R eglste red by A ustra/fa Post DECEMBER 1 984 HOUGHTS - LETO 3 3 NEVERJETNO hitro je minilo leto in spet je en letnik MISLI končan. Zdi se mi, da sem ga komaj začel. . . In vem, da sem ga začel točno ter z najboljšim namenom, da bi sleherna mesečna izdaja prišla med naročnike v prvem ali vsaj drugem tednu meseca. Čas me je tudi to leto večkrat prehitel. Številni so vzroki, da sem obtičal ter včasih komaj komaj izdal MISLI v istem mesecu, katerega ime je na platnicah. Zdaj ob koncu letnika se naročnikom rade volje oproščam - v upanju, da me razumejo. Sem najprej izseljenski duhovnik z vsemi skrbmi in dolžnostmi za naše ljudi ne le v Melbournu, ampak po vsej Viktoriji, dvakrat na leto pa je za slovensko mašo še Tasmanija na vrsti. Urejevanje in upravljanje MISLI je nekako "mimogrede", kakor je "mimogrede" upravljanje Baragovega doma in načrtovanje Doma počitka ter še marsikaj, kar ne spada strogo v duš-nopastirstvo. Največ dela za MISLI je storjenega kasno zvečer in sredi noči,ko sem skoraj nevoščljiv vsem, ki že sladko spite ... A kadar čez dan obtičim s tekočimi dolžnostmi, ki se nakopičijo ali prinesejo kaj nepričakovanega in zamudnega, pade večkrat tudi nočno delo za MISLI. In tak opravičljiv zastoj je včasih daljši od enega dneva ... Bomo videli, kako bo šlo v novem letu. Zame imejte potrpljenje, za MISLI pa — darežljivo ljubezen! — Urednik in upravnik K naslovni sliki: Vsaka slovenska cerkev ima jaslice — tudi farna cerkev v Vogrčah na Koroškem, kjer VinkoZaletel pase slovenske ovčice. C\ KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni ni vključena! UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) - Izdal Slovenian Research Center of America. - Cena 1. dela 7,- dol., drugega 8.50 dol. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi (Komac-Škerlj), žepna izdaja. Končno dospela nova pošiljka. Cena 8,— dolarjev. ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA 280 strani. Cena vezani knjigi 16.— dol., broširani 13,— dol. ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. knjiga - Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40.-dol. (Posamezne knjige: prva 7.-, druga 9,- in tretja 28,- dol.) LJUDJE POD BIČEM - Trilogija izpod peresa pokojnega Karla Mau-serja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po vojni. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom samo 10.— dol. VERIGE LAŽNE SVOBODE - Ena zadnjih knjig, izdanih v Sloveniji v svetu. Napisal misijonar Andrej Prebil CM. — Cena vezani knjigi 13,— dol., broširani pa 10,— dol. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. I. Kunstlja. Cena 2,- dol. PERO IN ČAS I. — Izbor iz pisanja Mirka Javornika od leta 1927 do leta 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15,— dol. NAŠ IN MOJ ČAS — Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal filozof dr. Vinko Brumen v Argentini. Cena vezani knjigi 13.-dol., broširani pa 10,— dol TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2,— dol. V ROGU LEŽIMO POBITI — Napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. — Cena 2.— dol. ZEMLJA SEM IN VEČNOST — Pesmi Karla Mauseija. Cena 5,— dol. MATI, DOMOVINA, BOG — Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2,— dol. TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal lazarist Franc Sodja. Knjiga je izšla v Argentini. Vezana 4,— dol., broširana 3,— dol. mitli ■ II I (THOUGHTS) — Religious and Cultural Monthly jn Slovenian language — Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Establish-ed) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia — Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editorand Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A 'B E C K E TT STREET, VIC. 3101 - Tel.: (03)861 7787 - Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197, K E W, VIC. 3101 + Letna naročnina (S u bscripti on) S 6. — ; izven Avstralije (Overseas) $ 10. — ; letalsko s posebnim dogovorom — Naročnina se plačuje vnaprej — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo — Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema — Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec sam — Stava in priprava strani (Typing and l ay *ou t): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvick, Victoria 3056 — Tel.: (03)380 61 10 Božično pismo DRAGI slovenski rojaki v zdomstvu in izseljenstvu! Slovenski Škofje smo danes zbrani na svoji redni konferenci Slovenske pokrajinske škofovske konference na naši jadranski obali v Kopru. Pošiljamo vam iz tega starodavnega mesta prisrčne pozdrave in najiskrenejše dobre lelje za bližnje božične praznike, za izseljensko nedeljo in za novo leto 1985. Ob svoji skrbi za Cerkev na Slovenskem nikoli ne izgubimo izpred oči dejstva, da ste tudi vi na tujem del našega narodnega telesa in del naše domače Cerkve. Zato bi vam danes radi izrekli svoja najiskrenejša voščila za svete božične dni. Da bi tudi vi na tujem v teh dneh doživeli nekaj tiste lepote in svetosti praznikov, ki so globoko zakoreninjeni v slovenskega človeka. Naj gredo te dni vaši spomini pod domači krov, kjer so se nekdaj vaši očetje in vaše matere in morda tudi še vi z njimi spominjali velikega dogodka rojstva božjega Sina, ki nam je prinesel osvoboditev od greha in smrti, prinesel srečo in mir, ki ga drugod zaman iščemo. “Prikazala se je Ijudomi-lost in dobrotljivost Boga, našega Odrešenika.” Potrudite se, bratje in sestre, da boste v svetih božičnih dneh našli živ stik z Odrešenikom, ki se je rodil tudi za vas. V nedeljo, 30. decembra, bomo v domovini praznovali lzseljensko n e d e l j o . Ta dan bodo naši verniki po cerkvah in tudi po domovih za vas molili, duhovniki bodo govorili o vas in vašim domačim priporočali povezavo z vami po pismih in morda tudi obiskih. Prosili bodo vernike doma, naj vam radi pošljejo dobro knjigo ali Časopis, še posebej za vaše otroke. Na Brezjah in v Murski Soboti se bodo ta dan zbrali skupaj in vas še posebej priporočali Bogu in materi Mariji. Izrabite ta dan možnost, da boste radi sprejeli zakramenta spovedi in obhajila. Za novo leto vam želimo obilje božjega blagoslova. Naj vas Bog varuje vsake nesreče pri delu, na cestah in drugod. Naša največja želja pa je, da bi se v tem letu, ki ga boste živeli na tujem, ne oddaljili ne od našega naroda in Se manj °d Cerkve in Boga. Ko si v potu svojega obraza služite mate-rialne dobrine zase in za svoje družine, ste vedno izpostavljeni nevarnosti, da bi ob skrbi za materialne dobrine pozabili na tiste dobrine, ki so duhovnega značaja in imajo trajno vrednost. To je predvsem osebna poštenost, ljubezen in skrb do družine, ljubezen do domovine in naroda, predvsem pa vaša zvestoba Bogu in Cerkvi. Trojno zvezo moramo neneh- bozje fafcnli.ll LETNIK 33 -]-J v. y j\ Človeške ŠT. 12 DECEMBER 1984 V VSEBINA: Božično pismo slovenskih škofov — stran 321 V štalici, na slamici — pesem — Ludvik Zorzut — stran 322 Dogodek v Betlehemu — Daniel Rops — stran 323 Naši prazniki — razmišljanje — Kk — stran 325 Tumor na duši — črtica — — J. L. — stran 326 Nimamo prostora! — P. P. — stran 328 Glas naše Akcije — Jože Košorok — stran 329 Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 330 Izpod Triglava — stran 332 Njegovo ime bo ostalo vekomaj Ps 72(71) - P. Ciril - stran 334 STENSKI KOLEDAR 'MISLI' — Lepo ga iztrgaj in obesi! — šteto za strani 335 — 338 P. BaziHj tipka . . .— stran 340 Pesem dveh src — roman — Florence L. Barclay — stran342 Naše nabirke — stran 342 Knjiga o Slovencih — stran 343 Adelaidski odmevi — P. Janez — stran 344 Še moj dodatek ... — P. Bazilij — stran 345 Z vseh vetrov — stran 346 Kotiček naših mladih — stran 348 Križem avstralske Slovenije — stran 349 Po “slovensko" se nasmejmo! — stran 352 ■f >S3!W?-i*Sk. 4 ir % š §■ I 3- I §■ V S * §■ * V ŠTALICI, NA SLAMICI .. . Tiho, tiho! V štalici, na slamici Detece leži. Tiho, tiho! V štalici, na slamici Detece spi. Kdo ste, zemljani vi, odkod prihajate, kje val je rod, ki našemu podoben je po lepi rasti, po licu, po jeziku, v poštenosti in časti, ki se modrost v očeh vam svita in pdje v žilah kri vam plemenita? Kdo ste, zemljani vi, od kod prihajate, kje vaš je rod? Od Save smo in Drave, od Mure, Soče, Zile, božične zarje so nas prebudile, peljale k Teru in Nadiži pogledat, če pri vas še pojete po stari viži? Slovenci smo, pri jaslicah veseli, vsi svečani, ko z nami zbrani ste še vi, slovenski Benečani. Tiho, tiho! V štalici, na slamici Detece leži. Tiho, tiho! V štalici, na slamici Detece spi! Ludvik Zorzut 6 P I P \ P k & P k -d P % *Cx P \ Waramanga, A. C. T., 10. novembra 1984. • Diana Janja Meznarič, Guildford, hčerka Janeza (iz Bukovice pri Ptuju) in Marinke r. Završnik (iz Hrušice pri Jesenicah) in Eric Priem, rojen v Fairfieldu v holandski družini. Priči sta bila Raymond Wilson in Debbie Webster. - St. Patrick’s, Guildford, N. S. W„ 10. novembra 1984. Vsem novoporočencem iskrene čestitke in obilo blagoslova v bodočnosti! POKOJNI — Za dva smrtna primera v Queenslandu smo šele zdaj zvedeli: Dne 4. oktobra letos je v Brisbanu (Auchenflovver) umrla zaradi možganske kapi BOŽENKA DEKLEVA r- Tomaša. Luč sveta je zagledala v Splitu 10. maja 1929. V Avstralijo je prišla v januarju 1961. Dne 13. maja istega leta se je poročila s Pavlom Dekleva. Zdaj poleg njega zapušča tudi sina Pavla in hčerko Božen-ko, v domovini pa še pet sester. Pokojnica je bila skrbna žena, mati in gospodinja. Pred petimi leti je imela dve operaciji in od takrat ni bila več trdnega zdravja. Dne 5. oktobra letos pa je v Innisfail, Qld., zaključil tragične smrti življenje naročnik Misli, MARIO KRANJC. Po rodu je bil iz Postojne in star 51 let. Ko ja bil še doma, je imel veliko veselje do pritrkavanja v domači cerkvi. V Avstralijo je prišel okrog leta 1952. Pred leti je v Mislih objavil članek o pritrkavanju in tudi sicer od časa do časa kaj poročal. Rad si je kratil čas z branjem. Žal se je zadnji čas oglašala živčna bolezen in ni bil več priseben. Vogrinčičevi so na njegovo prošnjo poskrbeli za njegov pogreb. Krsto so nosili štirje Slovenci in dva prijatelja Italijana, obrede Pa je opravil tamkajšnji župnik Father Peter Tangey O- S. A. Pokojnik zapušča v Postojni še starše in enega brata. V bolnišnici v Liverpoolu (Sydney), je 20. novembra ponoči umrl rojak JOŽE ČEBOKLI. Pokojnik je bil rojen 4. februaija 1921 v Stanovišču (Breginj) v družini Jožeta in Jožefine r. Filipič. Dne 13. februaija 1950 se je v Neaplju poročil v Olgo Gorjup, po rodu iz Srednjega pri Kanalu. V juniju 1951 sta prišla s hčerko Marijo na ladji “Castel Bianco” v Avstralijo. Petindvajset let je bil zaposlen pri podjetju Hardy v Camelia, zadnji dve leti pa že v pokoju. Resno bolan je bil le zadnje štiri mesece. V bolnišnici je bil nekaj tednov, kjer so mu skušali z operacijo podaljšati življenje. Žal je bolezen že tako napredovala, da ni bilo več pomoči. S prejemom svetih zakramentov je lepo pripravljen in vdan v božjo voljo odšel s tega sveta. — Pogrebna maša je bila v cerkvi Srca Jezusovega v Cabramatti v petek 23. novembra, pokopan pa je bil na livadnem pokopališču v Lepingtonu. Pokojnik zapušča poleg žene Olge še hčerko Marijo, poročeno s Samom Castrupi, sina Ludvika, poročenega s Sue Burton ter sina Borisa, poročenega z Vicky Vethel. Vsem sorodnikom dragih pokojnih naše iskreno sožalje! ROJAKE PO OUEENSLANDU je obiskoval proti koncu oktobra in v prvi polovici novembra p. Ciril. Prepotoval je preko osem tisoč kilometrov in obiskal vse kraje, kjer je vsaj nekaj naših rojakov. Kjer je bilo mogoče, jih je zbral tudi okrog oltaija k slovenski službi božji. Povsod so ga z veseljem sprejeli. Tam je obisk duhovnika redkost, zato ga znajo ceniti, ko je med njimi. Vsem hvala za gostoljubnost. Enako zahvala Visočnikovemu Damijanu, ki je s p. Cirilom delil napore za volanom. RAZSTAVA ROČNIH DEL na nedeljo 2. decembra in naslednja dva dni, je pritegnila k sodelovanju 42 rojakov in rojakinj, ki so razstavili svoje izdelke. Prireditev je odprl senator Miša Lajovic. Največ obiskovalcev je bilo v nedeljo, nekaj tudi v ponedeljek. Zahvala vsem, ki so prispevali toliko lepega, od vezenin do dragocenih gobelinov. Vso težo priprave razstave je nosil p. Ciril, pridno pa mu je pomagala Judy Šajn. TABORJENJE NA MORJU v Bundeena bo organiziralo letos naše versko središče od 21. do 25. januarja. Prijave naše mladine sprejemamo dokler ne bodo vsa mesta zasedena. Cena za stanovanje je 25 dolarjev, za hrano 23 dolaijev, skupno torej 48 dolaijev. Popust ima vsak drugi in nadaljni udeleženec iste družine: za te je cena 44 dolaijev. P. VALERIJAN POROČILO OZNE (“Notranja uprava” je moderno ime zanjo) o varnostno politični situaciji v Sloveniji je kaj zanimivo. Ni dolgo tega, ko ga je ponatisnila “Borba” Med drugim beremo: "Republiški sekretariat za notranjo upravo opozarja, da nekateri kritiki in nezadovoljni posamezniki v Sloveniji vse pogosteje provocirajo s pamfleti o stalinizaciji političnega sistema, o zlorabi Zveze komunistov, o ‘nezakonitih’ procesih itd. Vse več je tajnega dogovarjanja, da se javne razprave in iniciative izkoriščajo za pridobivanje širšega kroga somišljenikov. Postavke in ocene, ki jih poedin-ci širijo v slovenskem prostoru in izven njega, se zelo malo razlikujejo od postavk in ocen v propagandnih glasilih politične emigracije in drugih nasprotnikov našega družbenega sistema v inozemstvu . . Dalje pravi poročilo, da so svojo dejavnost povečali tudi separatistično orientirani posamezniki v Evropi in sosedstvu, ki ocenjujejo, da je “režim z domovini potisnjen v pat-pozicijo” in “da je nastopil čas, da se more preko inozemske literature vnesti v slovenski prostor liberalne in nacionalne ideje”. INFLACIJA je v Sloveniji v zadnjem septembru dosegla 54,5%, v vsej Jugoslaviji pa 56.7%. V istem mesecu so v Sloveniji poskočile cene za 4.6%, v Jugoslaviji pa za 5.4%. Podobno je, da je tudi v tem merilu Slovenija — država v državi. PO STATISTIKI o vinogradništvu na Slovenskem bi moralo biti v Sloveniji 21.359 hektarov vinogradov, v resnici pa jih je komaj nekaj več od 18.000. V prejšnjem stoletju jih je bilo 52.000, pred drugo svetovno vojno pa 39.000. Danes slovenski vinogradniki pridelajo okoli 700.000 hektolitrov vina, poraba pa se je v zadnjih letih precej zvišala. Po statistiki pride danes v Sloveniji na prebivalca 64 litrov vina, v resnici pa naj bi bilo poprečje že okrog 90 litrov letno na osebo. To pa je triinpolkrat več od jugoslovanskega poprečja, a Slovence uvršča kar v svetovni vrh. Prikaže nas torej zelo “žejne” in nam ni ravno v čast. Kaj smo res narod pijancev? Računajo, da bo leta 1985 Slovenija pridelala 115,7 milijonov litrov vina, leta 2000 pa okrog 150,9 milijonov litrov. V istih dveh letih naj bi imela zmogljivost vinskih kleti 100,j in 120,6 milijonov litrov, površina vinogradov pa naiastla na 23.159 oz. na 25.159 ha. Tako vsaj pravi kompjutor, kaj bodo v bodočnosti rekle “pridne” ah “lene” roke, bomo pa videli prihodnje leto in pa leta 2000, kdor ga bo dočakal. .. TRŽAŠKA OBČINSKA UPRAVA je nedavno z odločbo postavila namesto dosedanjih dvojezičnih obcestne znake samo v italijanskem jeziku. Seveda je to izzvalo protest zamejskih Slovencev. Prebivalci Trebč pri Trstu in okoliških mest, kjer je prebivalstvo v večini slovensko, so se zbrali k protestni manifestaciji proti zmanjševanju narodnostnih pravic. Zahtevali so uresničevanje mednarodno sprejetih obveznosti do slovenske narodne skupnosti v italijanski državi. Stara pesem se ponavlja ... In se bo zelo verjetno še. Pa tudi slovenski glas ne sme umolkniti. Žal se oglaša več ali manj le v zamejstvu, v matični domovini pa ne dobi posebne opore. PREŠERNOVA ZDRAVLJICA - “Žive naj vsi narodi ... — je obhajala letos že 140 let. Za to priliko je medaljer Stane Dremelj iz Radovljice izdelal medaljo z novim Prešernovim portretom in z verzom iz Zdravljice na drugi strani. Razstavil jo je v preurejeni nekdanji kašči v Ribičevi hiši na Vrbi in ji dodal še razna druga dela — medalje, plakete, kovance in značke — s portreti A. T. Linharta, Prešernovega prijatelja Matija Čopa, njegove ljubezni Primčeve Julije in pisatelja Franca Šaleškega Finžgarja. DEVETDESETLETNICO ustanovitve je praznovala nedavno Kmetijska zadruga v Vipavi. Iz majhne vinarske zadruge se je v teku desetletij razvila ena izmed nosilcev današnje kmetijske proizvodnje v Sloveniji. — Ob takemle poročilu si človek nehote misli: torej je le že marsikaj obstajalo na zadružnem polju — tudi pred letom 1945 in “novo stvarnostjo”. Običajno je pri vsaki zadevi poudarek tako naglasen kot da pred to letnico ni bilo v našem narodu prav ničesar, razen tlake in izžemanja ... SPOMINU svojega rojaka je posvetila ajdovska župnija na Dolenjskem nedeljsko popoldne 18. novembra. Z nadpastiijem dr. Šuštarjem v svoji sredi so slavili dve obletnici božjega služabnika, našega svetniškega kandidata dr. Janeza Gnodovca: 60-letnico njegovega škofovskega posvečenja in pa 45-letnico njegove blažene smrti. Dr. Gnidovec je bil rojen v Velikem Lipovcu, naselju ajdovske župnije. Postal je duhovnik, nato lazarist ter končno misijonski.škof v Makedoniji in na Kosovem (1924 - 39). Umrl je v sluhu svetosti v Ljubljani 10. januarja 1939, popolnoma izčrpan od napornega misijonskega dela, kateremu je žrtvoval brez vsakega pridržka svoje zdravje in najosnovnejše udobnosti življenja. k Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St.( Kew, Vic. 3101 — Tel. 862-3027 ČE HOČETE POTOVATI, se z zaupanjem obrnite name. V vseh večjih mestih Evrope, Amerike in Kanade imam poleg poslovnih tudi prijateljske zveze, kar izdatno pripomore, da je potovanje prijetnejše. — Če me slučajno ni v agenciji, vprašajte za GABRIJELO, lahko ji pa tudi telefonirate na telefon agencije: 329-6833. CONCORDE INTERNATIONAL TRAVEL, 541 King Street, Melbourne, 3003 - Tel. 329 - 6833 . - Consultant DR. J. KOCE KER PRIHAJA REVIJA “JANA” tudi v nekatere naše družine po Avstraliji, je prav, da tudi MISLI objavijo Izjavo o intervjuju naslovnega škofa in profesorja Teološke fakultete v Ljubljani z oddelkom v Mariboru dr. Vekoslava Grmiča v “Jani” št. 46 z dne 14. novembra 1984. V javnost je dal Izjavo v imenu vseh slovenskih škofov (razen dr. Grmiča seveda) nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar dne 19. novembra letos in se glasi takole: “Slovenska pokrajinska škofovska konferenca izjavlja, da so trditve in mnenja v intervjuju ‘Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal’ v Jani st. 46/1984 v več bistvenih vprašanjih, ki zadevajo zakonsko in družinsko življenje, posebno še splav, način urejanja spočetja in spolno življenje izražena tako, da niso v skladu s krščansko etiko in naukom katoliške Cerkve. Prav tako ne ustrezajo pastoralnim smernicam cerkvenega učiteljstva. Sprašujemo se, kako so take izjave združljive z lojalnostjo in zvestobo duhovniškemu poslanstvu v katoliški Cerkvi in cerkveni službi profesorja na teološki fakulteti. Upravičenost in utemeljenost očitkov na račun Cerkve prepuščamo presoji bralcev, ki razmere poznajo. Slovenski škofje "prepričani smo, da z nami tudi duhovniki in drugi verniki — globoko obžalujemo, da katoliški teolog, duhovnik in naslovni škof v takem duhu in na tak način govori o težkih in pomembnih vprašanjih. Bojimo se, da stališča, ki jih prinaša intervju, način reševanja zapletenih vprašanj in njegovo utemeljevanje povzročajo pri vernih ljudeh pohujšanje, zmedo in moralno škodo. Pri tem pa se zavedamo upravičenosti in potrebe odkritega obravnavanja tega področja. Zato po svojih močeh in v zavesti odgovornosti škofje, duhovniki, pastoralni delavci, starši in vzgojitelji skušamo izpolniti svojo nalogo.” Žalostno je to poročilo, ki odkriva težko rano na telesu Cerkve na Slovenskem. Ni prvič, daje dr. Grmiča zaneslo v razgovoru z novinarji. Čudno slep je, da ne vidi, kako ga izrabljajo in so protiverskemu re- žimu njegove izjave zelo pogodu. Je pač škof, četudi je šel “na svoje” — v zagrenjenosti, ko ni bil imenovan za mariborskega škofa. A ravno po tem razvoju je očitno, kako prav je imel Rim, da je za mariborsko stolico izbral drugega. — Sem slišal, da doma dobri verniki mnogo molijo zanj, da bi spregledal. Še mi se jim pridružimo — več bo vredno kot pohujšanje. DVOJČICI IZ EPRUVETE - tudi v Ljubljani. Dne 5. oktobra sta zagledali luč sveta in kot prvi začeli serijo slovenskih otrok, ki so spočeti izven materinega telesa. Zdaj pričakujejo še en par dvojčkov in štiri enojčke - je pa že tudi 295 žensk, ki čakajo na ta nenaravno spočet zarodek. Po poročilih so pričeli v Ljubljani s temi poizkusi lansko leto meseca maja. RADENSKA mineralna voda Tri srca je skoraj slučajno našla nov trg in sicer na Japonskem. V Osaki namreč živi slovenski kipar Alojz Jerčič. Pri slovesnosti odprtja novega ateljeja je gostom med drugim serviral tudi šest litrov te slovenske mineralne vode — in od tu naprej je začelo zanimanje za komercialno razpečavanje. Računajo, da bo izvoz na Japonsko že prihodnje leto presegel 200 tisoč steklenic. STRELA pa po Sloveniji rada seka. V letošnjih mesecih juniju, juliju in avgustu je po Sloveniji zanetila kar štirideset požarov. Največ je primerov pri gospodarskih poslopjih, nato pridejo kozolci. Med zadetimi hišami pa je všteta tudi ene cerkev, v katero je treščilo. BOŽIČ je v Sloveniji že vse od konca vojne in komunističnega režima delovni dan. Koliko delavcev je ta dan na deluje seveda drugo vprašanje. A kljub vsakoletnim protestom kar nič ne kaže, da bi oblast popustila želji velike večine ljudstva. In spet bodo po Sloveniji poslušali nadškofove čestitke preko tržaškega radia, ko Radio Ljubljana ne sprejme nič verskega. f l/ M Ni M'/,,,.// I ostalo 4. O BOG, daj modrosti Naj pravično vlada sv<) Po vsej deželi naj živi I Varoval bo pravice ub1' Častili ga bodo, dokler Blagodejen bo kakor c[ V njegovih dneh bo c* Vladal bo od morja d£ Pred njim bodo pokle' Vladarji zahoda mu W Klanjali se mu bodo' vekomaj Reševal bo uboge, ki vpijejo k ni1 LETOS smo v MISLIH na teh straneh “Božje besede” doslej od blizu spoznali deset psalmov. In ob njih smo verjetno lahko ugotovili, da izražajo psalmi vso lestvico človeških izkustev in razpoloženj, od mračne potrtosti do prekipevajočega veselja. Zraščeni so sicer s posebnimi okoliščinami, a so vendar nadčasovni in zato med najbolj priljubljenimi in najbolj branimi svetopisemskimi knjigami Tudi danes ms prevzamejo ista čustva, vznemirjajo ista temeljna življenjska vprašanja, v stiski kličemo in molimo k istemu Bogu kot nekdanji psalmisti Prav lahko se poistimo z njimi. Njihovo močno in vztrajno veto ter globino njihove ljubezni do Boga doživljamo kot vzpodbudo in hkrati očitek nam samim. Bližamo se čudovitemu prazniku rojstva Gospodovega — božiču. Zastavil bom zato le na videz malo čudno vprašanje: Kaj pa pravijo psalmi o Kristusu - in — ali sploh moremo govoriti, da te starozavezne pesnitve že pojejo o Kristusu? Prvi pomen psalmov je treba vselej iskati najprej v njihovi neposredni zgodovinski sredini Vendar pa ta ne izčrpa njihovega pomena. Ko prebiramo psalme, se nujno zavemo, da imajo nekateri psalmi ali določene vrstice v njih še globlji in bolj oddaljen pomen. Mesija sicer ni omenjen po imenu, vendar je njegov lik naznačen v njih, kot so spoznali poznejši rodovi Judov. Novozavezni pisatelji pa so te vrstice takoj naobrnili na Jezusa kot Mesija. Zlasti nekateri “kraljevski psalmi” (posebno psalm j . rJ S slabotnimi bo imel usmiljenje/ Osvobodil jih bo krivice in nasilJ* n< In živel bo in darovali mu bodo Celo na planinah mu bo uspeval0 Množili se bodo prebivalci po rt1' Njegovo ime bo ostalo vekomaj.1 V njem bodo blagoslovljeni vsi fc Hvaljen bodi, Gospod, Bog naS^ Hvaljeno bodi njegovo veličastn0 njegov® 2; 72; 110) slikajo idealnega kralja, duhovnika in sodnika, kakršen ni bil noben izraelski kralj. Samo Mesija združuje te službe v večnem, vesoljnem kraljestvu miru in pravičnosti, ki ga imajo pred očmi psalmisti Nekateri psalmi opisujejo človeško trpljenje na način, ki daleč presega običajno izkustvo - izkazal se je kot izredno natančen opis dejanskega Kristusovega trpljenja. V moči božjega navdiha so psalmisti izbirali besede in podobe, ki so zadobile pomen, ki ga še sami niso mogli povzem razumeti. Najbolj osupljiv je psalm 22, ki ga je molil Jezus, ko je visel na križu. Primerjaj vrstico 17 z J n 20, 25; v. 19 istega psalma z Mr 15, 24. Glej tudi psalm 69,22 in Mt 27, 34. 48. A Boaja 6e$eda-\ erriu maziljencu, daj mu čut za tvojo pravičnost. Wdstvo in po pravici presoja uboge, istvo v miru, po hribih in dolinah naj se razliva pravičnost. Pomagal potrebnim, izkoriščanja odpravljal. 0 %lo sonce, in spoštovali ga bodo, dokler bo luna na nebu. *a travnike, kakor vode, ki namakajo zemljo. ! a Pravičnost, povsod bo mir, dokler ne ugasne luna. 0ria, od vzhoda do zahoda. a" prebivalci puščave, klanjali se mu bodo njegovi nasprotniki. ajali darila, darove mu bodo prinašali voditelji vzhoda. Ustniki zemlje, vsi narodi mu bodo služili. J, bo tistim, ki nimajo pomočnika. I®lnri t>o rešil življenje. Pustil, da bi se nedolžna kri prelivala. Ikadila; J>°do zanj in ga vedno blagoslavljali. (- la visokih gorah bo raslo klasje. ' se Širi plevel po njivah. °Va slava, dokler bo sijalo sonce. ' Vsi narodi ga bodo blagrovali. ' °v. samo on dela Čudeže, veke, e bodi polna vsa zemlja, amen, amen. PSALM 72 (71) Novozavezni pisatelji pa še mnoge druge odlomke iz psalmov nanašajo na Jezusa kot Mesija: Ps 2, 7: “Moj sin si”: Apd 13, 33. Ps 8, 7:“Vse si podvrgel njegovim nogam”: Heb 2, 6-10. Ps 16, 10: “Ne boš me pustil v kraljestvu mrtvih ”: Apd 2, 27; 13, 35. Ps 22, 9:“Najga reši”: Mt 27,43. Ps 40, 8 - 9:“Spolnjevati tvojo voljo me veseli”: Heb 10, 7. Ps 41, 10: “Celo moj prijatelj ... je dvignil peto zoper mene”: Jn 13,18. Ps 45, 7: “Tvoj prestol je na vekov veke”: Heb 1, 8. Ps 69, 10:“Gorečnost za tvojo hišo me razjeda”: Jn 2,17. Ps 110, 4: “Ti si duhovnik na veke po Melkizedeko-vem redu Heb 7,17. Ps 118, 22: “Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen”: Mt 21, 42. Ps 118, 26: “Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem ”: Mt 21, 9. Psalm 72 je Salomonov in se zgodovinsko lepo sklada s Salomonovo vladavino - zlato dobo miru, obilja in moči za Izrael A psalmist gleda še više, k popolnemu idealu: k brezkončni vladavini nad vsem svetom, kraljevanju božje pravičnosti, dobi brezpri-merne rodovitnosti Ta psalm je primeren za nas ne zato, ker slavi Salomonovo slavo, ampak ker govori o Kristusu, ki kraljuje v večni slavi “Vladarji zahoda mu bodo dajali darila, darove mu bodo prinašali voditelji vzhoda” (v. 10). “V njem bodo blagoslovljeni vsi rodovi, vsi narodi ga bodo blagrovali”(v. 19). Na svetu se imenujejo oblasti - kralji, cesarji, predsedniki, prvi ministri... Ta pa, ki je bil rojen v štali v Betlehemu in mu je že ob rojstvu stregel po življenju oblastnik tega sveta, Herod, ostaja Kralj za vedno. “Zgodovina je trajanje, naše življenje pa je minevanje ”, je dejal Bojan Stih. In v človeško zgodovino je vstopil Kralj, ki je nadzgodovinski Kristus, ki je rekel:“Moje kraljestvo ni od tega sveta” (Jn 18,36), a je vendarle Kralj. Program njegovega kraljevanja pa je: “Reševal bo uboge, ki vpijejo k njemu, pomagal bo tistim, ki nimajo pomočnika. S slabotnimi bo imel usmiljenje, ubogim bo rešil življenje. Osvobodil jih bo krivice ifi nasilja, ne bo pustil, da bi se nedolžna kri prelivala”(v. 12 -14). Pesem iz davnih časov - Salomonov psalm - me vodi k Novorojenemu Kralju. Hitite, kristjani, z radostjo navdani, o pridite, pridite v Betlehem! Dete iz raja k nam kot Kralj prihaja. O, pridite, molimo, 0, pridite molimo, o, pridite, molimo Jezusa! Glej, srce te vabi vroče: pridi, pridi, večni Kralj! Daj nam mir in tisto srečo, ki si jo pastirjem dal!... Tako pa me vabijo na isto pot naše lepe slovenske božične pesmi “Cantare amantis est!” - poje, kdor ljubi Poj, draga sestra, dragi brat, prepevaj Kralju, ki prihaja! “Kar živi, naj Njega hvali, Njega moli in slavi!” Radost Kristusovega rojstva naj postane pesem našega življenja! p CIRIL mrrr Fr. Basi! A. Valentine, O. F. M., SS. Cyril & Methodius Slovene Mission, Baraga House, 19 A'Beckett St, Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874 LETOŠNJI BOŽIČNI SPORED: MELBOURNE Sv. Ciril in Metod v KEW: Nedelja 23. decembra — običajni nedeljski umik maš (ob osmih in desetih). Pred mašama izrabite priliko za božično spoved, da ne bo pred polnočnico za vse zmanjkalo časa. Ponedeljek 24. decembra, vigilija božiča — ves dan je prilika za spoved, samo pokličite patra v Baragovem domu. Zvečer je spovedovanje od devetih do deset minut pred polnočjo. Točno opolnoči procesija z Jezuščkom k jaslicam v lurški votlini. Sledi blagoslov jaslic, nato slovesna polnočnica na prostem. (V slučaju slabega vremena bo polnočnica seveda v cerkvi.) — Zopet bi rad izrekel iskreno prošnjo možem in mladini, naj se med bogoslužjem ne zbirajo za cerkvijo ob kajenju, glasnem govorjenju ter smehu, da ne omenim celo petja in pitja. Vse to je tako tuje za vernega kristjana, ki je prišel k polnočnici s pravim namenom: počastiti Odrešenikovo rojstvo. Zato lepo prosim vsakega, ki mu za udeležbo in sodelovanje pri polnočnem bogoslužju ni mar, naj raje ostane doma! Torek 25. decembra, BOŽIČ —maše so ob osmih, ob desetih (v lepem vremenu na prostem pred jaslicami v votlini) in ob petih popoldne. Pred mašami prilika za božično spoved. Sreda, 26. decembra, ŠTEFANOVO — maši po nedeljskem urniku, ob osmih in desetih. Pred mašama spovedovanje. Nedelja 30. decembra, praznik SVETE DRUŽINE - maši kot običajno ob osmih in desetih. Prilika za spoved pred mašama. Torek 1 januarja, NOVO LETO — maše ob osmih, ob desetih (v lepem vremenu na prostem pri votlini) in ob petih popoldne. Spovedovanje pred mašami. p. bastl tipka SPRINGVALE in okolica (Mulgrave, Noble Park, Clayton, Oakleigh, Dandenong . . .) ima priliko za slovensko spoved na petek 21. decembra od šestih do sedmih zvečer. Cerkev sv. Jožefa, Springvale. NORTH ALTON A in okolica (Footscray, Spots-wood, Yarraville, Altona, Altona Meadows, Newport, Williamstown . . .): slovenski duhovnik bo spovedoval v cerkvi sv. Leona Velikega, N. Altona, v sredo 19. decembra od 5.30 do 7 ure zvečer. ST. ALBANS in okolica (Sunshine, North in West Sunshine, East Keilor in Keilor, Avondale Hts.,...): v slovenščini lahko opravite božično spoved v sredo 19. decembra od osmih dalje. Cerkev Srca Jezusovega, St. Albans. GEELONG in okolica ima priliko za slovensko božično spoved na soboto pred božičem, 22. decembra, od 4.30 do 6 ure popoldne v cerkvi sv. Družine, Separation Street, Bellpark. MORWELL in okolica ima redno predbožično mašo na nedeljo 16. decembra ob sedmih zvečer v cerkvi Srca Jezusovega. Pred mašo božično spovedovanje. WODONGA — ALBURY in okolica: slovenski duhovnik bo spovedoval v Wodongi, cerkev Srca Jezusovega, na torek 18. decembra zvečer od 7 do 8 ure. Povejte še drugim, ki nimajo MISLI! Duhovnik bo napravil dolgo pot do vas — ne pustite ga v spovednici brez dela! — Naj že tu objavim tudi januarsko slovensko mašo v Wodongi: na zadnjo januarsko nedeljo, 27. januarja. Za spremembo zaradi vročine jo bomo imeli ob sedmih zvečer (namesto ob petih kot običajno). HOBART, TASMANIJA: Slovensko mašo (in priliko za božično spoved v domačem jeziku) bomo imeli na nedeljo po božiču, 30. decembra (Sveta Družina). Ob šestih zvečer, cerkev sv. Terezije, Moonah. Povejte še drugim rojakom, ki niso naročeni na MISLI in katerih naslova nimam, da bi jim poslal božično pismo! Toliko lepih prilik, da bi bili prazniki kljub zdomstvu zares polni milosti. Mnogi naši rojaki po svetu niso tako srečni. Ne pustite božje milosti mimo! Kakor vsako leto bo tudi letos v Melbournu na 3EA slovenska božična radijska oddaja v priredbi našega verskega središča. Poslušali jo boste na nedeljo pred božičem, 23. decembra, od 6.45 do 7.30 zvečer. Ne zamudite jo! V vaše domove bo prinesla prelepe božične melodije in obilico prazničnih misli ter napravila vaše praznike čim bolj domače. + Od porok bi rad najprej omenil, da sta se 20. oktobra poročila v cerkvi sv. Avguština, Yarraville, Irena Guštin (rojena v družini Antona Guštin, North Alto-na) in Jeff Dumesny. Dne 17. novembra pa sta si rekla besedico “Da!” Christine Giselle Luise Kumar, hčerka slovenskih staršev, Coburg, ter Kenneth William Muprhy. Poroka je bila v cerkvi sv. Fidelisa, Moreland. V slovenski cerkvi pa sta bili od zadnjega poročila — poleg enega povelj avlj e nega nekatoliškega zakona — dve poroki: Dne 1. decembra sta si obljubila zvestobo Silvia Šerek in Russel Glen Rogers. Nevesta je bila rojena in krščena v Argentini (Misiones) ter je kot dekletce prišla s starši med nas. Ženin je avstralskega rodu in rojen v Melbournu. Dne 8. decembra pa sta se srečala pred našim ol-taijem Anna Maria Jaksetič iz znane naše družine v St. Albansu (rojena v Williamstownu, krščena v New-portu) ter Barry Henry Way, rojen in krščen v Mt. Gambieiju, S. A. Vsem novoporočenim parom iskrene čestitke! + Slovenska krsta sta bila pri nas dva: Dne 24. novembra je krstna voda oblila hčerkico Franka Krčmar in Slavice r. Baligač. Ime ji bo Danielle Lee, prinesli pa so jo h krstu iz Deer Parka. Dne 8. decembra, ravno na praznik Brezmadežne, pa je bil krščen John Ivan, ki je razveselil družino Janeza Sok in Majde r. Robar, Maidstone. Fantka smo občudovali, tako je bil priden in potrpežljiv. Vsem malčkom najboljše želje na pot v življenje! + V četrtek 29. novembra smo v Wodongi po maši zadušnici pokopali rojaka ANDREJA VRH. Umrl je v torek 27. novembra po nekajmesečni zavratni bolezni, ki mu je počasi izčrpala vse moči. Bilje lepo pripravljen na odhod v večnost, saj sem ga pred mesecem previdel in so mu zakramenti pomagali, da je lažje prenašal svoje trpljenje. Žena Matilda mu je ves čas bolezni neutrudno stregla in je bila pri njem v bolnišnici zadnje dneve in noči ter z njim molila. Pokojni Andrej je bil rojen 11. avgusta 1916 v Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici v družini devetih o-trok, od katerih živi še en brat in dve sestri, ena med njima njegova dvojčica. V zadnji vojni je kot italijanski vojak veliko pretrpel po afriških bojiščih. Po vojni se je, razočaran nad razvojem doma, znašel v begunskem taborišču Brindisi, kjer je spoznal Matildo Bergant iz Loke pri Mengšu. Dr. Robič ju je leta 1957 poročil v Vatikanu, v Avstralijo pa ju je v septembru 1960 iz Neaplja pripeljala ladja “Roma”. Iz Bonegille sta se premaknila samo v bližnjo Wodongo, kjer seje Andrej zaposlil v vojaškem skladišču v Bandiani ter ostal na istem mestu do svoje upokojitve. Melbournskim Slovenccm se priporoča KAMNOSESKO PODJFTJF VIZZINl MEMORIALS Verga Bros. Pty Ltd. 9 TRAVALLA AVE , THOMASTOWN. VIC Telefon: 359 5509. doma: 470 4046 in 470 4095 Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo! V sredo 5. decembra je v bolnišnici v West Foots-crayu zaključil svojo zemsko pot komaj štiridesetletni ANTON AUPIČ iz St. Albansa. Nekaj tednov se je zdravil na obolelih jetrih, a žal ni bilo več pomoči. Pokojnik je bil rojen 18. februarja 1944 v Semiču v Beli krajini. V Avstralijo je prišel preko Avstrije 11. novembra 1963 in se kmalu poročil s Hildo Jakob, hčerko znane sentalbanske slovenske družine. Poleg žalujoče žene je zapustil tri otroke, doma v Semiču pa še dva brata in dve sestri, starši pa so že pokojni. Pogrebno mašo smo imeli v petek 7. decembra v cerkvi Srca Jezusovega v St. Albansu, nato smo pokojnikove ostanke spremili na keilorsko pokopališče, kjer bodo čakali vstajenja. Naj oba rojaka počivata v miru božjem! Sožalje vsem domačim tu in v rodni domovini! + Božičnemu pismu bo dodana tudi prijavnica za našo počitniško kolonijo 1985 na Mt. Elizi. — Prvi teden (od nedelje 6. januarja popoldne do sobote 12. januarja popoldne) je za družine. Drugi teden (od nedelje 13. januarja popoldne do sobote 19. januarja popoldne) je dekliški, tretji (od nedelje 20. januarja popoldne pa do sobote 26. januarja popoldne) pa fantovski. Razen pri družinskem tednu je starost otrok omejena: prednost imajo deklice in fantje do 14 leta starosti -starejši le po izbiri in če bo še kaj prostora. S prijavami ne odlašajte, da si oz. svojim otrokom zagotovite mesto, nam pa olajšate načrtovanje! Zopet se obračam do članic Društva sv. Eme in drugih gospodinjski bi bile pripravljene pomagati v kuhinji. Za pomoč že zdaj iskrena zahvala! Naj prinese tudi letošnja počitniška kolonija vsem obilo razvedrila in odpočitka! Za podrobnejša pojasnila kličite naš telefon! NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”: $44,— Marjan Lauko; $28,— Peter Bizjan, Rudi Koloini; $20,— Valerija Pančur; $14,— Marijan VihteliČ, Milena Kolar, Julij Pretnar, Jože Komidar, Anton Požar, Rudi Jaksetič, Arg. Jože Jež, Ivan Mohar, Franc KravoS, Pavla Zemljak; $13.— Danilo Gažperin; $10,— Ivanka Študent, A.& F. Šabec; $9,— Franc Ču-lek; $8,—Jurij Bogdan; $7,—Janez Sok, Ivan Harej; $6.— Ida Zorich, Ana Bara-novvski; $5.— Eddy Kumar; $4.— Zora Kirn, Adrijana Stepančič, Ludvik Truden, Ana Paulin, Feliks Drobež, Peter Tomšič, Dora Srebroff, Jože Baligač, Zvonko tepelnik, Lucy Robah, Magda HreSČak, N. N., Maks Korže; $3.15 (A. C. T.); $3.— Dr. Tine Debeljak; $2.50 Anton Novak; $2.03 Peter Gerkman; $2.— Ivan Staniif, Emilija Kuzma, Drago Pinterič; $1.50 Stanka PersiČ; $1.— Ivanka Penca, Alojz Jakofčič, Justina Miklavec; $0.85 N. N. (A.C.T.). NAŠIM POSINOVLJENIM AFRIŠKIM MISIJONARJEM: $400.- N. N. (A.C.T.); $200,- C. š., A.& A. S.;$20.— A.& F. šabec (P. Hugo-nu za avto), Ivanka Bajt z druž. (ACT) namesto božičnih voščilnic prijateljem in znancem, A.Sc F. Šabec, N. N. (Gee-long), N. N. (Geelong). MATERI TEREZIJI V INDIJO: $50.— Anica Klekar z družino (božično darilce za lačne otroke); $40,— N. N. (Geelong) za lačne otroke; $20.— Druž. Jože Brožit (Melb.) namesto božičnih voščilnic prijateljem in znancem, N. N. (Geelong) lačnim otrokom, N. N. (Geelong) lačnim otrokom; $10,— Družina Hojak. DAROVI ZALAČNE V ETIOPIJI, poslani na upravo Misli: $152.03 nabrano pri vhodu v dvorano ob priliki Miklavževanja v Melbournu; $50.- Julka Mrčun; $20.- Druž. Pavel Kruh, Jože Bole, Valerija Pančur; $10.— N. N., Lucija Miklavec, N. N., Ivanka študent, Maks Korže; $5,— Sestra Ema Pivk, Frančiška Klun. DOBROTNIKOM BOG POVRNI! Florence L. Barclay: (Pesem Prevedel Silvester Čuk Ilustriral Lojze Perko roman (Dvaindvajseto poglavje: PREDSTA V A DOKTORJA ROBA) Ko je Jane šla skozi vežo proti stopnišču, je vrgla pogled proti zaprtim vratom knjižnice. Polotil se je neki nemir; kako je na Gartha delovala pripoved doktorja Roba? Edino ona je mogla slutiti, s kakšno močjo delujejo spomini, ki jih obnavljamo. Začutila je, da ne more ven, če se prej ne uveri, kako je z Garthom. Odprla je glavna hišna vrata, obšla hišo ter se približala oknu knjižnice. Še nikdar ni naskrivaj opazovala Gartha, kajti vedela je, da se on zgrozi že ob misli, da bi se kdo prtihotapil k njemu brez njegove vednosti. Zdaj pa ... Samo tokrat! Pogledala je: Garth je še vedno sedel na stolu, roke je prekrižal na mizi in obraz skril v dlani. Telo se mu je treslo od joka. Tako je videla jokati ljudi po težki operaciji, ki so jo bili prenesli molče. Skozi solze pa je Garth šepetaje ponavljal: »žena moja! Oh, žena moja!« Jane je zbežala. Neka skrivnostna sila v notranjosti ji je dopovedovala, da bi pokvarila vse, ko bi se mu v tej uri razodela. Zdelo se ji je, da spet sliši Deryckov glas: »Pazite! Če vam je kaj do njegove in vaše sreče...« Sicer pa ji ne bo več treba dolgo čakati. Ko se bo Garth po tem neurju pomiril, bo v njem prav gotovo spet zaživela potreba, da poišče Jane. Še ne odposlano pismo bo napisano znova. Narekoval bo samo še zadnjo besedo: »Pridite!« Uro kasneje bo že v njegovem objemu. Prepričana, da ne more biti drugače, je Jane odšla na sprehod z doktorjem. Ko se je, čez dobro uro vrnila, je bilo njeno srce prepolno srečnega pričakovanja. Gartha je našla stoječega pred odprtim oknom, ko je Vlekel na ušesa različne glasove, ki jih je znal že razmeroma dobro razločevati. Ko je zaslišal, da je prišla, je obrnil glavo in Jane se je zdelo kar nemogoče, da teh krasnih, bleščečih oči ni več ... »Ali je bilo v gozdu lepo? Po kosilu bo Simpson še mene peljal tja ... Miss Gray, če niste utrujeni, bi končala jutranje opravilo.« Narekoval ji je petero pisem. Jane je opazila, da je njeno pismo izginilo z mize, odgovor pa je bil še vedno tam. Po kratkem obotavljanju je vprašala: »Kaj pa pismo za miss Champion? Želite, da ga odpošljem?« »Vsekakor. Saj sva ga končala, se mi zdi.« »Mislila sem,« je dejala Jane nemirno ne da bi ga pogledala, »da boste morda po pripovedi doktorja Roba hoteli... »Doktorjeva pripoved ne more nič spremeniti, kar zadeva obisk miss Champion!« je odvrnil Garth trdo, a je brž mehkeje dodal: »To pripovedovanje me je samo spomnilo...« »Na kaj?« je vprašala Jane in se prijela z roko za srce. »Da je zelo plemenito dekle,« je končal Garth Dalmain. TRIINDVAJSETO POGLAVJE EDINA POT Ko je Deryck Brand izstopil na daljni mali postaji, se je oziral po kolodvoru, misleč, da bo kje zaglecfal Jane. Toda nikogar ni bilo, bil je edini potnik. Stopil je v avto, ki ga je čakal. Polotil se ga je neski nemir. Zakaj ga Jane ni prišla čakat? Mar so njeni živci v naporu pričakovanja odpovedali. | TATJANA in MIŠA LAJOVIC k g želita vsem rojakom vesel božič ji * ter srečno in uspešno novo leto! * THE SLOVENIANS F ROM THE EARLI EST TIMES je naslov obsežne knjige o zgodovini Slovencev od prvih početkov do zadnje svetovne vojne. V angleščini jo je napisala melbournskim Slovencem poznana učiteljica in kulturna delavka DRAGICA GELT, ki je v to svoje delo vložila veliko dolgoletnega truda. Monumentalna knjiga nas bo dostojno predstavila Avstralcem ter drugim priseljenim narodnostim in jo bo lahko s ponosom vzela v roke tudi naša šolska mladina. Skrb za izdajo knjige je prevzel Koordinacijski odbor slovenskih organizacij Viktorije in bo dotiskana v marcu. Ker pa Odbor ne razpolaga s finančnimi sredstvi, naproša vse za to izredno delo zainteresirane rojake, ako bi knjigo podprli s prednaročbo in plačilom vnaprej. Cena vezane knjige velikega formata, z 256 stranmi in 350 slikami SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! POSEBNI POLET ZA VAS: 12. JUNIJA 1985 SYDNEY / MELBOURNE / LJUBLJANA in tudi zelo ekonomska prilika za obisk lepe Slovenije. Iz Sydneya: 12/6/85 ob 14.35 Iz Melbourna: 12/6/85 ob 17.00 Prihod v Ljubljano: 13/6/1985 ob 05.40 zjutraj Za vse potnike velja enaka ekonomska cena: polet iz drugih mest - iz Brisbana do Sydneya, iz Hobarta ali Adelaide do Melbourna - in nazaj je vključen v ceni celotnega poleta. Zaradi novih predpisov glede potnega lista Vam priporočamo: obrnite se na nas cim preje, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo. ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncasler Rt>ad, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! Kmalu je v bleščeči jutranji svetlobi zagledal široke trate in terase Glaneesha z njegovimi veselimi cvetnimi gredicami dn drevoredi, po katerih so bile izpeljane peščene stezice z obrambnim zidom pred viharjem. Pri vežnih vratih ga je sprejel Simpson in Deryok Bramd se je komaj zadržal, da ni kar naravnost vprašal, kaj je z miss Champion. Ta neprevidnost v mislih ga je opozorila, da mora skrbno paziti, kaj bo govoril in kaj bo delal. Nikdar si ne bi mogel odpustiti, če bi Jane izdal! »Gospod Dalmain je v knjižnici, sir Deryck,« je dejal Simpson. (Nadaljevanje v prihodnjem letniku) je 18 dolarjev, z dodatkom 2 dolarjev za stroške razpošiljanja. Prednaročila s plačilom za knjigo sprejema tudi uprava MISLI. MEN l/VHO BUILT THE SNOWY, knjiga našega sydneyskega rojaka Ivana Kobala, je med nami v svoji drugi izdaji, dokaj izboljšani obliki in z dodatnimi slikami. Cena je ista kot prve izdaje: 8 dolarjev (poštnina posebej). Seveda je v zalogi v upravi MISLI. mlajMi odnMkSM Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Ho/y Family S/ovene Mission, 51 Young Ave., W. Hindmarsh, S.A., 5007 ( P. O. Box 159, Hindmarsh, S.A., 5007) Telefon: (08) 46 9674 A V ZADNJEM ČASU časopisi, radio, televizija in ostala sredstva javnega obveščanja na veliko govorijo o strašni stiski etiopskega naroda. Na tisoče bratov in sestra umira od lakote. Morda marsikomu ni mar, ker se to dogaja daleč od nas, vendar nas kristjane morajo pretresti in zganiti. Saj smo si po Kristusovih besedah vsi bratje in sestre - razdalje kot meje ne pridejo v poštev. Soodgovornost imamo, ne glede na to, na katerem koncu sveta ljudje potrebujejo naše pomoči. Žal človek najmanj čuti stisko bližnjega, kadar ima sam poln želodec in vsega v izobilju. Hvala Bogu, da ni povsod tako — še je veliko ljudi, ki imajo čut za bližnjega. V naši skupnosti smo na praznik Kristusa Kralja razmišljali, komu je pripravljeno nebeško kraljestvo. Morda so prav besede evangelija šle našim vernikom globoko v srca, da srno brez predhodnega oznanila to nedeljo zbrali čez 500 dolarjev za lačne v Etiopiji. Denar je bil poslan naravnost sestri, ki deluje v bolnišnici v Etiopiji — tako smo lahko gotovi, da bodo darovi res v pomoč tistim, katerim so bili namenjeni. Vsem dobrotnikom naj Bog povrne! “Lačen sem bil in ste mi dali jesti.. Adelaidski nadškof dr. James Gleeson se je vrnil iz bolnišnice po uspešni operaciji — upajmo, da bo doma okreval. Do konca leta je vso skrb za nadškofijo prepustil pomožnemu škofu dr. Faulknerju. Naša skupnost se čuti zadolžena, saj nas ima nadškof po- sebno rad. Zato ne pozabimo moliti zanj, da bi zopet nasmejan prišel k nam na obisk! Božični spored sem objavil v prejšnji številki. Po praznikih pa bomo obhajali slovesnost SVETE DRUŽINE, zavetnice naše cerkve, in sicer na prvo nedeljo v januarju, ko bo obisk večji kot bi bil v nedeljo med božičem in novim letom. Še večjo zunanjo slovesnost pa bomo imeli na drugo nedeljo v februarju: slavili bomo obletnico blagoslovitve cerkve in za to priliko povabili v našo sredo adelaidskega pomožnega škofa dr. Faulknerja. Pri nas bo maševal, po bogoslužju pa bomo imeli v mladinski lopi B.B.Q. Ta maša bo obenem tudi za dober začetek novega šolskega leta. S šolskim letom bomo pričeli spet verouk* za birmanske kandidate, ki bo ob sobotah dopoldne. Prijavite se lahko preko telefona ali pa osebno vsak dan od 8 do 10 ure dop. v uradu slovenskega misijona. Rojakov v Berriju v mesecu januarju ne bom obiskal, saj vem, da so preobremenjeni z delom po farmah. Srečali se bomo spet proti koncu februarja ter bom datum slovenske maše sporočil po pismu. Dne 11. novembra je v Queen Elizabeth Hospitalu v Woodville umrl FRANK VONTA, doma iz vasice Log pri Trojanah. S slovensko skupnostjo se ni družil, zato nimam podrobnih podatkov in smo tudi za njegovo smrt zvedeli iz časopisa. Živel je sam in tudi nima v Avstraliji sorodnikov. Pogrebna maša je bila 14. novembra v cerkvi sv. Jožefa Delavca v Ottoway. Njegovi zemski ostanki bodo čakali vstajenja na Cen-tennial Park Cemetery. Naj počiva v miru božjem! V septembrski številki Misli ste videli sliko napisa, ki na cesti opozarja, kje stoji naše Slovensko versko središče. Naj omenim, da sta še večjega pomena dva druga napisa, ki sta uradna in zabeležena tudi na zemljevidu Adelaide. Dve cesti (oz. Grove in Court) v Modbury Heights — občina Tea Tree Gully velikega adelaidskega mesta — nosita slovensko ime: BARAGA GROVE šteje 26 hišnih številk, PLANICA COURT pa deset. Oba kraja novega dela mesta sta bila tako uradno imenovana 8. septembra 1982 ter javno ovekovečila slovenskega misijonarja in svetniškega kandidata kot slovenski svetovnoznani kraj smuških skokov. Zasluga za to gre Šajnovemu Petru, ki je že dolga leta u-služben na občini (Pred leti je bila njegova slika v Galeriji mladih mladinske strani, saj je kot prvi povojni priseljenec končal šolo za Town Clerk-a,— Ur.) Na njegov predlog, pa verjetno precej prošenj in drezanja, sta bili ti “tuji” imeni sprejeti in lahko smo na to ponosni. Naj se Petru, dasi malo pozno, v imenu vseh adelaidskih rojakov zahvalim za trud. Res v šir- nem svetu marsikaj zmoremo, če smo narodno zavedni in nam je za to, da je slovensko ime vedno bolj poznano. Vsi bi se morali tega zavedati in se zlasti truditi, da ohranimo med nami naš jezik in običaje. Ne enega ne drugega se nam ni sramovati, ali začeti kar vse pretapljati v angleščino. Radijska oddaja v priredbi našega središča je na drugo in četrto sredo v mesecu. Zvečer ob osmih, na valovih etnične radijske postaje 5 EBI FM. Toliko za danes. Vsem rojakom širne Avstralije želim milosti polne praznike, v novem letu pa obilico zdravja. Naj Vam novorojeno Detece podari svoj mir! P. JANEZ ŠE MOJ DODATEK... VESEL sem bil, da je v prejšnji številki prvi odgovor na članek p. Bernarda (Od odmevov k razmišljanju, oktobrske Misli) prišel izpod peresa p. Cirila, ki je tudi iz mlajše generacije in izposojen od doma. Pa se njegove misli za čuda ujemajo z mojimi, ali patra Valerijana — in če hočete, tudi pokojnega patra Bernarda blagega spomina ki smo v izseljenstvu res "osiveli starci” po letih, pa — kar mladi včasih pozabljajo — tudi po izkušnjah. V enem se p. Bernardov članek približa dejstvu: sivimo, umiramo kot narodna skupina. Prišel bo čas, ko v Avstraliji res ne bo več potreben izseljenski duhovnik, ki govori tuj jezik. Redne tukajšnje župnije skrbi umiranja nimajo: njih življenje se podaljšuje iz roda v rod. Novi obrazi morda, a vse teče redno dalje. Delo izseljenskega duhovnika pa je izredno, začasno (četudi ne le za par let) in gre avstralskim faram včasih celo na živce. Veliko zavisi od naše lastne iniciative. Mnogo izseljenskih duhovnikov ni nikoli niti mislilo na lastno središče, ki človeku v marsičem zveže prostost ter prinaša skrbi in odgovornost. Eden holandskih duhovnikov je že pred petnajstimi leti povedal škofu: "Nisem več potreben, zato odhajam domov!" Je v domotožju sebi lagal? Zame je predčasno ostarel, kakor si tudi sleherna narodna skupina v svetu sama voli, kdaj ostari in opeša. Sami si moremo podaljševati življenje skupnosti, tudi z borbo za obstoj — ali pa sodelovati pri poskusih avstralskega občestva, da se čim prej utopimo v tujem morju. Le nekaj dni je tega, ko sem bral v "Ameriški domovini" (s svojim 86 letnikom naš najstarejši časopis v izseljenstvu) v enem izmed člankov: "Uvajanje angleščine je svojevrstna rakasta bolezen . . ."In spomnil sem se marsikatere zgodbe iz časa svojega delovanja med ameriškimi rojaki pred mojim prihodom v Avstralijo. Poznam primere, ko je v ZDA rojeni slovenski duhovnik na fari skrbno ohranjal slovenski jezik, dočim je iz domovine novodošli duhovnik kaj kmalu začel šariti z angleščino. Za leta je pospešil naravni proces umiranja izseljenske župnije. Le komu v korist? Članek p. Bernarda rešuje (?) problem naše mladine (priznam, da me je zabolelo, ko sem videl besedo materinščina napisano v narekovajih!), ne da bi poznal in upošteval problematiko dela izseljenskega duhovnika v danih avstralskih razmerah. Ameriške narodne župnije n.pr. imajo pravno podlago in iste pravice kot redne župnije. Tudi če začno uvajati v bogoslužje angleščino — zahtevalo bo čas in pravni postopek, da se narodna župnija ukini ali spremeni v teritorialno. Avstralska Cerkev pa ni sprejela ameriškega načina narodnih župnij. Omenil sem že, da smo izseljenski duhovniki tu, dokler nas bo narodna skupnost potrebovala. Moje mnenje je, da še dolgo, zavisi pa od slovenskih vernikov. Uvajanje angleščine bi bil vsekakor korak bliže dokazu, ki ga Avstralija morda komaj čaka . . . Rad ustrežem v našem središču s poroko v angleškem jeziku, enako s krstom ali pogrebnimi obredi, pripravo na prvo obhajilo ali birmo. Vse to pa le vzamem kot izjemo. Cerkev je slovenska in redno bogoslužje bo in mora ostati slovensko, dokler bodo naši verniki svojega duhovnika potrebovali. Naj za konec povem še tole: avstralska soseda — spreobrnjenka iz anglikanske vere, je hodila skoraj dve leti redno v našo cerkev. Pred odselitvijo se mi je zahvalila in dodala: "Ne razumem vašega jezika, a več sem dobila v vaši cerkvi, kot pa dobim v avstralski." — Morda bi marsikdo naših mladih lahko izrekel isto priznanje. P. BAZI LIJ z vseh vetrov TUDI VATIKAN ima kapelo sv. bratov Cirila in Metoda. Odprl in blagoslovil jo je papež Janez Pavel II. v novembru 1981 v grobnicah pod baziliko sv. Petra. Poročilo pove, da so se arhitekti odločili za prostor blizu poljske kapele in so vhod načrtovali tako, da je iz polkrožnih hodnikov možno videti ves prostor, ne da bi sploh stopili vanj. Kapelo obvladujeta dve stvari: velik oltar, posvečen svetima Cirilu in Metodu ter sv. Benediktu - zavetnikom Evrope; in pa križ. Kip sv. Benedikta spominja na latinsko-fran-kovsko-germanske korenine, sveta brata pa na bizan-tinsko-slovanski del Evrope. Vsi trije svetniki skupaj simbolizirajo evropske krščanske korenine. Kipe je izdelal znani italijanski kipar Tommaso Gismondi ter jih za kapelo poklonil papežu v dar. Prihodnje leto, ki je ob 1100-letnici smrti sv. Metoda posebno leto naših slovanskih apostolov, bo vatikansko kapelo gotovo obiskalo veliko romaijev. PRAVIJO, da ni v demokraciji nič boljšega kot zares močna opozicija — torej so naše avstralske volitve odlično izpadle. Kar predolga volilna kampanja je — hvala Bogu - za nami, saj že nisi vedel, koga bi poslušal in komu bi verjel. Zmagala je spet laburistična stranka, a gotovo ne tako, kot je računala. Ves čas so govorih o pridobitvi novih sedežev, pa sojih nekaj izgubili — ob okrepljeni opoziciji bo imela vladna stranka v letih do prihodnjih volitev težji posel. Politika je čudna zadeva: nenadne spremembe in presenečenja pridejo, ko jih najmanj pričakuješ. Ministrski predsednik Hawke je v enem dnevu izgubil vso svojo “mesijansko karizmo”, o kateri je bilo v dneh pred volitvami toliko govora. Peacock pa je kljub napovedim ohranil vodstvo opozicije in kljub porazu pri volitvah žel priznanje. Res zanimivo bo slediti razvoju in šteti, koliko predvolilnih obljub bo postalo dejstvo. Sicer je pa še kar precej obljub prejšnjih volitev ostalo neizpolnjenih ... UMRL JE v Kalkuti v Indiji slovenski dolgoletni misijonar, jezuitski brat Leopold Vidmar. Na nedeljo 18. novembra je bil poklican po nebeško plačilo za svojo zvesto službo. Doma je bil iz župnije Brusnice pri Novem mestu. V Indijo je odšel leta 1935 in lansko leto po skoraj petdesetletnem misijonskem delu prvič obiskal domovino. Poleg številnih šolskih in drugih misijonskih poslopij je zgradil šest cerkva, vo- dil obrtno šolo, pa skrbel še za sto drugih potrebnih misijonskih zadev. Bil je vse življenje zgled izredne gorečnosti in zvestobe Kristusovemu kraljestvu na zemlji, katerega je pomagal širiti kot misijonar. SKUPNO IZJAVO sta podpisala zastopnika Kitajske in Anglije dne 26. septembra v Pekingu, po kateri bo Kitajska 1. julija 1997 prevzela od Veliko Britanije Hongkong. Kitajska se je pri tem zavezala, da do leta 2047 ne bo spreminjala sedanje gospodarske in politične ureditve tega pomembnega svetovnega trgovinskega in finančnega središča. Pridržala si bo le obrambo pridobljenega ozemlja in zunanjo politiko. Seveda pa je drugo vprašanje, ali se bo teh svojih obljub tudi držala. Tudi Stalin je dal v sovjetsko ustavo iz leta 1936 zapisati:“Država jamči svobodo izražanja, tiska, združevanja, pravico do političnih shodov, manifestacij in pouličnih demonstracij”. Kako je bilo v resnici, je znano. Pri tem je zanimivo še eno dejstvo. Nihče ni vprašal prebivalcev Hongkonga, če so s tako rešitvijo zadovoljni. Če bi jim dah priliko za plebiscit, bi bil po vsej verjetnosti skoro stoodstotno odklonilen. Zakaj Anglija tu ravna drugače kot pri argentinskih zahtevah po Malvinskih otokih, ah španskih po Gibraltarju? Ob teh dveh točkah stalno ponavlja, da je treba upoštevati voljo prizadetega prebivalstva, ki želi ostati pod britansko krono. Pri barantanju za oddajo Hongkonga pa volja prebivalstva ni prišla v poštev. KAPUCINI, eden izmed redov sinov sv. Frančiška Asiškega, so šteli ob koncu leta 1983 11.467 članov, med njimi 403 novincev. Red deluje po vsem svetu in je razdeljen na 78 provinc ter 24 podprovinc. Največ članov šteje švicarska kapucinska provinca: 528. Sledi lombardijska s 432 člani, nato španska z območja Navarre in Aragonije s 426 redovniki. Beneška provincija jih ima 393, Rio Grande do Sul v Braziliji 302, kastiljska v Španiji 294 in isto število članov ima tudi new-yorška provinca v ZDA. PREMISLEKA JE VREDNO: Zaradi nezadostne prehrane in raznih bolezni umre dnevno 40.000 otrok po deželah tretjega sveta, kot je ugotovila najnovejša raziskava UNICEF-a, organizacije ZN za pomoč otrokom. EGS (Evropska gospodarska skupnost) pa je samo v lanskem letu “umaknila s trga” — to pomeni: uničila zgolj iz koristolovskih namenov — 206.350 ton jabolk, 123.100 ton pomaranč, 120.300 ton citron in 10.800 ton breskev. Uničili so tudi velike količine paradižnikov, češenj in mandarin, cvetačo pa so v znatnih količinah metali v velike jarke in polili z oljem, da je bila neužitna . . . Da, premisleka je vredno, zlasti ob vsakodnevnih poročilih o tisočih, ki jih zaradi suše v Afriki, zlasti V DOMOVINO”™™ preko RIMA in TRSTA V nedeljo dne 16. JUNIJA odhod skupine iz Melbourna s SINGAPORE AIRLINE, ki upravičeno uživa najboljši sloves radi udobnosti in postrežbe. Izkoristite priliko, da si ogledate večno mesto Rim, cerkev sv. Petra, Sikstinsko kapelo in še polno drugih rimskih zanimivosti. Nekaj nepozabnega za Vas in Vaše otroke. Prijave sprejema "CONCORDE INTERNATIONAL TRAVEL' 541 KING STREET, MELBOURNE, VIC. Za podrobnosti vprašajte DR. KOCE-ta ali pa Miss Gabrielo. Telefon 329-6833 (po uradnih urah 862-3027). v Etiopiji, dnevno pobira strašna smrt lakote. Dodamo lahko še, daje bilo v letu 1981 za vojaške namene vsako minuto izdanega več denarja, kot bi ga bilo potrebno za zadostno prehrano 2000 otrok vse leto. Poročilo UNICEF-a nam tudi pove, da bi z manj kot pol odstotka denarja, obrnjenega v letu 1980 za vojaške namene, lahko nabavili kmetijske stroje vsem tistim kmetovalcem, ki morajo obdelovati zemljo na roko... Res, premisleka je vredno. In tudi resnega vprašanja, kdaj bo mogotce srečala pamet. OB ETIOPSKIH GROZOTAH se posebej ustavimo! Ob njih se človek res lahko žalostno zamisli. Ti ubogi ljudje so vredni naše pomoči — ob našem razkošju in brezbrižnosti — v modernem dvajsetem stoletju. Lakoto so že precej časa napovedovali in danes o-čitajo Ameriki in drugim razvitim državam svobodnega sveta, da se zaradi etiopskega komunističnega režima niso pravočasno zganile ter nudile pomoč. Toda - ali se je zganil sam etiopski režim? Ah se sploh vsaj zdaj zaveda umiranja lastnega ljudstva - ko je istočasno ob umiranju tisočev potrošil milijone za proslavljanje obletnice revolucije in v ta namen za bankete uvozil celo letalo dragih alkoholnih pijač? In nič ni režimu všeč, da je delitev hrane pod kontrolo darovalcev - raje bi imeli tudi to v svojih rokah ter delih “potrebnim” — verjetno vojski — po svoji izbiri. Prav tako se ne sliši, da je tudi Rusija priskočila na pomoč etiopskim žrtvam lakote. Pač pa že ves čas uvaža orožje in vojni material in dobro ve, zakaj . . . Res zanimivo, da so naši levičarski novinarji za vse to gnilo ozadje slepi. SVETOVNI DAN POZDRAVA - dan enaindvajsetega novembra — je šel mimo nas. Pa ni napak, če vemo o njem in ga tudi sprejmemo v svoj življenjski okvir. Idejo zanj sta dobila leta 1973 dva katoličana v Omahi, Nebraska, ZDA, danes pa o njem poročajo že mnoge radijske postaje. Vedno več simpatizeijev dobiva in morda bo polagoma le postal tako svetovni dan, kot je danes Materinski ali Očetovski dan. Ideja “Svetovnega dneva pozdrava” združuje vse ljudi na svetu, ne glede na raso, vero ah politično pripadnost. Kdor se hoče pridružiti tej lepi zamisli, mora na ta dan pozdraviti deset neznanih ljudi, ki jih doslej še nikoli ni pozdravil. Dan pozdrava je bil namreč spočet v veri, da je sporazumevanje najučinkovitejše sredstvo za ohranitev miru, kjer mir žeje, in za ustvaritev miru, kjer miru ni. — Zapomnimo si torej datum: 21. novembra in se z vsaj desetimi prijaznimi pozdravi neznancem pridružimo tisti vrsti, ki naj bi bila vsako leto daljša in pestrejša po narodnosti. Končno je le res:smehljaj in topel pozdrav sta najcenejši dar, saj ne staneta niti centa. In vendar smo z njima včasih tako skopi. kotiček naših mladih CX J Dragi striček! Prvič se oglašam v Kotičku in me je kar malo strah. Mama mi pomaga in se smeje, kako pišem slovenske besede. Rad bi ti povedal, da bomo prišli za božične praznike v Melbourne na počitnice. Tam imam strica, ki je atov brat. Bil sem že večkrat v Melbournu, a še nikoli za božič. Tega se najbolj veselim. Mama pravi, da bomo šli tudi k slovenski polnočnici. Gotovo bo lepo. Mogoče bom tam celo tebe srečal. Samo ne Na svidenje torej in vesele praznike! Tvoj Henry Savora, 13 let, Horsham, Vic. V SVETI NOČI V SVETI NOČI, V TIHI NOČI ANGELČKI VESELI SO NA ZVEZDE, SVETLE ZVEZDE TIHO PRILETELI. "LUČKE BOŽJE, DRAGE LUČKE, POJDITE VE Z NAMI! RABI BI K LJUDEM NA ZEMLJO, PA NE ZNAMO SAMI." PA SO ZVEZDICE ZA LUČKE ANGELČKI Sl VZELI, KO SO SKOZI ČRNO TEMO K NAM NA SVET HITELI. NA BOŽIČNEM DREVCU ZLATE ZVEZDE ZDAJ GORIJO, ANGELČKI PA ZLATO SREČO MED LJUDI DELIJO. Anica Černejeva '•mir.jigr DRAGI OTROCI! Vidite, kako striček misli na vas: spet vasje za božične praznike razveselil s SLIKANICO. Brž po barvice in se spravite nanjo! Kaj predstavlja slika, pa menda že veste: Marija ob jaslicah pestuje božje Detece, za njo pa so sveti trije kralji — Gašper, Miha in Bolte-žar — s svojimi darovi: zlatom, kadilom in miro. Te darove so prinesli Ježuščku v dar, ko jim je zvezda pokazala pot, kam naj potujejo. Slika ima toliko drobnih delcev, da bo v barvah zar res lahko lepa, če se le malo potrudite. Upam, da vam bo barvanje v pravi božični užitek, pa morda tudi za lepo nagrado. Najlepše izdelana slikanica bo namreč izbrana in NAGRAJENA. Poskusite srečo! A ne pozabite mi poslati slikanice do 10. JANUARJA, ko bo na vrsti izbiranje. Če bo tvoja slikanica obležala v predalu ali kje na polici, jo bo striček zaman čakal. Otroci, kaj boste pa vi prinesli Ježuščku v jaslicah? Vem, da nimate zlata, kadila in mire, vendar ne smete priti praznih rok. Božje Detece bo najbolj veselo vaše ljubezni'. Obljubite mu, da boste vedno njegovi, da boste vedno radi pomagali vsem okrog vas in da boste z veseljem ubogali mamo in ata. Tega bo Je-zušček najbolj vesel in vas bo blagoslovil. Zares zadovoljne praznike vam vsem želim, za novo leto pa, da bi mi poslali v njem veliko veliko pisem. — STRIČEK. Sk. <1 NAGRADNA SLIKANICA '«• \ % P I ■g \ •d p \ p I p ■i ☆ ŠOLSKO OBVESTILO ZA VIKTORIJO Vsi, ki se zanimajo za sobotni pouk slovenščine na državnih šolah, se lahko vpišejo v soboto 9. februarja 1985 ob deveti uri dopoldne na eni naslednjih šol: Box Hill High School, Dandenong HS, Maribyr-nong HS, North Geelong in University HS - City. Vpisovanje je za razrede od 7. do 12. letnika. Vpišejo se lahko tudi odrasli. Pouk je med šolskim letom vsako soboto od devete do enajste ure dopoldne. Pouka ni med šolskimi počitnicami in na vikende javnih praznikov. Študenti, ki želijo delati letnik 12 (HSC), naj se vpišejo na University HS (pouk je vsako soboto od devete do dvanajste ure dopoldne). Pogoj za vpis je uspešno dovfšen 11. letnik sobotne šole. Kandidati, ki prej šole niso obiskovali, morajo položiti sprejemni izpit na stopnji znanja 11. letnika. Ostale informacije dobite na gornjih šolah na dan vpisa ali ob naslednjih sobotah. Med tednom pa lahko pokličete na Saturday School of Modem Languages - tel. 555 0562. Gornji razglas o uslugi, ki nam jo nudijo avstralske šolske oblasti za učenje slovenskega jezika, naj zdrami starše z otroki, ki so po melbournskih in okoliških srednjih šolah. Število učencev sobotne šole pouka slovenščine iz leta v leto namreč občutno pada, pa bi še ne smelo, ker naše srednješolske mladine ne manjka. Mnenja sem, da starši prehitro popustijo, če o-trok pokaže začetni odpor, ki je do mere razumljiv, saj ni lahko presedeti sobotno dopoldne v šoli. Premalo se starši zavedajo, kaj ta pouk naši mladini pomeni. Pa ne le mladini — tudi njim samim in vsej naši skupnosti. Škoda bi bilo, da bi izgubili kak razred zaradi po-manjka učencev, kakor smo zadnje leto maturantskega, ker ni bilo dovolj prijavljencev. Zato apeliram na Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LF.WIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavpice 221 5536 TOVVING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314 Rojak VOJKO VOUK družine s srednješolsko mladino: od vas zavisi,'dragi starši, kako dolgo nam bodo avstralske šolske oblasti nudile pouk slovenščine kot priznani šolski predmet. Zavejmo se tega in storimo svojo dolžnost! Mladina nam bo hvaležna kasneje, če zdaj morda ne čuti, kaj ta pouk njej in nam vsem prinaša. — P. Bazilij. MERRYLANDS, N. S. W,— Šesti Maturantski ples je za-nami. Letos je v Sydneyu osem dijakov opravilo maturitetni izpit iz slovenskega jezika. Ta večerna prireditev je dala lepo priznanje maturantom in vsem, ki se trudijo za pouk slovenščine, od staršev do Šolskega odbora in učiteljev. Obenem naj spomni naše družine z gimnazijci, da cenijo slovenski jezik in izrabijo priliko sobotne šole, ki nam jo nudi avstralska država. Z ozirom na število Slovencev v Sydneyu bi moralo biti število dijakov sobotnega pouka veliko večje. Kje je vzrok? V prvi vrsti nezanimanje staršev, ko je vse drugo važnejše kot znanje slovenskega jezika naše mladine. Polno in vseh vrst je izgovorov, da ne morejo SYDNEYSKIM ROJAKOM nudi BOLOGNA SMALLGOODS Telefon 728 1717 7 QUEST AVE. CARRAMAR, 2163 sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne salame in druge mesne izdelke. Za razne priložnosti po naročilu spečemo tudi celega prašička. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas! Priporoča se lastnik podjetja J. A. ŠKRABAN — SLO VENI A N FUNERAL SER VICE ar A.F.D.A. 724 5408 // 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. obiskovati sobotnega pouka. Toda tudi tu velja pre-govor:“Kjer je volja, tam je pot!” Nekateri se izgovarjajo na sobotni šport, brez katerega ne gre. Toda kaj jim bo od tega udejstvovanja ostalo? Morda nekaj trofej, ki se bodo prašile na policah. Znanje slovenščine pa jim bo ostalo kot dragocena dediščina, da se zanjo le potrudijo. Spet drugi se ob sobotah raje zaposlijo za par dolaijev. Denar bodo potrošili in ne bodo zato nič bogatejši, a obenem osiroteli za znanje materinega jezika ... Starši naših sydneyskih družin! Poskrbite, da se bo vaš gimnazijec vpisal za sobotni pouk slovenščine. Vpisovanje bo na državni šoli vBankstownu v soboto 2. februaija ob devetih dopoldan. Ne bo vam žal, kakor kasneje tudi ne bo žal sinu ali hčerki, pa četudi se zdaj morda temu pouku upira. Tudi nobenemu letošnjih maturantov ni žal, da so se učili slovenski jezik. Če vaš otrok že za silo obvlada slovenščino, je toliko bolje. Mu pa še marsikaj manjka, česar doma v razgovoru z vami ne more dobiti. — P. Valerijan. BELLEVUE HTS., S. A. - Rad bi tudi v “Mislih” izrekel iskreno dobrodošlico p. Janezu, ki se je iz o-biska domovine vrnil med nas. Upamo, da si je nabral novih moči za delo med nami, saj je stare potrošil v skrbeh pri zidavi naše prijazne slovenske cerkve v Adelaidi. Veseli smo bili patrovega sporočila, da se je mamino zdravje obrnilo na bolje. Tako seje gotovo z lažjim srcem vrnil v daljno Avstralijo. Rad bi tudi čestital p. Cirilu za odličen odgovor na članek p. Bernarda glede angleškega jezika po naših cerkvah. Starši se veliko trudimo za ohranitev jezika med našimi otroki. Prav od verskih središč pričakuje- Melboumskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY AVE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture Service and repairs. mo oporo in pomoč. Končno je prav, da se tudi mladina s svoje strani malo potrudi. Kasneje bo znala ceniti, če danes ne, kaj je prejela ob starših in pri slovenskem bogoslužju. Vesele praznike! — Danilo Kresevič. OAK FLATS, N. S. W. — Šest mesecev je minulo odkar smo ustanovili v Sydneyu Zvezo Slovenske Akcije (ZSA), saj se v tako kritičnem času nihče ni zganil in je izgledalo, da smo narod strahopetcev in neodgovornih. Režim v domovini je ostro nastopil proti poedincem doma, ki so se postavili v bran, kar nam je vsem sveto: naš milozvočni jezik in naša slovenska kultura, kar hočejo bratje iz juga preustrojiti po njihovem kopitu s pomočjo programskih jeder. Naši vodje pa so se oklenili gesla, da slovenski narod obstaja že 1400 let in ga tudi programska jedra ne bodo uničila. Tako zadržanje pa več kot ugaja arhitektom programskih jeder. Tako smo to odgovorno stališče zavzeli kar navadni delovni ljudje. Naša prva naloga je zbirati člane. Čim več nas bo, tem bolj bomo upoštevani. V knjigi, kamor vpisujemo pogumne in zavedne Slovence, najdeš imena in naslove iz Severne in Južne Amerike, Kanade, Anglije, Švice, Nemčije, Švedske, Južne Afrike in tudi iz Slovenije.■ Zastopstvo je iz vseh slojev. Od profesorjev, arhitektov in učiteljev, do obrtnikov, delavcev, brezposelnih, upokojenih in študentov. Večkrat nam je stavljeno vprašanje, kakšen je naš program. Takoj pri ustanovitvi ZSA smo se odločili, da bomo skupno branili, utijevali in širili slovenski Sc ielitc nuutiti voziti avlo? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO SOLA” 32 THE BOULEVARD, FAIRFIEI.D WEST, N.S.W„ 2165 Telefon: 72 1583 I E. Z. OFFICE MACHINES I < \ Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev > < sc melbournskim Slovencem priporoča J < za prodajo novih in starih pisalnih, > J računskih in podobnih strojev vseh znamk. , < Izvršujemo vse vrste popravil! | ] V zalogi imamo slovenske črke CŽŠ, ► < kijih Vaš pisalni stroj morda šenima. > : : ; EMIL ZAJC I I 1 YarraCourt, N. DANDENONG,Vic. 3175 I J Telefon: 795 6937 > jezik in slovensko kulturo. Ne pričakujemo, da bi se oblasti doma kar na lepem premislile in opustile nov učbeni program. To bodo storile samo v slučaju e-notne manifestacije vseh slovenskih strank in slojev, ne samo v svobodnem svetu, pač pa tudi doma v Sloveniji. Izvesti kake protestne demonstracije v Sloveniji ni lahko, posebno še, ko pogumni poedinci doma nimajo opore emigracije. To tako zelo važno oporo branilcem slovenstva doma pa jim nudi ZSA. Postati član te prepotrebne organizacije pomeni soudeležba najpomembnejše akcije vse odkar obstoja slovenski narod. Poraja se vprašanje: Kako naj pomagam? Postati član Zveze Slovenske Akcije je za enkrat vse, kar je potrebno. Zato se brez odlašanja zapišite pri tajniku Ivanu Kobalu, P. O. Box 153, Rydal-mere, N. S. W., 2116, Australia. S tem boste dokazali, da vam je za obstoj slovenstva več kot pa za počitnice v Sloveniji s tujim jezikom. V imenu ZSA vsem vesele praznike in uspešno novo leto! Slovenski pozdrav!-Jože Komidar, odbornik. KDO BI VEDEL POVEDATI... . . . kje v Avstraliji živi FERDO JERMAN, doma iz Šentjurja ob Taboru v Savinjski dolini. Po njem sprašujejo domači, ker se že nekaj let ni oglasil. Kakršnokoli sporočilo o njem pošljite na uredništvo, ki bo vest posredovalo dalje. Za uslugo v imenu domačih iskren Bog povrni! V1KTORIJSKIM SLOVENCEM __ _______________________________North Melbourne 189 Boimdary Road, 329 6144 TORIM RROTHFRS - Malvern 1382 Hjflh Street, 509 4720__________ UbllN bKUmtK3 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 funeral direetors Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 — Mentone 93 2460___________ NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Ob F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES P«y. Ud 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.W„ 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune (“Income tax return"), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom: V. FERFOLJA, J. M. THAME, E. WEINBERG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — “Tariff. Companies". Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah: zavarovanja nepremičnin itd. (Workers' Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SVDNEV 560 4766 in 560 4490 Urarsko in zlatarsko podjetje Alexander ;: WATCHMAKER and JEWELLER :; 190 Church Street (vogal Macquarie St.) ■ Parramatta, N. S. VV. Telefon 633 1384 ; vam nudi 10% popusta pri vsakem.nakupu, 20% pa na ' ’ vsa popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancije. ■ | Engraviranje imen brezplačno. 11 HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN VVORKROOM. !1 Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte I o ugodnih pogojih. — Priporočata se :: E. & C. ROBNIK PO “SLOVENSKO" SE NASMEJMO! + Šele sedaj, ko je izgubil zobe, je spoznal, da bi moral držati jezik za zobmi. + Največkrat je pameten tisti, ki se naredi neumnega. + Najslabšo pokritost izvoza imamo pri idejah. + Socialne razlike v socializmu razbijajo enoličnost. + Z mletjem na sestankih ne bomo zdrobili težav. + Še vedno podeljujemo priznanja za minulo delo, čeprav vsi vemo, kam nas je pripeljalo. + Ne obupujmo! Svetla prihodnost je kljub vsemu pred nami. Dnevi so vsak dan daljši. + Mladina je naše na j več j e bogastvo, ki pa so ga nekateri že zapravili. + Stabilizacijska bitka se bije na položajih, največ žrtev pa terja v zaledju. + Kaj bomo izvozili potem, ko bomo že vse izvozili? + Jutri bo boljše, toda danes bo trajalo zelo dolgo. + Na sejah izneseni problemi ostanejo po pravilu klopotci. Predolgo sedijo na njih. REŠITEV oktobrske Besedne dopolnjevanke: Leva stran: 1. hiša; 2. kokoš; 3. otok; 4. Jefte; 5. šoja; 6. mlaka; 7. šola; 8. proga; 9. veka; 10. vlaga. — Desna stran: 1. zibel; 2. orel; 3. mleko; 4. osel; 5. petek; Križanka (Ivanka Žabkar) Vodoravno: 1.jutranja zarja; 5. hujša kostna poškodba; 8. v "pasjih dnevih" nas muči; 9. isti, istoveten; 11. nastopni prostor; 13. potrebno zlo; 15. tan-komili glasovi; 16. hišna čistilna priprava; 17. mlečni izdelek; 18. poklon; 19. oprana, očiščena; 21. del na merilni lestvici; 23. splošni izraz za materijo, vzeto iz zemlje; 26. lahko stori, če le hoče; 28. napis na križu; 29. nenavadno žensko ime (po zavetniku ogljarjev); 30. ena izmed barv; 31. v posebni peči ga žgejo. Navpično: 1. važna pomoč pri iskanju; 2. moško ime; 3. javljam se s prstom po vratih; 4. član družine; 5. ponovno; 6. okrajšano moško ime; 7. skuša ustaviti prepir; 10.skrito očem; 12. deli svet v severni in južni del; 14. razširjena bolezen v udih; 15. v zrak se dvigne; 19. tolažba; 20. ena celin; 21. okrajšano moško ime; 22. ploskovna mera; 24. domača beseda za rudarja (izposojenka); 25. alkoholna pijača; 27. kratica za električno cestno železnico. Rešitev pošljite do 15. januarja na uredništvo! * * * 6. Sava; 7. Janez; 8. lice; 9. mucka; 10. mama. — Od zgoraj navzdol v dveh vrstah sta imeni slovenskih krajev: Škofja Loka (na levi strani) in Brestanica (na desni strani). Izmed reševalcev (Sestre Slomškovega doma, Žalika Svenšek, Vinko Jager, Simon Rančigaj, Lidija Čušin in Alojzija Podbevšek) je bil izčreban Vinko Jager. Tel.: 386 8069 : QX PHOTO STUDIOS 'Sjccellence in SPliotos.iajilii^ Jzdelavamo prvovrstne fotografije ob prilikah porok, krstov, prvih obhajil, birme 678-680 SYDNEY ROAD, Govorimo BURNSVVICK, VIC. 3056 tudi slovensko $ ___________________________ WiDELMGcMNm\ FRANK ARNUŠ PTY. LTD. '1 : Priporočamo se melbournskim rojakcii. ;! za izdelavo kuhinjskih omar :; in drugega pohištva po zmerni ceni. !1 !1 7 LONGVIEVV COURT, : THOMASTOVVN 3074 TEL.: 465 0263 ; (Bundoora Industrial Park) A.H. : 459 7275 SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opombami in kratko razlago težko razumljivih mest. — Cena 6,- dol. HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana,— ('ena 5,— dol. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika. Dodane so tudi stalne mašne in druge molitve. Cena je 5.— dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2,— dol. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika, ki je izšel pred dvema letoma v Ljubljani in ima 305 strani. V belih, rdečih in temnomodrih platnicah. Cena je 5,— dol. SHEPHERD OF THE VVILDERNESS Angleški življenjepis misijonarja Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2. dol. BOJ ZA SLOVENSKO ŠOLSTVO NA PRIMORSKEM Izdano v Argentini. Iz zapiskov pok. dr. Srečka Baraga in ohranjenih dokumentov je vsebino knjige uredil Alojzij Geržinič. Cena 10,— dol. DREAM V1SIONS - Cankarjeva knjiga "Podobe iz sanj” .v odličnem angleškem prevodu Antona Družina in z ilustracijami Lilliane Brulc. Izdano v ZDA (Slovenian Research Center). Cena 11. dol, MEN VVHO BUILT THE SNOWY - O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8,— dol. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Lo- S LOV ENI AN HERITAGE -(Vol. I) — Zbral in uredil dr. E. Gobetz, izdal pa Slovenian Research Center of America. V an-g'eščini pisana knjiga o slovenskih dosegih v svetu, 642 strani večjega formata, trdo vezana. Vredno branje zlasti mlademu rodu med nami. Cena 18,— dol. ško dolino med revolucijo in razmišljanja o komunizmu. Cena 6.— dol. Naj omenim, da poštnina v ceni NI vključena! SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irvving Street, PHILL1P (CANBERRA), A. C. T.. je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od I 1.30 a.m. do 1 1.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. SLOVEMi ' AUSTRALIAN DONVAL RAVEL VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje. AH pa nas pokličite po telefonu in PRIDEMO NA VAŠ DOM, če je tako ugodnejše! Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki 2e od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO, BALI/SINGAPUR, HONGKONG, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali! SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! Edini letni skupinski polet SYDNEY - MELBOURNE - LJUBLJANA V mesecu juniju bo zelo ugodna ekonomska prilika za obisk lepe rodne domovine. Obrnite se na nas za podrobnejša pojasnila!