimo najmodernejše aparate in sestavne dete po priznano kulantnih cenah. Neobvezno predvajanje. RAD I OVAL špecijalna radio trgovina Dalmatinova ulica 13 - Kongresni trg 3 Prikrojevalni tečaj za pletilje, krojače, šivilje, nešivilje. Poduk tudi za moško, damsko perilo. Učenci, kateri ne morejo osebno k poduku, istega lahko zvršijo doma potom učnih zvezkov. Damam, ki ne morejo v tečaje, pouk v poljubnih urah. Pričetek 31. t. m. Brezplačna rekomandacija služb. Izdelava krojev. Zasebno krojno učilišče in modni salon: Ljubljana, Stari trg 19 - Revnejšim ceneje. Čitajte „Slovenski list"! Patentne dtoane, spalne totele, o to mane, mod race v različnih v torti h, kup e najceneje pri apemiku FRA* JAGfctf, Ljubl ana, Sv. Pttra nasip Stev. 29. agilne in dobro vpeljane pri raznih podjetjih in trgovinah, iščemo v mestu iu po deželi proti visoki proviziji. — Ponudbe na upravo lista pod „Takoj„ Automobilisti I Motociklistl! Šofer in samovoiaC Spisal inž. Josip Štolfa. — Cena vezani knjigi Din 140"— DugoslovansKa knjigarna v Ljubljani. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO CG0DNII1 CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TlaKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Osrednja ^Irtarsica. priporoča svojo vinslko klel v Spodnji Šiški, Celovška cesta šJev. 81, bivša Juvančičeva klet nasproti gostilne pri Zvezdi b/he'. i^vmmtna ,eio strahote Spisal Victor Ilugo. vi- Korveta, ki je v ladijskem registru nosila ime r.The Clavmore«, je bila videti trgovska ladja, v resnici pa je bila opremljena za boj. Po svoji težki in mirni vnanjščini bi sodil, da služi trgovini, toda temu ni bilo zaupati. Kajti bila je zgrajena z namenom, da prevara, in v slučaju potrebe se je umela boriti To noč se je moral tovor ladje v medkrovu umakniti iride£et ladijskim topovom velikega kalibra Ali so sc bali viharja ali pa so hoteli dati ladji neopasno vnanjosl — vsi topovi so bili v notranjščini privezani s trojnimi verigami, odprtine v ladjinem telesu pa, skozi katere topovi streljajo, so bile zamašene, leseni pokrovi pa spuščeni doli; skratka korveta je bila takorekoč čisto zamaskirana. »Claymore« je bila sicer videti težka in nerodna, je pa bi) brzo- jadrnica in tako trdno zgrajena, da se jc kosala z najboljšo pravo bojno ladjo. Moštvo — sami Francozi — je obstojalo iz emigrantov, častnikov in matrozov, ki so bili pri-bežali k Angležem. Bili so izbrani dečki; niti enega ni bilo med njimi, ki ne bi bil dober pomorščak, hraber vojak in zvest pristaš kralja. Vsi so oboževali troje: svojo ladjo, sabljo in kralja. Pol bataljona pomorske pehote, ki se je v slučaju potrebe lahko izkrcala za boj na kopnem, je dopolnilo moštvo. Poveljnik korvete >Claymore« je bil vitez reda Svetega Ludovika, grof Boisberthelot, eden najboljših častnikov stare kraljevske mornarice; njegov poročnik, chevalir od La Vieuville, je bil svojčas poveljeval francosko gardo, pri kateri je bil Hoche za narednika, Krmilar ladje je bil najizkušenejši veščak na Jerseyu, Filip Gacquoil. Kar čutilo se je, da je ladji poverjena izvanredna naloga. Vrhtega se je bil vkrcal mož, ki je izgledal jako nenavadno. Bil je to visokoraščen starec pokončne in krepke postave ter strogega obraza. Starost se ni dala določiti, zdel se je obenem star in mlad; eden tistih mož, ki imajo za seboj veliko let, a so še polni moči, sivih !as in bleščečih oči. Po či-losti bi jim prisodil štirideset let, po izkušnjah in oblastnem nastopu pa osemdeset. Ko je bil stopil na ladjo, jc razkril svoj stari ribiški plašč in pokazal obleko; široke hlače do kotep visoke škornje in jepič iz kozje kože s kožuhom na znotraj, čisto tako, ; kakor r,c nosijo bretonski kmelje. Na glavi je starec 1 imel takrat običajen okrogel klobuk s širokimi krajci. Cc so spuščeni navzdol, izgleda človek kot kmet, če so pa zavihani navzgor in pritrjeni s kokardo, učinkuje klobuk vojaško. Starec ga je nosil po kmetiikt navadi. Lord Balcarras, guverner otoka in knez La Tour-d'Auvergne, poveljnik angleške flotilje, sta bila starca sama spremila na krov. Tajni agent grofa Artois, ki je bil v očeh nasprotnikov republike naslednik usmrčenega kralja Ludovika, Gelambre, je bil sam nadzoroval opremo njegove kabine in jc šel, oasi je bil tudi plemič, v svoji uslužnosti in spoštovanju tako daleč, da je starcu nesel kovček. Ko se je agent poslovil, da se vrne na suho, se je kmet-skemu možaku globoko poklonil. Lord Balcarras mu je dejal: »Srečno, gospod general!«, knez La Tour d Auvergne pa: >Na svidenje, gospod kužen!« Matrozi so v svojih kratkih pogovorih, kakor so običajni med pomorščaki, moža imenovali »kmeta«. Toda ne da bi vedeli kaj bolj natančnega, so si dejali, da je tajinstveni pasažir ravno toliko kmet, kolikor je njihova vojna korveta trgovski brod. Vreme je bilo precej mirno. »Claymore« je zapustila Bonnenuit, plula mimo luke Boulay in je ostala še nekaj časa vidna; potem je v somraku postajala vedno manjša, dokler ni v noči popolnoma izginila. Eno uro pozneje, ko sc jc: bil Gelambre vrnil v Saint Helier, je poslal z brzoselom, ki je šel v Southampton k grofu Artois v glavni stan vojvode od Yorka sledeče tri vrstice: »Monseigneur, oni sc je pravkar odpeljal. Vspeh je gotov. V osmih dneh bo cela obal od Grauvillc do Saint-Malo v plamenih.« Štiri dni pozneje pa je bil Prieur, poslanec marnskega departementa, komisar cherbourske obalne obrambe, ki je tačas bival v Granvillu, dobil sledečo zapisko, pisano od iste roke: »Državljan poslanec, prvega junija, za časa plime, bo vojna ladja »Claymore« 7. maskirano baterijo dvignila sidro, da izkrca na francoski obali moža, kojega osebni opis jc sledeči: visoka postava, star, beli lasje, kmetska noša, aristokratski roki. Jutri vam sporočim ostale podrobnosti. Stopil bo na suho drugega junija zjutraj. Obvestite križarsko flotiljo, vjemite ladjo, moža pa dajte ustreliti.« Solnce je bilo že davno zašlo; noč je bila temna, temnejša, nego so navadno poletenske noči. Sicer je bil mesec, toda težki oblaki so zastirali nebo, tako da se je imel prikazati šele, ko bi, zahajajoč, se dotaknil horiconta. Nekateri oblaki so viseli doli do morja in ga zagrinjali v meglo. Toda tema je bila kot nalašč. Ako bo še vreme ugodno — je razmišljal krmilar Gacquoil, ako ne pride vmes kaj nepričokovanega in če se bodo dala jadra razpetjati v redu, bo pristala na fracoski obali že ob svitanju dneva. Vse je šlo dobro; korveta je pustila za seboj Gros-Nez. Okoli devete ure se je vreme nekoliko poslabšalo, veter je dul močneje in morje se je vzva-lovilo. Toda veter je pihal v ugodno smer, valovi so bili sicer visoki, vendar pa ni bila prava vihra. Nekaj valov je vseeno preplavilo krov odspredaj in pritisnilo na sprednji del ladje. »Kmet«, ki ga je bil lord Balcarras nazval »general«, knez La Tour d'Auvergne pa »kužen«, je dokazal, da ume na krovu trdno stati in se je dostojanstveno sprehajal gori in doli. Zdelo se je, da niti ne opaža, kako so valovi ladjo močno tresli. Od časa do časa je potegnil iz suknjičevega žepa kos čokolade in jo hrustal. Dasi je imel bele lase, ni bil še izgubil niti enega zoba. Z moštvom ni govoril; le kapitanu, ki ga je spoštljivo poslušal, kakor da nt on poveljnik ladje, ampak tujec, je semtertja rekel tiho in kratko kakšno besedo. Krmilar je vodil ladjo, odeto v meglo in v popolni temi skozi celo vrsto čeri, nekako na slepo, pa s popolno sigurnostjo, kakor mož, ki je tu doma in pozna vse kote in kotičke morja. Prednji del korvete ni nosil luči, da ne bi v teh ostro opazovanih in zastraženih vodah izdala svoje prisotnosti. Ko je ladja plula mimo Grand-Etappe, je bila megla tako gosta, da visoko dvigajoče skale sploh niso videli. Slišali so z zvonika iz Saint-Quena biti uro deset, znamenje, da imajo veter še vedno za seboj. Vse je torej bilo dobro. Malo po deseti uri sta grof Boisberthelot in chevalier La Vieuville peljala moža v kmetski noši v kabino; bila je to kabina kapitana. Ko so bili vstopili, jima je stari mož zašepetal: »Gospoda vesta, da je stvar zelo tajna. Molčati do trenotka, ko bo počilo! Vidva sta edina, ki poznata moje ime.« »Vzameva ga s seboj v grob,« je odgovoril Boisberthelot. I »Jaz, kar se mene tiče, ga ne bom izdal niti. ko me zaloti smrt,« je dejal starec. =111=11! H>—p!£\E! ajrnc/)-, c cQ>3"Sr «>C>>*-2-3Z.2- _4 t— (/■•< 3 o - N JI . -.r-era < ^ w 8« -m -j N ™ A mm N arprno.!? "'(g*!" 111=111=