Í/íém bnalkiM in bnalcem ¿bjwhqa
%J	-J
poiáú^hm tu pa&tuíalcm Radia Pfaj
po&lovum pañtkegm želim pfijefau,
« d / in ¿teato- m/v met!
Kronika Podravje • Za
praznike vsa Slovenija utripa, a le navzven ...
O Stran 32
Ptuj, petek, 23. decembra 2016 letnik LXIX • št. 101 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Podravje, Slovenija * O cenah najema stojnic in prodajnih mest na sejm
Kako poceni ali drage so sejemske
P! m friir muí WSSmlSWm
Danes priloga
Kultura
Slovenija • Ste
(so)lastnik kulturnega spomenika?
O Stran 10
Politika Ptuj • Proračun za svetnike dober kompromis
O Stran 6
Politika Ormož • Občina kupuje stari del hotela O Stran 6
Šport
Nogomet •
Prvoligaši začeli trgovati
O Stran 11
prodajne hišice
Kot smo že poročali, je cena najema prodajnih hišk na Ptuju v času veselega decembra 600 evrov, cena najema stojnice pa 150 evrov. Vsem ponudnikom so priznali simbolični popust. Zbrali pa smo še nekaj ponudb za najem stojnic in prodajnih hišk za sodelovanje na; božično-novoletnih sejmih v različnih krajhpoSloy§nijhs^i%i r; Več na straneh 2 in3.£ ?^¿^K VSSiS.r V i
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno *
Mestni
avtobus ostaja brezplačen
O Strani 2 in 3
V središču •
v	a v ■ v
Kakšne bozičnice so izplačali v podravskih podjetjih
3 Strani 4 in 5
Kmetijstvo •
Za slovensko peso se zanimajo sosedje Hrvati
3 Stran 9
PARADA 2016
v ŽIVO - večnamenska dvorana Markovci!
V ponedeljek, 26. decembra, ob 16. uri
Predprodaja vstopnic: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02/ 749 34 10, Okrepčevalnica La slesta, Vlasta Topolnlk, s. p., Nova vas pri Markovclh 108, Markovci
Z vami bomo:
Modrijani, Gadi, ans. Vikend, Navihanke, Munda Štajerci, Dejan Vunjak, Manca Špik, Vili Resnik, Rok Ferengja, Rok'n' Band, Maxi Trio, Ptujski kvartet, Pihalna godba Markovci in še kakšno presenečenje.
Ter seveda Luka in Pepi.
T1AGER
* FTROOVINB
OBČINA MARKOVCI
Insmo
2 Štajerski
Aktualno
petek • 23. decembra 2016
Slovenija, Podravje • O cenah najema stojnic in prodajnih hišic na sejmih po slovenskih mestih
V Ljubljani za praznično prodajno hišico 1.700,
Kot smo že poročali, je cena najema prodajnih hišk na Ptuju v času veselega decembra 600 evrov, cena najema stojnice pa 150 evrov. Vsem da jim je uspelo oddati devet od desetih prodajnih hišk oz. vse, saj je ena postavljena za potrebe drsališča. Zbrali pa smo še nekaj ponudb
Najbolj praznično okrašeno in najbolj obiskano slovensko mesto v času adventa, božiča in novega leta je Ljubljana. Za sodelovanje na štiridnevnem Miklavževem sejmu na Prešernovem trgu, ki je potekal v začetku decembra, so ponudniki za najem stojnice plačali 333 evrov. Na stojnicah so smeli prodajati izključno izdelke iz testa, lecta, sadje, sladkarije v darilni embalaži, primerni za obdarovanje ob miklavževem.
Za najem prodajnih hišic ob Ljubljanici v času prazničnega sejma, ki traja od 25. novembra do 1. januarja, zavod Turizem Ljubljana ponudnikom darilnega programa zaračuna 1.700 evrov. V sejemskih hišicah smejo prodajati samo predmete, ki po namenu in obliki ustrezajo prazničnemu vzdušju ter predstavljajo priložnostna darila.
Cena za gostince v Ljubljani tudi do 15.000 evrov
Cene najema hišic za gostinsko dejavnost so še višje, odvisne so od lokacije postavitve in velikosti: od 3.000 do 15.000 evrov. Za določene hišice je treba dodatno plačati priklop
in pavšalno porabo električne energije, kar znaša 1.500 evrov. Tudi za izvajanje gostinske dejavnosti v sklopu sejma obstajajo omejitve. Hrane in pijače ni dovoljeno streči v plastični embalaži, prodajati smejo samo izbrano gostinsko ponudbo: kranjske klobase, drobne prigrizke, praznično pecivo in napitke. Vse navedene cene so brez DDV, ponudniki so se za najem hišic morali prijaviti do 21. oktobra.
Predpraznični sejem želja: od 50 do 66 evrov na kvadratni meter
Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani v začetku decembra poteka štiridnevni predpraznič-ni sejem Želja. Ponudniki, ki so letos sodelovali na sejmu, so za najem neopremljenega prostora (nekaj m2) plačali od 50 do 66 evrov za m2. Cena najema opremljenega prostora (4 m2) je znašala 240 evrov, 9 m2 pa na primer 792 evrov. Ponudniki so bili dolžni plačati tudi registracijo (100 oz. 150 evrov) ter ekološko nadomestilo (2 evra/m2). Navedene so redne cene, imetniki
V Ljubljani razprodane vse hiške
Javnemu zavodu Turizem Ljubljana je tudi letos uspelo oddati vse hiške na prazničnem in novoletnem sejmu, celo najdražje.
Kot so sporočili z Mestne občine Ljubljana, je zanimanje za najem sejemskih hišk na prazničnem sejmu v starem delu mesta, ki letos traja od 25. novembra do 1. oziroma 8. januarja, tako veliko, da presega ponudbo. Ponudba je presežena celo pri najdražjih hišicah. Za sedem velikih gostinskih hiš(ic), ki so postavljene na štirih različnih lokacijah; na Bregu, Cankarjevem nabrežju ter Kongresnem in Prešernovem trgu, se je namreč potegovalo kar 11 ponudnikov. Cena najemna je odvisna od lokacije. Izbrani najemniki za najem velike gostinske sejemske hiše na Bregu mestni občini plačujejo 10.000 evrov, 12.000 evrov za najem na Prešernovem in Kongresnem trgu, še 3.000 evrov več pa za najem tovrstne hiše na Cankarjevem nabrežju. Poleg tega bodo morali plačati še priklop in pavšalno porabo električne energije v višini 1.500 evrov.
Povpraševanje je za trikrat preseglo tudi ponudbo za male gostinske hišice na Bregu, Cankarjevem nabrežju in Kongresnem trgu; za deset malih gostinskih hišic na vseh treh lokacijah je prispelo skupaj 31 prijav. Cena najema zanje znaša od 3.000 evrov navzgor. Najmanj, 3000 evrov, znaša najem male gostinske hišice na Bregu, največ, 6.000 evrov, pa na Cankarjevem nabrežju. Dodatno se zaračunata priklop in pavšalna poraba električne energije v višini 1.000 evrov.
Nekoliko več zanimanja je bilo tudi za najem sejemskih hišic (darilni program), postavljenih na Bregu: za 31 sejemskih hišic na Bregu je prispelo 45 prijav za darilni program. Izbrani najemniki bodo za vsako izmed hišic odšteli 1.700 evrov.
Več vlog, kot je na razpolago hišic na Pogačarjevem trgu oziroma prodajnih prostorov v stebriščni lopi Plečnikovih tržnic, so tako kot v preteklih letih prejeli tudi za novoletni sejem. Sejem, ki se je začel 25. novembra, se za darilni program zaključi 1. januarja, gostinski del sejma pa se zaključi 8. januarja 2017. Letos so skupaj prejeli 46 vlog. »Največji delež ponudbe na sejmu predstavljajo tekstil, usnjena galanterija, gostinska ponudba, nekaj imamo sladkega programa, v stebriščni lopi pa prevladuje ponudba domače in umetnostne obrti,« je pojasnila Vita Kontic iz Mestne občine Ljubljana. Cene za najem se - odvisno od tipa prodajnega prostora in lokacije - vrtijo od 1.300 evrov do kar 13.000 evrov.
V Ljubljani smejo v sejemskih hišicah prodajati stavljajo priložnostna darila.
Uvodnik
Cas za obračun
Obvestilo finančne uprave o davčni izvršbi, poslano po pošti, prejemnika prav zares razkači, Človek po nerodnosti nekaj dni zamuja z obračunom, pred izvršbo pa bi vendarle pričakoval kak opomin, opozorilo, klic, elektronsko pošto, karkoli. Zdaj izbire nima več: dolžan je toliko in toliko, za vodenje postopka izvršbe mu bodo vzeli še rnkrat toliko, konec koncev pa mora za zapleteno transakcijo nekaj zaračunati tudi sirota banka ... Dolgovani znesek se tako hitro potroji.
Še huje je s preostalimi izvršbami, ki jih z osebno vročitvijo dostavi življenje. Tudi pri teh opominov navadno ni ali pa jih neplačnik v divji dirki vsakdana preprosto spregleda. Pri izvršbah, ki niso davčne narave, se znesek ne potroji, ampak se pomnožuje ad infinitum. Pri dolgovih, ki jih je nemogoče vrniti, je treba računati še s kopičenjem zamudnih obresti: izrečenih besed ni mogoče vzeti nazaj, retrogradno odločanje je nemogoče, mrtvih se ne da obuditi v življenje, izgubljen čas je prav zares izgubljen za vekomaj.
Konec koledarskega leta je čas za urejanje bilanc, evidenc, kartotek, fasciklov in razpredelnic vseh vrst in oblik, pisanje obračunov in poračunov ter poravnavo in izterjavo dolgov. Največ časa in živcev navadno vzame primerjava načrtovanega in uresničenega, predvsem pa analiza trdovratne diskrepance med njima, pa naj se je človek še tako trudil... Če je kakšna napaka zapisana le s svinčnikom in se jo da zradirati, je zdaj pravi čas.
Morda bi tokrat poleg natančne evidence vsega, česar nismo uresničili ali kar nam še manjka, lahko pripravili tudi popis tistih malenkosti, ki jih vendarle imamo. Mogoče bo že jutri kakšna od njih izginila s seznama, ki ga doslej sploh nismo utegnili spisati. Bo potem skoraj tako, kot da je nikoli ni bilo? Novo leto je še nepopisan list;pojma nimamo, katera vprašanja nam bo zastavilo. Lahko pa kot plonk listek v žepu hranimo svoj seznam...
Dragi bralci, v našem uredništvu vam želimo mirne praznike.
Eva Milošič
Ptuj • Spodbudna novica za uporabnike avtobusa
Mestni avtobus bo tudi v 2017 brez
Čeprav je bilo kar nekaj špekulacij, da prevoz s ptujskim mestnim avtobusom v prihodnjem letu za potnike ne bo vendarle našli rešitev. V proračunu za prihodnje leto je sicer na tej postavki predvidenih bistveno manj sredstev, sofinanciranje nekaterih partnerjev - predvsem trgovskih centrov -, ki imajo interes za uvedbo dodatnih linij.
Mestna občina Ptuj je s podjetjem Arriva Štajerska, d. d., sklenila pogodbo o izvajanju javnih linijskih prevozov v mestnem prometu za obdobje enega leta,
ki se izteče 31. 12. 2016. Pogodbena vrednost je znašala 105.120 evrov, celotna sredstva pa so šla iz občinskega proračuna. S tem so zagotovili, da je bil v letu, ki
se izteka, za potnike, avtobusni prevoz po mestu brezplačen. To se je izkazalo kot zelo dobra poteza, ljudje so se takšnega načina prevoza dodobra nava-
dili. Zato je toliko bolj zaskrbel podatek, da občina v predlogu proračunu za leto 2017 namenja polovico manj sredstev za to postavko. Na to je opozorila tudi
Spoštovani Pfujčankein Pfujčani!
Pustimo staremu letu, da se umirjeno izlije v praznični čas, poln topline. V novem letu se odpirajo nove poti, izbirajmo srčne, spoštljive, radostne inigrive. Povezani sklenimo krog starega in pogumno zavrtimo novega.
Srečno! 1 vedrino v 2017!
Miran1 župan /vie|
čine Ptuj
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 23. decembra 2016
Aktualno
Štajerski	3
na Ptuju 600 evrov, marsikje pa brezplačno ...
ponudnikom so priznali simbolični popust, je povedala Katja Gonc iz Zavoda za turizem. Kolikšen je ta popust, ni pojasnila, dodala pa je še, za najem stojnic in prodajnih hišk za sodelovanje na božično-novoletnih sejmih v različnih krajih po Sloveniji.
Foto: Črtomir Goznik
predmete, ki po namenu in obliki ustrezajo prazničnemu vzdušju in pred-
kartice Mozaik so upravičeni do znižanja cene.
Za Art market 330 evrov
V Ljubljani organizirajo tudi božično-novoletni sejem Art market, na katerem sodelujejo rokodelci. Sejem letos poteka od 19. do 24. decembra, ponudniki za sodelovanje plačajo prispevek v višini 330 evrov.
Kamnik: za enodnevni sejem 22 evrov
Za enodnevni božični sejem v okviru sejma Diversity v Kamniku, na katerem se predstavljajo oblikovalci unikatnih izdelkov, organizatorji za najem cele mize zaračunavajo 22 in za najem polovice mize 12 evrov.
V Celju za
enodnevni najem od 10 do 100 evrov
Enodnevni Sejem unikatnih izdelkov cART so nedavno pripravili tudi v Celju. Za sodelovanje na njem so ponudniki plačali 10 evrov. Minulo soboto
plačen
več brezplačen, so na občini a naj bi jim uspelo zagotoviti
mestna svetnica SD Nuška Gaj-šek, ki je tak predlog označila kot nesprejemljiv: „V predlogu proračuna se postavka znižuje za 50 %, zato sem takoj, ko smo
to ugotovili, prosila za odgovor, ali to pomeni, da z novim letom javni prevoz z mestnim avtobusom več ne bo brezplačen. To obliko prevoza so naši občani sprejeli izredno pozitivno in ga veliko uporabljajo. Poleg tega obstaja velik interes, da se proga podaljša še do nakupovalnega središča in do pokopališča, za kar bodo seveda potrebna dodatna sredstva. Zaradi vsega navedenega menim, da je nujno, da so občani z morebitnimi spremembami seznanjeni čim prej in da se, če prehajamo na plačljiv sistem, tudi jasno pove,
Za potnike bo vožnja z mestnim potniškim prometom tudi v letu 2017 brezplačna, obeta pa se tudi uvedba druge linije.
koliko bo to občanke in občane v prihodnje stalo."
Prav zato je SD tudi vložil amandmaje, v katerih je predlagal zvišanje te postavke v proračunu za 2017. Racionalizacije stroškov in iskanja rešitev pa so se takoj po predstavitvi predloga proračuna za prihodnje leto lotili tudi na ptujski občini. In kot pravi župan Miran Senčar, uspešno našli rešitev. Še več, na dobri poti naj bi bili, da zagotovijo tudi partnerje, ki bodo prispevali svoj delež in pripomogli k uvedbi nove, dodatne linije v prihodnjem letu. Ta naj bi povezala središče mesta z nakupovalnimi središči in pokopališčem na Rogoznici.
Čeprav bo v prihodnjem letu šlo za mestni potniški promet iz občinskega proračuna bistveno manj sredstev kot letos - 65.000 evrov -, je Senčar prepričan, da bo to dovolj. Računajo na to, da bo izvajalec, ki bo izbran na razpisu, ponudil nižjo ceno, kot so jo plačevali letos, tudi zato, ker bo pogodba sklenjena za daljše, štiriletno obdobje. Kolikšen bo preostali del sredstev za uvedbo nove linije, ki naj bi ga prispevala nakupovalna središča, pa še ni znano. Po besedah Senčarja bodo, če se stvari ne izidejo po planu, dodatna občinska sredstva zagotavljali z rebalansom proračuna. Z ureditvijo situacije in dejstvom, da mestni potniški promet za uporabnike ostaja brezplačen, je Gajškova, ki je v imenu SD vložila amandma, zelo zadovoljna.
Dženana Kmetec
so v Celju organizirali praznični rokodelski sejem, polna cena za najem stojnice je bila okrog sto evrov.
Maribor: za najem hiške od 50 do 250 evrov
V	Mariboru od 2. do 31. decembra poteka božično-novole-tni sejem Artmar, na katerem se predstavijo kreativni ustvarjalci, obrtniki domače in umetnostne obrti. Stojnice ponudnikov so postavljene v bližini osrednjega prireditvenega prostora z drsališčem. Cena za tridnevni najem stojnice je 50, za tedenski 95, 14-dnevni 170 in tritedenski najem 210 evrov. Za celoten čas trajanja sejma cena za najem stojnice znaša 250 evrov.
V	Rogaški Slatini
hiške kupijo
V	okviru Kristalne vasi Rogaška Slatina so postavljene štiri prodajne hiške, kjer je gostinska in prodajna ponudba. Hiške so ponudniki kupili in letno prispevajo tudi za program. Brezplačno pa so na voljo stojnice na Pegazovi ploščadi.
V	Staršah in Kidričevem najem brezplačen
V	Občini Starše dobi upravljavec stojnice za delovanje drsališča od občine brezplačno, drugih stojnic pa vsaj do sedaj še ni bilo. Enako velja tudi za občino Kidričevo: najem prodajnih hišk s toplimi napitki in drugo ponudbo je namreč brezplačen.
V	Dupleku brezplačne hiške za društva
V	občini Duplek velja, da so prodajne hiške ob drsališču za občinska društva brezplačne, skrbnik drsališča in ponudnik gostinske ponudbe pa mesečno plača za najem 550 evrov in še DDV.
Ljutomer: 12,50 evra na dan
V občini Ljutomer taksa za najem občinske stojnice v času veselega decembra znaša na dan
12,50 evra. Lesene hiške, ki so v lasti Društva za sr(e)čno skupnost, pa društvo daje na razpolago brezplačno.
Mojca Zemljarič, Monika Levanič in Mojca Vtič
Najem prodajnega mesta za rokodelce (pre)visok strošek
»Sejmi so za rokodelce postali tako dragi, da si stežka privoščimo plačilo najema stojnice. Posledično je ponudba na sejmih vse slabša, prevladuje iz Kitajske in od drugod uvoženo blago, pri rokodelcih pa se vedno bolj pojavlja sestavljanje kupljenih polizdelkov. Problem je tudi to, da se nas vse meče v isti koš in je najem enak za nekoga, ki z lastnimi rokami, na primer od začetne ideje do končne izvedbe sam izdeluje lesene žlice ali keramiko in je pridobil certifikat Slovenija Art&Craft, kot za tiste, ki uvozijo rokavice iz Kitajske in jih na sosednji stojnici prepro-dajajo za mastno maržo, a še vedno zelo poceni v primerjavi z rokodelskimi izdelki. Namesto ohranjanja in spodbujanja slovenske kulturne dediščine je sejmarjenje tako v veliki meri postalo tekma za dobiček na način, da nekaj čim ceneje v tujini kupiš in potem čim dražje pri nas prodaš. Zelo težko je začeti, saj so tudi tisti sejmi, ki so specializirani za rokodelce, postali dragi - vsaj tisti, ki so dobro obiskani. Poleg tega v vrsti za omejeno število prostih mest na teh sejmih tekmuješ z vsakim drugim, ki danes doma za hobi izdeluje nekaj iz fimo mase ali filca. Krivično se mi zdi tudi to, da imajo na primer upokojenci popuste pri najemu -tako si lahko privoščijo in tudi imajo dumpinško ceno izdelkov, kar do vseh drugih, ki imamo status podjetnika, ni pošteno. Z nekom, ki dela izdelke za hobi ali dodatno žepnino, težko tekmuješ, ker njim je super, če zaslužijo 1 evro na uro, ostali pa od tega položnic ne moremo plačati. Znano mi je, da slovenski rokodelci raje hodijo prodajat v Avstrijo, kjer za plačilo prodajnega mesta dobiš veliko več, predvsem je kupna moč čisto druga,« pravi Eva Breznikar, ki ustvarja unikatne usnjene izdelke pod znamko Evi-lEve po lastni tehnologiji izdelave. Decembra 2015 je za svoje delo v Milanu prejela rokodelsko nagrado, vsi njeni izdelki imajo certifikat Slovenija Art& Craft. Eva je sicer diplomirana novinarka in diplomirana trenerka plavanja, kruh pa si kot samouk zadnja štiri leta služi z rokodelstvom.
Foto: zasebni arhiv
Foto: CG
4 Štajerski
V središču
petek • 16. decembra 2016
Podravje • Kakšne božičnice so izplačali gospodarski giganti v našem okolju
Božičnice letos od 200 evrov navzgor, a
Med delodajalci v Podravju, ki so oziroma bodo svojim zaposlenim izplačali božičnice, je več podjetij. Nekatera med njimi višine božičnice ne ali na plačo posameznega delavca, spet drugod bo za vse zaposlene enaka.
Cisto mesto: 220 evrov bruto
Podjetje Čisto mesto je božič-nico (220 evrov bruto) izplačalo 16. decembra.
Cestno podjetje Ptuj: 75 % mesečne plače
Iz Cestnega podjetja Ptuj so sporočili, da so božičnico oz. 13. plačo že izplačali, in sicer v višini 75 odstotkov mesečne plače.
Javne službe Ptuj in Talum: brez
božičnice
Zaposleni v Javnih službah Ptuj in Talumu božičnice ne bodo prejeli, v Perutnini Ptuj pa odločitve o tem še niso sprejeli.
Aha Emmi: 200 evrov
Slovenjebistriško podjetje Aha Emmi, ki je pred leti zaradi poslovne politike znotraj skupine Aha zapadlo v likvidnostne težave in je bilo že tik pred stečajem, je letos kupila poljska družba Aluform Spolka. Nakup je pozitivno vplival na podjetje, kar potrjuje tudi odgovor direktorja Romana Stegneta, da bodo letos zaposleni prejeli 200 evrov božičnice.
Boxmark: božičnica glede na uspešnost, skupno milijon evrov
V Boxmarku višine božičnice ne razkrivajo. Povedali so, da je izplačilo v denarju, skupno za božičnico namenjajo milijon evrov. »Izplačilo poslovne nagrade ali tako imenovane božičnice se specificira po notranjem aktu delodajalca. Do izplačila so upravičeni vsi, ki izpolnjujejo zastavljene kriterije. O višini lahko povemo, da bo to za nekatere zaposlene izplačilo še ene plače,« je povedal direktor kidričevske družbe Marjan Trobiš.
Elektro Maribor, Quadrofoil in Tovarna olja Gea: višina božičnice skrivnost, bo pa
»Odločitev o izplačilu nagrade ob zaključku leta 2016 bo sprejeta po zaključenih usklajevanjih med upravo družbe in reprezentativnim sindikatom, pri čemer bodo, v skladu s Podjetniško kolektivno pogodbo družbe Ele-ktro Maribor, d. d., upoštevani doseženi cilji poslovanja, določeni v letnem poslovnem načrtu za leto 2016,« so na vprašanje o izplačilu božičnic sredi decembra odgovorili v družbi Elektro Maribor.
^////mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmiiiiiii^
Pipistrel, Lek in Krka z najvišjimi božičnicami
•	Obe največji slovenski farmacevtski družbi, Lek in Krka, sta zaposlenim izplačali božičnico. Lek v znesku 1.300 in Krka v višini 1.282 evrov bruto.
•	Telekom Slovenije je vsem zaposlenim, razen članom uprave, izplačal 600 evrov bruto božičnice, kar je enkrat več kot lani. Prejeli so tudi izdelek Solin.
•	V Petrolu je božičnica enaka kot lani: 746 evrov bruto, prejeli so jo vsi sodelavci razen članov uprave.
•	V Elesu so izplačali božičnico v višini 800 evrov bruto na zaposlenega, z izjemo direktorja.
•	V GEN-I so izplačali 745 evrov božičnice vsem zaposlenim, razen vodilnim.
•	V Pipistrelu božičnica znaša 2.000 evrov bruto, lani je bila polovico nižja.
•	Zaposleni v Mercatorju prejmejo 80 evrov bruto božičnice v e-bonih na kartico Pika in paket z izdelki za praznično mizo.
•	V Gorenju so izplačali po 600 evrov bruto na zaposlenega in vsem zaposlenim namenili še darilo.
V Tovarni olja Gea, ki so v prvem polletju ustvarili slabih 11,8 milijona evrov prihodkov od prodaje oziroma 35.000 evrov čistega dobička, kar je podobno kot lani, so glede božičnic povedali: »Božičnica v Tovarni olja GEA, d. d., bo tako kot vsako leto izplačana tudi letos.
Iz podjetja Qudrofoil, ki naj bi vendarle uredilo vse potrebno za začetek proizvodnje vodnih plovil na Pragerskem, o številkah niso želeli govoriti. Odgovorili so: »Za nami je zelo uspešno ob-
dobje, polno izzivov, ki smo jih s skupnimi močmi premostili. Zaradi tega bomo zaposlene, ki so naše največje bogastvo, za ves trud in prizadevnost tudi ustrezno nagradili.«
Komunalno podjetje Ormož: božičnica bo januarja 2017
Božičnice se bodo razveselili tudi delavci Komunalnega podjetja Ormož, a ne decembra,
pač pa januarja prihodnje leto. Odločitve o tem, v kakšni višini bo božičnica, še niso sprejeli: »Izplačilo božičnice načrtujemo v mesecu januarju 2017. Za to smo se odločili, ker se s prvim januarjem spreminja davčna zakonodaja za izplačilo božičnice in bo tako delavec ob nespremenjenem strošku za podjetje prejel višje neto izplačilo. Izplačilo božičnice bo v celoti v denarni obliki. O konkretni višini izpla-
čila božičnice še nismo sprejeli dokončne odločitve, tako da vam višine izplačila v tem trenutku še ne moremo sporočiti. Naš cilj je, da bi izplačilo kljub slabšim poslovnim rezultatom podjetja v letu 2016 ostalo na podobni ravni kot v preteklih letih. V našem podjetju smo v zadnjih letih izplačali božičnico vsako leto in se bomo tudi v prihodnje trudili, da bi takšno izplačilo lahko izvedli vsako leto.«
Prlekija • Podjetje Teleing uspešno zaključuje poslovno leto
Namesto poslovnih daril sredstva v dobrodelne namene
Letos je podjetje Teleing iz Ljutomera pospešeno nadaljevalo gradnjo širokopasovnega optičnega omrežja na območju 15 občin Spodnjega Podravja in Pomurja. Nova sodobna širokopasovna optična omrežja gradijo že vse od leta 2007, njihov cilj pa je, da do leta 2020 vsa obstoječa bakrena omrežja kabelske televizije, kjer ponujajo svoje storitve, nadomestijo z novim optičnim omrežjem.
Letos so zgradili več kot 100 km novih optičnih omrežij. Gradnjo bodo nadaljevali tudi v prihodnje in vse obstoječe naročnike, ki so enkrat že plačali priklop na omrežje kabelske televizije, brezplačno priključili na novo optično omrežje. Z gradnjo širokopasovnih optičnih omrežij tudi na ruralnih področjih, Tele-ing želi prispevati k hitrejšemu razvoju lokalnega okolja, saj številne študije potrjujejo, da širokopasovni dostop do interneta prinaša pozitivne družbeno-eko-nomske učinke. Za vse naložbe v gradnjo novih optičnih omrežij
in nakup omrežne opreme za ponudbo njihovih storitev bodo v iztekajočem se letu namenili 1,25 milijona evrov. Podjetje Teleing zaposluje 38 strokovnjakov in sodeluje z več zunanjimi izvajalci in kooperanti. Lani je bil odprti tudi nov storitveno-logistični center za širše ptujsko območje v industrijski coni v občini Markovci. V želji, da bi tudi v prihodnje obstali kot konkurenčen ponudnik sodobnih širokopasovni storitev, so nedavno uvedli več ponudbenih novosti. »Zavedamo se, da je naš obstoj in nadaljnji razvoj odvisen od naših naročnikov, zato se že 21
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimi regijskimi zgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Branko Brumen, Breda Zunič, Janez Smolkovič in Milena Zorčič ob slovesni predaji denarnih bonov podjetja Teleing
let v našem podjetju trudimo, da bi s svojo ponudbo storitev čim bolj izpolnili pričakovanja in želje naročnikov,« je na tiskovni konferenci dejal direktor podjetja Janez Smolkovič. Ob tej priložnosti so že sedmo leto zapovrstjo namesto poslovnih daril sredstva podarili v dobrodelne namene. Tokrat so razdelili trikrat po 500 evrov, ki so jih prejeli humanitarne organizacije - območno združenje Rdečega križa (OZ RK) Ormož ter Lions kluba (LK) iz Ljutomera in Ptuja. Predsednica OZ RK Ormož Milena Zorčič je povedala, da bodo sredstva namenili 16-le-tnemu Žanu Petku iz Hardeka pri Ormožu za nakup prilagodljivega vozila, predsednica LK Ljutomer Breda Žunič in podpredsednik LK Ptuj Branko Brumen pa sta dejala, da bodo donacije prav tako v celoti namenjene otrokom socialno ogroženih družin iz njihovega lokalnega okolja.
NŠ
Foto: NS
petek • 23. decembra 2016
V središču
Štajerski	5
neto božičnice in 190 evrov neto nagrade ob praznovanju 190-le-tnice obstoja skupine Impol.
Sava TUrizem: še nič jasnega
Kaj pa zaposleni v družbi Sava Turizem? »Odločitev o tem še ni
razkrivajo, ponekod bo višina vezana na uspešnost poslovanja podjetja bila sprejeta- smo ravno v sklepni fazi ocene rezultata letošnjega poslovnega leta. V preteklih
ne v vseh podjetjih
Foto: Črtomir Goznik
Impol: 500 evrov neto in še 13. plača
Zaposleni v skupini Impol bodo letos prejeli božičnico v višini 500 evrov neto. Prav tako bodo prvi delovni dan naslednjega leta prejeli 13. plačo v višini povprečne plače, izplačane v mesecih januar-november 2016. V zadnjih petih letih so zaposleni vsako leto prejeli 13. plačo, lansko leto pa ob tem še 200 evrov
Povprečne novembrske plače in izredna izplačila
1	| 2010 |	2011	| 2012	| 2013	| 2014	| 2015 |
Bruto plača	1.634,48	1651,88	1.611,93	1.617,19	1.638,63	1.679,41
Neto plača	1.041,19	1053,96	1.035,01	1.044,89	1.057,26	1.082,34
Izredna izplačila (bruto)	712,30	688,10	597,37	699,95	701,15	638,78
Lani najvišje povprečne novembrske plače
	¡Bruto plača	||Neto plača	Izredna izplačila (brutofl
SLOVENIJA	1.679,41	1.082,34	638,78
Pomurska	1.463,87	969,41	426,70
Podravska	1.529,72	1.000,11	610,33
Koroška	1.651,70	1.069,80	612,45
Savinjska	1.528,60	1.003,32	545,97
Zasavska	1.451,83	958,01	413,89
Posavska	1.628,13	1.060,39	749,27
Jugovzhodna Slovenija	1.743,28	1.128,89	804,88
Osrednjeslovenska	1.845,81	1.167,71	674,40
Gorenjska	1.675,55	1.083,55	622,69
Primorsko-notranjska	1.475,11	977,91	553,95
Goriška	1.583,87	1.035,59	433,83
Obalno-kraška	1.657,50	1.066,57	777,69
Izplačila izrednih plačil (božičnic in 13. plač) navadno zvišajo povprečno mesečno plačo v novembru, saj se večji del izrednih izplačil izplačuje skupaj z novembrsko plačo. Po podatkih državnega statističnega urada (SURS) je bila lani povprečna mesečna bruto plača v novembru višja za 8,7 odstotka od plače za oktober in je znašala 1.679 evrov, povprečna neto plača pa je bila pri 1.082 evrov višja za 7,5 odstotka.
Povprečno izredno plačilo je znašalo nekaj manj kot 640 evrov bruto, kar je sicer za okoli 60 evrov manj kot leto pred tem. Za november 2014 so namreč znašala 701 evro bruto. Je pa bila nekoliko nižja povprečna mesečna bruto plača za november 2014 (1.638 evrov) in povprečna mesečna neto plača, ki je znašala 1.057 evrov. Glede na mesec prej (oktober 2014) je bila višja za 4,6 %. Dober evro manj, okoli 700 evrov bruto, pa je znašalo izredno plačilo za november 2013. Povprečna mesečno bruto plača za november 2013 je bila 1.617 evrov, neto plača pa 1.045 evrov, kar pomeni, da je bila za 4,5 odstotka višja kot mesec pred tem.
Sicer pa se je povprečna mesečna neto plača za november 2015 v primerjavi z oktobrom najbolj zvišala v logistiki, in sicer v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 23 %) ter kmetijstvu in lovstvu, gozdarstvu in ribištvu (16,5 %) in predelovalni dejavnosti (14 %). Najmanj pa so se zvišale v izobraževanju in gostinstvu (za 0,8 odstotka).
Najvišje povprečne novembrske plače ter izredna plačila so lani prejeli v osrednjeslovenski regiji, jugovzhodni Sloveniji in obalno-kraški regiji, najnižje pa v zasavski, pomurski in primorsko-notranjski regiji.
Delavci bodo imeli več od 13. plače ali božičnice
Od leta 2017 naprej bo božičnica ali 13. plača obdavčena manj kot doslej. Do višine 70 odstotkov povprečne plače (trenutno je to slabih 1.100 evrov) zanjo ne bo treba plačati dohodnine, se bodo pa kot doslej od bruto zneska v celoti obračunali prispevki.
Če delodajalec zdaj nameni zaposlenemu 1.000 evrov iz poslovne uspešnosti, zaposleni na račun dobi 470 evrov. Po novem predlogu bi dobil 671 evrov.
letih so zaposleni prejeli pakete z izdelki za praznično mizo, darilne bone,« je sporočila vodja odnosov z javnostmi Barbara Stopinšek.
Jager, Spar: božičnica odvisna od uspešnosti posameznika
Iz vodilnega trgovca Štajerske so na vprašanje o božični-cah odgovorili: »Tudi letos bodo zaposleni pri nas dobili konec leta nagrado, katere velikost pa je odvisna od trajanja zaposlitve in uspešnosti posameznika pri nas.«
Enako skopi so bili v Sparu: »Politika nagrajevanja je odvisna tako od rezultatov podjetja, kot tudi od uspešnosti posameznika pri svojem delu.«
Tuš in Hofer: višino božičnice skrivajo
Iz Tuša so nam sporočili, da božičnice že leta izplačujejo, v kakšni višini, pa nam niso želeli razkriti. Poleg tega bodo obdarili več kot 18.000 otrok, med njimi tudi otroke zaposlenih do 10. leta starosti: »Vsi zaposleni v Skupini Tuš so vsako leto deležni božičnice, za njihove otroke do 10. leta starosti pa pripravimo prav posebno praznično obda-
rovanje. Tako smo se v Tušu že pred leti odločili, da ne sprejemamo in ne dajemo poslovnih daril ter vsa sredstva namenimo za obdarovanje več kot 18.000 otrok po naših centrih. Hkrati pa nismo pozabili na otroke iz socialno ogroženih družin in letos smo že drugo leto zapored odprli Božičkovo tovarno daril v Planetu Tuš Celje. Preko nje smo lani obdarili 278 otrok, letos pa smo skupaj z društvom Enostavno pomagam projekt razširili na kar 30 osnovnih šol in vrtcev v širši celjski regiji.«
Iz Hoferja so sporočili, da so v zadnjih petih letih vsako leto zaposlenim izplačali božičnico, tudi letos jo bodo, vendar višine božičnice medijem »zaradi poslovne politike podjetja« ne želijo razkriti.
Lidl odkrito: 260 evrov bruto vsakemu zaposlenemu
Božičnico bodo prejeli zaposleni v Lidlu: »Tudi letos bomo poskrbeli za dodatno veselje zaposlenih v prazničnem času. Zaposlene bomo že četrto leto zapored nagradili z božičnico, ki bo v enaki višini kot lani - 260 evrov bruto.«
Monika Levanič, Mojca Vtič, Mojca Zemljarič
Vir: SURS
Ptuj, Podravje • Predaja donacije
Ptujska bolnišnica ima svojega Božička
Čeprav se vse želje Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj v iztekajočem se letu niso uresničile, je bilo v decembru kar nekaj dobrih mož, ki so jim prisluhnili in prinesli darila. Da so bili pridni, dokazuje tudi donacija v višini 10.000 evrov, s katero jim je uspelo urediti polintenzivno sobo na kirurškem oddelku.
Kirurški oddelek Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je od tega tedna naprej bogatejši za novo, lepo in sodobno urejeno polintenzivno sobo. Denarna sredstva za njeno opremo je do-niralo podjetje Špedicija Goya, ki deluje v sklopu skupine Fina-kos. V iztekajočem se letu je bil najbolj radodaren Božiček.
Želja po obnovi in ureditvi celotnega oddelka, vseh 20 sob, kolikor jih imajo na kirurškem oddelku SB Ptuj, je prisotna že dalj časa. A ker razpoložljiva sredstva tega ne omogočajo, so se investicijskega cikla lotili postopno. Ideja o ureditvi prepo-trebne polintenzivne sobe se je porodila marca letos in začelo se je aktivno zbiranje sredstev. Kot pojasnjuje zdravnik, predstojnik kirurškega oddelka Borut Kosta-njevec, je to izjemno pomembna pridobitev. S prejetimi sredstvi
so kupili šest bolniških postelj. Skupina Finakos je letos ptujski bolnišnici donirala že več kot 28.000 evrov.
„Ker imamo vsako leto vse več zahtevnih kirurških posegov, je ta investicija toliko pomembnejša. Omogoča nam varno in kakovostno delo, obenem pa tudi hitrejšo rehabilitacijo bolnikov," je na odprtju nove sobe zadovoljno dejal Kostanjevec.
Da so vsa sredstva namensko porabljena in da z njimi ravnajo gospodarno, pa je zagotovil direktor bolnišnice Andrej Leva-nič. Izpostavil je, da so skupini Finakos, d. o. o, zelo hvaležni, saj so jim letos skupaj podelili tri donacije v skupni višini 28.300 evrov. „Z vašimi dejanji pomagate pozicionirati našo bolnišnico na mesto, ki ji pripada. Ustrezna oprema je izjemnega pomena. In ta trenutek ste donatorji tisti, ki nam omogočate ne le dobro delo, ampak preživetje," je med drugim dejal Levanič.
Sebastjan Koletnik, direktor podjetja Špedicija Goya, pa je poudaril, da si kot družbeno odgovorno podjetje prizadevajo izkazati podporo lokalnemu okolju. Ta cilj so si zadali tudi v letnem načrtu za leto 2016 in ga uspešno izpeljali. V ptujski bolnišnici pa se nadejajo, da bodo njihova prizadevanja po svojih zmožnostih v prihodnje nagradili.
Dženana Kmetec
6 Štajerski
Politika
petek • 23. decembra 2016
Ormož • Proračuna uspešno skozi drugo rešeto
142.000 evrov za nakup starega dela hotela
Občina Ormož namerava kupiti stari del ormoškega hotela za potrebe Mrežnega podjetniškega inkubatorja. Za to naložbo so v dopolnjenem občinskem proračunu za prihodnje leto, ki so ga na zadnji letošnji seji potrdili svetniki, rezervirali 142.0000 evrov.
Osrednji točki zadnje letošnje seje sta bila dopolnjena predloga občinskih proračunov za prihodnji dve leti, ki sta doživela nekaj popravkov. Dopolnjen predlog proračuna za leto 2017 je v primerjavi s prvim branjem višji za okoli 1.142.000 evrov zaradi prenosa sredstev za nedokončane oz. nerealizirane projekte iz letošnjega leta in je zakoličen pri 17,5 milijona evrov. Načrtovanih je nekaj manj kot 12,5 milijona evrov prihodkov ter slabih 17,2 milijona evrov odhodkov. Proračunsko luknjo bodo poleg zadolževanja v višini 740.000 evrov krpali še s kar 4,3 milijona evrov iz preteklega leta.
V primerjavi s prvim branjem so povečali investicijska sredstva. To postavko so dvignili z dobrih 7,4 milijona evrov na okoli 8,4 milijona evrov. Z 265.000 evrov na 520.000 evrov so povečali postavko študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in
Monika Ivanuša:
»Glasovanja sem se vzdržala, ker so v proračunu za leto 2017 porabljena sredstva, ki so bila namenska, zbrana za odlagališče smeti, kar pa nikoli ne bo realizirano, zato sedaj župan prelaga odgovornost na občinske svetnike, čeprav od njega nismo dobili nobene trdne utemeljitve, da je to v skladu z zakonodajo,« je obrazložitev glasov pojasnila Monika Ivanuša v imenu svetniške skupine SMC.
račun za prihodnje leto skupaj s sprejetimi amadmaji je glasovalo 12 svetnikov, proti sta bila dva. Proračun za leto 2018 pa je podprlo 13 svetnikov, proti ni bil nihče. »V proračunu za leto 2017 so porabljena sredstva, ki so bila namensko zbrana za odlagališče smeti, kar pa nikoli ne bo realizirano, zato sedaj župan prelaga odgovornost na občinske svetnike, čeprav od njega nismo dobili nobene trdne utemeljitve, da je to v skladu z zakonodajo. Skrbi pa me tudi dejstvo, da bi bil proračun za leto 2017 brez teh sredstev zelo okrnjen, v letu 2018 pa se zelo poveča predvideno zadolževanje za izvedbo investicij. Ker pa so v proračunu tudi dobri projekti, ki smo jih mi predlagali, se bom glasovanja vzdržala,« je pojasnila Monika Ivanuša v imenu svetniške skupine SMC.
Monika Levanič
investicijski inženiring, za okoli 160.000 evrov več pa bodo namenili za nakup zgradb in prostorov. V predlog so tako v primerjavi s prvim branjem vključeni nekateri novi projekti, med njimi odkup starega dela hotela za potrebe mrežnega podjetniškega inkubatorja v višini 142.000 evrov, 36.000 evrov za odkup zemljišč, 30.000 evrov za sofinanciranje izgradnje podpornega zidu za cerkev sv. Lenarta v Podgorcih ter 11.000 za sofinanciranje obnove fasade GD Ključarovci in prav toliko za enoto knjižnice Ivanjkovci.
So pa za okoli 170.000 evrov zmanjšali vrednost projekta energetska sanacija javnih stavb, saj so na javnem razpisu, ki so ga v tem času izvedli, dosegli nižjo vrednost sredstev za izvedbo del od načrtovane. Spremembe so tudi pri cestnih naložbah. Poleg manjših sprememb pri že planiranih cestah so dodali nekaj novih cest. V prihodnje leto prenašajo še tri nerealizirane
projekte; gradnjo dveh krožišč, vinoteko v ormoškem gradu in širitev pokopališča v Podgorcih.
Nekaj kozmetičnih popravkov je glede na prvo branje doživel proračun za leto 2018.
V	primerjavi s prvim branjem je nižji za nekaj več kot 28.000 evrov in na prihodkovni strani znaša okoli 12,4 milijona evrov, na odhodkovni pa dobrih 14,7 milijona evrov. Proračunsko luknjo bodo pokrili z zadolževanjem v višini 2.650.000 evrov.
V	proračunu porabljena sredstva, ki so bila namensko zbrana za odlagališče smeti
Svetniki so oba proračuna sprejeli, a ne soglasno. Za pro-
Trstenjak: »Ne smemo si dovoliti, da zavod ne bi delal ob sobotah in nedeljah«
Prihodnje leto bo v Ormožu zaživel zavod, ki bo pod skupno streho zajemal področje turizma, kulture in športa. Na zadnji letošnji seji so namreč svetniki v drugo potrdili odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož. A pri tej točki ni šlo povsem gladko. Predlaganemu odloku so nasprotovali v SMC in nanj vložili tudi amandma. Žuli jih predvsem zahtevana smer izobrazbe, ki je po njihovem mnenju zastavljena preozko. »Na predhodni seji občinskega sveta je večina svetnikov razpravljala o tem in se strinjala, da je najbolje, da se smer izobrazbe izpusti. Še vedno smo mnenja, da bomo imeli na razpolago premalo ustreznih kandidatov iz lokalnega okolja, če bi ostala zapisana zahtevana smer izobrazbe turizem. Zaželeno znanje s področja turizma pa zadostimo z zahtevo delovnih izkušenj na področju turizma,« je dejala Mojca Žnidarič (SMC). Župan Alojz Sok je izpostavil, da v prvi vrsti ustanavljajo zavod za področje turizma, zato so v predlogu odloka predlagali temu ustrezno izobrazbo. K temu je dodal, da so predlog v drugem branju glede zahtevane izobrazbe razširili z bolonjskimi stopnjami ter še povedal: »Iz tega razloga amandmaja ne podpiram. Če ne bi imeli kandidata, ki bi zadostil temu zelo ozko zapisanemu kriteriju glede izobrazbe, potem bom kot predlagatelj predlagal spremembo tega odloka po skrajšanem postopku. To bi nam za kaka dva meseca podaljšalo namen, ki ga imamo.«
Vnela se je razprava, v kateri je sodelovalo več svetnikov, med njimi tudi Emil Trstenjak, ki je navrgel: »Ne smemo si dovoliti, da bi se dogajalo tako kot pri TIC-u, ki ne dela ob sobotah in nedeljah, ko je največ turistov. To je absurd.«
Amandma ni dobil zadostne podpore; podprlo ga je sedem svetnikov, proti jih je bilo 14. Sicer pa so se prav vsi strinjali, da za vodenje takšnega zavoda potrebujejo nekoga iz lokalnega okolja.
Foto: ML
Foto: ML
Makole • Svetniki sklenili - subvencije ne bo
Z novim letom bodo plačevali vodo 5 evrov dražje
Makolski občinski svetniki so na decembrski seji med drugim potrdili predlog proračuna, ki letos obseg 1,87 milijona evrov prihodkov, sklenili pa so tudi, da občina vode ne bo subvencionirala.
Po investiciji v vodovodni sistem je morala občina celotno investicijo prenesti Komunali Slovenska Bistrica v najem, zaradi tega je prišlo tudi do višje vrednosti omrežnine.
Trenutno znaša cena vode za najpogostejši priključek (DN 20) 2,79 evra, ob tem morajo občani plačati še 0,97 evra po kubičnem metru vodarine in povračila za pitno vodo. Po novem pa znaša omrežnina 7,9 evra, torej pet evrov več, strošek izvajanja (prej imenovan vodno povračilo in vodarina)
www.tednik.si
IStajerskitednik I -Stajerskitednik
po kubičnem metru pa je za osem centov nižji in znaša 0,89 evra po kubičnem metru.
Svetniki so imeli na mizi dva predloga, ki bi občinski proračun stala 46.000 evrov ali 39.000 evrov, občani pa bi imeli seveda nižjo ceno vode. A kot omenjeno, je šest svetnikov od 11 glasovalo za nesubvenci-onirane cene.
Na decembrski seji so svetniki potrdili tudi predlog proračuna. Največja investicija v prihodnjem letu bo nadaljnja obnova lokalne ceste Pečke-
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Slovenska Bistrica, za kar je predvidenih 180.000 evrov. Iz predloga proračuna še izhaja, da naj bi obnova šolskega igrišča stala 68.808 evrov, 21.000 evrov naj bi prejeli gasilci za investicijsko vzdrževanje gasilskega doma in opremo, 26.000 evrov pa bo občina namenila za tiskane publikacije, ki promovirajo občino. V prihodnjem letu bo največji delež sredstev namenjen sofinanciranju zbornika in prireditev ob 250-letnici župnije Makole. Med večjimi odhodki so še sofinanciranje oskrbnine v domovih za starejše, ta postavka obsega 85.000 evrov, 267.100 evrov pa občina prispeva staršem za plačilo vrtca.
Mojca Vtič
Cerkvenjak • Demografska slika se izboljšuje
Dodaten oddelek vrtca
V Cerkvenjaku bodo na novo uredili dodaten oddelek v tamkajšnjem vrtcu Pikapolonica.
Kot je pojasnil ravnatelj Mirko Žmavc, je trenutno v vrtcu, ki so ga zgradili pred dvema letoma, vpisanih 86 otrok, do maja pa naj bi se število vrtčevskih otrok povzpelo že na 109. Zato bodo z novim letom organizirali dodatni oddelek ter zaposlili dodatno pomočnico: »Lahko smo izredno veseli povečanja vpisa otrok. Od leta 2014, ko smo odprli nov vrtec, smo za 100 % povečali število vpisanih otrok in s tem vrtec praktično skorajda v celoti zapolnili. S prvim januarjem bomo imeli 96 vpisanih otrok, potem pa se bo število vpisanih postopoma stopnjevalo. Po zadnjih podatkih je v vrtec za prihodnje leto vpisanih maja 109 otrok.« Po podatkih, ki so jih še pripravili v vodstvu zavoda, bo tako vseh šest oddelkov predvidoma prihodnje leto polno zasedenih. Kot je na decembrski seji cer-
kvenjaškega občinskega sveta še pojasnil ravnatelj, sicer tudi občinski svetnik, bodo dodaten
oddelek uredili v vrtcu: »Ta oddelek, ki bo na novo odprt, bo oddelek prvega starostnega ob-
Občinski proračun za prihodnje leto so svetniki dokončno potrdili skorajda
petek • 23. decembra 2016
Politika
Štajerski	7
Ptuj • Proračun za 2017 sprejet
Ptujski proračun svetniki ocenili kot dober kompromis
13 milijonov evrov so bili vredni projekti, ki so jih v javni razpravi o predlogu proračuna za leto 2017 želeli uvrstiti svetniki, društva, posamezniki ... Sredstva, ki so na razpolago - 25,7 milijona evrov - upoštevanja celotnega seznama želja ne omogočajo, so pa svetniki proračun ocenili kot sprejemljiv in ga z veliko večino sprejeli.
V ponedeljek so ptujski mestni svetniki s 25 glasovi za in dvema proti potrdili proračun za naslednje leto. Predlog tega je bil prvič predstavljen na 22. redni seji, sledila pa je enomesečna javna razprava. Po prvotnem predlogu bi bil proračun v letu 2017 težak 24,9 milijona, po dopolnjenem in tudi sprejetem pa kar 25,7 milijona evrov. Kot je pojasnil Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj, je bila opravljena široka razprava v tem mesecu, skušali pa so upoštevati čim več predlogov. Kar nekaj postavk je višjih, kot so bile prvotno predvidene, razliko pa naj bi zagotovili s sredstvi, ki jih bodo dobili s povišanjem povprečnine (dodatnih 130.000 evrov) in zadolževanjem, težkim pol milijona evrov.
Katere investicije se obetajo 2017?
Za investicije bo občina v prihodnjem letu namenila 5,4 milijona evrov lastnih proračunskih sredstev, bo pa ta znesek zaradi dejstva, da bodo končno lahko začeli koristiti denar iz tako imenovanih celostnih teritorialnih naložb (CTN), bistveno višji. Iz tega naslova si obetajo okrog 10 milijonov evrov. V omenjeni projekt so uvrščene tri investicije: največja in najpomembnejša je ureditev mestne tržnice, predvidena je tudi ureditev starega mestnega pokopališča v spominski park, v letu 2017 pa naj bi sledilo še nadaljevanje prenove dominikanskega samostana, za kar so rezervirali 650.000 evrov. Dodatnih 75.000 evrov je v proračunu zagotovljenih za sanacijo vlage v dominikanskem samostanu, kar je bila ena izmed upoštevanih pripomb, prispelih v času javne razprave. Med temi so še: ureditev ptujskega jezera (načrtujejo 200.000 evrov), adaptacija OŠ Mladika, obnova fasade OŠ Olge Meglič, ureditev centra za krepitev zdravja, označevanje ulic in naselij, izgradnja kolesarskih poti Grajena, sofinanciranje kulturnih društev, investicijsko vlaganje v športne objekte ter sofinanciranje Športne zveze Ptuj.
Nadaljevala se bo tudi gradnja ceste skozi Podvince, kar za ptujsko občino pomeni 600.000 evrov lastnega vložka, preostalih 80 % vrednosti projekta pa bodo dobili iz razpisa.
Zagotovljeno je v proračunu tudi 380.000 evrov za pripravo projektne dokumentacije za izgradnjo namakalnega sistema Turnišče, nadaljuje se izgradnja javne razsvetljave, za ureditev arheološkega parka na Panorami pa je predvidenih 80.000 evrov ...
dobja oz. najnižje starosti. Uredili ga bomo v vrtcu, v prvi igralnici, ki ni bila nikoli v funkciji in je brez opreme, saj se ni vedelo, kakšna bo starost otrok, ki bodo v tej igralnici. Tako bo treba nabaviti primerno opremo, od mizic, stolov, omaric za odlaganje. Skratka gre za funkcionalne stroške, ki se jim ne moremo izogniti.« Strošek nakupa nove opreme v višini okoli 3.000 evrov so svetniki zagotovili s
potrditvijo občinskega proračuna za prihodnje leto. Sprejeli pa so tudi sistemizacijo delovnih mest in s tem podali soglasje za zaposlitev pomočnice vzgojiteljice s prvim januarjem 2017.
Ob novici o vse večjem številu otrok in boljši demografski sliki je zadovoljstvo izrazil tudi župan Marjan Žmavc, ki je še poudaril funkcionalen delovni čas vrtca; ta je namreč odprt od 5.30 do 17.00.
So podporni zidovi potrebni?
Sicer pa je cerkvenjaški občinski svet na decembrski seji med drugim potrdil tudi (DIIP) za rekonstrukcijo ceste in izgradnjo pločnika ob regionalni cesti, odsek Sv. Jurij ob Ščavnici-Cer-kvenjak. V okviru projekta bodo obnovili regionalno cesto v dolžini enega kilometra od križišča pri pokopališču do kapele pri
V
Proračun pod streho
Cerkvenjaški občinski svet je na decembrski seji opravil drugo branje občinskega proračuna za prihodnje leto in proračun so dokončno sprejeli. Predlog, ki je zastavljen v višini 1,8 milijona evrov, so podprli vsi člani občinskega sveta. Kot je v uvodu pojasnil župan Marjan Žmavc, večjih sprememb v primerjavi s prvim branjem, razen dodatnih 14.500 evrov pri obnovi vodovoda Cogetinci-Kadrenci ter nekaterih popravkov pri določenih postavkah, ni bilo. Med razpravo je sicer nekaj pomislekov izrazil le svetnik Mirko Kozar: »Jaz bom predlog podprl, vseeno pa se z vsemi stvari ne strinjam, ker gre veliko sredstev za šolo in vrtec ter ŠRC (športno rekreacijski center). Posebej pa me moti, ker nekim stvarem dajemo prednost. Zagovarjam stališče, da če smo imeli v načrtu razvojnih programov določene stvari načrtovane, jih moramo narediti, ne pa da kar tako nekaj izločimo.« Župan se z očitki Kozarja ni strinjal in je odvrnil, da so za šolo in vrtec zagotovili sredstva, ki jih pač morajo.
brez pripomb.
granati. Ob obnovljeni cesti bo občina zgradila pločnik z javno razsvetljavo, izvedli pa bodo tudi predpripravo za telekomunikacije in kanalizacijo. Projekt je ocenjen na vsega skupaj slabih 640.000 evrov, od tega bo nekaj manj kot 370.000 evrov zagotovila občina, preostalih 270.000 evrov pa Direkcija RS za infrastrukturo. Dela, ki jih izvaja podjetje Marko/Mark - Nival s Ptuja s kooperanti, že potekajo. Rok za končanje je konec maja prihodnje leto. Ob obravnavi omenjene dokumentacije je svetnik Mirko Kozar imel pomisleke glede izgradnje dveh podpornih zidov, ki v gradbene projekte iz leta 2008 nista bila zajeta. Občinska uprava je pri tem pojasnila, da so se med tem časom zgradili objekti in da so strokovnjaki ocenili, da je treba zgraditi podporne zidove in na tak način stabilizirati nabrežino.
Dodajmo še, da se sočasno z obnovo regionalne ceste in izgradnjo pločnika izvajajo tudi dela na obnovi in preve-zavi javnega vodovoda.
Monika Levanič
Kakšnih večjih pripomb svetniki na dopolnjen predlog proračuna za leto 2017 niso imeli.
Dodatna sredstva Vrtcu Ptuj in za ureditev kar dveh fitnesov na prostem
Dodatna sredstva so v proračunu zagotovili tudi za Vrtec Ptuj, ki mu zaradi napredovanj namenjajo 148.580 evrov. Med prioritetami je še ureditev vr-tčevske kuhinje, za kar sredstev še nimajo zagotovljenih, a se je župan zavezal, da bodo ta našli v rebalansu. Kot je dejal Senčar, bodo to uredili že v kratkem in vsekakor upoštevali rok, ki ga je izdala inšpekcijska služba. Sicer Vrtcu 1. 9. 2017 grozi zaprtje kuhinje.
Komu so „vzeli" oz. komu bodo dali?
Vloženih je bilo 13 amandmajev župana. Med drugim so povišali sredstva za financiranje kulturnih društev, tako da ta znašajo 66.945 evrov. Dodatnih 18.913 evrov so zagotovili za knjižno gradivo; skupaj je za to postavko namenjenih 58.517 evrov. Dnevnemu centru za otroke in mladostnike Ars vitae so namenili 11.400 evrov, njihovemu programu Mostovi pa 6.300 evrov.
Postavka izgradnja kolesarske poti Grajena-športni park znaša 50.000 evrov. Zanimivo: prvič pa je občina v proračunu namenila sredstva tudi ptujski televiziji PeTV, in sicer 24.000 evrov.
Dodatnih 15.000 evrov bo šlo za materialne stroške športnih objektov, skupaj 95.630 evrov.
8.553 evrov več je po amandmaju namenjenih tudi za programske in materialne stroške Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, za kar po novem namenjajo 21.805 evrov. Dodatnih 113.876 pa bo šlo za splošne materialne stroške ptujske knjižnice.
Še 30.000 evrov je zagotovljenih tudi za dotacije klubom, kar 222.590 evrov je namenjenih za to. 10.000 evrov pa bo šlo za sofinanciranje računalniške opreme v osnovnih šolah.
Na račun povišanja omenjenih postavk se najbolj znižuje subvencioniranje tržnih najemnin ter investicijskega vzdrževanja in upravljanja neprofitnih stanovanj. Skupaj so na teh dveh postavkah „vzeli" 137.592 evrov.
Na podlagi amandmajev SD so dodatnih 20.000 evrov zagotovili za investicijsko vzdrževanje Mestnega gledališča Ptuj, med predvidene investicije pa sta uvrščena tudi dva fitnesa na prostem, ki naj bi stala 74.000 evrov, od tega polovico denarja občina pričakuje iz razpisov. 5.000 evrov so zagotovili za ureditev parka za prosto sprehajanje psov. A kje bo ta, kdo bo njegov upravitelj in kakšni bodo stroški obratovanja, še ni znano.
Kaj so o proračunu povedali svetniki
Po dvourni predstavitvi dopolnjenega predloga proračuna za 2017 so ga svetniki s 25 glasovi za in dvema vzdržanima potrdili. Da so bile investicije sprva skromno načrtovane,a da je nov predlog boljši od oktobrskega, je dejal nekdanji ptujski župan, sedaj svetnik Štefan Čelan. V njegovi stranki naj bi podali kar 12 strani amandmajev, pri čemer je izpostavil, da bo občina vsekakor morala prisluhniti pobudam četrtnih
skupnosti, predvsem Spuhlje in Rogoznice, kjer se v začetku prihodnjega leta napovedujejo zbori krajanov.
Da je dopolnjen predlog proračuna najbrž optimalen glede na dane razmere, pa je poudaril Rajko Fajt. Podobnega mnenja sta bila tudi Martin Mlakar in Miran Meško, ki sta dejala, da je proračun dober kompromis želja in zmožnosti.
Premajhen delež črpanih sredstev iz razpisov, kar je posledica nezmožnosti zagotavljanja lastnega deleža za investicije na našem območju nasploh, pa skrbi Branka Kumra. Zaželel si je še, da bi bili v letu 2018 realizirani dve izjemno pomembni investiciji: urgentni center in gerontološki center.
Čelan je novi direktor ZRS Bistra Ptuj
Kot po tekočem traku pa so svetniki tokrat potrdili tudi nekatera imenovanja: za v. d. direktorice javnega zavoda Revivis Ptuj je bila imenovana Tamara Drevenšek, za direktorja ZRS Bistra Ptuj pa Štefan Čelan.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: ML
8 Štajerski
Kmetijstvo
petek • 23. decembra 2016
Slovenija, Podravje • Kmetje lovijo zadnji investicijski vlak
Za naložbe le še 20 milijonov evrov do konca programskega obdobja
Ministrstvo je objavilo že šesti javni razpis za pridobitev nepovratnega denarja za naložbe v okviru ukrepa 4.1. v tem letu. Tokrat lahko denar za naložbe pridobijo kmetije, ki ležijo na gorskih višinskih območjih. V to območje so uvrščene vse haloške občine, pa tudi Pohorje.
Kmetijsko ministrstvo je razpisalo osem milijonov evrov za naložbe v prilagoditev kmetij na zahteve kmetovanja na gorsko višinskih območjih. S tem razpisom lahko kmetje pridobijo nepovratna sredstva za nakup specialne kmetijske mehanizacije, ureditev pašnikov in obor, izvedbo agromelioracij, posodobitve hlevov, zaščito čebeljih panjev pred medvedi, ureditev trajnih
nasadov, ureditev priključkov do javne infrastrukture, ureditev gnojnih jam.
»Ta razpis omogoča tudi nakup traktorjev kot individualno naložbo. Do sredstev ste upravičeni, če v sedmih koledarskih letih pred letom 2015 niste prejeli podpore za nakup traktorja, razen če se je v tem času menjal nosilec kmetije. Če torej nameravate kandidirati za podporo za
gradnjo hlevov ali strojev, je ta razpis za vas priložnost, saj potem tovrstnih sredstev več ne bo. Najbolj smiselno je, da premislite, kaj na kmetiji potrebujete, se nato oglasite pri svojem kmetijskem svetovalcu in skupaj preverite, ali lahko kandidirate,« kmetom svetuje Helenca Kapun iz KGZ Zavoda Ptuj. Dodala je, da je v okviru ukrepa 4.1., ki kmetom omogoča pridobitev podpore za
Foto: Mojca Vtič
naložbe v kmetijska gospodarstva, v celotnem programskem obdobju na voljo le še okrog 20 milijonov evrov, saj je bilo letos v okviru tega ukrepa objavljenih že šest razpisov.
Kapunova je glede gradnje in adaptacije hlevov, strojnih lop in skladiščnih prostorov še izpostavila, da lahko kmetje uveljavljajo prispevek v naravi v obliki lastnega dela, in sicer za ureditev enostavnih in nezahtevnih objektov ter prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lesa iz lastnega gozda. Prispevek v naravi v obliki lastnega dela lahko znaša največ 40 % upravičene vrednosti investicije.
Vloge na razpis je mogoče oddati od 19. decembra do vključno 8. marca 2017. Do 1. marca pa morajo oddati vloge ekološke kmetije. Objavljen je bil tudi 7. javni razpis za podukrep 4.1, ki je namenjen izvajanju ekološke pridelave hrane. Namenjen je kmetijam, ki že izvajajo ekološko pridelavo hrane. Razpisni pogoji in upravičeni stroški se v nekaterih segmentih razlikujejo v primerjavi s 6. javnim razpisom, so še dodali na zavodu.
Mojca Vtič
Haloze, Videm • Podpisali pogodbo o naj
Vinarska zadruga
Občina Videm in Vinarska zadruga Haloze (VZH) sta center zadružnikov. Sanje haloških vinogradnikov
Približno 80 kvadratnih metrov velika klet že ponuja izdelke petnajstih vinogradnikov; ob odprtju kleti so našteli okoli 50 različnih vin z zaščitenim geografskim poreklom iz Haloz. Gre za bela in rdeča vina tako rednih kot posebnih trgatev (pozne trgatve, izbori, jagodni izbori in ledena vina), poskusiti pa je mogoče celo penino in sok iz grozdja. V kleti bodo poleg prodajnih degustacij vin organizirali tudi pokušnje lokalnih suhomesnih izdelkov, sirov, kruha, peciva in drugih kulinaričnih dobrot.
Direktor PRJ Halo Jernej Golc je pojasnil, da so prve degusta-cije v kleti vinogradniki že pripravili, v prihodnje pa se bodo še bolj potrudili: »Na Ljudski univerzi Ptuj se bodo čez zimo usposobile osebe, ki bodo de-gustacije izvajale, pa tudi vinogradniki bodo poglobili svoje znanje.« Razložil je še, da je najemnina za Vidovo klet vezana na prodano buteljko. Pribitek znaša 20 %; 15 odstotkov bo šlo zadrugi, 5 pa za stroške obratovanja prostora.
Za zdaj je klet odprta po dogovoru oz. za različne proto-
Vsak sedmi Zemljan je zadružnik
Karolina Babič iz razvojne zadruge Tkalka, ki je pomagala pri ustanovitvi haloške vinarske zadruge, je opozorila na razsežnosti zadružniškega gibanja: »Od sedmih milijard ljudi na svetu je ena milijarda kot članov vključenih v neko obliko zadružništva, v zadrugah po svetu pa je zaposlenih 250 milijonov ljudi. V Evropi je okoli 130.000 zadružnih podjetij, v katerih dela štiri milijone ljudi, v preteklem letu pa so evropske zadruge imele 990 milijard letnega prometa.« Zgodovina se ponavlja; zadruge, ki združujejo tako podjetniški kot socialni potencial, so spet priljubljene.
Slovenija • Leto 2017 bo po katastrofalnem letu 2016 ugodnejše
»Na trgu je nastal vakuum, trenutno je mleka celo premalo«
Leto 2016 je bilo po oceni direktorja Mlekarske zadruge Ptuj, največje odkupovalke mleka na Slovenskem, Draga Zupaniča eno izmed najtežjih v prireji mleka.
Lastniki Pomurskih mlekarn in njihovi deleži
Kmetijska zadruga Radgo
Pomurski sejem Media 0,2% ___0,06%
Mlekarska zadruga Ptuj 13%
Kerka Genetics 14%
I Delavska hranilnica Kerka Genetics Mlekarska zadruga Ptuj Tyrol
I Kmetijska zadruga Radgona
Pomurski sejem I Media
»Že marca sem opozoril člane naše zadruge, naj bodo previdni pri investicijah, saj se je cena mleka na trgu EU spustila vse do 15 centov za liter. Vzrok je bila nenadzorovana proizvodnja mleka, zatajili pa so tudi azijski trgi, vključno s Kitajsko,« je na dogodke, ki so spravili mnoge kmete na kolena, spomnil Zupa-nič. Pod cenovnim pritiskom so mnoge kmetije ugasnile, tako se je proizvodnja mleka v Evropi znižala za dva odstotka, razen na Irskem in Nizozemskem, kjer še vedno beležijo rast. »Izpraznila so se tudi skladišča, počasi pa se
odpirajo tudi azijski trgi. Nastal je vakuum, tako da je mleka trenutno celo premalo,« je stanje druge polovice leta predstavil prvi mož zadruge. Ob tem pa je opozoril, da je stanje na trgu mleka še vedno negotovo. Ne samo padec mlečnih kvot, tudi ruski embargo s prepovedjo uvoza mlečnih izdelkov je mnoge kmete spravil v obup. A četudi ta embargo pade, večjih sprememb ne bo. »V Rusiji so se vzpostavili drugi tokovi. Nikoli več ne bo, kot je bilo. Menim, da je to bila ena učna ura za evropski trg in Bruselj.«
Zadruga ni bila ustvarjena za velike dobičke
Glede odkupa v tem letu, ko so se ptujski zadrugi pridružili tudi kmetje iz pomurske mlekarske zadruge, pa je Zupanič povedal, da so skupno v 11 mesecih odkupili 57 milijonov litrov mleka oziroma tretjino več kot v enakem obdobju lani. »Beležimo torej večji odkup, na drugi strani pa število kmetij nenehno upada, še posebej na območju Pomurja. Ko smo prevzeli obmo-
čje zadruge, je mleko oddajalo 456 proizvajalcev, v novembru le še 346, kar pomeni, da je bilo oddanega za 26,5 % manj mleka z območja Pomurja. Ta trend se bo nadaljeval tudi v naslednjem letu, število proizvajalcev bo zagotovo padlo še za najmanj 100,« je brez olepševanj napovedal direktor zadruge. O povprečni odkupni ceni pa je dejal, da je bila ta v enajstih mesecih 26 centov oziroma novembra v poprečju 28,26 centa in je nadpovprečna v Sloveniji. »Novembrska cena je nekoliko višja tudi na račun reprodukcijskega materiala in umetnih gnojil. Namreč presežek, ki ga beležimo na tem področju, v večini preko višje odkupne cene mleka izplačamo kmetom. Zadruga ni bila ustvarjena, da bi imeli velike dobičke.«
Odkupna cena mleka se je torej v drugi polovici leta zvišala. Stvari po oceni Zupaniča gredo v pozitivno smer in pozitivni obeti so tudi za prihodnje leto. »A kljub temu naj bodo kmetje pri investicijah previdni. Smo v turbulentnih časih, ko nič ni stalnega. Eno so napovedi, drugo je realnost. Bo pa leto prav gotovo bistveno boljše in ugodnejše za proizvajalce mleka, saj se bo trend rahlega izboljševanja situacije na mlečnem trgu nadaljeval, proizvodnja mleka v Evropi
in svetu se umirja, kar ustvarja osnovo za dolgoročnejšo stabilizacijo in ponovno rast.«
Pomurske mlekarne v roke zadruge drugo leto?
Glede dokončnega prevzema Pomurskih mlekarn pa je Zu-panič povedal, da je na tem področju prišlo do zapleta, saj da sta dva upnika, ki imata hleve na Madžarskem, konvertirala svojo terjatev v lastniški delež Pomur-
Vir: Redno poročilo dolžnika, julij 2016
skih mlekarn. »Ne glede na to pa mlekarna dela dobro, upamo, da se bomo znali dogovoriti z Delavsko hranilnico, da bo zadruga že prihodnje leto postala večinski lastnik, trenutno smo 13 %. Ape-titi tujcev po mlekarni so veliki, a na drugi strani se vsi zavedajo, da je nakup mlekarne brez zagotovljene surovine vstran vržen denar. Namreč MZ Ptuj 53 % odkupljenih količin mleka proda Pomurskim mlekarnam, to pa pomeni 70 % vseh količin domačih odkupovalcev mleka mlekarne.«
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
petek • 16. decembra 2016
Kmetijstvo
Štajerski	9
emu Vidove kleti
Haloze že prinaša prve rezultate
podpisali pogodbo o najemu Vidove kleti v Vidmu pri Ptuju, ki je postala prvi prodajno-promocijski in vinarjev tako vse bolj postajajo resničnost...
(Z leve:) predsednik Vinarske zadruge Haloze Jožef Šmigoc, župan Vidma Friderik Bračič in direktor PRJ Halo Jernej Golc s slovesno izdanim prvim računom
kolarne dogodke, srečanja in zabave, v prihodnjih letih pa bi želeli uvesti odpiralni čas. Vidova klet lahko sprejme do 80 obiskovalcev, optimalna številka pa je okoli 50 - torej ravno en avtobus. Zaradi lahke dostopnosti in dovolj velikega parkirišča se bodo pri Vidovi kleti lahko ustavili tudi avtobusi, ki v notranjost Haloz težje pridejo. V VZH Haloze že razmišljajo o dodatnih
prodajnih prostorih, morda na gradu Borl ali Ptujski Gori, v Vi-ničarskem muzeju na Gorci ali Pušnikovi domačiji v Nadolah ...
Končni cilj: razcvet Haloz
Predsednik VZH Jožef Šmigoc je poudaril, da je vzpostavitev prodajno-promocijske
enote za zadrugo izjemno pomemben korak, čeprav ne edini: »V devetih mesecih smo uredili vse formalnosti za delovanje in obstoj zadruge, aktivni pa smo bili tudi na področju promocije. Udeleževali smo se promocijskih dogodkov v širši in daljni okolici, pa tudi promet na transakcijskem računu je stekel ...« Prepričan je, da je povezovanje haloških vinogra-
dnikov nujno, saj je ponudba na trgu sicer zelo bogata, a tudi zelo razpršena.
V vinarski zadrugi si želijo vzpostaviti in standardizirati skupno haloško blagovno znamko, ki bi vinogradnikom tega območja omogočila nastop na širšem trgu. Po mnenju njenega predsednika pa je najpomembnejši cilj zadruge, da se v Haloze vrnejo takšne površine vinogradov, kot so nekoč že bile: »Polovica teh površin že lep čas ni več zasajenih z vinogradi ali je zaraščenih, kar ni v ponos ne nam ne državi. Zamujamo veliko priložnost, saj bi se tu lahko ustvarila številna nova delovna mesta!«
Zamisel o haloški zadrugi je pozdravil tudi župan Vidma Friderik Bračič: »Smo na prvem pravem koraku. Morda se ne zavedajo, a haloški vinogradniki so povezali celotne Haloze!« Spomnil je, kako so Vidovo klet obudili iz pozabe: »Patri so to vinsko klet zgradili leta 1630 za svoje potrebe, po 2. svetovni vojni pa je bila pozabljena in zapuščena.« Župan si je pred leti iz radovednosti klet ogledal in takoj prepoznal njen potencial. Da je prostor dobil današnjo podobo, je bilo treba vanj vložiti nekaj deset tisoč evrov.
Vidova klet je odprla svoja vrata.
V zadrugi sedmina haloških vinogradov
Vinarsko zadrugo Haloze, zadrugo za razvoj vinogradništva in vinarstva, so na pobudo vinogradnikov iz Haloz v sklopu delovanja Lokalne akcijske skupine Haloze oz. Delovne skupine za razvoj Haloz ustanovili marca letos. Trenutno združuje 29 vinogradnikov in vinarjev ter občini Videm in Majšperk, o članstvu pa razmišljajo tudi v drugih haloških občinah. Člani zadruge obdelujejo več kot 200 hektarjev vinogradov v občinah Cirkulane, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale, celoten vinorodni podokoliš Haloze pa se razteza na okoli 1.500 hektarjih. Od zadruge si njeni člani obetajo predvsem lažjo promocijo svojih izdelkov in prodornejši nastop na trgu.
Slavnostnega podpisa pogodbe se je udeležil tudi državni sekretar v kabinetu Vlade Republike Slovenije Tadej Slapnik, ki je zadružnikom dejal: »Ni veliko sredin, ki bi se v tem času odločile in ustanovile zadrugo ter registrirale status socialnega podjetja. Zagotovo vas je vodilo tisto, kar je temelj zadružništva:
uresničiti skupne interese.« Direktorica fundacije Prizma Dušanka Lužar Šajt je dodala, da je prav v manjših okoljih združevanje še posebej pomembno. Dogodek so sklenili z degusta-cijo vin in kulinaričnih dobrot, ki ji bodo, upajmo, sledile še mnoge ...
Eva Milošič
Foto: EM
Foto: EM
V Zadrugi Kooperativa Kristal, katere dejavnost bo med drugim organizacija setve in odkupa sladkorne pese, so že začeli aktivnosti v tej smeri. Tako resno razmišljajo, da bi naslednje leto začeli sejati sladkorno peso, pridelek pa prodali v tujino - na sosednjo Hrvaško. Za nakup pese s slovenskih polj naj bi namreč bila zainteresirana virovitiška tovarna sladkorja Viro, s katero že potekajo intenzivni dogovori o sodelovanju. »S tovarno sladkorja Viro Virovitica smo se dogovorili, da se začne pridelava v Sloveniji, kajti takrat, ko bo pri nas postavljena tovarna, moramo že imeti pripravljeno in vzpostavljeno pridelavo sladkorne pese,« pravi predsednik Zadruge Kooperativa Kristal Miroslav Kosi.
Na temo sodelovanja so člani Zadruge Kooperativa Kristal skupaj s predstavniki hrvaške tovarne sladkorja sestankovali pretekli teden. Na omenjenem sestanku so predstavniki virovitiškega podjetja postavili pogoje in dejali, da naj bi bili pripravljeni odkupiti peso s približno 1.000 hektarjev slovenskih polj, in sicer po ceni
36 evrov za tono pese: »Pripravljeni so kreditirati pridelavo s semeni, zaščitnimi sredstvi, gnojili, strokovno pomočjo in drugim. Cena sladkorne pese, ki bi jo tovarna zagotovila, je 36 €/t pri degistiji (sladkorni stopnji) od 16 °S, natovorjena na kamion na njivi (deponiji) pridelovalca. Torej strošek prevoza z njive je strošek tovarne Viro Virovitica. Pripravlje-
ni so prevzeti količine s površine 1000 ha, predvidevamo približno 75.000 ton sladkorne pese.«
Že ob prvih dogovorih pa so v zadrugi naleteli na težave pri registraciji (dovoljenjih) fitofar-macevtskih sredstev (FFS). »Prvi razgovori in akcije v zvezi s to težavo so že narejeni. Odgovorni ljudje nam zagotavljajo, da bo to do setve možno rešiti, tako da je
zahteva za odobritev FFS že v postopku,« je pri tem pojasnil Kosi.
»Sodelovanje z Viro dober začetek, dokler nimamo svoje tovarne«
Po napovedih naj bi pogodbo s tovarno Viro podpisali v začetku prihodnjega leta, najkasneje februarja, tako da bi se kmetje še lahko odločili za pridelavo sladkorne pese. Vse posle glede pridelave bo prevzela Zadruga Kooperativa Kristal, kjer so glede ponovne pridelave pese na slovenskih tleh precej optimistični: »Sodelovanje z Viro je zelo dober začetek za ponovno pridelavo sladkorne pese, dokler nimamo svoje tovarne. Treba je ponovno osvojiti tehnologijo z novimi pristopi za pridelavo. Danes se mora doseči pridelek nad 70 t/ha in s sladkorno stopnjo nad 17 °S. Če pogledamo rezultate sosednjih držav oz. držav, kjer se sladkorna pesa prideluje, so pridelki nad 80 t/h in sladkorno stopnjo od 17,5 do 18 °S.«
Sicer pa naj bi se za ponovno vzpostavitev pridelave sladkorne pese na naših tleh zavzemal tudi gospodarski minister. »Sestanek z ministrom za gospodarstvo in tehnološki razvoj smo imeli konec novembra. Minister nam je ponudil vso pomoč. Pravi, da moramo predelavo sladkorne
pese ponovno uvesti. Treba se bo dobro pripraviti za razgovore z investitorji in začeti priprave za novo tovarno. Prav tako pa minister predlaga, da se sestanemo skupaj z ministrom za kmetijstvo in dogovorimo naslednje korake,« še pove predsednik zadruge Kosi.
Monika Levanič
Foto: ML
Za tono slovenske sladkorne pese naj bi virovitiška tovarna sladkorja ponudila 36 evrov. Tovarna bi nosila tudi celotne stroške prevoza.
Ormož • Sladkorna pesa spet na slovenskih poljih?
Za slovensko peso zainteresirana hrvaška tovarna sladkorja Viro
Utegne se zgoditi, da bodo kmetje v Sloveniji naslednje leto spet pridelovali sladkorno peso in jo - vsaj za zdaj - prodajali hrvaški tovarni sladkorja Viro. V nedavno ustanovljeni Zadrugi Kooperativa Kristal namreč potekajo intenzivni dogovori z virovitiško tovarno, kjer naj bi bili zainteresirani za nakup sladkorne pese z do 1.000 ha.
Kmetijska zadruga Ptuj d.o.o., Miklošičeva 12, 2250 Ptuj
KOMERCIALA: Marjana 02/749-0328 VELEPRODAJA: Simona 051/684-590
www.kz-ptuj.si
10 % PRED NOVOLETNI popust na vse
artikle s trgovske police v poslovalnicah KZ Ptuj
10 % DECEMBERSKI popust na vsa
FITOFARMATCEVSKA sredstva iz zaloge
Rezalec betonski STIHL Vrtalnik BT 45 STIHL
*—-------
10 %
Tel: 02 741 58 18
AKCIJA mineralnih gnojil PETROKEMIJA KUTINA
UREA	NPK15-15-15	KAN27 % N
fTa^l	I. s.1"^
! 99 >5 kg	■ 5 43
cene veljajo ob gotovinskem plačilu
^ ZAHVALJUJEMO se za vaše sodelovanje v letu 2016, ter sj	vas vabimo k sodelovanju tudi v prihajajočem letu.
ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, JE USPEH ZAGOTOVLJEN
25 kg
25 kg
10 Štajerski
Kultura
petek • 16. decembra 2016
Slovenija • Ministrstvo za kulturo objavilo tri razpise
Ste (so)lastnik kulturnega spomenika?
Ministrstvo za kulturo (MK) je na svojih spletnih straneh objavilo več javnih razpisov s področja kulture in kulturne dediščine, z enim od njih pa lastnikom kulturnih spomenikov (razen državi) obljublja državno sofinanciranje obnove ali restavratorskih posegov. Zneski in razpisni roki so nekoliko nenavadni...
Težko pričakovani spomeniškovarstveni projektni razpis je postregel s smešnimi zneski in nerealnimi roki za prijavo.
Po zakonu o varstvu kulturne dediščine mora lastnik svoj spomenik varovati »v sorazmerju s svojimi zmožnostmi«. Če pa so za varovanje ali oživljanje spomenika potrebni izredni stroški, ki niso v sorazmerju z zmožnostmi lastnika, je mogoče za to nameniti tudi javna (državna ali občinska) sredstva. MK je tako nedavno objavilo javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih bo v prihodnjih dveh letih država sofinancirala iz dela proračuna, namenjenega za kulturo. Cilj razpisa je spodbujanje obnavljanja in predstavitve kulturnih spomenikov; ohranjanje kulturne dediščine, razvijanje zavesti o njenih vrednotah, izboljšanje njene dostopnosti, povečanje možnosti za trajnostni razvoj ipd. V osnovi je razpis razdeljen na dva sklopa; sofinanciranje
gradbeno-obrtniških posegov za ohranjanje kulturnovarstve-nih sestavin razglašenih kulturnih spomenikov in sofinanciranje restavratorskih posegov na kulturnih spomenikih, ki so že ustrezno gradbeno sanirani.
Na spomeniškovarstveni projektni razpis se lahko prijavijo (so)lastniki kulturnih spomenikov, njihovi pooblaščenci ali upravljavci kulturnih spomenikov. Predmet razpisa niso kulturni spomeniki v državni lasti ali spomeniki, ki so v postopku denacionalizacije oz. pri katerih vprašanje lastništva še ni razrešeno. Izpadejo tudi spomeniki z aktom o začasni razglasitvi in tisti, ki bi jih razglasili šele po objavi razpisa.
Bitka za drobiž
Za obnove bodo v letih 2017 in 2018 skupaj namenili 1,2 mi-
Nekaj denarja tudi v druge namene
Poleg spomeniškovarstvenega projektnega razpisa je Ministrstvo za kulturo objavilo še dva poziva. Javni poziv za izbor javnih kulturnih programov na področjih kulturne dediščine, arhivske in knjižnične dejavnosti, ki jih bo v letih 2017 in 2018 sofinancirala Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega za kulturo, je namenjen nevladnim organizacijam (npr. društvom, zavodom, združenjem), ki na naštetih področjih delujejo najmanj zadnjih pet let. V ta namen je država razpisala 266.000 evrov, prijava pa je mogoča do 5. januarja 2017.
Javni razpis za izbor operacij »Podporno okolje za delovanje na področju kulture« je namenjen sofinanciranju projektov, usmerjenih k dvigu zaposljivosti in podpori socialni vključenosti brezposelnih, predvsem starejših od 50 let, dolgotrajno brezposelnih, ljudi z nižjimi stopnjami izobrazbe ter tistih v postopku izgubljanja zaposlitve. Na razpis se lahko prijavijo nevladne kulturne organizacije, javni zavodi, katerih ustanoviteljica je lokalna skupnost, in javne agencije, registrirane za opravljanje kulturno-umetniških dejavnosti. Razpisana sredstva za leti 2017 in 2018 znašajo okoli 363 tisočakov, rok za prijavo pa je 6. januar prihodnjega leta.
lijona evrov, še 200 tisočakov pa za restavratorske posege. Država bo sofinancirala največ polovico upravičenih stroškov. Mednje ne štejejo redna vzdrževalna dela (beljenje in podobno), dela, ki neposredno ne pripomorejo k ohranjanju kulturno-varstvenih lastnosti spomenika (npr. elektro- in vodoinstalacij-ska dela, notranja oprema, ogrevalni ali klimatski sistemi itd.), izboljšave, ki sledijo napredku tehnike, in podobno.
Znesek ni pretirano velikodušen. Državni register nepremične kulturne dediščine so začeli razvijati že leta 1991, vendar še ni končan. Na MK pravijo: »Ocenjujemo, da bo v končni fazi register vseboval več kot 30.000 enot nepremične kulturne dediščine.« Od tega je trenutno 8.006 enot razglašenih za spomenik lokalnega, 319 pa za spomenik državnega pomena. Koliko od teh ni v državni lasti, iz registra ni mogoče razbrati. Če bi bili vsi v lasti občin ali zasebnikov in bi si sredstva razdelili, bi za posamezni spomenik v enem letu namenili okoli 84 evrov.
Zanimivi so tudi kriteriji točkovanja. Poleg ogroženosti in pomembnosti spomenika, pomembnosti projekta za ohranitev avtentičnih materialov, tehnologij, znanj in veščin ter pomembnosti projekta v javnem dogajanju bodo kar nekaj točk prinesla zagotovljena lastna finančna sredstva prijavitelja. Večji kot bo delež stroškov, ki se ga bo lastnik spomenika odločil primakniti, več možnosti ima prijavitelj, da na razpisu uspe. Tako se najbolj splača kandidirati za 10 % sofinanciranje s strani države ...
Čas je denar
Spomeniškovarstveni projektni razpis so objavili 12. decembra letos, rok za oddajo vlog pa je 23. januar prihodnjega leta.
Povedano drugače: prijavitelji imajo zaradi praznika na razpolago natanko 29 delovnih dni časa (ker bo 2. januar res dela prost dan, celo enega manj). Če so objekti na prenovo čakali cela desetletja, bi morda vendarle lahko še nadaljnjega pol leta, da bi lahko njihovi lastniki v miru pripravili papirje?
Teh namreč ni malo. Prijavitelji morajo že ob prijavi poleg dokazil o lastništvu predložiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), popis del in predračun (ki ga ne sme izdelati ZVKDS), v nekaterih primerih tudi gradbeno dovoljenje, v primeru restavratorskih del še potrdilo ZVKDS, da gre za posege iz javno objavljenega kataloga del Restavratorskega centra ZVKDS.
Pravila, kako pogosto in kakšne razpise bo MK objavilo, ni. Tako bi imeli težave celo tisti lastniki kulturnih spomenikov, ki bi se na morebitne razpise morda skušali pripraviti že vnaprej. Tako kulturnovarstveni pogoji kot kulturnovarstvena soglasja namreč prenehajo veljati po preteku dveh let od njihove pravnomočnosti, tudi gradbeno dovoljenje neomejenega roka trajanja nima.
Poraja se vprašanje, ali so bili izbranci vnaprej obveščeni, kakšen razpis se pripravlja oz. kdaj bo objavljen. Poleg njih bodo namreč svojo srečo verjetno lahko poskusili le še tisti, ki so obnovo povsem po naključju ravnokar nameravali izvesti -na lastne stroške. Realni roki bi najbrž pomenili kopico vlog, torej dodatno delo, predvsem pa bi pokazali realno stanje. Država sicer ne zmore poskrbeti niti za kulturne spomenike v svoji lasti, zato je upanje, da se bo pri tujih kaj bolj potrudila, gotovo zaman.
Eva Milošič
Tednikova knjigarnica
Božično drevesce
Pravljica z naslovom Jelka (str. 184, Andersenove pravljice. Prevedla Silvana Orel Kos. Ilustracije Isabelle Brent. 2. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013. 340 strani) začenja takole:
V gozdu je stala prav ljubka jelka. Bila je na dobrem mestu, sonca ji ni primanjkovalo, zraka je imela dovolj, naokrog je raslo kar nekaj večjih vrstnikov, tako jelk kakor borov. Mala jelka pa si je goreče želela, da bi bila tudi ona večja ... Kadar je prišla zima, nao-pa je ležal lesketajoč se b
■ sneg, je velikokrat pris zajec in skočil naravnost čez malo drevesce - uh, kako jo je to jezilo! Tako sta minili dve zimi, tretjo pa je bilo drevesce že tako veliko, da jo je moral zajec obiti. O, rada bi rasla, rasla, postala velika in stara! Nič lepšega ne more biti na tem svetu., si je mislilo drevesce .
Kadar je prišel božič, so podirali še čisto mlada drevesa, ki pogosto niso bila niti toliko velika ali take starosti kot jelka, ki ni poznala ne miru ne pokoja in si je vedno želela na pot .
Jelkino radovednost o tem, kaj čaka te majhne iglavce, te majhne jelke in smrečice, so potešili vrabci, ki so spodaj v mestu kukali skozi okna: »O, deležna bodo največjega sijaja in lepote, ki sijih lahko misliš! Gledali smo skozi okna in videli, da jih postavijo sredi tople sobe in okrasijo z najčudovitejšimi rečmi, s pozlačenimi jabolki, medenjaki, igračami in stotinami svečk!«
»In potem?« je vprašala jelka in podrhtevala z vsemi vejami. »In potem? Kaj se zgodi potem?«
»Hja, več pa nismo videli! Ampak bilo je nepopisno lepo!« ...
Če bi ščebetavi vrabci videli več, bi povedali o neslavnem koncu, a neizogibnem tega nepopisno lepo okrašenega drevesca, kot ga v nadaljevanju pravljice opisuje pravljičar Andersen in kot se še dandanes dogaja.
In od kod in od kdaj je sploh običaj krašenja božičnih in novoletnih drevesc? Damijan J. Ovsec pravi (Velika knjiga o praznikih, 1992), da se krasitev drevesc navezuje na splošen kult zelenja. Za božič so ljudem zelenele posode z mladim žitom, tako imenovani Adonisovi vrtički in izhajajo iz pradavnega semitskega vzhoda. Grmiček, ali majhno drevo z imenom božje drevce je že v antiki simboliziralo dobro voljo in veselje, omela pa nesmrtnost in življenjsko bistvo. Iz smrekovine, jelkovine, borovine, macesna in že omenjenih simbolnih rastlin so spletali božične venčke. Božično drevesce, stoječe po konci in okrašeno z lučkami, je prastara dediščina - oblika zimskega mlaja. Še pred umeščanjem tako okrašenega drevesca med obvezne božične simbole je okrašeno drevce ponazarjalo upanje in veselje. že stari Rimljani so drevesa okraševali in nanje pritrjali sveče.
Zapis o okrašenem božičnem drevesu izvira iz Alzacije, od koder je zapis iz leta 1605 o drevesu, mlaju s hostijami in jabolki v meščanskih stanovanjih in cehovskih izbah. Fantiči so smeli dobrote z drevesa otresti na dan sv. treh kraljev. Pisni viri pravijo, da so svečke krasile pušpanovo steblo v drugi polovici 17. stoletja na dvoru v Hannovru, potlej se je krašenje razširilo po pokrajinah Nemčije, Švedske in Švice. Taka pisano ozaljšana drevesca so bila v navadi predvsem v mestih in sprva pri protestantih .
Seveda pa obstaja veliko zgodb o božičnem drevescu. Tako ena pripoveduje o vojakih kralja Heroda (zapisano v ustvarjalni božični knjigi, ki ilustrira današnjo Knjigarnico), ki je prišel umorit Jezusa. Marija in Jožef sta pobegnila z malim Jezusom, in ko se je zmračilo, se je družinica skrila pod jelko. Ivje in ledene sveče so prekrivali drevo in vojaki so odkorakali mimo, saj so bili Jožef, Marija in dete skriti pod svetlikajočim se ledom.
V tej priročni drobni knjigi boste našli tudi navodila za izdelavo snežink, snežene zvezde za jelkin vrh, za izdelavo zvezdnega darilnega papirja, lahko pa boste hitro in enostavno naredili še škatlo za piškote, vrtečo se zvezdo in podobno božično-novoletno okrasje.
Predvsem pa naj vaše domove krasijo mir, dobrota, spoštovanje, zdravje in posluh za tiste, ki so iz tega ali onega razloga daleč od bližnjih in doma.
Liljana Klemenčič
Foto: CG
Strelstvo
Naš strelski podmladek uspešno zaključil leto
Stran 12
Rokomet
V močni konkurenci deveti in deseti
Stran 12
Tenis
Taja Lončarič tokrat do konca
Stran 20
Šah
David Murko-dvakratni prvak društva
Stran 20
Bowling
Na vrhu zaključnega turnirja Šegula&Šegula Stran 21
Šolski šport
Medobčinski prvenstvi v nogometu
Strani 21, 22
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Aluminij spomladi z novim trenerjem, Maribor in Olimpija že trgujeta
Nogometaši slovenskih prvoligašev trenutno uživajo kratke počitnice, trenutno so bolj aktivni v klubskih upravah. Po pričakovanjih so že na začetku najbolj aktivni v obeh vodilnih klubih, Mariboru in Olimpiji.
Mariborčani so že uspeli skleniti prvo prodajo, bočni branilec Erik Janža je namreč podpisal pogodbo z vodilno ekipo češkega prvenstva, Viktorio Plzen. Vrednost prestopa naj bi znašala okrog 750.000 evrov. Janža je svojo nogometno pot začel v Muri, nadaljeval v Domžalah, od januarja 2015 pa je igral v vijoličastem dresu.
Olimpija je na začetku ubrala drugo pot in najprej sklenila pogodbi z dvema novincema. Člana zmajčkov sta tako postala Issah Abass in nazadnje še Daniel Av-ramovski, član mlade makedonske reprezentance. Za protiutež je poskrbel Dejan
Foto: Črtomir Goznik
Izmed nogometašev Aluminija je v jesenskem delu sezone največ minut na igrišču prebil Josip Zeba.
Kelhar, izkušeni branilec bo namreč nogometne izzive že drugič iskal v Turčiji, tokrat pri prvoligašu Sivassporu.
V senci največjih slovenskih klubov so tudi preostali povlekli prve poteze. Že pred tedni je tako ptujski znanec
Rokomet • 1/4 finala Pokala Slovenije
Prvoligaš je bil pač premočan
Velika Nedelja -Riko Ribnica 29:38 (11:18)
RK VELIKA NEDELJA: Jau-šovec, Zorec 9, Kolmančič 5, Bombek 6, Topolovec, Bezjak, Prapotnik, Bokša, Preac, Sok 3, Meško 2, Lorenčič 4, Šulek, Kosi, Gašič. Trener: Matjaž Hanželič.
V taboru Velike Nedelje so težko pričakovali tekmo četrtfinala Pokala Slovenije proti trenutno vodilni ekipi 1. A DRL, Riko Ribnici. Želja, da bi presenetili tudi na tej tekmi, je obstajala, vendar je bila realnost povsem jasna. Domačini so se želeli pokazati v lepi luči, kar jim je tudi uspelo, saj so igrali povsem neobremenjeno. Tega pa ne moremo reči za goste, ki jih je motilo dobesedno vse: težave s semaforjem, glasba ob zadetkih, gibanje domačega trenerja ob klopi, delo zapi-snikarske mize ... Po mnenju domačinov so delovali preveč »zvezdniško«.
Foto: Črtomir Goznik
Filip Bombek (Velika Nedelja)
Takoj na začetku tekme so pobudo prevzeli gostje in si ustvarili prednost šestih zadetkov. Domači so se trudili, vendar je izkušena in kakovostnejša ekipa gostov relativno lahko zaustavljala napade domačih. Najvišjo prednost sedmih zadetkov so gostje dosegli prav v končnici prvega dela, ko so po znaku sirene
za konec polčasa zadeli s sedmih metrov.
V drugem polčasu so v zelo nervozni tekmi domači zaigrali zelo dobro in uspešno branili zaostanek iz prvega polčasa. Gostje so na trenutke pokazali pravi obraz in z nekaj potezami dokazali, da prvo mesto v 1. ligi ni slučajno. Tudi domači niso nič zaostajali in tudi sami so prvo-
Mario Lucas Horvat iz
Domžal odšel v Kazahstan, Mate Eterovic pa se po napovedih poslavlja od Rudarja.
ligašu pokazali, kako se bori za svoj klub. Končni rezultat je za Velikonedeljčane sprejemljiv, saj jim je v drugem delu uspelo parirati gostom, kar dokazuje dejstvo, da so nadaljevanje tekme izgubili za samo dva zadetka. Odlično rokometno predstavo sta po mnenju obeh ekip pokvarila sodnika, ki sta bila največkrat kriva za vročo kri na in ob igrišču.
Za Velikonedeljčane sledi odmor do 5. 1. 2017, ko začnejo priprave za nadaljevanje prvenstva v 2. ligi. Začetek tega bo zanimiv, saj igrajo prve tri tekme pred svojimi navijači in računajo na 6 točk, kar bi pomenilo skok na prvenstveni razpredelnici in korak bliže cilju - uvrstitvi v 1. B DRL.
JankoMeško
Pokal Slovenije, rezultati četrtfinala:
Velika Nedelja - Riko Ribnica 29:38 (11:18)
Maribor Branik - Urbanscape Loka 38:34 (14:15, 29:29, 34:34)
Pomurje - Celje Pivovarna Laško 25:50 (11:26)
Herz Šmartno - Gorenje Velenje
TUdi uradni razhod
Dogajanja so povezana tudi okrog trenerjev, tako je Tomaž Petrovič s Krškim podaljšal pogodbo še za naslednjo sezono. V Kidričevem so ubrali drugo pot: kar smo v torkovi številki še zapisali kot neuradno, da se namreč Bojan Špehonja poslavlja od trenerskega mesta Aluminija, to je sedaj postalo uradno.
»Nogometni klub Aluminij se z današnjim dnem (21. 12., op. a.) sporazumno razhaja s trenerjem članske selekcije Bojanom Špehonjo. Za dolgoletno delo in vložen trud, s katerim je prvo ekipo Aluminija pripeljal iz 2. nogometne lige do 9. mesta na lestvici najboljših klubov Slovenije, se mu iskreno zahvaljujemo in želimo uspešno delo v nogometu tudi v prihodnje,« so iz NK Aluminij zapisali v izjavi za javnost. Kdo ga bo zamenjal, še ni znano.
Aluminij (22 igralcev):
Josip Zeba	1890
Matic Vrbanec	1872
Luka Janžekovič	1800
Vedran Turkalj	1764
Dejan Krljanovic	1669
Nemanja Jakšic	1558
Milan Kocic	1530
Žiga Škoflek	1403
Lovro Cvek	1078
Blaž Kramer	901
Lovro Bizjak	837
Anton Rogina	782
Toni Petrovič	688
Denis Vezjak	634
Mihael Rebernik	616
Francesco Tahiraj	501
Alexander Srdič	355
Dejan Petrovič	344
Kristian Lipovac	90
Nejc Brodnjak	55
Mateo Damiš	36
Marko Roškar	9
Strelci za Aluminij (15 zadetkov): 5 zadetkov: Škoflek; 4 zadetki: Zeba; 2 zadetka: Bizjak; 1 zadetek: Kramer, Ja-kšič, Krljanovic.
NK Maribor (22):
Jasmin Handanovič	1890
Marko Šuler	1710
Sintayehu Sallalich	1482
Erik Janža	1440
Marwan Kabha	1414
Dare Vršič	1357
Rodrigo Defendi	1307
Denis Šme	1279
Aleks Pihler	1202
Marcos Tavares	1121
Milivoje Novakovič	960
Luka Zahovič	824
Sunny Omoregie	730
Blaž Vrhovec	600
Dino Hotič	553
Mitja Viler	450
Največ na igrišču Zeba, najboljši strelec Škoflek
V moštvu Aluminija je v jesenskem delu sezone največ minut na igrišču prebil Josip Zeba. Pripeljan je bil kot zamenjava za poškodovanega Matea Damiša, na koncu pa je odigral eno ključnih vlog v moštvu, saj je poleg igre v centralni branilski vrsti dosegel še štiri zadetke. Le nekaj minut manj je za igranje dobil Matic Vrbanec, ki si s šestimi asistencami deli drugo mesto na lestvici asistentov, prvi je z devetimi Dare Vršič (Maribor).
Tudi med najboljšimi strelci elitne slovenske lige je na vrhu Mariborčan Luka Za-hovic, oba z Dominikom Glavino (Rudar) sta dosegla po 10 zadetkov.
Jože Mohorič
Damjan Bohar	394
Adis Hodžic	384
Matej Palčič	360
Aleš Mertelj	336
Aleksander Rajčevic	226
Dejan Mezga	188
Strelci za Maribor (42 zadetkov): 10 zadetkov: Zaho-vič; 6 zadetkov: Tavares; 5 zadetkov: Omoregie, Novakovič; 4 zadetki: Vršič; 3 zadetki: Pihler, Šuler; 1 zadetek: Bohar, Kabha, Sallalich.
Lestvica strelcev 1. SNL:
10 zadetkov: Luka Zahovič (Maribor), Dominik Glavina (Rudar); 8 zadetkov: Marko Alvir, Slobodan Vuk (oba Domžale), John Mary (Rudar), Dalibor Volaš (Celje); 7 zadetkov: Miran Burgič (Gorica), Miha Zajc (Olimpija); 6 zadetkov: Filip Dangubič (Krško), Marcos Tavares (Maribor); 5 zadetkov: Žiga Škoflek (Aluminij), Marko Nunič (Radomlje), Sunny Omoregie (Maribor), Lo-vre Čirjak (Celje), Sandi Arčon (Gorica), Milivoje Novakovič (Maribor).
Lestvica asistentov 1. SNL:
9 asistenc: Dare Vršič (Maribor); 6 asistenc: Matic Vr-banec (Aluminij), Jan Repas (Domžale), Rifet Kapič (Gorica), Denis Klinar (Olimpija), Matej Podlogar (Celje), Slobodan Vuk (Domžale); 5 asistenc: Jure Balkovec (Domžale), Marwan Kabha (Maribor); 4 asistence: Lovre Čirjak (Celje), Marcos Tavares (Maribor), Jure Matjašič (Domžale), Marko Alvir (Domžale), Erik Janža (Maribor).
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 16. decembra 2016
Strelstvo • 3. turnir državnih mladinskih lig
Zelo uspešen zaključek leta 2016 za naš strelski
podmladek
Minulo nedeljo je v Ljubljani v organizaciji SK Ptuj potekal tretji turnir mladinskega ligaškega tekmovanja, na katerem je nastopalo 300 mladih strelcev v starostnih selekcijah mladincev, kadetov in pionirjev. Tekmovanje je znova prineslo veliko uspehov in veselja predvsem ptujskim in ormoškim strelcem, ki so osvojili štiri posamične in dve ekipni odličji.
Ptujski mladinci zmagali, Širec drugi
Med mladinci s pištolo je najboljši nastop v sezoni uspel Ptujčanu Tadeju Sircu, ki je s 375 krogi postavil drugi najboljši rezultat v sezoni in si priboril srebrno odličje ter v skupnem seštevku posameznikov napredoval na 5. mesto. Zmagal je neustavljivi Jože Čeper iz Vremščice, ki je blestel še drugič zapored z izenačenim najboljšim rezultatom v sezoni s 382 krogi. Dobro so nastopali tudi preostali Ptuj-čani Rok Bezjak, Valentin Luževič in Oskar Tasovac Ivezic, ki so s 361, 354 in 345 krogi osvojili 7., 11. in 19. mesto. Miklavžan Žan Bogša je bil deveti s 359 krogi, Ormožani Žan in Rok Tomažič ter Matjaž Pleh pa so s 352, 352 in 303 krogi osvojili 13., 14. in 27. mesto.
Med dekleti je s 373 krogi tretjo zaporedno zmago slavila Jagoda Tkalec iz Rečice pri Laškem. V ekipni razvrstitvi so Ptujčani dose-
gli drugo zmago v sezoni, z doslej najboljšim rezultatom 1090 krogov, in se s šestimi točkami prednosti utrdili v vodstvu v skupnem seštevku pred Škofjeločani, ki so z majhnim zaostankom s 1088 krogi osvojili drugo mesto. Tretji so bili aktualni prvaki iz Brežic s 1073 krogi. Najboljši letošnji nastop je uspel tudi Ormožanom Kovinarja, ki so s 1007 krogi osvojili 6. mesto.
Kadeti Ptuja z rezultatom zmagovalcev drugi, drugi tudi Volgemut
V kadetski konkurenci s pištolo so Ptujčani po dveh ekipnih bronastih odličjih dosegli 1008 krogov in z enakim rezultatom kot zmagovalci Dušana Poženela iz Rečice osvojili srebrno odli-čje, odločila je boljša zadnja serija v korist Rečičanov z 253:243 krogi. Juršinčani so osvojili 5. mesto (952) in so znova izboljšali svoj rezultat iz predhodnega turnirja. Med posamezniki je tretjo zaporedno zmago v sezoni slavil Dejan Jager iz Rečice s 359 krogi, drugo srebrno odličje pa si je priboril Ptuj-čan Nik Volgemut z najboljšim dosežkom v sezoni s 355 krogi. Drugi Ptujčan Marsel Krajnc je s 328 krogi osvojil 10. mesto, 11. Žan Habjanič 327, 16. Nejc Horvat 293 in 17. Mitja Vučina 287 krogov. Med kadetinjami je pr-
vič v sezoni s 354 krogi zmagala Brežičanka Sara Ščuri, juršinski strelki Julija Lajh in Sandra Kumer sta z najboljšima rezultatoma v sezoni, s 340 in 325 krogi, osvojili 6. in 7. mesto, sledila jima je Ptujčanka Vita Volgemut s 325 krogi na 8. mestu.
Nova zmaga za
ljutomerske
kadetinje
V kadetski konkurenci s puško so drugo zaporedno zmago (1173,0) dosegle ljutomerske strelke in še naprej ostajajo v vodstvu v skupnem seštevku. Z majhnim zaostankom 1,2 kroga jim je sledila ekipa Olimpije in s 1171,1 kroga še Rušani na tretjem mestu. Zelo blizu odličju so bili tudi Ormožani Kovinarja, ki so s 1162,6 kroga osvojili 4. mesto, v skupnem seštevku pa so tretji z dvema točkama prednosti pred Olimpijo in štirimi zaostanka za Železniki. Kidriča-ni so dosegli 1137,7 kroga in osvojili 7. mesto.
Ormožan Matic Slavinec srebrn med kadeti
Med posamezniki je zmagal Jure Sočič iz Murske Sobote s 400,7 kroga, najboljši letošnji nastop pa je pokazal Ormožan Matic Slavinec in si s 398,9 kroga priboril srebrno odličje ter se v skupnem seštevku
Rokomet • Mlajše selekcije
V močni konkurenci deveti in deseti
25 mladih rokometašev Jeruzalema se je od četrtka do nedelje (15.-18. 12.) mudilo na 14. Lokomotiva kupu 2016 v Brčkem. Ekipi sta v močni konkurenci, ki jo je sestavljalo 50 ekip iz osmih držav, skupaj odigrali devet tekem in osvojili 9. in 10. mesto v svojih kategorijah. S kančkom več sreče bi lahko bila končna uvrstitev predvsem starejših dečkov bistveno višja. Kljub temu da se jim ni uspelo uvrstiti v četrtfinale, fantje niso razočarali, kar dokazujejo tudi sami rezultati na tekmah.
Dve zmagi, dva poraza
Kadeti so najprej premagali Veszprem 2 s 13:12, a žal ostali brez poškodovanega organizatorja igre Gašperja Hebarja. V nadaljevanju turnirja so najprej klonili proti Borcu iz Banjaluke (6:11) in premagali Rakovico iz Beo-
grada (13:12). Dve minuti pred koncem so vodili s tremi goli prednosti (13:10), za napredovanje v četrtfina-le pa so potrebovali zmago za štiri zadetke ... Žal jim ni uspelo, zato so zaigrali za 9. mesto, kjer so le za gol klonili proti Partizanu iz Beograda (13:14).
Gol v zadnji sekundi
Starejši dečki so turnir zaključili na 9. mestu, čeprav so si po kakovosti zaslužili nastop v četrtfinalu. A so igrali v najtežji predtekmo-valni skupini . Najprej so
Za kadete Jeruzalema so v BiH nastopili Zan Firšt Šeruga, Petar Benjak, Zan Toplak, Teo Šulek, Uroš Horvat, Luka Ivan-kovic, Petar Šutalo, Niko Sovič, Gašper Hebar, Aljoša Munda, Tino Zuvic, Luka Kušter, Anže Notersberg, Tobi Torič in Petar Jembrih, trener Mladen Grabovac.
Za starejše dečke so zaigrali: Aleš Zemljič, Blaž Fergola, Gašper Cvetko, Denis Škrinjar, Enej Kovačec, Rok Rubin, Ziga Borko, Jure Lukman, Niko Novak in Viktor Kociper, trenerja Uroš Krstič in Davorin Kovačec.
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ptujčani so se na 3. turnirju Državne lige v Ljubljani izkazali z odličnimi rezultati in kot dobri gostitelji. Z leve strani stojijo Milan Stražišar, Nik Volgemut, Darinka Mojzer, Vita Volgemut, Majda Raušl, Tadej Širec, Rok Bezjak in Zlatko Kostanjevec s sodnico Elviro Valant, z leve strani sedijo Marsel Krajnc, Valentin Luževič, Oskar Tasovac Ivezic, Sašo Stojak, Matic Potočnik in Robert Šimenko.
povzpel na 4. mesto. Z dese-tinko zaostanka je 3. mesto osvojil Blaž Lužar iz Olimpi-je, do tega turnirja vodilni v skupnem seštevku, Kidričan Ivo Cicmanovič Zimet pa je s 394,1 kroga po dveh odli-čjih v sezoni tokrat pristal na 6. mestu in izgubil vodstvo v skupnem seštevku za 1 točko proti Blažu Lužarju. Preostala Kidričana Mihael Mikolič Sobotič in Tilen Vuk sta s 377,7 in 365,9 kroga osvojila 20. in 27. mesto. Dobro streljanje pa je pokazal vitomar-ški strelec Jan Soto Vargas in s 386,4 kroga osvojil visoko 13. mesto med 47 nastopajočimi strelci.
Kadetinja Antonija Kosi znova tik za odličjem
Med kadetinjami je prvič v sezoni z najboljšim rezultatom dneva (400,8) slavila Ko-njičanka Katarina Fevžer in vodilno v skupnem seštevku, Mislinjčanko Spelo Rutnik, prehitela za 8 desetink kroga.
Do bronastega odličja je ljutomerski strelki Antoniji Kosi zmanjkalo vsega desetinka kroga, s 398,4 kroga pa je zaostala za najboljšo pionirko pretekle sezone, Najo Pre-zelj iz Železnikov. Preostali ljutomerski strelki Kristina Žižek in Brina Stajnko sta s 390,0 in 384,6 kroga osvojili 10. in 16. mesto. Ormožanki Anja Fras in Nuša Žnidarič pa sta s 383,5 in 380,2 kroga prav tako osvojili ligaške točke za 17. in 18. mesto.
Bron za mladinca Žana Tomažiča, Ormožani s puško prit
Med mladinci s puško so drugo ekipno zmago slavili Cerkničani z letošnjim rekordnim dosežkom s 1220,6 kroga, pred Trzinci s 1208,9 kroga in Kočevci s 1205,4 kroga. Dobro uvrstitev je dosegla tudi ormoška ekipa Kovinarja, ki je s 1163,1 kroga osvojila 5. mesto. Med posamezniki
pa je drugo zaporedno slavil tudi Cerkničan Erik Kandare in se z dobrimi 413,6 kroga utrdil v vodstvu v skupnem seštevku posameznikov pred Kočevcem Domnom Jarnijem, ki je bil drugi s 410,6 kroga. Prvo posamično odličje v sezoni je dosegel Ormožan Žan Tomažič, ki je s 406,9 kroga streljal naj-natančneje v letošnji sezoni ter se v skupnem seštevku povzpel do 6. mesta. Preostala Ormožana Rok Tomažič in Matjaž Pleh sta s 381,8 in 374,4 kroga osvojila 20. in 26. mesto, ligaške točke pa sta si priborila Kidričana Žan Goj-košek in Domen Širovnik s 386,4 in 382,3 kroga. Med mladinkami je še tretjo zaporedno zmago slavila Trzinka Suzana Lukič (408,5), pred Vesno Markelj iz Železnikov (406,1) in Postojčanko Ajdo Kerlatec (406,0). Ljutomerski strelki Nuša Spindler in Sandra Kaučič sta s 401,6 in 375,9 kroga osvojili 9. in 20. mesto.
Simeon Gonc
premagali Bijeljino s 15:8, nato pa odigrali najslabšo tekmo na turnirju in izgubili s Študentskim gradom iz Beograda (12:13). Zanimivo, da je ta Študentski grad, sicer prvak Srbije, na koncu po izvajanju sedemmetrovk premagal Veszprem in osvojil turnir v Brčkem. Sledil je poraz proti Celju (14:16), ki je bil okrepljen z Nikom Či-rovicem iz Ribnice, ki velja za najboljšega igralca generacije 2002 v Sloveniji. Na zadnji tekmi v skupini je ekipa v zadnji sekundi prejela gol in remizirala s Partizanom iz Beograda (16:16). Res škoda za
Kadeti Jeruzalema
fante, ki so zamudili lepo priložnost za visoko uvrstitev. Kljub temu so dokazali, da se lahko kosajo z najboljšimi ekipami Evrope. V tekmi za 9. mesto so Ormožani z zelo dobro igro premagali Borac iz Banjaluke (15:10). Treba je omeniti, da se je na turnirju igral izvrsten rokomet, kjer
so imeli vidno vlogo tudi naši klubi (Celje Pivovarna Laško, Trimo Trebnje, Slovenj Gradec, Jeruzalem Ormož), kar je odlično za slovenski rokomet. Organizacija turnirja, kakovost turnirja, sojenje, nastanitev, prehrana - vse si zasluži visoko oceno. Organizator je Ormožane že povabil
na turnir tudi naslednje leto.
V torek in v sredo, 27. in 28. decembra, sta pred ormoško ekipo letnikov 2004/05 in 2006/07 nova turnirja, ki bosta potekala v Varaždinu. S turnirjema bodo mladi ormoški športniki končali leto 2016.
UK
petek • 23. decembra 2016
Orfejčkova parada 2016
Štajerski	13
www.trgovinejager.com

■-■■. p
J> 1
r 1AGER
' r (iUk
te -mM
ss* ^ffiiS

SVEŽI NAREZKI
NAREZEK SREDNJI SHfi^jiíjW	Za 8 oseb
Cca. 1700 g
t * .Jfii ^^^
14"
"f EUR
NAREZEK VELIKI
Za 12 oseb Cca. 2600 g
2599
^	EUR
Naročila sprejemamo na telefonsko številko:
051 288 918 ali 03 81 20 454
in e-mail: tajnistvo2@trgovinejager.com SVEŽE NAREZKE PRIPRAVIMO TUDI PO VAŠI ŽELJI
ZLATA RADGONSKA U»-	PENINA
^jjr ,,----Polsuha
0,75 L
a	S	
REDNA CENA 10?9		

SREBRNA RADGONSKA PENINA
Polsuha 0,75 L
• 1 1 • /
7(\\
PRAZNIČNI DELOVNI ČAS: Sobota, 24.12.2016 - do 17:00 Nedelja, 25.12.2016 - ZAPRTO Ponedeljek, 26.12.2016 - do 13:00 Sobota, 31.12.2016 - do 17:00 Nedelja, 1.1.2017 - ZAPRTO Ponedeljek, 2.1.2017 - do 13:00
v primeru praznika (sicer velja običajen delovni čas)
HIŠKE S ČOKOLADO
- After eight 73 g - Smarties 100 g - Kitkat 111 g
REDNA CENA 2 J9	
1	99 ■f IM
I+DARILO
Pršut narezek	j RH^g^
Jager 100 g	i Hj
radgonska pen i M Količina je omejena!	j 1
POTICA
Orehov ali makov nadev ■ | a 600 g
tekstil ia©er
fä MUSTANG
VELIKA IZBIRA TEKSTILA PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK
ŽENSKA BLUZA
mdstingT
Redna cena: 19,9S€
-33%
Popust
32,471
Velenje, Ruj, Melje MB, Tržišče Rog. Slatina, Podčetrtek, Šentjur, Šmaije pri Jelšah, Duplek, Radenci, Poljčane, Braslovče, Gorišnica, Tumišče, Odranci, Pragersko, Ljutomer, Vransko. Popust se obračuna na blagajni.
S.<D
ŽENSKA MAJICA S POTISKOM
» S.O&U01
Redna cena: 19,99€
-30%
Popust
Redna cena: 29,99€
-30%
Popust
BOŽIČKOV
-30% POPUST
HR BUNDE. PULOVERJE IN JOPE
Veljavnost: do 27.12.2016
tehnikanAGER VERJETNO NAJVEČJA IZBIRA PIROTEHNIKE
Velenje, Ruj, Melje MB, Tržišče Rog. Slatina, Podčetrtek, Radenci, Poljčane, Braslovče, Odranci, Ljutomer Popust se obračuna na blagajni.
Tw TOPLE ROKAVICE
Ženske ali moške
Več vrst
ŽENSKI PULI MARX
Melje MB, Poljčane, Ptuj, Velenje, Braslovče, Duplek, Gorišnica, Podčetrtek, Radenci, Šentjur, Tržišče Rog. Slatina, Šmarje pri Ješah, Tumišče, Odranci, Pragersko, Ljutomer, Vransko. Popust se obračuna na blagajni.
KLEOPATRA - NEM 127,3g
20 strelov, 23 sek., višina cca 30 m, kat. F2
NEPTUN - NEM 489g
30 strelov, 20 sek., višina cca 45 m, kat. F2
659- ,
EUR ■ n
NAPOLEON - NEM 630g
100 strelov, 45 sek., višina cca 35 m,
Čiv Čiv - NEM 224g
16 strelov, trajanje cca 33 sek., kat. F2
'.o n,..,,	" '
COLORADO - NEM 200g
50 strelov, cca 40 sek., višina cca 35 m, kat. F2
J^CTt P!m ruiTET i nun.,., «V '
Hager
2399
EUR
Petarda - NEM 450g
50 strelov, cca 40 sek., višina cca 40 m, kat. F2
----- .	FlWru.hr, rr,n>.
Zaba - NEM 468g
36 strelov, trajanje cca 50 sek., kat. F2
HERKULES - NEM 700g
50 strelov, cca 55 sek., višina cca 55 m, kat. F3
LWCI nio.r.M ____________-
ŠERIF - NEM 900g
100 strelov, cca 60 sek., višina cca 45 m, kat. F3
14 Štajerski
Orfejčkova parada 2016
torek • 23. decembra 2016
SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ
2250 PTUJ, Miklošičeva 12
MW~W
kmetijsko zadrugo
zadružno oskrba
t-ž
Želi vsem svojim članom in poslovnim partnerjem vesele božične praznike, srečno novo leto in uspešno sodelovanje v letu 2017
AHPA d.o.o., Ormoška cesta 23, Ptuj, www.ahpa.si SERVIS VOZIL, tel: 02 749 35 40 PRODAJA VOZIL, tel: 02 749 35 50
in še vedno, tradicija kakovostnih storitev na Ormoški cesti 23, Ptuj
•	registracija vozil, homologacije
•	cenitev škod vseh zavarovalnic
•	avtomatska in samopostrežna avtopralnica
Vljudno vabljeni!
STARŠE
Spoznati pravo pot, prave ljudi, storiti prave reči in v sebi in drugih
najti le dobre stvari vam v prihajajočih, praznikih želijo Občina Starše, Zupan Bojan Kirbis, občinski svet, občinska uprava in javno podjetje Gradnje Starše.
Ob izteku leta vabita Turistično družtvo Starše in Občina starše v vaško središče od 22. ure dalje na veselo Silvestrovanje z ansamblom Razpon....
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeliprvi!
Štajerski TEDNIK	www.tednik.si
torek • 23. decembra 2016
Orfejčkova parada 2016
Štajerski	15
Občankam in občanom občine Markovci
želimo prijetne božične praznike, leto 2017 pa naj bo napolnjeno s srečo, zdravjem in razumevanjem.
Obiskovalcem Orfejčkove parade želimo veliko glasbenih užitkov.
Župan Občine Markovci Milan Gabrovec, prof.
M Ptuj d.0.0., Rajšpova Ulica 16,2250 Ptuj
KOLEKTIV RESTAVRACIJE (¡ASTRO ŽELI VSEM GOSTOM NA 26. ORFEIČKOVI PARADI OBILO GLASBENIH UŽITKOV, VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2017
RESTAVRACIJA GASTRO - Ptuj, d.o.o. Rajšpova ulica 16, 2250 Ptuj, Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156
1G Štajerski
Orfejčkova parada 2016
torek • 23. decembra 2016
torek • 23. decembra 2016
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	17
1.	POLFINALE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Športna dvorana Osnovne šole Markovci v sredo, 28, decembra, ob 18,00
Za vstopnico v finale se bodo potegovali zmagovalci osnovnih šol:
Trnovska vas Markovci Videm Fram Starše
2.	Osnovne šole Slovenska Bistrica Juršinci Mladika Gorišnica Destrnik
Vidimo se v Markovcih, 28.12., ob 18.00. Vstop je prost!
^.Nova KBM
PRIPRAVLJENI NA JUTRI
Jai
'c
"O
RADIOPTUJ Štajerski
89,8»98,e«l0413
^ PILOT
Simply Write

TRAVEL
SMORE

SAZAS
Irl
cestno podjetje ptuj
co
3
o rt
SMORE 8MORE
18 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 23. decembra 2016
Zagreb • Doživite čarobnost Zagreba
Mesto, izbrano za naj evropsko božično destinacijo 2016
Zvok kraguljčkov, nepregledna množica ljudi, nešteto stojnic z raznoliko in pestro ponudbo, vonj po kuhanem vinu in milijoni lučk zagotavljajo čarobnost prazničnih dni v Zagrebu. Vse to so tudi letos prepoznali tako številni obiskovalci kot ocenjevalci, ki so Zagreb izbrali za najboljšo praznično destinacijo v Evropi.
Bližina naših krajev prestolnici Hrvaške, Zagrebu, marsikoga iz Slovenije te dni privabi na njihov posebni „advent". Tudi letos so naši južni sosedje odlično izkoristili svoj potencial in vsebino tudi nadgradili. Da je to vsekakor kraj, ki se ga splača obiskati, dokazuje decembrska pravljica v pravem pomenu besede. Zagreb se ni le postavil ob bok vsem velikim evropskih prestolnicam, s svojo idejo jih je celo premagal. Med 21 evropskimi mesti, kolikor jih je tekmovalo, je bila na portalu European Best
Destinations za naj božično destinacijo izbrana ravno hrvaška prestolnica.
Tudi zato, ker je to čarobnost lepo doživeti, se v času od 26. novembra do 8. januarja splača odpraviti na kak izlet. Posebno vzdušje očitno vsako leto začuti tudi vedno večje število obiskovalcev, ki ga zabeležijo v prazničnem času. Trgi in ulice, ki vabijo s čudovito okrasitvijo, glasbo in pestro ponudbo, vsakodnevno privabijo na tisoče turistov, ki pridejo tja namensko: doživet „advent".
Tako vsebina na samem sejmu kot okrasitev mesta sta fascinantna.
Zagreb se je že lani okitil z nazivom mesta z najboljšim božičnim sejmom v Evropi, letos pa je njihova ponudba še pestrejša in zanimivejša.
Tretje leto zapored je v mestu drsališče, ki je posebej zanimivo za najmlajše obiskovalce. Na Trgu Bana Jelačiča se vsak večer
predstavljajo glasbene, pevske in plesne skupine. Letos je bil izpeljan tudi Festival božičnih pesmi, ki je dogajanju dal posebno noto. Na Zagrebačkom velesajmu je ledena bajka, s katero si mesto zagotavlja dogajanje tudi izven samega centra. To so le nekatere izmed številnih lokacij, na katere
je postavljeno letošnje praznično dogajanje.
V vsakem primeru je to torej mesto, ki se ga splača obiskati! Ne nazadnje je to tudi mesto, ki je nam zelo blizu: razdalja med Ptujem in Zagrebom je manj kot 100 kilometrov.
Dženana Kmetec
I Sili
VUZEM d.o.o.
www.ismvuzem.si
Vizija podjetja ISM VUZEM:
•	nudenje najvišje kakovosti v zadovoljstvo naših kupcev in spoštovanje njihovih želja,
•	ohranjanje prepoznavnosti podjetja na vseh tržiščih v Evropi in ostalih državah
(Amerika, Mehika, Kitajska, Rusija, Brazilija ...),
•	zagotavljanje korektnosti (strokovnost, upoštevanje časovnih rokov, konkurenčnost...
SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2017
^TASFALTI^:
Ptuj
Še eno leto se bliža koncu. Uspešno ali manj uspešno, vse je za nami. Glejmo v prihodnost in naredimo naš svet lepši. Naj toplina in barve osvetlijo vašo pot, naj vas prevzame pozitivna energija in veselje.
Vesel božič in srečno novo leto!
GRADBIRO d.o.o.
Klepova nI. 12, Ptuj
Toi: 02 ■ 748 "H 03, lax: 0Î-74B 14 04
www. gradblro.si, Gradb(ro@sio(.nel
PROJEKTIRANJE
►Vodilna mapa
►	Načrti hiš, poslovnih objektov
►	Tipski projekti, legalizacije
►	Nadzor de J, koordinatorstvo
►	Varnostni načrti
Srečno 2017
Gradbene storilue Sn avtoprevozništvo
PRIPOROČAMO £E Z OBISKOM 1/KAI/A BAR-U CENTER M PAB-UOMRE.
ŽolgerJože s.pMajšperk 14a, 2322 Majšperk tel 02 795 02 50
Svojim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 2017!
GSM: 041/422162 040/475 422
GRADBENO PODJETJE d.o.o.
Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 KIDRIČEVO TeUfax: 059 157 600 www.avdi-gradnje.si
DIA REZANJE, VRTANJE BETONA IN ASFALTOV
INDUSTRIJSKI TLAKI
T.G. MEHANIZACIJA
SPL0SNA GRADBENA DELA
SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2017.
Foto: DK
petek • 23. decembra 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Tradicionalni izlet Štajerskega tednika in Radia Ptuj
V predbozicno Budimpešto
Štajerski tednik in Radio Ptuj nadaljujeta tradicijo druženja s svojimi bralci in poslušalci. Minulo soboto smo se namreč skupaj s potovalno agencijo Turista-gent s kar štirimi avtobusi popeljali na predbožični izlet v praznično Budimpešto in preživeli čudovit dan.
Okoli 350 kilometrov dolga pot z vmesnimi postanki je v odlični družbi 200 dobro razpoloženih in zgovornih gostov, željnih doživetij, minila, kot bi mignil. V dopoldanskem času
smo prispeli v pravljično Budimpešto. V gneči turistov, ki jih te dni ni manjkalo, smo se z vodiči Jožetom, Danico, Cvetko in Sreč-kom preko Elizabetinega mostu podali v Pešto. Ustavili smo se na
osrednji budimpeštanski tržnici, kjer so se številne stojnice kar šibile pod težo mesnih izdelkov in tradicionalnih jedi, spominč-kov, prtov, majhnih punčk v narodnih nošah, oblačil itd. Sledilo je pohajkovanje po znameniti ulici Vatci do osrednjega božičnega sejma na trgu Vorosmarty, kjer smo se okrepčali z lokalnimi specialitetami in kuhanim vinom. Na enem izmed najlepših božičnih sejmov smo si oči napasli na izvirnih spominkih in izdelkih domače obrti, ki so
jih prodajalci razkazovali v lično zgrajenih lesenih hišicah.
Po prostem času smo ob panoramski vožnji z avtobusom spoznavali ravninski del mesta na levem donavskem bregu. Popeljali smo se skozi mesto, mimo
muzeja lepih umetnosti, skozi mestni park, kjer stoji kopija sedmograškega gradu, znamenito kopališče Szechenyi, živalski vrt, cirkus in zabaviščni park do Trga junakov. Po krajšem postanku in skupinskem fotografiranju
smo pot nadaljevali skozi glavno mestno ulico, Andrassy Ut, kjer smo občudovali mogočne zgradbe, kot so Muzej terorja, opera, Trg Oktogon in veličastna bazilika sv. Štefana. Mesto iz pravljice nas je s svojo veličastnostjo
^^ vinjeta ^^ gal
^^ spletna str^ I kilometrov drugih cest
nihcentrov ^^ predorov ^^^ostajaliŠČ
Čkov na avtoceste
I zunajnivojskih križanj ' z železnico
i kilometrov avtocest ' inhitrihcest _
M mostov ^»telefonski številki
O mobilna aplikacija	profili na
družbenih
H lUT^
2017

varno vožnjo in srečen prihod na ciljvam želi
DARS
PROMETNO INFORMACIJSKI CENTER
{• 080 22 44)
TELEFONSKI ODZIVNIK INFO@TEL
www.promet.si
Alenka Klanjšek s.p.
v
Zupečja vas 5,2324 Lovrenc na Dr. Polju
GSM 031 355 898
Naše storitve: + polaganje in priklopi za kanalizacijo i priprava dvorišč za tlakovanje ^ izposoja vibro plošče, žage za rezanje tlakovcev in dvižne košare izposoja valjara 2,51
biološke čistilne naprave ^ vakumska kanalizacija ^ odvoz fekalij...
USPEŠNO NOVO LETO 2017
Vozimo.pametno
@DARS si
Namesto novoletnih poslovnih daril smo sredstva namenili otrokom iz projekta Botrstvo.
SREČNO, VESELO IN USPESNO 2017
navdušilo še v drugem delu, Bu-dimu, kjer so na grajskem hribu na naša radovedna očesa čakali Ribiška trdnjava s čudovitim razgledom na mesto, ki ga ni pokvarila niti megla, znamenita cerkev kralja Matjaža, kužno znamenje sv. Trojice in budimski grad, kjer je danes Narodna galerija. Za piko na i pa smo se odpravili še na Citadelo, od koder se nam je odprla čudovita nočna panorama na Pešto in mostove, objeta v soju luči.
V poznih popoldanskih urah smo se odpravili na pot proti domu. A prijetnega druženja še ni bilo konec, saj smo se ustavili še v tipični Čardi ob Blatnem jezeru, kjer sta nas čakali odlična večerja in živa ciganska glasba. Druženje smo popestrili še z nagradno igro. Zadovoljni, polni vtisov in doživetij, smo se domov vrnili v zgodnjih jutranjih urah.
Monika Levanič
Foto: ML
SPLETNA STRAN
FACEBOOK
TWITTER
YOUTUBE
20 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 16. decembra 2016
Kikboks m Croatia open
Lara, Tilen in Dejan med zmagovalci
Ekipa sedmih ptujskih kikboksarjev, članov Kluba borilnih veščin Ptuj, se je v soboto, 17. decembra, udeležila zadnjega letošnjega tekmovanja. Nastopali so na tradicionalnem mednarodnem turnirju »Croatia open« na Hrvaškem, ki je tokrat potekal v dvorani Sutinski vrelci v Zagrebu. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 650 tekmovalcev iz osmih držav. Ptujski tekmovalci so za konec letošnjega leta tekmovali odlično in dosegli fantastične rezultate.
Največji uspeh je dosegla Lara Vuzem Vajda z osvojitvijo dveh prvih mest, in sicer med starejšimi kadetinja-mi v kategorijah do 50 in do 55 kg. Odlična sta bila tudi Tilen Repina (1. mesto -mlajši kadeti do 47 kg) ter Dejan Duh (1. mesto - starejši kadeti do 63 kg). Patrik Šulek je prav tako nastopal odlično, vendar je v finalu pri vodstvu 8:5 moral predati dvoboj proti Hrvatu Dži-nu zaradi poškodbe. Tako je osvojil 2. mesto. Nino Bra-tušek (starejši kadeti do 69 kg) in Niko Ritlop (starejši
■■ ."¡¡i1 .....:;;■;;: ;;;;¡¡; ' ¡..iT T T,r...,
b .»i. m,,,,
¡3 Ç
.....»jiik- ■■».!>! ¡i"™ : isaff!::"""
J.

i»ii<rit* t Pf i lîiTiir Til ¿i,^-."'!1: ' düíili' !L«
■■ííTilíJH um.4i ji..». .*•• -*••*--' ' ' .....
......HUI liríll HI
^■"JiL'JI^'.' - f• ■ !■'"''> íííífíí SiQ; gjjs
yiü-^sm
Bips:;!: ; «
ifpí itj 'iití imt.riN
ü:
Ekipa KBV Ptuj je odlično nastopala na turnirju na Hrvaškem.
kadeti do 69 kg) sta osvojila 3. mesto. Dobro je nastopal tudi novinec v ekipi Ptuja Tim Heinisch, ki pa se kljub zmagi v predtekmovanju ni uspel prebiti med najboljše štiri.
Na koncu tekmovanja so bili proglašeni najboljši borci
v posameznih skupinah. Med starejšimi kadetinjami je bila najboljša Lara Vuzem Vaj-da, med starejšimi kadeti pa Dejan Duh.
Ptujsko ekipo je na tekmovanju vodil Timi Sitar, sodili pa so ptujski sodniki Edvard Štegar, Milan Breg, Mateja
Tenis • TK Terme Ptuj
Taja tokrat do konca
OP TK Radomlje -U-14
TK Radomlje je pretekli teden na igriščih TC Ljubljana
izvedel 2. odprto prvenstvo za igralke do 14. leta starosti.
V prestolnici so znova blestele igralke TK Terme Ptuj, ki so bile na turnirju prve tri nosilke: Taja Lončarič (1.), Nika Strašek (2.), Nina Pliberšek (3.), ob omenjenih je nastopila še Ana Tej a Tabor (vse so letnice 2003).
Ana Teja se je morala od turnirja posloviti v 2. krogu (v treh nizih je izgubila s Pla-ninškovo), preostale tri so praktično med sabo odločile o zmagovalki. Taja je tokrat v polfinalu ugnala Nino, v finalu pa še Niko ter se veselila nove turnirske zmage.
Rezultati:
polfinale: Lončarič (1.) - Pliberšek (3.) 6:2, 6:1; Strašek (2.) - Annika Planinšek (ŽTK MB, 8.) 6:2, 6:2;
Nika Strašek, Taja Lončarič in Nina Pliberšek (vse TK Terme Ptuj) Taja Gabrovec
Nejc Klasič
Namizni tenis • TOP turnir
Katja blizu stopničk
V nedeljo je v Logatcu potekal 1. TOP turnir za mladinke in mladince. Najboljši mladinci in mladinke (po 24 v vsaki konkurenci) v državi so bili razporejeni v tri kakovostne skupine, kjer so igrali sedem dvobojev po sistemu vsak z vsakim.
Pri dekletih je v 1. kakovostni skupini slavila Ana Tofant (Mengeš), pred Leo Paulin (Arrigoni) in Katarino Stražar (Mengeš). Katja Krajnc (Ptuj) je s štirimi zmagami in tremi
porazi zasedla zelo dobro 4. mesto.
V	2. skupini so nastopile Nika Belaj in Ina Unger (Cirkovce) ter Daniela To-manič Butkovska (Ptuj). Nika je zasedla 3- (skupno 11.), Daniela 6. (14.) in Ina 8. (16.) mesto.
V	2. skupini je med fanti nastopil Marsel Šegula (Ptuj), ki je tokrat zasedel 8. (skupno 16.) mesto. Edino zmago je dosegel proti zmagovalcu skupine, Taju Lavri-ču (Vesna) ...
JM
Športni napovednik
5. Ptujski božično-novoletni tek 2016
V ponedeljek, 26. 12., bo na Ptuju na sporedu tradicionalni 5. Ptujski božično-novoletni tek in pohod. Start rekreativne tekaške prireditve bo ob 14.30 na Mestnem trgu na Ptuju. Tekači bodo imeli na voljo 10 km dolgo progo, pohodniki pa 7,5 km (od Ptuja do Hajdoš).
Futsal • 1. SFL
11. krog (23. 12.): KMN Tomaž Šic bar - KMN Sevnica (ob 19.00 v Ljutomeru), Proen Maribor - Dobovec Pivovarna Kozel, FC Litija - FK Zavas Siliko, KMN Oplast Kobarid - Puntar, KMN Bronx Škofije - KMN Benedikt.
Šah • Tradicionalni turnir v Spuhlji
Šahovska sekcija Spuhlja vabi vse ljubitelje šahovske igre na tradicionalni šahovski turnir, ki se bo odvijal v ponedeljek, 26. 12. 2016, od 9.00 naprej v gostišču Pri Majdi v Spuhlji. Najboljše uvrščeni igralci bodo nagrajeni.
DB, JM
Šahovski kotiček
Foto: Franc Slodnjak
Erlač, Aleš Skledar in Matej Šibila. Na tekmovanju je bil v vlogi predsednika Kickboxing zveze Slovenije ter kot član predsedstva svetovne kikboks organizacije WAKO prisoten tudi Vladimir Sitar.
Franc Slodnjak
David Murko - dvakratni prvak društva
finale: Lončarič (1.) - Strašek (2.) 7:5, 6:1.
OP TK Celje 8-11
V Celju je potekal turnir za najmlajše starostne kategorije. Na njem je Taja Gabrovec (TK Terme Ptuj) osvojila 2. mesto v kategoriji midi tenis, pri dečkih je v isti konkurenci Nejc Klasič osvojil 3. do 4. mesto.
JM
Končana sta letna ciklusa tekmovanj za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2016 v hitropoteznem in pospešenem šahu. Na obeh vrstah šahovskih turnirjev (tempo igre pet oz. petnajst minut) je zaslužno postal prvak društva za letošnje leto mojstrski kandidat David Murko, ki je ob odlični igri na večini turnirjev pokazal tudi največjo disciplino, saj se je udeležil skoraj vseh turnirjev.
Na hitropoteznem turnirju v mesecu decembru je zmagal mednarodni mojster Danilo Polajžer, ki je zbral 5,5 točke pred Borisom Žlendrom s 3,5 točke in Jankom Bohakom, ki je dosegel 3 točke.
Zmagovalec decembrskega turnirja v pospešenem šahu je bil Darko Dominko, ki je v tradicionalnih sedmih krogih zbral 6,5 točke, Leon Selišek jih je osvojil 5, Anton Butolen 4,5, Milan Fijan, Ciril Kužner, Janko Bohak in Nejc Butolen so dosegli po 4 točke. Zaključnega turnirja v pospešenem šahu se je udeležilo kar 22 igralcev, ki so odigrali običajnih sedem kol po švicarskem sistemu.
Pred začetkom tekmovanja je predsednik društva Danilo Polajžer seznanil navzoče z uspehi društva na moštvenih tekmovanjih in velikih uspehih najmlajše generacije, ki je na regionalnem prvenstvu v svojih starostni kategorijah osvojila kar tri naslove regijskih prvakov in se uvrstila na
republiško prvenstvo (Amalija Skok D-15, Nika Kralj D-12 in Tadej Murko F-15). Vodstvo društva je za vse udeležence pripravilo skromno zakusko, na kateri so mladi šahisti s simpatičnim nastopom pokazali tudi svojo glasbeno in pevsko nadarjenost in s tem popestrili zaključek letošnje šahovske sezone.
Prvak ŠD Ptuj v hitropote-znem šahu za leto 2016 je postal mojstrski kandidat David Murko (120 točk/6 turnirjev), drugo mesto je zasedel mojstrski kandidat Andraž Šuta (96/6), tretje pa mednarodni mojster Danilo Polajžer (73/4). Na naslednja mesta so se uvrstili: Branko Orešek (66/8), Janko Bohak (59/7), Boris Žlender (54/7), Darko Domin-ko (53/6), Silvo Zajc (43/4) Leon Selišek (41/9), Martin Majcenovič (38/9), Milan Fijan (37/10), Ciril Kužner (35/9) ...
Mojstrski kandidat David Murko je osvojil naslov društvenega prvaka za leto 2016 tudi v pospešenem šahu, kjer je dosegel 129 točk (8 turnirjev), pred mojstrskim kandidatom Jankom Bohakom (92/11) in prvokategornikom Brankom Oreškom (82/8). Naslednja mesta so zasedli: Danilo Polajžer (82/5), Anton Butlen (69/9), Andraž Šuta (67/8), Darko Dominko (64/8), Boris Žlender (47/7), Ciril Kužner (44/11), Leon Selišek (42/11), Martin Maj-cenovič (42/10) ...
Janko Bohak
Foto: Črtomir Goznik
Katja Krajnc (NTK Ptuj)
David Murko (SD Ptuj)
petek • 23. decembra 2016
Rekreacija, šport mladih
Štajerski	21
Bowling • Podjetniška liga, zaključek 20. sezone
Na vrhu Šegula&Šegula
V sredo je z zaključnim turnirjem posameznikov padel zastor za jubilejno, 20. sezono podjetniške lige. Ta je minila v znamenju ekipe Dokl gostinstvo, ki je slavila drugič zapored. Da jim to ne bi uspelo še v tretje - veliki prehodni pokal bi prešel v njihovo last -, so tekmeci že v sredo začeli snovati načrte za zaustavitev njihovega pohoda. Prestopni rok bo tako izjemno pester, »na udaru« sta predvsem ekipi VGP Drava in Elektro Maribor ...
Zaključni turnir je s sabo znova prinesel nekaj lepih dosežkov v predtekmovanju in v nadaljevanju veliko zanimivih obračunov na izpadanje. Najboljša igra večera je uspela Sašu Vidoviču (Novo prodaja), ki je v drugi igri podrl 247 kegljev. Tudi v nadaljevanju mu je šlo zelo dobro: najprej je v najboljšem dvoboju večera izločil očeta in nato še presenetljivega polfinalista iz ekipe Radio-Tednik (avtorja tega
sestavka, ki je pred tem z izjemnim zaključkom v četrtfi-nalu ustavil Kelenca ... opravičilo za tri zaporedne strike mu je bilo izrečeno na sami prireditvi ...). Drugi finalist je postal Robert Šegula, ki se je skozi sito četrtfinala in polfi-nala prebil z dvema tesnima zmagama. A je nato v finalu suvereno izkoristil »prednost domačega terena« in osvojil lep pokal.
Zanimivo je bilo tudi pri dekletih, kjer je bila v pred-tekmovanju najboljša Martina Janžekovič. V izločilnih bojih pa se je vse obrnilo na glavo, z dvema dobrima predstavama je tekmovanje v svoj prid obrnila Danica Šegula. V finalu je proti Karolini Kekec dosegla najboljši ženski izid dneva, višjega tudi od obeh moških finalistov. Med zbranimi se je že oblikovala ideja, da bi +8 kegljev na igro odslej pripisali moškim .
Nova sezona se bo začela že v sredini januarja 2017.
Jože Mohorič
Bowling • Podjetniška liga
Talum pomagal Gostišču Iršič na stopničke
Zadnji krog letošnje jesenske podjetniške lige je podal odgovor na odprto vprašanje o tem, kdo vse bo stal na zmagovalnih stopničkah. Ekipa Dokl gostinstvo si je že pred časom zagotovila naslov, drugo mesto je zanesljivo ubranila ekipa Elektro Polanec, na tretje pa se je v zadnjem krogu s četrtega mesta zavihtela ekipa Gostišče Iršič. Ta je visoko ugnala DaMoSS, njihovi konkurenti iz ekipe VGP Drava pa so izgubili z ekipo Talum in ostali prekratki za dve točki ...
Dokl gostinstvo je tako ubranilo naslov iz spomladanske lige (takrat je bila druga ekipa gostišče Iršič, tretja pa ekipa SKEI Ptuj) in bo v spomladanski ligi znova ciljalo na naslov prvaka, s čimer bi prehodni pokal prešel v njihovo last. Igralci ekipe Dokl gostinstvo so najvišje tudi na lestvici najboljših posameznikov lige, tako po povprečju podrtih kegljev (1. Gregor Miložič, 2. Timi Kramar) kot po številu osvojenih MVP točk (1. Tadej Starčič, 2. Robert Kurež, 3. Bogdan
1. DOKL GOSTINSTVO	14	2938	96
2. ELEKTRO POLANEC	14	2703	79
3. GOSTIŠČE IRŠIČ	14	2599	70
4. VGP DRAVA	14	2658	68
5. SKEI PTUJ	14	2543	65
6. TAMES	14	2545	60
7. TALUM	14	2710	57
8. BOWLING CENTER PTUJ	14		56
9. RADIO-TEDNIK PTUJ	14	2733	54
10. ELEKTRO MARIBOR	14	2537	48
11. DAMOSS	14	1784	45
12. TISKARNA EKART	14	2341	41
13. SAUBERMACHER SLO.	14	2235	38
14. RESTAVRACIJA PAN	14	2419	34
15. NOVO PRODAJA	14	2238	29
Najboljši posamezniki 15. kroga: 1. Črtomir Go-znik (Radio-Tednik Ptuj) 809, 2. Aleksander Vido-vič (Elektro Maribor) 770, 3. Joži Mohorič (Radio-Te-dnik Ptuj) 765, 4. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 761, 5. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) in Jože Vaupo-tič (VGP Drava) oba 760, 7. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 735, 8. Igor Vidovič (Tames) 729, 9. Tadej Starčič (Dokl gostinstvo) 724, 10. Branko Kelenc (VGP Drava) 716 in Miran Haladeja (SKEI Ptuj) oba 716.
Rezultati:
predtekmovanje, moški (3 igre):
1.	Sašo Vidovič (Novo prodaja) 646
2.	Dejan Draškovič (Bowling center Ptuj) 609 606 605 562 553 553 539
Zelenik in Gregor Miložič, 5. Timi Kramar).
Ekipno so bili prvaki najboljši tudi v zadnjem krogu (2938), med posamezniki pa je slavil Črtomir Goznik, ki je edini presegel mejo 800 podrtih kegljev.
Rezultati 15. kroga: SKEI Ptuj - Novo prodaja 6:2, Gostišče Iršič - DaMoSS 7:1, Dokl gostinstvo - Saubermacher Slovenija 8:0, VGP Drava - Talum 3:5, Tames - Radio-Tednik Ptuj 3:5, Elektro Polanec - Restavracija PAN 7:1, Tiskarna Ekart - Elektro Maribor 1:7. Prosta je bila ekipa Bowling center Ptuj.
3.	Miran Haladeja (SKEI Ptuj)
4.	Joži Mohorič (Radio-Tednik)
5.	Branko Kelenc (VGP Drava)
6.	Robert Šegula (Tames)
7.	Gregor Miložič (Dokl gostinstvo)
8.	Aleks Vidovič (Elektro Maribor) Zaključni del, moški:
četrtfinale: S. Vidovič - A. Vidovič 236:223, Mohorič - Kelenc 188:182; Haladeja - Šegula 168:171, Miložič - Draškovič 195:207; polfinale: S. Vidovič - Mohorič 215:115, Šegula - Draškovič 170:167; finale: S. Vidovič - Šegula 133:167. Končni vrstni red:
1.	Robert Šegula
2.	Sašo Vidovič
3.	Dejan Draškovič
4.	Joži Mohorič
5.	Aleks Vidovič
6.	Gregor Miložič
7.	Branko Kelenc
8.	Miran Haladeja Ženske, predtekmovanje:
1.	Martina Janžekovič (Tiskarna Ekart) 464
2.	Karolina Kekec (Tiskarna Ekart) 457
3.	Simona Horvat (Novo prodaja) 435
4.	Danica Šegula (Tames)	424 Zaključni del:
polfinale: Janžekovič - Šegula 127:144, Ke-kec - Horvat 151:128; finale: Šegula - Kekec 178:138. Končni vrstni red:
1.	Danica Šegula
2.	Karolina Kekec
3.	Simona Horvat
4.	Martina Janžekovič
Foto: Črtomir Goznik
Priznanje za najboljše tri ekipe v jubilejni, 20. sezoni, so prejele ekipe Dokl gostinstvo (1. mesto), Elektro Polanec (2.) in Gostišče Iršič (3.).
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši posamezniki in posameznice zaključnega turnirja ter prejemniki priznanj za MVP celotne sezone.
Šolski šport • Nogomet, dekleta
" J }-Si
I»' i Srnami
m¡ i ■~nm .... g
Hm BI
i -l*m i
HPTM
i 4
Ekipa OS Markovci je pri dekletih postala medobčinski prvak v nogometu.
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) povprečje 188,3, 2. Timi Kramar (Dokl gostinstvo) 181,5, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 180,6, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 179,8, 5. Tadej Starčič (Dokl gostinstvo) 178,7, 6. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 177,9, 7. Zvonko Čerček (Talum) 177,7, 8. Mitja Kram-berger (Saubermacher Slovenija) 177,2, 9. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 177,2, 10. Marko Šamperl (DaMoSS) 176,7.
Najboljši posamezniki po osvojenih točkah (MVP): 1. Tadej Starčič 80,00 %, 2. Robert Kurež 77,78 %, 3. Gregor Miložič in Bogdan Zelenik - oba 77,27 %, 5. Timi Kramar (vsi Dokl gostinstvo) 76,56 % ...
JM
Ekipa OS Destrnik-Trnovska vas je osvojila 2. meto, ki zanesljivo vodi v naslednji krog.
Napredovale ekipe OS Markovci, OŠ Destrnik-Trnovska vas in OŠ Breg
Sredi novembra sta v Markovcih in Cirkulanah potekala predtekmovalna turnirja medobčinskega prvenstva v nogometu za dekleta letnika 2002 in mlajše. Skupno je nastopalo sedem ekip (OŠ Cir-kulane-Zavrč je imela dve ekipi), po dve najboljši iz vsake skupine sta se uvrstili na finalni turnir. Ta je decembra potekal v Markovcih, v zanimivih tekmah pa so na koncu prvi dve mesti osvojili ekipi OŠ Markovci in OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki sta se že zanesljivo uvrstili v naslednji krog. Tja je napredovala tudi tretjeuvršče-na ekipa OŠ Breg.
Rezultati, predtekmovanje:
A-skupina (ŠD Cirkulane): Cirkulane-Zavrč A - Breg 0:2, Cirkulane-Zavrč B -Ljudski vrt 1:2, Breg - Ljudski vrt 2:0, Cir-kulane-Zavrč A - Cirkulane-Zavrč B 8:1, Cirkulane-Zavrč B - Breg 0:4, Ljudski vrt
-	Cirkulane-Zavrč A 1:1;
B-skupina (ŠD Markovci): Markovci -Destrnik-Trnovska vas 1:0, Destrnik-Trno-vska vas - Juršinci 1:0, Juršinci - Markovci 0:1.
Finale (ŠD Markovci): Breg - Cirku-lane-Zavrč A 2:0, Destrnik-Trnovska vas
-	Markovci 0:3, Cirkulane-Zavrč A - Markovci 1:4, Breg - Destrnik-Trnovska vas 1:3, Destrnik-Trnovska vas - Cirkulane-Zavrč A 1:2, Markovci - Breg 2:0.
Vrstni red:
1.	OŠ Markovci
2.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
3.	OŠ Breg
4.	OŠ Cirkulane-Zavrč A
5.	OŠ Ljudski vrt
6.	OŠ Juršinci
7.	OŠ Cirkulane-Zavrč B
UR
22 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 16. decembra 2016
Futsal m 1. SFL
Šolski šport • Nogomet, fantje
V Prlekijo prihajajo Sevničani
Za igralci ekipe Tomaž ŠIC bar, ki nastopajo v 1. slovenski futsal ligi, je dvotedenski premor, ki so ga izkoristili za trening in pripravo na nocojšnjo (petek) tekmo 10. kroga. V prvi tekmi drugega dela prvenstva v Ljutomer prihaja Sevnica, ki so jo Prle-ki v uvodnem krogu novega prvenstva presenetljivo premagali s 7:2 (5:1). Sevničani so po porazu proti Tomažu ŠIC baru nanizali kar pet zaporednih zmag in so prvi del prvenstva končali na visokem 4. mestu (15 točk). Med drugim so se uvrstili tudi na zaključni turnir pokalnega tekmovanja.
Trener Tomaža Matej Gaj-ser je bil po prvi domači zmagi, ko je s 5:3 padel Puntar, videti zadovoljen, kljub
trem točkam pa bi si želel, da bi bila obiskanost na treningih številčnejša. »Tako bi lahko odpravili napake in se bolje pripravili na tekmece,« je dejal. Gajser skupaj s fanti po premoru verjame, da lahko Sevničane še drugič letos spravijo na kolena, vsaka točka v drugem delu prvenstva pa bo pomembna za obstanek v ligi. Tomaž ŠIC bar ima po prvem delu prvenstva na osmem mestu 8 točk, v boju za obstanek pa so po devetih odigranih krogih še Puntar (3 točke), Benedikt (7) in Zavas (8). Tekma med Tomažem ŠIC barom in Sevnico se bo v petek, 23. 12., v dvorani ŠIC v Ljutomeru začela ob 19. uri.
MŠ
M( ;
' t " %
Šah • DP srednješolcev
David Murko odlično zastopal ptujski šolski center
V organizaciji Šahovske zveze Slovenije in Zavoda za šport RS Planica ter v soor-ganizaciji Gimnazije Kranj, je prav v Kranju potekalo že 18. posamezno državno šahovsko prvenstvo za dijake in dijakinje srednjih šol. Med 41 udeleženci iz 19 slovenskih srednjih šol je zelo uspešno nastopil dijak Šolskega centra Ptuj - PE elektro in računalniške šole David Murko, ki je ob koncu osvojil 8. mesto.
Sicer je večina udeležencev omenjenega državnega prvenstva članov različnih najboljših slovenskih šahovskih klubov in društev, ki nastopajo tudi v najvišji slovenski članski ligi. Med njimi je bil že omenjeni David Murko, član prve ekipe ŠD Ptuj, ki pa je tokrat branil barve svoje šole, kjer je tudi izredno uspešen dijak. Družbo mu je delal še en član ptujskega prvega moštva Andraž Šuta, ki je zastopal II. Gimnazijo Maribor. David, ki je bil po začetnem izhodišču enajsti, je igral izredno borbeno, saj je kar šestkrat zmagal, trikrat je moral priznati poraz. Ob tem je prehi-
1. OS Kidričevo, 2. OS Breg, 3. OŠ Videm-Leskovec
Najmnožičnejše šolsko športno ekipno tekmovanje je bilo tudi letos izpeljano v konkurenci fantov letnikov 2002 in mlajših, ki so se merili v nogometu. V predtekmova-nju je bilo 17 ekip razdeljenih v pet skupin, v polfinale se je uvrstilo osem najboljših. Na dveh polfinalnih turnirjih so te med sabo odločale o štirih udeležencih zaključnega turnirja, kije potekalo 8.12. v Kidričevem.
Veliko tekem je bilo pošteno razburljivih, na finalnem turnirju tako npr. nobena ekipa ni zmagala (izgubila) z razliko višjo od dveh zadetkov. Mladi so ob tem prikazali visok nivo igre, končnega naslova medobčinskih prvakov pa so se veselili učenci OŠ Kidričevo. Na območno tekmovanje sta se uvrstili tudi drugo- in tretjeuvrščeni ekipi OŠ Breg in OŠ Videm-Leskovec.
Rezultati, predtekmovanje:
A-skupina (ŠD Juršinci): Juršinci - Grajena 1:2, Kidričevo - Olge Meglič 5:1, Grajena - Olge Meglič 0:1, Juršinci - Kidričevo 0:2, Kidričevo - Grajena 3:1, Olge Meglič - Juršinci 1:5;
B-skupina (ŠD Cirkulane): Cirkulane-Za-vrč - Hajdina 1:3, Cirkovce - Majšperk 2:3, Hajdina - Majšperk 6:2, Cirkulane-Zavrč -Cirkovce 4:3, Cirkovce - Hajdina 1:2, Majšperk - Cirkulane-Zavrč 1:3;
C-skupina (ŠD Markovci): Markovci - Dornava 0:2, Dornava - Videm-Leskovec 0:4,
Prestižni naslov medobčinskega prvaka v nogometu je osvojila ekipa OŠ Kidričevo.
Videm-Leskovec - Markovci 2:2;
D-skupina (ŠD Podlehnik): Podlehnik -Destrnik-Trnovska vas 2:4, Destrnik-Trno-vska vas - Breg 0:2, Breg - Podlehnik 7:1;
E-skupina (ŠD Ljudski vrt): Ljudski vrt -Mladika 3:4, Mladika - Gorišnica 3:2, Gori-šnica - Ljudski vrt 2:1.
Polfinale:
A-skupina (ŠD Kidričevo): Kidričevo -Destrnik-Trnovska vas 4:0, Cirkulane-Zavrč
Drugo mesto je osvojila ekipa OS Breg.
- Videm-Leskovec 0:3, Destrnik-Trnovska vas - Videm-Leskovec 0:5, Kidričevo - Cir-kulane-Zavrč 2:0, Cirkulane-Zavrč - Destr-nik-Trnovska vas 1:1, Videm-Leskovec - Kidričevo 1:2;
B-skupina (ŠD Juršinci): Juršinci - Mladika 3:0, Hajdina - Breg 0:4, Mladika - Breg 1:6, Juršinci - Hajdina 2:1, Hajdina - Mladika 6:2, Breg - Juršinci 1:0.
Finale (ŠD Kidričevo):
Kidričevo - Videm-Leskovec 1:0, Juršinci - Breg 0:1, Videm-Leskovec - Breg 2:3, Kidričevo - Juršinci 2:0, Juršinci - Videm-Leskovec 1:2, Breg - Kidričevo 0:2.
Vrstni red:
1.	OŠ Kidričevo
2.	OŠ Breg
3.	OŠ Videm-Leskovec
4.	OŠ Juršinci
5.	OŠ Hajdina
6.	OŠ Cirkulane-Zavrč
7.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
8.	OŠ Mladika
9.	OŠ Gorišnica
10.	OŠ Grajena
11.	OŠ Dornava
12.	OŠ Majšperk
13.	OŠ Olge Meglič
14.	OŠ Markovci
15.	OŠ Ljudski vrt
16.	OŠ Cirkovce
17.	OŠ Podlehnik
UR
tel tudi tretjega po začetnem ratingu Jerneja Skuhala, pa tudi »klubskega« prijatelja Andraža, ki tokrat ni potrdil pričakovanj in je s tremi zmagami, tremi remiji in tremi porazi osvojil 22. mesto. Med dijakinjami je zmagala tretja nosilka Monika Rozman iz Gimnazije Kranj in tako presenetila pvo favoritinjo, bivšo mladinsko svetovno prvakinjo do 16 let Lauro Unuk iz Gimnazije Bežigrad, ki je v zadnjem kolu doživela poraz proti 7. nosilki Ani Urbanč.
Vrstni red dijaki (41 udeležencev): 1. Jurij Za-mar Kodelja, Gimnazija Nova Gorica 7 točk, 2. Boris Marko-ja, Gimnazija Ljutomer 7, 3. Maj Zirkelbach, Srednja pokl. in tehn. šola M. Sobota 6,5 .... 8. David Murko, Šolski center Ptuj PE - elektro in računalniška šola 6 ... 22. Andraž Šuta, II. Gimnazija Maribor 4,5 itd
Vrstni red dijakinje (8 udeleženk): 1. Monika Rozman, Gimnazija Kranj, 6 točk, 2. Laura Unuk, Gimnazija Bežigrad, 4,5 točke, 3. Ivana Hreščak, Šolski center Postojna, 4,5 točke itd.
Silva Razlag
Judo m Pokal Nika Vrabla
Mladi
Gorišničani šestkrat na najvišji stopnički
V organizaciji JK Maribor Branik je bil izveden judo turnir Pokal Nika Vrabla za najmlajše kategorije.
Judo klub Gorišnica je tokrat pod vodstvom trenerja Franca Naska nastopal s številčno zasedbo in zabeležil lepe rezultate. Mladi Gorišničani so se med drugim veselili kar šestih zmag v posameznih kategorijah.
Rezultati tekmovalcev JK Gorišnica:
U-8:
do 30 kg: 1. David Kelc do 24 kg: 2. Ana Čurin do 27 kg: 3. Ambrož Janže-kovič U-10:
do 44.kg: 1. Maša Petek do 42.kg: 3. Oskar Vrabič do 46.kg: 3. Jan Žuran do 38.kg: 3. Blaž Bezjak
Mlada ekipa JK Gorišnica s trenerjem Francem Naskom
do 38.kg: 5. Anej Emeršič U-12:
do 30.kg: 1. Lara Bezjak do 44.kg: 1. Katarina Bezjak do 27.kg: 2. Nika Murk do 46.kg: 1. Jan Žuran + 55 kg: 1. Domen Bezjak
UR
Štajerski 1	PEDN	IK
www.tednik.si		
Îïstajerskitednik	^^Stajerskitednik	
petek • 23. decembra 2016
Ljudje in
dogodki
Štajerski	23
Majšperk • Prvi dobrodelni bazar
Druženje v duhu dobrodelnosti
Po cimetu in klinčkih je dišalo, veseli vrvež pa je dopolnjevala še pesem na prvem božičnem bazarju, ki sta ga na Bregu pri Majšperku organizirala tamkajšnjo športno društvo in Občina Majšperk.
»Dogodkov v veselem decembru je že veliko, a ta dobrodelni bazar je samo še dodatno obogatil dogajanje v decembru. Želimo, da se ta dogodek obdrži, saj je priložnost za društva in posameznike, da predstavijo svoje izdelke,« je povedala županja Darinka Fakin.
Ob tem pa je bazar tudi priložnost za druženje v duhu dobrodelnosti, je poudaril organizator bazarja Beno Kamenšek iz Špor-
tnega društva Breg. Sredstva za svoje dejavnosti so med drugim zbirali mladi majšperški gasilci, ki že vrsto let dokazujejo, da po gasilskih spretnostih in znanju sodijo v slovenski vrh. Miha in Leon iz PGD Majšperk sta o izdelkih na stojnici, ki so jih izdelali mladi gasilci, povedala: »Imamo snežake, izdelane iz nogavic in riža, okraske za smrečico.« Tudi člani PGD Majšperk Breg so bili ustvarjalni. »Na dvojnih va-
Foto: Mojca Vtič
j ah smo izdelovali okraske, voščilnice, pekli smo tudi pecivo, ki je zelo dobro, še posebej, ker smo ga sami pekli,« je povedala mlada gasilska Nika, ki pravi, da se v gasilskih vrstah zelo zabava, ob tem pa se veliko novega tudi nauči.
Ne samo gasilci, predstavili so se še Mojca Zajšek z nakitom, Ustvarjalne klepetalnice ter čebelarstvo Kolar.
MV
Slovenska Bistrica • V enoti Doma dr. Jožeta Potrča za starejše obeležili tretjo obletnico delovanja
Odločitev o izgradnji doma za starejše je bila pravilna
Leto 2013 je bilo za Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane prelomno. Začeli so z izvajanjem pomoči na domu, odprli pa so tudi vrata nove enote v Slovenski Bistrici. A prelomno je tudi letošnje leto, saj so začeli prejemati priznanja za svoje delo.
»Prejeli smo certifikat kakovosti po modelu E-Qalin, uvrstili smo se med osmerico najtoplejših domov v Sloveniji, prav tako je bilo ugotovljeno, da izvajamo inovativ-ne oblike varstva in pomoči starejšim,« je izpostavila direktorica doma Iva Soršak. Niso pa prejemali le priznanj, letos so zgradili tudi prizidek k domu in v njem uredili dnevni prostor za stanovalce z demenco. Pogoj za kakovostno bivanje so tudi dobri odnosi, ki temeljijo na sodelovanju. Soršakova se je zahvalila sodelavcem, občini, prostovoljcem, stanovalcem: »Saj veste, nihče ne more doseči vsega
sam, mnogo in še več pa lahko dosežemo skupaj.«
Temeljni kamen našli zadnji trenutek
Tretje obletnice začetka delovanja slovenjebistriške enote se je udeležil tudi župan Ivan Žagar. »Kar nekaj časa smo iskali temeljni kamen in ga zadnji trenutek tudi našli,« se je najprej pošalil župan, a nato pojasnil: »Slovenjebistri-ški dom starejših je eden izmed redkih v Sloveniji, ki ga je zgradi-
la občina. Zgradila ga je iz kvote evropskih sredstev, ki ji je pripadla. Danes občina tega ne bi mogla storiti, saj teh sredstev ni več na voljo. Da pa je bila odločitev o izgradnji pravilna, pričate vi in polna zasedenost doma.«
Kulturni program ob tretji obletnici začetka delovanja slove-njebistriške enote so oblikovali Oktet Planika, zaposleni v Domu dr. Jožeta Potrča in stanovalci ter Zala Frangež. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi priznanja zaposlenim, stanovalcem in prostovoljcem.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Stanovalci in zaposleni v slovenjebistriški enoti Doma za starejše dr. Jožeta Potrča Poljčane so decembra obeležili tretjo obletnico začetka delovanja.
Ormož • Osnovna šola v projektu Erasmus
Na Poljskem
Na OŠ Ormož smo bili letos uspešni na razpisu CMEPIUS-a za evropski projekt Erasmus+. V projektu Home alone sodelujemo s partnerskimi šolami iz Poljske, Litve, Latvije, Španije, Grčije in Romunije. Projekt v celoti financira EU.
Nina Bokša, Matic Petek, Blaž Jurkovič, Tina Voljč, Lea Husel, Zala Cunk, Nika Horvat Sušanj in Larisa Šek smo se v spremstvu učiteljic Janje Rudolf in Stanke Hebar v začetku decembra udeležili mednarodne izmenjave v mestu Poznan na Poljskem.
Poznan je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem, ki leži ob reki Varti. Mesto, ki se razprostira na 261,3 km2, ima skupaj s predmestji dober milijon prebivalcev.
Namen našega projekta je mladim pokazati načine preživetja prostega časa brez IKT oz. IKT uporabiti koristno in ne biti sam doma z računalnikom in telefonom v roki. Teden je bil napol-
njen s projektnimi aktivnostmi, v katerih smo spoznali učence in države, iz katerih prihajajo. Sodelovali smo v športnih aktivnostih, kot so plavanje, odbojka in nogomet, prisostvovali smo na učnih urah, kjer smo spoznavali tradicije drugih držav, učili smo se poljščino, oblikovali smo uradni logotip projekta in izdelovali božične okraske. V sredo smo se odpravili na izlet v 131 kilometrov oddaljeni Torun, mesto pod UNESCO-vo zaščito in rojstni kraj Nikolaja Kopernika. Tam smo si ogledali Kopernikovo rojstno hišo, mestno jedro in muzej slavnih ingverjevih piškotov, kjer smo se preizkusili v izdelavi piškotov in spoznali način in zgo-
dovino peke slavnih ingverjevih piškotov v Torunu.
V prostem času, ki ga zaradi obilice načrtovanih aktivnosti ni bilo veliko, smo se podrobneje seznanili z mestom, ki so nam razka-zali naši gostitelji, učenci smo bivali pri učencih. Pokazali so nam največje znamenitosti, zabavne aktivnosti in nas seznanili z ritmom življenja v Poznanu. Pri tem smo ugotovili, da se mesto precej razlikuje od našega malega Ormoža. Teden, ki smo ga preživeli v Poznanu, nam je prinesel nova znanja, nove dogodivščine, nove spomine, nove prijatelje in nove izkušnje, ki so več kot dobrodošle v življenju, ki je pred nami.
Larisa Šek, OŠ Ormož
Slovenska Bistrica • Predpraznično dogajanje
Pragercani že šestič postavili edinstvene jaslice na vodi
Turistično društvo Breza Pragersko Gaj je postavilo prve jaslice na vodi v Sloveniji. Letos bodo že šestič popestrili božične praznike s to zanimivo idejo in privabili k ogledu mnogo ljudi od blizu in daleč.
Zanimivost se jim je porodila na božično-novoletnem izletu v tujini, kjer so videli jaslice na vodi na enem od tamkajšnjih ribnikov. Nad njimi so se tako navdušili, da so jih želeli imeti. Milan Lah se je izdelave jaslic lotil iz vodoodpor-ne plošče in je za delo potreboval kar mesec dni, žena Zorica mu je bila v pomoč in tudi nekateri člani društva, Mirko, Jože in Franc.
Gre pa za približno deset metrov dolge plavajoče jaslice na vodni gladini, z dvema smrečicama in zvezdo z več kot 500 barvnimi lučkami. Jaslice, ki so na prager-skem ribniku ob cesti Slovenska Bistrica-Ptuj, so osvetljene vsak dan od 17. ure, kar še poveča njihovo lepoto in čarobnost.
Jaslice so postavili minulo soboto in ogledalo si jih je veliko
radovednež. Člani TD Breza, ki mu predseduje Milena Furek, so poskrbeli za kuhano vino, domače čaje in tudi za dobre sendviče, gasilci pa so iz čolna bedeli, da se ne bi pripetila kakšna nepričakovana zagata.
Jaslice bodo poglede turistov in domačinov privabljale vse do svečnice.
Brigita Ptičar
Foto: Brigita Ptičar
Foto: LS
24 Štajerski
Naše prireditve
petek • 23. decembra 2016
Rače • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 3. sezona
Najmnozicnejsi nastop doslej
V tretji sezoni so na oder projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo prvič stopili tudi mladi pevci iz Osnovne šole Rače. Za to gre zasluga Občini Rače-Fram, ki je skupaj s šolo prepoznala njegovo sporočilnost.
Na predizboru je nastopilo 40 mladih pevcev.
Osnovna šola Rače je po besedah ravnatelja Rolanda Lašiča majhna podeželska šola s 328 učenci in enim oddelkom vrtca s 24 otroki. Na šoli se zelo trudijo, delajo dobro, vključeni so v številne projekte. Letos so se njihovi učenci udeležili tudi svetovnega festivala gledaliških skupin v Kanadi. Zelo so ponosni, da so kulturna šola, ki je tudi prejemnica dveh posebnih priznanj. „Ko smo slišali za projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in
se veselijo, smo se z veseljem priključili. Ohranjanje kulture domačega jezika je v bistvu tisto, kar mi gojimo v šoli," je še povedal ravnatelj.
Letošnji projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo zmagovalcema prinesel lepo nagrado, lastno skladbo in videospot. Na vsakem predizboru se izbereta po dva zmagovalca, vsi preostali so drugi, je povedal voditelj predizbora Dalibor Bedenik, ki je prinesel tudi pozdrave
družbe Radio-Tednik Ptuj, organizatorja prireditve. Skupaj s še dvema predstavnikoma družbe Tonetom Topolovcem in Borutom Horvatom je tudi odločil o dveh polfinalistih, najboljših pevcih račkega pevskega odra. V mlajši kategoriji je največ točk zbral Matija Leva, učenec 5. razreda, v starejši pa Ana Vogrin, učenka 9. razreda. V mlajši kategoriji so še nastopili: Lara Rošer in Lina Pepe-vnik, Anej Godec in Alen Bez-jak, Lina Pepevnik, Ajda Pivec,
Zala Korez in Urška Repolusk, Lina Pepevnik, Kaja Pleteršek, skupina Punce pod zvezdami (Nika Pavman, Trina Lipavec, Nika Gselman, Maša Doberšek, Anja Kmetec, Tina Trčko, Klara Kancler, Liana Renčelj in David Reljič), Laura Vindiš, Žiga Florjančič, Izza Marčič, Ana Lampreht, Katja Jelsek in Ni-kita Chanel Kolar, Zoja Strmšek in Eva Simonič, Laura Prelog, Lara Alavančič in Taja Jakopin, Manca Škerlak in Lana Voglar, Anja Petek ter Nina Robič in
f
Sponzorji prireditve	
i PILOT Simply Write	
BAGS SMORE	SMORE FRi ion
	
1 ^Nova KBM |	i^SAZAS
"il GP PROJECT ING	
Lucija Rečnik, v starejši pa Adna in Aldina Pašic ter Nino Jernejšek.
V športni dvorani Osnovne šole Rače so 21. decembra nastopili tudi najmlajši iz Vrtca Rače. Zahvalili so se tudi slikarki Kseniji Ferenc, ki je šoli podarila dve sliki. Uspelo jim je najti podjetje, ki jim bo v zameno za sliki podarilo računalniško opremo. Šolski sklad pa je razpisal natečaj za izdelavo logotipa sklada za njegovo večjo prepoznavnost. Najboljša je bila rešitev Anje Kmetec, ki obiskuje 3. b-razred Osnovne šole Rače.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Matija Leva, zmagovalec v mlajši kategoriji: „Pred nastopom sem bil malo neučakan in tudi prestrašen, med nastopom je bilo že malo bolje. Pojem že od petega leta dalje. Veliko sem vadil. V polfinalu pričakujem uspešen nastop za preboj v finale."
Foto: Črtomir Goznik
Ana Vogrin, zmagovalka v starejši kategoriji: „Zmage danes nisem pričakovala. Zelo sem vesela. Pripravljala sem se kar dolgo, kot je za takšno tekmovanje tudi primerno. Pojem že dolgo, tudi na vseh šolskih prireditvah. Igram klavir. Na polfinalu si želim spoznati še več tistih, ki obožujejo glasbo tako kot jaz."
Slovenska Bistrica • Impolovo srečanje jubilantov in inovatorjev
Slaček: Možnosti za razvoj še nikoli niso bile tako brezmejne
Več kot 130 jubilantov in inovatorjev skupine Impol se je konec novembra zbralo v bistriškem gradu, kjer se je skupina Impol sodelavcem zahvalila za zvestobo in inovativne predloge.
»S to prireditvijo slavimo temeljne vrednote skupine Impol - inovativnost, marljivost, prilagodljivost, odličnost in lojalnost,« je v nagovoru zbranim
dejal glavni izvršni direktor skupine Edvard Slaček. Letos je v skupini Impol v Slovenski Bistrici skupaj 134 dobitnikov zahval in priznanj. In sicer 44 so-
delavcev je letos zabeležilo 10 let dela v Impolu, 16 zaposlenih 20 let, kar 51 jih je v Impolu zaposlenih že 30 let, sedem zaposlenih pa je letos obeležilo 40
let dela v osrednjem slovenjebi-striškem delodajalcu. Ob tem so bila podeljena tudi priznanja 16
inovatorjem leta.
Slaček je spregovoril tudi o letu, ki se počasi poslavlja. Izpostavil je pripojitev hrvaškega livarniškega podjetja TLM, s katerim so povečali kapacitete va-ljarništva. »S povečevanjem skupine Impol se spreminja tudi upravljanje. Letos smo celotni proizvodni sistem skupine razdelili na tri divizije: livarništvo, valjarništvo in stiskalništvo. Slednje nam bo omogočilo enovito obvladovanje trga, proizvodnje in pospešilo razvoj ter prispevalo k učinkovitemu prenosu dobrih praks,« je povedal. Dodal je, da razvoj izdelkov, zlitin in naprednih tehnologij ostaja prioriteta in tudi pomembna konkurenčna prednost skupine.
Do leta 2025 Impol z milijardo evrov prometa?
Slaček je še prepričan, da priložnosti za razvoj, dokazovanje in rast v skupini Impol še nikoli niso bile tako brezmejne, kot so danes. »Na področju stiskal-ništva odpiramo nove projekte v smeri nadgradnje dodelave oziroma finalizacije izdelkov. Na področju valjarništva povečujemo kapacitete, širimo asortiman izdelkov in osvajamo nove trge. Prav tako se z litjem palic odpirajo novi projekti v livarništvu,« je utemeljil svoje prepričanje. Dodal je, da je strategija skupine Impol do leta 2025 zapisana in da je cilj jasen: doseči milijardo evrov prometa, za kar bi po ocenah
morali povečati proizvodnjo skupine Impol na 400.000 ton izdelkov letno. »Pot do tega cilja si bomo klesali sami in uspeli bomo le tako, da bomo zagnani, da bomo prepoznali in spodbujali najinovativnejše in najproduktivnejše ideje, da bomo znali med sabo uspešno sodelovati ter da bomo spoštovali delo in dosežke naših zaposlenih,« je sklenil glavni izvršni direktor.
Bistriški predelovalec aluminija letos načrtuje prodajo skoraj 220.000 ton blaga, s čimer bi ob trenutnih cenah na trgu ustvarili 606 milijonov evrov čistih prihodkov. Ob koncu leta načrtujejo za več kot 30 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, je septembra poročala STA.
Mojca Vtič
Foto: Nino Verdnik
Inovatorji v družbi Impol PCP Matjaž Blažič, Dejan Fajs, Marjan Mesarič, Živko Vrentuša, Dušan Rakuša in Tadej Brence (Impol PCP), Janez Motaln (Impol FT), Janez Košir, Janez Grm, Dejan Tič, Damijan Novak, Martin Majal (Impol LLT), Irma Ferčec, Tomaž Gracej, Borislav Hostej (Impol R in R), Boštjan Turin (Rondal) ter jubilanti.
petek • 23. decembra 2016
Naše prireditve
Štajerski	25
Cirkovce • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Sponzorji prireditve
Foto: Črtomir Goznik
Anja Klanjšek, OŠ Kidričevo, zmagovalka v starejši kategoriji: "Pesem sem si izbrala sama, pomagala mi je Nika Zorjan. Pojem že zelo dolgo. Pričakujem, da bom v polfinalu zelo dobra."
Pevski upi OŠ Kidričevo
mm	
¿s^** M	
	
	
	
	1 j
Foto: Črtomir Goznik
Nika Belaj, OŠ Cirkovce, zmagovalka v starejši kategoriji: „Zelo sem vesela, da sem se uvrstila v polfinale. Obožujem petje, treniram tudi namizni tenis. Tako pri petju kot pri tenisu imam velike cilje."
Ptuj • Darila za 1057 otrok
Otroke obiskal dedek Mraz
Vsako leto ptujska občina v sodelovanju z Vrtcem Ptuj pripravi obdarovanje predšolskih otrok. Težko pričakovana darila prinese dedek Mraz, čigar prihod so tudi letos spremljale simpatične predstave, ki so jih pripravili zaposleni v ptujskem Vrtcu.
1057 predšolskih otrok se je tudi letos razveselilo daril, ki jim jih je prinesel dedek Mraz. Vrednost letošnjega darila, ki ga je prejel posamezni otrok, je dobrih 11 evrov, sredstva za nakup pa prispevajo ptujska občina in njene četrtne skupnosti. Podelitev daril so spremljale tudi predstave v izvedbi vzgojiteljic in pomočnic Vrtca Ptuj. Kot vsako leto je bil tudi tokrat program pripravljen in izveden v sodelovanju z ravnateljico Boženo Bratuž, pri izvedbi projekta Veseli december pa ji je letos pomagala tudi pomočnica Barbara Gačnik.
V času od 12. do 15. decembra je bilo skupaj izpeljanih 21 predstav in prihodov dedka Mraza, prav vsaka enota Vrtca Ptuj pa je pripravila po eno predstavo. Zaradi velikega števila vabljenih otrok so bile kot zmeraj predstave razdeljene po četrtnih skupnostih, v katerih otroci prebivajo, v štirih dneh je bil program razdeljen v kar 21 terminov. (DK)
Udeleženci predizbora iz OS Cirkovce.
G PILOT
Simply Write
Pevci stopajo na oder vse bolj pripravljeni
V športni dvorani v Cirkovcah je 20. decembra potekal predizbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v tretji sezoni. Na tekmovalni oder so stopili pevski talenti Osnovne šole Kidričevo in Osnovne šole Cirkovce, skupaj jih je bilo 22. Občina Kidričevo je projekt podprla že drugo leto.
Decembrski večeri projekta so zaradi bližnjih praznikov še bolj obiskani in navdušujoči. Iz leta v leto so pevski nastopi kakovostnejši. Pozna se, da se mladi pevci nanje pripravljajo z vso resnostjo, svoj odnos do odrskega nastopa oz. do javnosti pa kažejo tudi s svojo urejeno zunanjostjo. V imenu družbe Ra-dio-Tednik Ptuj je mlade pevske talente in zbrane v dvorani pozdravil direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. Zaželel jim je uspešen nastop, vsem skupaj pa še en lep večer slovenske pesmi in glasbe.
V mlajši kategoriji so iz OŠ Kidričevo nastopili: Tia Jančič, Staša Mrčinko, Eva Zajc, Veronika Vera Muršec in Laura Pre-dikaka, v starejši pa: Tia Premu-žič in Sara Jeza, Sanja Krajnc, Anja Klanjšek, Nela Nahberger ter Tina Aubelj in Uroš Ovčar. Iz OŠ Cirkovce so v mlajši kategoriji peli: Maja Belaj, Tina Kolednik in Lea Gorjup; Lara Belaj, Gloria Petje, Lana Pire, Doroteja Žnidar, Tosja Pišek, Nuša Korez in Nika Belaj pa v starejši. Po odločitvi komisije v sestavi Tone Topolovec, Borut Horvat in Dalibor Bedenik, ki je tudi vodil prireditev, bodo na polfinalnem odru peli: Eva Zajc, učenka 5. razreda iz OŠ Kidričevo v mlajši kategoriji, in Anja Klanjšek, učenka 7. razreda iz OŠ Kidričevo v starejši kategoriji, ter Lea Gorjup, učenka 5. razreda OŠ Cirkovce v mlajši kategoriji, in Nika Belaj, učenka 9. razreda OŠ Cirkovce v starejši kategoriji.
Sponzor večera je bil Talum Kidričevo.
MG
BAGS ca
SMORE SMORE
« FRI ion
i) SAZ AS
"*IlGP PROJECT-
ING
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Eva Zajc, OŠ Kidričevo, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Pojem že pet let. Nisem pričakovala, da bom zmagala. Zelo me je bilo strah. V polfinalu pričakujem dobre rezultate tudi za preostale."
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Lea Gorjup, OŠ Cirkovce, zmagovalka v mlajši kategoriji: "Pesem sem si izbrala sama, pomagal pa mi je moj učitelj Marjan Krajnc. Pričakujem, da se bomo v polfinalu vsi dobro odrezali. Obiskujem solo petje, v pevskem zboru pa pojem od prvega razreda. Nekoč si želim postati pevka."
Foto: DK
26 Štajerski
Nasveti
petek • 23. decembra 2016
Tačke in repki	.
Male živali kot darilo, presenečenje - raje ne
V prednovoletnem času obdarovanj si mnogo otrok močno želi psa ali muco. Tudi ljudje smo v tem času usmerjeni k iskanju daril in obdarovanju in hitro lahko podležemo prošnjam in moledovanju otroka, da bi imel kužka. Vedeti je treba, da marsikateri kužek ali mucek, ki je prišel pred novim letom v hišo kot darilo, konča v zavetišču za živali ali pa ga čaka še hujša usoda.
Foto: osebni arhiv
ko lažja, saj te ne potrebujejo toliko ukvarjanja z njimi kakor psi. Doma jim tudi nastavimo mačje stranišče in ne potrebujejo sprehodov. Pogosto pa jim samo odpremo vrata, da gredo na potep in se sami vrnejo.
Torej, novo leto prihaja, obda-rujmo se na tisoč možnih načinov, živali pa naj bodo darilo le kot rezultat dobro premišljenih in vnaprej pripravljenih načrtov in družinskih soglasij. Osrečevale nas bodo naslednjih 10 do 20 let in na to se je treba ustrezno in dobro pripraviti.
Emil Senčar, dr. vet. med.
dogovoriti in pogovoriti, da preprečimo kasnejše razočaranje in slabo voljo in posledično veliko travmo za kužka, ker mora v novo okolje, v azil. Nekateri neodgovorni posamezniki take kužke pogosto kar odpeljejo od hiše in izpustijo, češ, saj se bo znašel. Tako dejanje je vredno največjega obsojanja, saj je tak kužek popolnoma nebogljen in tava naokrog prestrašen in lačen. Glede muc je zadeva nekoli-
Pomagajmo si
9
Igrače naj bodo primerne starosti in sposobnostim
V predprazničnem času so reklame polne lepih in pisanih igrač, ki med otroki vzbujajo pozornost in skorajda vsak otrok bi najraje imel kar vse.
Promocijsko sporočilo
ReLexSmile - Z najnovejšo metodo do odličnega vida
Po prvih dneh veselja, ko pride nova žival v hišo, se novi skrbniki živali začnejo srečevati z resničnostjo. Na žival niso bili ustrezno pripravljeni in nimajo ustreznega znanja. Nov kužek nenadoma postane preglasen, kaka in lula po stanovanju, grize čevlje in druge stvari, med ostalim na primer tudi pilota za televizijo, mucek si kremplje brusi po sedežni garnituri in preprosto se zgodi, da je z novo pridobitvijo preveč dela. Tak kužek ali mucek zelo hitro postane kandidat za zavetišče. Skrbniki zavetišč se v pomladnih mesecih srečujejo z navalom, kot ga ni med letom. Zavedati se moramo, da kužek ali katera druga mala žival ne sme biti darilo presenečenja.
Omisliti si malo živo kosmato kepico je za vsako družino korak, ki ga je treba zelo premisliti in uskladiti med družinskimi člani, saj ko pride v hišo nov ko-smatinček z vsemi potrebami in hotenji, vsekakor spremeni ustaljeni ritem, ki je bil do sedaj. Starši morajo skupaj z otroki oceniti, ali sploh lahko nudijo ustrezne življenjske razmere za kužka.
Oči in vid so naše najpomembnejše čutilo. Skoraj polovica svetovne populacije potrebuje očala ali kontaktne leče za izboljšanje vidne ostrine in mnogim predstavlja to velik problem ter oviro v njihovem poklicnem življenju ali načinu življenja. Zato se v zadnjih letih tudi v Sloveniji vedno več ljudi odloča za trajno rešitev, ki odpravi tako di-
optrijo na daleč kot na blizu. V očesnem kirurškem centru - VIDIM, ki je v Celju, opravljajo vse svetovno poznane operacije za odpravo dioptrije. Dobre izkušnje imajo tudi z laserskimi odpravami dioptrije po najnovejši metodi ReLEx Smile. Trenutno so edini v Sloveniji in v širši regiji, ki izvajajo tovrstno lasersko odpravo dioptrije. Lahko jo uporabljajo za korekcijo vida med 21. in 45. letom. Gre za zelo varen in neboleč operativni poseg, ki omogoča korekcijo dioptrije brez dolgega okrevanja z manj potencialnimi stranskimi učinki. Vid se začne vračati že takoj po operaciji in doseže 100-odstotno vidno ostrino večinoma že v 1 do 2 dneh po operaciji. Metoda pa je primer-
Kuža potrebuje nego, potrebuje redne obroke hrane, treba ga je voziti na sprehod, treba se je ukvarjati z njim. Tudi stanovanje je treba bolj čistiti. Ne smemo pozabiti stroškov za hrano, registracijo in obvezna cepljenja, veterinarske usluge, za preventivo, potem stroški morebitnega šolanja kužka in drugo. Predvsem, pa se mora otrok zavedati, da bo moral žrtvovati kar precej prostega časa za svojega kužka. Kužek nedvomno prinese v hišo veliko veselja, sreče, razigranosti in drugih užitkov, vendar se moramo že pred prihodom dogovoriti, kdo in v kolikšni meri bo skrbel zanj. Samostojno lahko skrbi za kužka otrok, ki je napolnil 12 do 13 let. Mlajši vsekakor potrebujejo pomoč staršev. Vse to se je treba pred nabavo kužka
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
na za vse kratkovidne osebe, ki imajo eno leto stabilno dioptrijo med vrednostmi od -1,50 do -10, ter astigmatizem med vrednostmi od -5 do +5. Metoda ReLEx Smile je primerna tudi za paciente, ki imajo pretanko roženico ali težave s suhim očesom. Opravljajo pa tudi korekcije vida, ko vstavijo leče, in sicer to opravljajo pri ljudeh po
21. letu. Visian ICL je neke vrste vgradna kontaktna leča, narejena iz očesu prijaznih materialov. Gre za trajno rešitev vidne ostrine na določeno razdaljo in je primerna za vse ljudi med 21. in 50. letom, in sicer za kratkovidnost in daljnovidnost ter se-
veda astigmatizem. Ta metoda pa je tudi dobra rešitev za tiste paciente, ki zaradi očesnega stanja niso primerni za lasersko korekcijo dioptrije. Leča se vstavi v predel za zenico, pred lastno očesno lečo. Operativni poseg je neboleč in varen ter traja okrog 15 minut. Pacientu se vid začne vračati že takoj po operativnem posegu in v nekaj urah doseže 100-odstotno vidno ostrino.
V zadnjih letih se vedno več ljudi odloča za trajno rešitev, ki odpravi tako dioptrijo na daleč kot na blizu. To je mogoče doseči z razmeroma kratkim in izjemno natančnim posegom, kjer strokovnjak oftalmolog kirurg vašo naravno očesno lečo zamenja
z lečo priznanega proizvajalca ZEISS, narejeno posebej za vas. Operativni poseg, kjer z zamenjavo lastne očesne leče popravijo vidno ostrino na želeno razdaljo, je namenjen ljudem po 40. letu starosti. Je pa trajna rešitev katerekoli dioptrije. Poseg je hiter, varen in neboleč, v lokalni anesteziji ter podoben kot pri odpravi sive mrene, ki ga prav tako opravljajo v omenjenem centru.
V centru VIDIM so poleg strokovne in izkušene zdravniške ekipe poznani tudi po vrhunski opremi in diagnostiki na najsodobnejših aparaturah. Velika prednost je tudi, da lahko pri njih na enem mestu opravite vse storitve.
Pisma dobrim možem so tako popisana z željami, naj prinesejo vse mogoče igrače, med katerimi pa mnoge za našega otroka niti niso primerne. December je tako za otroke pravljičen mesec, za starše pa obdarovanje pomeni tudi precej skrbi. Otroci sicer nimajo občutka za denar in vrednost daril, tako da jim velikokrat lahko skromno darilce pomeni več kot ogromno bleščeče darilo.
Psihologinja Lea Majcen pravi: "Igrače so v najširšem pomenu besede predmeti, ki jih otrok v svoji igri spremeni v sebi želeno igračo in tako dajejo okvir ideje za igro in vplivajo na samo obliko igre. Če torej poenostavimo, poznamo številne igrače, ki nas s trgovskih polic vabijo k nakupu, pa tudi takšne, ki jih iz različnih predmetov ustvarimo sami. Igrače otrokom nudijo v prvi vrsti zadovoljstvo, spodbujajo domišljijo ter so seveda izjemnega pomena za njihov razvoj na različnih področjih - telesnem, kognitivnem, emocionalnem in socialnem. Poznamo pregovor, da ni mogoče dvakrat stopiti v isto reko. Podobno je pri igri. Malo verjetno je, da se bomo dvakrat igrali z isto igračo na povsem enak način. Z izkušnjami otrok in njihovo starostjo se namreč oblika igre spreminja.'' Kot pravi sogovornica, je pri nakupu igrač torej smiselno upoštevati, kateri starostni skupini so namenjene. Gotovo velja biti pozoren na to, kaj naš otrok že zmore ter kaj je tisto, kar vzbuja njegovo zanimanje. Pogosto se sprašujemo tudi, kakšne igrače spodbujajo otrokovo ustvarjalnost. Lea Majcen pravi, da so to načeloma vselej takšne igrače, ki so manj realistične in otroku nudijo priložnost, da jim pripiše pomen in funkcijo. ''Za nas kot starše oziroma odrasle osebe, ki prihajamo v stik z otrokom, je pomembno tudi
zavedanje, da je igra vselej tudi priložnost za kakovostno druženje, ko lahko otroku v običajno prijetnih situacijah omogočamo različne priložnosti za socialno učenje,'' pravi.
V času, ki prihaja, naše otroke največkrat obdarujemo z igračami, ki si jih želijo. Sogovornica meni, da je upoštevanje otrokovih želja smiselno, če imamo to igračo s finančnega vidika res možnost kupiti. Ob tem izpostavi še: "Upoštevajmo tudi, v kolikšni meri je otrok v skladu z njegovimi zmožnostmi upošteval pravila, ki smo jih določili. Seveda lahko na ta način govorimo z otroki, ki so nekoliko starejši in razumejo te odnose. Darila sama po sebi namreč niso nekaj samoumevnega. Otroke je treba naučiti, da dobimo dar po tem, ko smo v nekaj dlje časa vlagali svoj trud, na primer vsak večer umivali zobke. S tem okrepimo otrokova pozitivna vedenja in spodbujamo učenje.''
Ob izbiri igrač, poleg tega, ali igrača ustreza otrokovi starosti, preverimo tudi, ali je igrača varna, poučna in tudi zabavna ter ali omogoča raznovrstno igro in kreativnost.
Če ne vemo, kaj si otrok želi, ga lahko mirno povprašamo. Otroci namreč svoje želje zapišejo v pisma dobrim možem in ob primerno zastavljenem vprašanju nam bodo verjetno zaupali, kaj so zapisali v pismu. Zagotovo pred nakupom igrač ne bo odveč posvet s starši, ki nam bodo namignili, kaj bi bilo primerno za njihovega otroka.
Vsekakor bo pred začetkom nakupovalne mrzlice dobrodošel nasvet psihologinje Lee Majcen, ki svetuje, naj bodo darila, oziroma igrače, predvsem namenjene temu, da tako otroka kot tudi nas spodbudijo k skupni igri, preko katere krepimo naše medsebojne odnose.
Laserska operacija ReLEx SMILE:
•	varen, hiter in neboleč poseg
•	minimalni poseg (2-3 mm),
•	takojšnje okrevanje .
OČESNI CENTER CELJE
•	Najnovejše metode odprave dioptrije.
•	Operacije sive mrene.
•	Estetski posegi na obrazu.
•	V VIDIM OPTIKI ponujamo preglede vida, korekcijska in sončna očala ter kontaktne leče priznanih blagovnih znamk.
Telefon: 059 230 961 | E-pošta: ambulanta@vidim.si | www.vidim.si
Mariborska cesta 88, 3000 Celje
petek • 23. decembra 2016
Za kratek čas
Štajerski	27
SESTAVIL
EDI KLASINC
NASA ISOPRANISTKA (IRENA)
KLINKER
MESOJEDA MOČVIRSKA RASTLINA
NAS PRAVNIK (STEVO)
NAS PRAVNIK STARMAN
OTOČEK OB OBALI SARDINIJE
NASLON, OPORA, DRŽALO
UMETNI IZDELEK
ROKA Z MEČEM, SIMBOL TRŽNIH PRAVIC
HERCEGOVEC
ŠKRBINA NA KOSI
BANČNI PREDAL
ODLIV
DOLGA REKA, VELETOK
IZDELOVALEC SLADOLEDA
KIT. FONET. ABECEDA
MODEL LADE
NASA IGRALKA RINA
PETER ERŽEN
OBLEČENOST
KOMITE
ŽRTVOVANKA
VEČJA PTICA
TRAGIČNO PREMINULI SMUČAR PETROVIČ
VEDENJE TARTIFA
ZGOLJ
STRM SPUST LETALA
NASA SMUČARKA MAZE
NINO ROBIČ
VERA MURKO
PEVEC PLESTENJAK
GORA NAD KOBRAIDOM
IGRA TABLIČ
DANICA RUČIGAJ
OLGA KACJAN
TONE FORNEZZI
STRANSKI DEL TELESA
POREKLO, IZVOR
IZUMITELJ
ČESMIN (LJUDSKO)
MILENA OGORELEC
SKUPINA ENAKIH IZDELKOV
OBLAČILO JUDOISTOV
SINČEK, SINE
SIRARSKI MEŠALNIK, MOTIČ
SPORTNA VETROVKA S KAPUCO
DEL STAVBE, KRILO
UGANKARSKI SLOVARČEK: BABKOVINA = ljudsko ime za češmin, EBERL = slovenski pravnik (Stevo), LOKARJE = naselje pri Šentjurju, PINJIN = kitajska fonetična abeceda, PLEVKOST = plehkost, praznost, PREDA = slovenska operna sopranistka (Irena), ROBAS = slovenski alpinist (Roman), TAČ = igra tablič.
ivivai MvaoNV 'ovmai 'meniš 'onoiaiivi 'vriaas VNiAoviava
'nanaviao 'doi Mo 'aa 'Nvr 'iaia 'nn '3i 'OAisAOduavi 'vioa 'isoiaao '3d 'vn 'wio 'dvaaioavis 'v»eaeiea 'VN3id 'oaa Vvioa VNzai 'yvn>rn>i 'Niaid 'inese 'svaoa 'vaaad :ouabjopoa imnvziidi 31 asiissh
Prejeli smo
Oddelku za gospodarske dejavnosti MO Ptuj
V zvezi z vašim dopisom št. 371-108/2015 od 24. 11. 2016, v zadevi »Ureditev prometnega režima na območju Vodove ulice, ulice Jožefe Lackove, ulice Lackove čete«,
vam stanovalci Osterčeve ulice sporočamo naslednje:
Zavračamo kot nesprejemljivo prepoved prometa za vsa motorna vozila, razen vozil stanovalcev in vozil za dostavo. Prepoved je glede na omejeno hitrost 30 km/h iz vidika prometne varnosti popolnoma nesmiselna, poleg tega pa onemogoča dostop na Osterčevo ulico vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, tudi tistim, ki pridejo na obisk z namenom nekajdnevnega bivanja. Na Osterčevi je dovolj veliko parkirišče, ki lahko sprejme večje število vozil začasnih obiskovalcev.
Glede na to, da vas skrbi prometna varnost, vam predlagamo v razmislek naslednje tri predloge:
1.	Poskrbite s pomočjo policije in redarstva za to, da se prepreči divjaška vožnja objestnih in neodgovornih voznikov iz območja nad Osterčevo ulico po Vodo-vi ulici; ogroženi so predvsem šolarji, ki se po končanem pouku vračajo na svoje domove. Ukrepanje je nujno, saj občasno opažamo divjo vožnjo tudi s hitrostjo nad 60 km/h.
2.	Spremenite tip krožišča na izteku Župančičeve ulice na Potrčevo cesto. Sedanja ureditev krožišča je skregana z njegovo funkcijo in namenom postavitve. Kroži-šče je popolnoma nepregledno, če ga v zimskem času prekrije sneg je popolnoma nevidno, to potrjuje opazovanje vozil, ki ga prevozijo kar po sredini. Vozniki ki
vozijo iz smeri Ljutomer, ga skoraj po pravilu prevozijo z nezmanjšano hitrostjo in mnogi med njimi žugajo voznikom, ki vstopajo v krožišče iz Župančičeve ulice dosti pred njimi. Takemu obnašanju verjetno botruje nepoznavanje pravil za vožnjo skozi krožišča, ali pa mišljenje, da gre za križišče prednostne z nepre-dnostno cesto. Voznikom, ki vozijo iz Župančičeve ulice, ostane le potrpežljivo čakanje. V vseh letih kar je krožišče postavljeno, še nismo videli prometne policije ali redarstva, ki bi opazovali to anarhijoali poskušali ukrepati. Prvopod-pisani Š. Požlep sem s takim stanjem in predlogom spremembe pred dvema letoma telefonsko seznanil za urejanje kro-žišč odgovornega gospoda Stopajnika, vendar se ni doslej še nič spremenilo. Upamo, da za ukrepanje ne bo potrebna večja nesreča, saj je krožišče v času ko starši vozijo otroke v ali iz šole v Ljudskem vrtu, zelo obremenjeno.
3. Nujno je treba ob cestišču Vodove ulice postaviti in urediti pločnik. Glede na to, da za del ceste, ki poteka nad iztekom Osterčeve ulice še ni doseženo soglasje z nekaterimi lastniki zemljišča, ki bi ga morali odstopiti za postavitev pločnika, predlagamo, da se naj v prvi etapi pristopi k polaganju pločnika na odseku od šole do izteka Osterčeve ulice.
V pričakovanju, da boste naše pripombe in predloge upoštevali, vam želimo uspehe pri zagotavljanju varnejšega prometnega režima.
Štefan Požlep in stanovalci Osterčeve ulice
Prejeli smo
Branitelji posmrtnih ostankov
Med kriminalnimi dejanji, ki skoraj vsakodnevno razburjajo slovensko javnost, bi vsak, ki bi hotel napraviti karkoli priti njim v korist večine državljanov, lahko našel nešteto resničnih, ter mu ne bi bilo treba med nje uvrščati namero občine, da končno prične uresničevati planirano ureditev bivšega mestnega pokopališča.
Kolikor se spomnim, je tak sklep občina sprejela pred več kot dvajsetimi leti, ko tam ni več dovolila pokopa novim umrlim. Med zadnjimi je tam bil pokopan tudi moj oče. Naslednja od rodbine, mama, je bila pokopana že v Rogoznici, na njen spomenik pa sem dal napisati tudi ime očeta in s tem je bil spomin na moje starše rešen. Če bi hotel nesti svečo na vse kraje, kjer je moj oče živel in deloval, odkar se ga spominjam, bi porabil za sveče in po-
tne stroške večmesečno pokojnino. Zakaj bi torej nesel svečo ravno tja, kjer je bil že mrtev?
Borec za kosti pokojnih, (duše naj bi že pred tem odšle kdo ve kam), Laris Gaiser je našel četico sle-dilcev, ki se upirajo nameri občine, da tam uredijo spominski park. »Spominski« park pomeni, da se ta sklada z Gaiserjevimi nameni spominjanja na preminule, »kriminalno« je samo, da se o načinu ureditve občina ni posvetovala z njegovo »četico«.
Predvidevam, da bo občina pozvala krajinske arhitekte, da predložijo svoje ideje, jih postavila na ogled širši javnosti in upoštevala vse razumne pripombe, preden bo šla v izvedbo. To bo morala narediti že zaradi tega, če hoče participirati pri evropskih sredstvih.
Mirko Jaušovec, Ptuj
Vsem iralkam in iralcem Štajerskega tednika, poslušalkam in poslušalcem Ra^ia Ptuj ter poslovnim partnerjem želimo prijeten praznični ^ecemler in srečno novo leto!

- 1-itMli-i
ŠtajerskiTEBfU\
v-radío-ptuj-sí
28 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 23. decembra 2016
Piše: Dani Zorko • Islandija (16.)
V iskanju pošasti
Vzhodni del krožne ceste po Islandiji poteka pretežno po hriboviti notranjosti dežele, zato je bil moj avto vedno znova na preizkušnji. Seveda je res, da je skorajda vsak vrh ponujal slikovit razgled po pokrajini, vendar se je hkrati z višino spreminjalo tudi vreme, ki te dni ni bilo več sončno. Kampiranje je tako postalo že velika preizkušnja, tako da sem od časa do časa poskušal najti kakšno alternativo za spanje.
Čakajoč na pošast iz globin ob jezeru Lagarfljot
Medtem ko sem si prejšnjo noč grizel ustnice od jeze, ker so ponoči okoli mene dirjali z mo-tokros motorji, sem si zdaj znova omislil trdno streho, saj je že nekaj dni krepko pihalo. Ko sem na eni izmed bencinskih črpalk srkal kavo in lastninil internet, sem spoznal zanimivega možaka, ki se je med drugim ukvarjal tudi z oddajanjem hišic. Ime mu je bilo Aki in je vsak dan prihajal na kavo, jaz pa sem mu izgleda zasedel stalni prostor. Bil je malo starejši od mene, pogovarjala pa sva se o vsem mogočem, med drugim tudi o popularnem nogometu in o cenah na Islandiji. Kot nabriti poslovnež me je seveda povabil, da prenočim v kateri od njegovih hišic, vendar sem ga gladko zavrnil z utemeljenim razlogom, da mi bo gotovo zaračunal krepke denarce. Iz izkušenj in pripovedovanja drugih popotnikov sem vedel, da so cene nočitev v privatnih prosto-
rih krepko nad nivojem celinske Evrope, zato ga niti nisem vprašal po ceni. Pa se možak vrže ven in pravi, da sem lahko pri njemu zastonj. Hja, pa dajmo, preden si premisli. Videlo se je, da mu je več do družbe kot do denarja, pravzaprav pa se sezona še niti ni začela. Pripeljal me je na posestvo, kjer so se bohotile zares lične hišice, ki so bile zgrajene po sistemu 'glamping', kot temu pravijo pri nas. Gre za počitniške hišice, ki zgolj nadomeščajo šotor in so skoraj brez opreme. Meni je bilo to čisto vseeno, bil sem pod streho in dokaj na toplem, edino pohištvo pa sta bili postelja in mizica. Ker Aki ni hotel vzeti nič denarja, sem mu pustil paketek kave, s katero sem bil dobro založen.
Še vedno sem bil na vzhodu države, kjer med hribi leži tudi jezero Lagarfljot, ki je na nekaterih mestih globlje od 100 metrov. Jezero samo ni nič po-
^HHNSHB
Brezplačno bivališče v mrzlem vremenu
Foto: Dani Zorko
sebnega, mit pa pravi, da v njem živi orjaška kača, dolga vsaj 12 metrov. Prvič naj bi jo opazili že v 14. stoletju, obstaja pa kar nekaj fotografij, ko so ljudje ujeli kakšno njeno 'prednico' in se z njo fotografirali. Jezero je zelo motno in vidljivost je precej omejena, tako da ga je menda zelo težko raziskati. Jaz pa sem imel čas in sem se lepo udobno vozil mimo različnih razglednih točk, med katerimi sem si izbral eno, čisto za vetrom. Srečal sem kar nekaj raziskovalcev morskih globin, drugih obiskovalcev pa ni bilo. Tudi Lagarfljot na letni ravni pritegne ogromno pustolovcev, ki z različno fotografsko in snemalno opremo čakajo na veličasten trenutek, da bi ove-kovečili pošast, za katero je zelo verjetno, da obstaja. Skratka, podobna zgodba kot na Škotskem jezero LochNess, ki pa je sicer precej bolj znano, vendar pa je manj dokazov o obstoju pošasti. Obstaja celo posnetek iz leta 2012 o tej mitski pošasti na Islandiji, ki se menda celo hodi sončit na kopno, tik ob jezeru. Po krajšem razmisleku sem uvi-del, da danes ni bil prav pripraven dan za sončenje in da bo to bitje verjetno še lep čas ostalo v svoji rezidenci. Odpravil sem se naprej okoli jezera, vendar sem še vseeno od časa do časa poškilil, če bi se kje pojavila kakšna daljša senca...
Značilnost tega jezera je tudi, da v neposredni bližini raste tudi največji gozd na Islandiji, imenovan HallormsstaSur. No, v primerjavi s Slovenijo gre pravzaprav za malo večji pohorski grunt, saj pokriva zgolj 740 hektarjev. Islandci se radi pohvalijo, da v tem gozdu stoji edina vasi-
Srs OVEN ^ (21.3. - 20.4.)
Narediti boste morali bilanco in ločit zrno od plev. Nakazano je, da se bodo stvari s svetlobno hitrostjo obrnile v vašo korist. Pomembno bo, da boste stopali naprej in da boste sledili smerokazom, ki vam bodo podarjeni. Poglobili boste svoje misli in pri vsem boste zelo previdni.

BIK
(21.4. - 20.5.)
««
r^m (21.6. - 22.7.)
V tišini boste našli odgovore o sebi. Notranji pogum vam bo v pomoč in oporo. Partnerjeva podpora vam bo podarila smeh in kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Seveda ne boste smeli presliša-ti notranjih občutkov. Na delovnem mestu boste reševali stvari iz preteklosti. Previdno pri denarju.
m^ , LEV
T/9r (23.7. - 22.8.)
Sledili boste svoji osebni legendi in gradili stvari počasi in premišljeno. Korak za korakom boste odšli naprej in našli način, kako boste spremenili tisto, kar vas bo motilo. Popaziti boste morali na svoje zdravje in se umiriti skozi neko tehniko sproščanja. V ljubezni obstaja paleta možnosti za izzive.
4 DEVICA
J§ (23.8. - 22.9.)
Notranja modrost vam bo koristila. Varovati se boste morali pretirane ostrine razmišljanja. Otroci vam bodo učitelji in ne pozabite dejstva, da ste bili tudi sami nekoč takšni. Razigranost v teh dneh ni samo blagoslov, ampak je nuja. Vonj po kadilu pričara čarobnost in pišite notranje občutke.
RAK
Foto: Dani Zorko
ca v gozdu na Islandiji. Enkrat sem enemu ob neki priložnosti pokazal sliko gozdnate Slovenije in me je samo belo gledal, kot da bi Arabcu kazal vrt s solato. Po tem gozdu poteka nekaj po-hodniških poti, ki sem jih nekaj tudi prehodil, drugače pa mi ni predstavljal nič posebnega. Še najboljši del te pokrajine predstavlja slap Hengifoss, ki s svojimi 118 metri višine predstavlja enega najvišjih slapov na Islandiji. In teh res ni malo.
Po dolgem času sem lahko postavil šotor v zavetju dreves, saj ni bilo izrecnega znaka, da je to prepovedano. Dokaj mehka tla in pred vetrom zavarovan prostor sta odtehtala hladne temperature. Celotna nočitev pa je bila začinjena še s šumenjem slapu ter z zavestjo, da po Islandskih 'gozdovih' ni nobenega bitja, zaradi katerega bi moral biti vso noč na straži. No, razen tistega iz jezera, seveda .
Pred vami je notranjega miru in povečane harmonije. Ob dobri hrani in pijači boste uživali, seveda ne boste smeli pretiravati. Zdrav način življenja vključuje veliko gibanja. V ljubezni bo nekaj več skrivnosti in mistično-sti. Kulinarično se boste izkazali kot
DVOJCKA
^ (21.5. - 20.6.)
Ah, ~
Zvezde so prepričane, da prihaja čas povečanih skladnosti in čarobnosti. V rokah boste imeli škarje in platno in tako boste blesteli v službi. Nekaj zdrave previdnosti
Vsekakor bodo pogovori tista priložnost, ki vam bo podarila krila.
TEHTNICA !
(23.9. - 23.10.) 1
Napredovali boste sko-jo in pogovori prinašajo notranjo moč. Po drugi strani bo jI tako, da se boste morali zavedati, da n
cc
beseda ni konj. Bodite bolj prožni na "§ delovnem mestu in kmalu se boste -g
■o
lahko sprostili. Zadnji dnevi pred JS božičem bodo ugodni za nakupe in za razvajanje v dvoje.
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
Okrepila vas bodo duhovna znanja. Na svoj način se boste zoreli skozi partnerski odnos. Ne bo vam vseeno, kdo bo imel zadnjo besedo, ampak ljubezen vse prenese. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj zabavno in sproščeno. Pogovor ob zelenem čaju s kančkom cimeta vam prinese nove razsežnosti.
STRELEC v (23.11. - 21.12.)
Prijetne besede bodo našle ključ do srca. Na svoj način boste uspeli in zadovoljni boste z osebno bilanco. Seveda boste v tem tednu v duhovnem smislu prišli do spoznanja, da je palica samo ena čeprav ima dva konca. Glasba vas bo polepšala in prepevali boste naj-
O
R
O
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Notranji mir, ki vas bo obdajal, prinaša prijetnosti in obljublja povečano srečo. Na delovnem mestu se bodo vračale zadeve, ki bodo deloma ali v celoti vezane na preteklost. Stvari bodo na koncu našle epilog. Ljubezen: mir in harmonija tega časa bosta več kot popolna.
VODNAR Jfy (21.1. -18.2.)
Zgodili se bodo preobrati in številna presenečenja. V vaše življenje se bodo vračali ljudje izpreteklosti. Intelektualno se morate umiriti in narediti korak naprej. Izvirne ideje bodo zanimive in čas bo namenjen osvobojenosti. Konec tedna obstaja povečana možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja.
m&l ribi
<@f (19.2. - 20.3.)
Spomini se bodo vrstili in nostalgično se boste spominjali ga časa. Dela in delovnih , ne bo zmanjkalo in zadeve se bodo še stopnjevale. Odločno boste odšli naprej in doživeli razcvet v ljubezni. Notranji mir bo ideal, ki ga doživite že za praznike. Popazite na svoje zdravje!	,
S
K
O
P
Foto: Dani Zorko
Slap Hengifoss je eden najvišjih na Islandiji.
petek • 23. decembra 2016
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	29
MESTNI TRG PTUJ
2. OTROŠKO SILVESTROVANJE NA PTUJU
1. decembra ob 11. uri pred ptujsko Mestno hišo
Zakaj bi na sitvestrovo rajali samo veliki? a kaj bi zadnje sekunde starega leta odštevali le odrasli?
Dragi otroci in starši, Javni zavod za turizem Ptuj in družba Radio-Tednik Ptuj pripravljata otroško silvestrovanje, ki ga naši najmlajši ne bodo prespali.
A .
Z riami bodo čarovnik Avgustino, zmagovalci predizborov prireditve 'troci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, animatorji Zum kreative in iaia, animatorji Plesnega centra Mambo Ptuj, brezplačna kulinarična presenečenja Perutnine Ptuj ter drugo.
Ta ( Jl W■ fih
mo nazdravili s sokom in ob 12. uri skočili v novo letoi
©
Gostilna PP
tnADropiuj
Štajerski fEDHIK
TRADICIONALNO SILVESTROVANJE NA PTU^U
WjQ^3 Mestni trg, 31. december 2016 od 22. ure
ii
m
V€LIKn BOŽICNO-NOVOL€TNn PRIR€DIT€V
»ZA MRK IN VttlKC«
torek, 27. decembra, ob 16. uri	^
v športni dvorani Osnovne šole Markove!
Osrednja gostja je 6fi	|
DAMJANA GOLAVSEK j
Glasbeno-plesna zabava za otroke ^^^
■	DEDEK MRAZ bo razdelil sladkarije	> ^
■	ČAROVNIK AVGUSTINO
Ustvarjalne delavnice:	ri	^B^^^HMjI
■	PIKAPOLONICA	b
■	POSLIKAVE OBRAZA -	^HH^^f
Brata Malek - Rekreacijsko društvo Eleja
■	otroški pevski zbor vrtca Markovci	/^tjAjjj^^^^

PLESNA SOLA MAMBO	^mF
Zmagovalki predizbora prireditve VJ* Otroci pojejo in se veselijo Markovci
0
OBČINA MARKOVCI
Pokrovitelji :
triglav
; ¡11 J || \ i''
Jiij i
IM
li l m ¡i
im&s-:
m
ml
E. *
k m
PLfiNET
DISNEYJEVE RISANKE
Bolt v soboto, 24.12. Frozen v nedeljo, 25.12.
www.tednik.si
tednik@tednik.si
1260 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 23. decembra 2016
GOTOVINSKI ODKUP VSEH VRST VOZIL. PLAČILO TAKOJ.
030 340 800
1 AVTO PIÎOFI PTUJ1
www.avtoprofi.si
	LETNIK CENA«		OPR.	
AUDI A4 MULTURONIK 2,0 TDI	2013	14.990	1.LASr.,0DUČEN	VEČ BARV
AUDIA5 SPORTBACK	2012	21.990	1.LAST..VSA OPREMA	BELKREBRNI
BMW 520D TOURING	2012	20.990	1.UST., USNJE	VEČ BARV
CHEVROLET AVE01,4	2008	2.490	1.LAST., ODLIČEN	MODER
CITROEN C5	2013	10.980	VSA OPREMA	ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 1,8i16v	2003	1.990	1.LAST., SLOVENSKI	SREBRNA
DACIA LOGAN 1,4	2007	2.690	LEPO OHRANJEN, KLIMA	SREBRNA
FORDCMAX	2014	11.490	VSA OPREMA	BELA
FORD GALAXY 2,0 TDCI	2008	7.490	1.LAST.	SIVA
HONDA CIVIC 1,4i LS KUMA	2003	1.990	LEPO OHRANJEN	KOV. SV. MODRA
0PELASTRA1.7	2006	3.990	COSMO, ODLIČEN	SIVA
OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1 COSMO 4x4	2013	10.990	1 .LAST., ODLIČEN	VEČ BARV
PASSAT 2,OTDI	2006	5.500	LEPO OHRANJEN	MODER
PEUGEOT 508 SW 1,6	2012	9.490	1.LAST.	ČRNA
TOYOTAAVENSIS 2,2	2006	5.290	VSA OPREMA	ZLATA
TOYOTA JARIS 1,4 D	2012	7.490	1.LAST., KLIMA	MODER
VW PASSAT 2.0TDIVAR. NOV MOD. DSG MENJALNIK 2011		11.300	1.LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
citroen xsara picass01.6 hdieleg. plus	2010	3.900,00«	prvi last.	kov. srebrna
opel astra 1.7 cdti classic	2010	5.800,00 €	avt. klima	bela
bmw320 d limuzina	2006	8390,00 €	serv. knjiga	kov. srebrna
mazda 31.61 plinska naprava	2008	6350,00«	prvi last.	k0v.crna
land rover discovery iii 2.7dv6avt.	2007	10.950,00«	serv. knjiga	kov. črna
vw sharan 2.0tdi bluemo. comfortline	2011	14.800,00c	serv. knjiga	kov. črna
peugeot 2071.416v urban move break	2012	7300,00 (	prvi last.	kov. srebrna
peugeot 2071.616v activepro	2007	3.900,00«	avt. deu. klima	kov. črna
fiat panda 4x41.28v	2006	4.650,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
bmw318i coupe	2000	3.150,00«	avt. klima	kov. modra
peugeot 2071.6thp sport cc	2011	7.800,00«	75.410 prev.	kov. srebrna
renaultthalia 1.41rt	2001	790,00«	servo volan	rdeča
vw passat 2.0tdi variatn hihgline	2007	7390,00«	serv. knjiga	kov. siva
citroens 2.0 hdi sx break	2007	3.850,00«	avt. klima	kov. srebrna
fiat stil01.9 jtd dynamic	2003	1.990,00«	city servo	kov. sv. modra
renault modus 1.s dci dynamique	2009	4.900,00«	serv. knjiga	kov. črna
kia pro ceed1.4 cwt lx	2011	6.850,00«	prvi last.	bela
Skoda fabia 1.2 ambition	2014	7.660,00«	15582 prev.	kov. zelena
peugeot 3071.6 break	2004	2.950,00«	prvi last.	kov. b0rd0
fiat sedici1.6 4x4 emotion	2008	4.900,00«	serv. knjiga	rdeča
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
PRODAJA
SERVIS MONTAŽA
Zgornje Bitnje 1 4209 Žabnica (Kranj) Tel. 04 23 15 700 www.gitas.si
Električni grelniki
Plinski grelniki Oljni grelniki
.......Izsuševalnikivlage _
Stacionarni grelniki	Ventilatorji
■			
			
	M 1 Z A R 5 7ÜIMU		Telefon 02 748 10 56, Spuhlja lOOC, Ptuj www.mizarstvo-zamuda.si
			
PRODAJA:
◦	OKOVJA ZA POHIŠTVO
◦	RAZREZ IN ROBLJENJE IVERNIH PLOŠČ
◦	KUHINJSKI PULTI (RAZREZ IN ROBLJENJE)
◦	LESENI OPAŽ, FASADNE OBLOGE, BRUNE
I 08:00 GorlSnica-Praznovanje Radia Ptuj 09:00 Jurovski Dol - Družina poje T1 rOO Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video sirarn 15:00 Italijanska Irgovlna - v živo 13:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Srečanje članov veteranskih organizacij
SIP
22:00 Utrip iz Ormoža I 22:00 Glasbena oddaja
PROGRAMSKI
H/.POVEDNI*
*o£ na tpiolnlh ílrjnth ww*.S¡plv.3Í
08:00 SKL
08:30 Ptujska Kronika 09:00 Oraženci-Izdelava rezancev 09:40 Miklavževanje v Skorbi 11:00 Ljudsko pelje v Zavriu 13:00 Koncert Okleta Dornava 15:00 Srečanje članov veteranskih organizacij
08:00 Koncert Slovenska pesem 09:00 ŠKL
09:30 Ptujska Kronka 10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 12:00 Seja sveta Lenart - ponovitev 14:00 Seja sveta Markovci - ponovitev 15:00 llalijanska trgovina - v živo 18:00 Majšperk-Občina po meri invalidov 20:00 Koncert skupine Eriigrna 21:20 Ujemi sanje. Polka in Majolka
program V ŽIVO tudi preko spleta www.siptv.si
117:00 Kronika iz občine Destrnikl 18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric [ 20:00 Božični koncert Oš Starše| 21:30 Video sirani Uredništvo: www siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 40 let FS Bolnišnica Pluj 09:00 SKL
09:30 Ptujska Kronika 10:30 Polka in majolka 11:30 Ujemi sanje 13:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ljudsko pelje vZavrčuj 20:00 Koncert skupine Enigma 21:00 Koncert Slovenska pesem
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
*	J	Poraba energije za ogrevanje:
02/ 749 34 10	v 101,00 kWh/m2 na leto ,
PETKOV VEČER '	
Bodite nocoj	
tf družbi oddaje	..... A
Z q(asbo do srca	
na radiu Ptuj	1
z Marjanom	www.radio-fednik.si H
	
ZNAMKA	LETNIK	CENAc	OPREMA	BARVA
BMW 525 D KARAVAN	2005	6.990	ODLIČEN	ČRNA
OPEL ASTRA 1.4	2006	2.490	ODLIČEN	MODRA
FORD FUSION	2009	4.190	ODLIČEN	SREBRNA
VW TRANSPORTER 2.5 TDI	2001	3.990	ODLIČEN	V. MODRA
MAZDA 5	2007	4.690	NOVE GUME	MODRA
OPEL ASTRA KAR.	2011	8.990	ODLIČEN	MODRA
OPEL COMBO 1.7 DTI	2008	4.290	KLIMA	MODRA
SEAT CORDOBA 1.4	2002	1.190	ODLIČEN	RJAVA
PEUGEOT 508 1.6 HDI	2012	10.900	LIMUZINA	BELA
VW SHARAN 1.9 TDI	2002	2.490	115KM	SREBRNA
SEAT LEON 1.9 TOI	2010	8.990	ODLIČEN	SREBRNA
SUZUKI SWIFT 1.3	2006	3.990	ODLIČEN	RDEČA
VW PASSAT 1.6 TDI	2013	12.990	ODLIČEN	ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI 4X4	2010	8.990	ODLIČEN	MODRA
PEUGEOT BOXER	2010	10.900	9 SEDEŽEV	BELA
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com
DOKOLENKE SILVERLINE
s postopno kompresijo vam:
Močno izboljšajo prekrvavitev Ščitijo pred mikrobi in bakterijami @ Pospešuje regeneracijo
$ Preprečujejo otekanje nog (✓) Primernezavsakogar
Vaša cena? Pokličite za praznično ponudbo!
— redna cena —
2790 EUR
Naročite na
www.vitavera.si
Silverliru ™
Vita Verad.o.o., Dunajska 51, 1000 Ljubljana
Štajerski TEDNIK
Grand Hotel Primus
Terme Ptuj
PVC okna, vrata, senčila
ABA
Rezervacije: t: 02/ 7494 506 e: hotel.primus@terme-ptuj.si
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
www.tednik.si
petek • 23. decembra 2016
Oglasi in objave
Štajerski	31
Mali oglasi
KMETIJSTVO
Prireditvenik
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
SERVIS pralnih, sušilnih, pomivalnih strojev, TV LCD-aparatov, elektronike, storitve na terenu, odvoz, dostava. Popravilo elektronskih naprav Jurič, s. p., 041 631 571.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
UGODNO, jeklena strešna stenska kritina od 5,5 €+ DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KAMNOSESTVO
Želite nov, obnovljen ali popravljen spomenik? Potrebujete kamnite police ali stopnice za hišo!?
Poleg obročnega plačevanja z Dlnersom do 24 obrokov vam zagotavljamo poštene
cene brez namišljenih popustov, za prednaročila spomenikov do velike noči pa popust In darilo (Iz kamna, seveda). Za vse Informacije In vprašanja smo dosegljivi na: mobltel: 041/902 648 ali na e-mall: bojan.kolarlc@gmall.com. Bojan Kolarlč, s. p., K jezeru 11, 2250 Ptuj (na Ranči) www.kamnosestvo-kolaric.si
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Tel. 041 893 305. David Vučina, Štajerska vas 10, Loče.
PRODAM dva mlada prašiča, domače reje, mesnate pasme, težka okrog 170 kg. Tel. 051 216 141.
PRODAM telico lisaste pasme, v devetem mesecu brejosti. Tel. 02 792 33 81.
PRODAM izločene plemenske svinje, po 1,10 € za kg. Tel. 041 905 857.
PRODAM prašiča, težkega okrog 140 kg, domače reje. Telefon 041 462 171.
PRODAMO štiri prašiče od 160 do 200 kg in svinjo, težko 200 kg, domače reje. Tel. 031 781 483.
PRODAM prašiče od 25 do 80 kg in 350-kg merjasca. Telefon 040 764 020.
PRODAM dve svinji domače reje, težki 200 in 120 kg. Telefon 02 766 62 91.
PRODAM odojke. Stojnci 130. Tel. 051 639 033 in 766 90 01.
PRODAM tri prašiče domače reje. Tel. 769 13 91 in 051 231 529.
PRODAMO odojke od 25-30 kg. Tel. 041 755 908.
DOMS TANOVANJE
ODDAMO enoinpolsobno stanovanje na Ptuju, opremljeno, s centralno kurjavo in internetom. Tel. 041 428 673.
VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391, www.lamot.si.
ZENITNE PONUDBE
ZDOMKA, začasno živim v tujini, želim spoznati vdovca od 65 do 70 let, preskrbljen, pošten in iskren, z okolice Ptuja, zaželena slika novejšega datuma. Prosim samo resne ponudbe, Maria Holzmannhofer, dr. Breitwie-serst. 5, 4600 Wels, Avstrija.
Petek, 23. december
10:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode, Božičkov sejem z domačo praznično
ponudbo, Palačinkijada Lions Kluba ob 16.00, božični napev, MPZ KUD Laporje ob 17.00, glasbena skupina Skalama ob 18.30, glasbena skupina Soundfly ob 20.00 16:00 Hajdoše, pri vaški lipi, prižig lučk pri vaški lipi, druženje vaščanov Hajdoš 16:00 Ptuj, Dom upokojencev, Božični koncert
16:00 Lenart, Trg osvoboditve, Praznični december v Lenartu, božično-novole-tni sejem, predstava za otroke Petelinček in prihod Božička ob 17. uri, Ljudske pevke DU Lenart in Plesne dimenzije ob 18.00 16:00 ulice Ceršaka, Čarobni božič na vasi
17:00 Markovci, večnamenska dvorana, Prihod Božička, obdarovanje otrok 17:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami, Božičkov sprejem 17:45 Ptuj, Mestni trg, Ptujska pravljica, Glasbena točka OŠ Ljudevita Pivka in Kitarski orkester GŠ Karola Pahorja, Ognjeni škratje, animacija za otroke ob 18.00, Tinaja z bandom ob 19.00 18:00 Vaški dom v Osluševcih, predbožična prireditev V Osluševcih stoji pa
hlevček, Kulturno društvo Osluševci 18:00 Ptuj, športna dvorana OŠ Ljudski vrt, Božična produkcija Plesnega centra Mambo
18:00 Starše, v cerkvi v Staršah, Božični koncert OŠ Starše
18:08 Ptuj, Sladka kavarna, Vičava, predavanje: Kako izboljšati počutje in
premagati stres z Bachovimi cvetnimi esencami 19:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, osrednja slovesnost MO Ptuj ob dnevu samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije, slavnostni govornik župan, Miran Senčar; Pihalni orkester Ptuj z glasbenim gostom Matjažem Markom
20:00 Majšperk, KPC, Božično-novoletni koncert Tamburaškega orkestra KUD Majšperk
Sobota, 24. december
08:00 Slovenska Bistrica, grad, Grajska tržnica, oktet Planika ob 11.00 09:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode, Božičkov sejem, do 13.00 16:00 Sv. Trojica v Slovenskih goricah, razstava jaslic v samostanski kleti Sv. Trojica, od 24. decembra 2016 do 8. januarja 2017, v sodelovanju z društvi
Nedelja, 25. december
10:00 Kidričevo, cerkev sv. Družine, Koncert MPZ Talum 17:00 Vurberk, Mohorkova graba, 12. tradicionalni Božični večer z vokalno skupino Melos
17:00 Stojnci, pri Kvarovi kapeli, Zive jaslice pri Kvarovi kapeli v Stojncih, do 19. ure
17:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami, obisk pri Božičku v pravljični
hiški, 25. in 26. december 17:00 Cirkulane, cerkev sv. Barbare, Božični koncert ženske vokalne skupine
Vitice in vokalne skupine Mladi veseljaki z gosti 18:00 Lenart, Dom kulture, Božični koncert
19:00 Spodnja Polskava, OŠ Antona Ingoliča, Božično-novoletni koncert 19:30 minoritska cerkev sv. Petra in Pavla na Ptuju, Prišla je lepa sveta noč,
koncert božičnih pesmi slovenskih skladateljev 19:30 Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla, Minoritski trg, koncert zbora sv. Viktorina
Ponedeljek, 26. december
10:30 Sp. Polskava, 17. blagoslov konjev
11:00 Markovci, pred cerkvijo ob godu sv. Štefana, blagoslov konjev v Markov-cih
14:30 Ptuj, Mestni trg, 5. ptujski božično-novoletni tek in pohod, Ptuj, Terme,
Skorba, Hajdoše, Ptuj, v božičkovih kapah 15:00 Ptuj, Mestni trg, Ptujska pravljica, Božičkov tek, animacija za otroke, Karneval band, Škrati brati, animacija za otroke ob 18.00, Karneval band ob 19.00
16:00 Vurberk, Mohorkova graba, Božične jaslice v pravljičnem gozdu Rdeča
kapica, od 26. do 30. decembra med 16. in 19. uro 16:00 Markovci, večnamenska dvorana, 26. Orfejčkova parada Radia-Tednika Ptuj
17:00 Markovci, farna cerkev, tradicionalni božični koncert KUD Markovski zvon 17:00 Pragersko, cerkev Marijinega brezmadežnega srca, tradicionalni dobrodelni božično-novoletni koncert 17:00 Ptuj, dvorišče krščanske adventistične cerkve, Zive jaslice, gledališka predstava in pevsko doživetje 18:00 Majšperk, kulturna dvorana KPC, osrednja občinska proslava ob dnevu
samostojnosti in enotnosti 18:00 Skorba, Dom krajanov, Božično-novoletni koncert s Tamburaškim orkestrom KUD Majšperk in gosti 19:00 Šmartno na Pohorju, OŠ, božično-novoletni koncert
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1JMICA ZA
Ime in priimek: Naslov: Pošta:
Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:_
v
Štajerski
RADIO TEDNIK Ptuj c Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
SPOMIN
25. decembra bodo minila tri leta, odkar nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek in tast
Franc Holc
IZ ZAGORCEV 46 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se ga spominjate.
Vsi tvoji
Preveč je žalostnih dni že minilo, ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo. S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke že leto dni gorijo.
SPOMIN
19. decembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Stanko Bezjak
GRAJENA 29 A
Hvala vsem, ki se spomnite nanj, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo.
Njegovi najdražji
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
bolezen bila je močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, ome, tašče in sestre
Veronike Kozel
1929-2016
IZ PTUJA, SELSKA CESTA 37
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala patru Jožetu Petku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi tihote, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni
Mali oglasi
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675.
Mestni kino Ptuj
Petek, 23. december: 16:00 Zapoj; 18:00 Liffu po liffu: Paterson; 20:30 Božična žurka v pisarni. V soboto in nedeljo ni kino predstav.
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimiregijskimizgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Štajerskih,	EI	INI	K
			
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
na tel. številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Podravje, Ptuj • Predavanje dr. Janeza Bogataja
Za praznike vsa Slovenija utripa, a le navzven ...
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so pripravili predavanje dr. Janeza Bogataja z naslovom »Ali smo za praznike prazni?«. Priznani etnolog je obiskovalce popeljal skozi praznično leto Slovencev ter pojasnil, kako se praznovanje v globaliziranem potrošniškem svetu spreminja.
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
'ORS,,.,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
Začetek adventnega časa obeležimo s prižigom prve od štirih sveč na adventnem vencu, dr. Bogataj pa je opozoril, da ni bilo vedno tako: »Adventni venec je nastal na nemškem severu in se je postopoma širil po Evropi. K nam je prišel, predvsem po zaslugi medijev, šele po osamosvojitvi Slovenije, torej v 90. letih prejšnjega stoletja.« Božič je bil vedno namenjen tudi duhovom rajnih prednikov. Da je ta tradicija še danes močno prisotna, dokazujejo adventni venci, ki jih nekateri postavljajo tudi na grobove.
Naši predniki vencev sicer niso delali, so pa svoje bivalne prostore krasili s smrečjem in drugim zimzelenim rastlinjem ter na god svete Barbare, 4. decembra, posejali žito. Tudi božično drevesce (novoletna jelka je novodobni izraz) se je skozi zgodovino spreminjalo. »Prvotno smrek niso postavljali tako kot danes, ampak so manjše smrečice obešali izpod stropa, tako da je vrh smreke gledal navzdol,« je pojasnil etnolog.
Nekoč so domove krasili z girlandami, na katere so nanizali fižol, kostanj, zrna koruze ali celo staniol papir, če so ga imeli. Bogataj je pojasnil: »Predstavljajmo si tak ambient. Elektrike še ni bilo, ob svetlobi sveče ali petrolejke je bil tako okrašen prostor videti zares mističen. Ljudje so tudi z dekoracijo bivalnega okolja, ne le z obnašanjem in razmišljanjem, stopnjevali pričakovanje vrhunca praznovanja. Danes pa je ravno obratno; vse je zunaj in navzven. Sprašujem se, zakaj vsa Slovenija navzven tako utripa, zakaj ne utripa navznoter ...«
Sodobne otroke v adventnem času obiščejo kar trije dobri možje. Bogataj je opozoril, da so figure pravzaprav štiri: »Najstarejši so parklji, ki segajo daleč nazaj v predkrščansko dobo. Pomeni-
Etnolog in profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Janez Bogataj je predstavil različne skupine in tipe praznikov.
tudi na področju kulinarike, je povedal Bogataj: »Svoj čas so v vseh slovenskih pokrajinah poznali božični kruh. Imenovali so ga poprtnik, podprtnik, mižnjak, župnjak itd. Ponekod je to šlo v popolno pozabo, drugod pa mojstrovine iz testa spet oživljajo.«
Slovenska značilnost so seveda potice, ki jih danes pečejo kar okoli sto različnih vrst. Določene vrste potic so posebej značilne za posamezne praznike, je pojasnil Bogataj: »Za božič je prav gotovo značilna orehova potica, pa tudi rozinova, medena ali lešnikova, iz novejšega časa pa še čokoladna. Naj povem, da je že vse pripravljeno za zaščito potice v Evropski uniji, uradni naziv izdelka bo slovenska potica.« Opozoril je, da so potice samo okrogli zvitki testa z nadevi, ki imajo v sredini luknjo, vse drugo pa so t. i. štruklji.
Praznovanje adventnega časa so leta 1945 preimenovali v »novoletno jelko«. Bogataj je povedal: »To ni bila oznaka za vrsto drevesa, ampak za praznik. Po osamosvojitvi smo izumili 'veseli december', vendar pa ni cel december namenjen norenju! Prazničnost božiča in novega leta zdaj vse bolj potenciramo, vse je razsvetljeno.« Navzven praznujemo vse obil-neje, v resnici pa imajo prazniki vse manj vsebine; potrošniška miselnost nas za praznike pušča prazne.
Eva Milošič
jo ostanek nekih kostumiranih predstav duhov prednikov, krščanstvo pa jih je uporabilo za črno-belo slikanje dobrega in zla; parkelj je simbol vsega zla, Miklavž s svojimi angeli pa vsega dobrega.« Po drugi svetovni vojni so javni Miklavževi sprevodi po mestih postopoma zamirali, a so jih po letu 1989 ponovno obudili.
Kdo je Oča Triglav
Miklavža in božič so po drugi svetovni vojni ukinjali, zato so morali ljudem ponuditi nekaj drugega. Odločili so se za dedka Mraza, čigar ime je prevod imena ruske mitične figure, Djeda Moroza, čeprav so najprej predlagali ime Oča Triglav. »Slikarja
Maksima Gasparija so prosili, naj ta lik nariše. Umetnik je vzel stereotipne elemente, pretežno iz alpskega sloga oblačenja. Leta 1952 so izšle tri razglednice z upodobitvijo dedka Mraza, ki ima na svojem cekarju peterokrako zvezdo namesto tradicionalnega srca, kratice IHS ali Marije,« je razložil etnolog.
V določenih okoljih v Sloveniji so obdarovanje za božič sicer poznali (rekli so, da je Jezušček nekaj prinesel), Božička pa smo Slovenci postopoma začeli uvažati v 90. letih prejšnjega stoletja. Poseben fenomen so tudi jaslice, ki jih zdaj postavljajo tudi neverujoči.
Tako cerkveni kot posvetni prazniki imajo svoje posebnosti
Vse bolj se navdušujemo nad tujimi prazničnimi običaji, domači pa velikokrat tonejo v pozabo.
Foto: CG
Foto: CG
frectic
2#17
www.pomaranca.si f www.facebook.com/pomaranca.si
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, po nižinah v notranjosti Slovenije pa se bo še zadrževala nizka oblačnost, ki se bo čez dan v severovzhodni Sloveniji deloma razkrojila. Na Primorskem bo prehodno spet zapihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -3, ob morju in v višjih legah od 0 do 4, najvišje dnevne od -1 do 6, na Primorskem do 13 stopinj C.
Obeti
V soboto bo povečini sončno, zjutraj bo po nižinah megla. V nedeljo bo delno jasno, občasno ponekod tudi pretežno oblačno.
Vremenska slika
Nad nami je temperaturna inverzija, v višinah priteka topel in suh zrak, v spodnji plasti ozračja pa se zadržuje hladen in vlažen zrak.