W * tP<° — GLAS . Liat slovenskih delavcev r Ameriki. - Reentered as Seeond Class Matter September 25th 1940 at the Post Office at New York, N. Y., under Art of Congress of March 3rd, 187i. hiram m BONDS No. 136 — Štev. 136 — VOLUME LH. — LETNIK Lil. NEW YORK, THURSDAY, JULY 13, 1944 — ČETRTEK 13. JULIJA, 1944 Tel: CHelsea 3-1242 NOVA RUSKA OFENZIVA Rusi so pričeli zopet novo močno ofenzivo proti Baltiku, so prebili močne nemške utrdbe vzhodno od Letske na 93 milj dolgi fronti in so napredovali 22 milj. Nova ofenziva jo namer j en« naravnost na Letdko in je jo pričela v torek druga Awvltska armada ter je v prvih dveh dneh osvobodila nad 1000 mest, trgov in vasi. med njimi tudi Idrico, ki je važno železniško križišče 25 milj vzhodno od letake meje in 50 milj severno od Polocka. Tej armadi poveljuje general Andrej T. Jeremenko, ki se je odlikoval i|>ri Stalipigradu in je pognal Nemce s Krima. Prvi dan svoje ofenzive je rdeča armada nfl>ifa 70M Nemcev, J500 pa jih je ujela. Poglavitni namen generala Jeremenka je potisniti Nemce do Rige, medtem (pa general Bagramian prodira proti Dvin-sku in bo slednjič otb Divni (prodiral proti Ri'yi. Vsled nove ruske ofenzive geinerala Jeremenka je varnosti 30 nemških divizij v baltskih državah. 28 MILJ DO ORODNA Na 550 milj orijo. Branijo vsako ped zemlje in so rajši ubiti, kot cestah in po poljih leže mrtvi Nemei. Marsika- Prelbivalci Zagreba ne smejo zapustiti mesta brez posebnega 1 k>1 ici jskega dovoljenj a. Vse železniške proge, ki peljejo iz Zagreba, partizani neprenehoma napadajo. Vlaki vodijo samo po železnici Zagreb—.Zidani most—Dunaj, ki jo stražijo nemški vojaki. videli napisano geslo 4 4Vse za fronto/' KONFERENCA V TURČIJI V Ankari, glavnem mestu Turčije, so v teku razgovori med predstavniki Turčije, Rusije in Anglije Konferenca med ruskim in angleškim poslanikom ter turškim ministrskim predsednikom Sukru Saracoglom se je pričela tam, kjer je obstala lansko leto na konferenoi v Kairi, kjer je stališče Turčije do zaveznikov ostalo nejasno. Na konferenci je najprej treba potolažiti jezo Turčije, ker so ji zavezniki očitali, da ni držala svoje besede, toda Turčija je zopet očitala zavezni kom, da ji niso posllali orožja ki so ji ga obljubili. Ameriški državni urad je obveščan o poteku konference v Ankari, ki se je pričela pred desetimi dnevi. V tesni zvezi s konferenco v Ankari, so v teku konference v Mjo sik vi, Londonu in prav gotovo tudi v Washington^ Turčija je mjnenja, da bi bilo pod njeno častjo, ako bi stopila v vojno samo s tem, da bi zaveznikom dovolila svoja oporišča. Pred vsem drugim zahtevajo Turki naslednja zagotoviJa: 1. Povojna politična in teri-torjalna nedotakljivost Turčije in zavezniki morajo pojasniti svoje povojne cilje. 2. Turčiji mora biti natančno pojasnjeno, da kakšne meje mora biti Oborožena, če stopi v vojno; posebno pa ji mora biti pojasnjeno, kaj pričakujejo od nje. Na konferenci v Kairu in na zimskih vojaških razgovorih so ta vprašanja ostala nerešena. Za zavezniške zastopnike je zelo težavno vstreči tem turškim zahtevam, kajti ne vedo, kaj mislijo zavezniški vojaški voditelji o tem, ki nočejo izdati svojih povojnih ciljev nevtral ni državi, ki ima^ se v svoji sredini še vedno sovražne zastopnike. Delavske vesti V PRID DELAVSTVA v POVOJNI DOBI Zvezna vlada in vlade raznih držav bodo po vojni izdale 16 tisoč milijonov dolarjev za popravo starih in gradnjo novih cest. Kakor znano, se od pričetka vojne nadalje, pri nas ni gradilo mnogo novih cest, in tudi poprave starih, oziroma pred vojno zgrajenih cest, so kolikor toli zaostale. Sedaj, ko je pričakovati, da vojna ne bode več baš dolgo trajala, in da pride prejkosrtej do zaželjenega miru, so zvezina vlada, kakor tudi vlade posameznih naših držav sklenile izdati v svrho gradnje novih in poprave starih cest, o-gromno šestnajst tisoč milijonov dolarjev. Tekom prvih let v povojni dolbi, (bode toraj na sto tisoče delavcev, ki so sedaj zaposleni pri izdelovanju vojnih potrelbščin, zaposljenih pri gradnji in popravah cest. «— Tako namreč poroča Zveza Ameriških Graditeljev Cest, ki je ravnokar izdala svoje tozadevno poročilo zajedno z proračunom, katerega so izvedenci izdelali v imenovane svrhe. Omenjena organizacija ja-vftja v svojem proračunu, da se bode samo za glavne državne ceste, katere bode treba zgraditi, potrosilo sedem tisoč milijonov dolarjev; za nove ceste in poprave že obstoječih cest, ki so last countvjev, se bode potrošilo štiri tisoč milijonov do- Paveličev rojstni dan Kvizlinska vlada dr. Paveli-ča je odredila praznik za Pavel ičev rojstni dan 14. julija. Kot poroča radio na Dunaju, bodo vse trgovine in državni uradi zaprti. V spomin padlemu osvoboditelju Nemci obglavili ameriške padalce ▼ Franciji Pvt. Kenneth Pi Knight, ki je z jadralnim aeroplanom 6. junija vpaidel v Francijo, je bil ranjen mi je v (bolnišnici v Temple, Tex. Povedal je, da so Nemci mnogim ameriškim padalcem odrmali glave in jih oa pete obesili na drevesa. Knight je tudi povedal, da je videl nekega ameriškega vojaka oibešentiga; pod njim je bila njegova* čelada in v njej slika njegove žene in treh o-trofc. 11 » . kvfrft *n "1XYAA" jk>nd danksi Francoska deklica polaga venec na grob padlega ameriškega vojaka. V. PAPEN ODPOTOVAL Nemški poslanik: pri turški vladi v Ankari Franz von Pa pen je sežgal diplomatske li stine i.n odpotoval — najfbrže za vedno — iz Ankare s svojo ženo, svojim diplomatskim o-soibjem in celim kupom prtljage v Berlin. Papen je odpotoval, ker so v teku pogajanja med ruskimi, angleškimi in turškimi predstavniki, da (bi Turčija stopilo v vojno na strani zaveznikov. Von Papen dobro ve, da je Nemčija poražena i« da -bo Turčija šla v vojno proti Nemci. TurSki parlament je opustil poletno •zasedanje in vsi poslanci so v Ankari. Turški poslanik v Berlinu se je vrnil v Ankaro. larjev, in za takozvane inetro-politanske ceste in ulice v velikih mestih in njih okolicah, (bodo oblasti izdale pet tisoč milijonov dolarjev. Zgoraj omenjeni proračun i se po dvanajstih ^etih predsedni>tva rad umaknil v zasebno življenje na svoje posestvo v Hyde Park, X. V., pa doda! je: "Sprejel bom in stireil v uradu, ako mi to ukaže najvišji j>ove1 jni'k—-svobodni narod Združenih držav." Tn zopet: "Ako me narod izvoli, >boni Kdor ni starokopitnez, kol so oni, ki govore o tradiciji, po kateri nikdo ne (bi smel biti ameriški predsednik več kot dva termina, bo predsednikovo odločitev z veseljem pozdravil, kajti nikdo drugi ninia toliko vpogleda v vojaški in polit iuai položaj kot predsednik Koo»sevelt. Poiznani so mu vsi načrti za Itodoče. boje in za povojno preohnovo sveta, kar je znano le mali prščici drugih mož. Tn v tako resnem času kot sedaj >bi mogoče za deželo pomenilo katastrofo, aiko bi jez-tlieu sredi rdke predsedlafli košnja. Predsednik Roosevelt je v javnem življenju že nad trideset let in vedno se je pokazal pravega moža na svojem mestu. Bil je senator v legislaturi države New York, mornariški pod tajnik tekom prve svetovne vojne, ibil je )®ovcrner države New York in je vpeljal marsikatero napredno nare-nbo in je takoj prve dni kot predsednik Združenih držav leta 1!XJ3 gospodarski. in družabni položaj dežele iz mrtvila ob ml ill) v 'življenje. Vsi njegovi dosedanji uspehi »kažejo, da nikdo drugi ni zmožen, da vodi narod skozi sedanje kritične vojne ease do ;:mnige in v končni mir, kot predsednik Roosevelt. Roosevelt je bil učenec veJikega -predsednika Woodrowa Wilson a in je v mnogem oziru Rooseveltova zasluga, da je bil '•Vi I son leta 1912 noniiniran za predsedniškega kandidat« d(v mokra t s se stranke. Ko je bil Wilson izvoljen, je njegov mornar. tajnik Daniels, ki je poznal Roosevelt a kot izvedenca v mornariških zadevah, ponudil/ Rooseveltu pod tajniško mesto v mornariškem uradi i. Ko v prvi svetovni vojni Amerika «še ni •bila v vojni, je Roosevelt kot mornariški podtajoik že povdar-jal, da je potrebna "pripravijenost". Takoj je sknbel, da ib za slučaj vojne Amerika imela dovolj vsakovrstnih zalog za nriuado in za civilno prebivalstvo. Sestavi'! je.seznam ameriških tovarn in posebno je skrbel, da so bile postavljene ladje-ilelni<*e in da ho imele dovolj dela. V prvi svetovni vojni je mnogo pripomogel, da je bila nevarnost nemških podmornic odstranjena in je končno do-- ogel, da so ameriške ladjedelnice gradile 110 čevljev dolge ;:.isledlovalee podmornic. Vse do toga Časa je deloval v tesni zvezi z zavezniškimi voditelji, leta 1918 pa je -šel v Evropo, kjer se je sestal z Lloyd Georgian, Fochem, Clemenceanom, belgijskim kraljem lil drugimi zavezniškimi voditelji. Ko se je vrnil domov, je zlbolel za pljučnico, pa je okreval, talko ll Hcg čefbnle, 4,100 kg slanine. 31,647 kg moke, 41,-407 kg sena ter večino te prehrane razdelilo vojski in civilnemu prebivalstvu, del pa iše hrani v zalogi. Ta gospodarska komisija je izdat!«, za nalbavo prehrane v tem razdobju 4,-276,691.95 lir. Gospodarske organi zaci je so skupaj z naso vojsko prepeljale v Slovenijo in razdelile 12,000 kg soli, 350 kg tolbaka, 100,000 cigar, 660,'000 škatlic vžigalic. To »blago je dal Osvobodilni fronti ZAVNOH. V mlekarnah, ki so pod našo urpravo, je »bilo predelanih preko 50,000 litrov mleka. Od tega so 5000 kg -sira in preko 1000 kg wirovega mašila dobile v glavnem Ibolnice. Organizacija prehrane naših pasivnih krajev je v teku. Izvršuje se prevoz in zamenjava živil in dogon živine iz ogroženih krajev. Največji uspeh prizadevanja na&ib organizacij je prav v tem, da emo preprečili gospodarsko a-narliijo, ki ponavadi spremlja razmere, v kakr&nih smo se zna&li po italijanskem zlomu. V (gospodarstvu vlada vsekakor zadovoljiv red. V finančnem poročihi je bilo obravnavano vprašanje os-ki^bovanja državnih nameščencev, upokojencev in njihovih družin, katerim so priznane vse pravice, izhajajoče iz dotedanjega dela, sflmlžhenih let m delavnih sposoibnosti, pravice do pokojnine itd. V dobi do nem-nke ofenzive je finančni odsek Upravne komisije izplačal na račun podpor 5 milijonov lir. Kw -se je na osvofbojenem o-zemlju pojavilo pomanjkanje gotovine, je IO s posdbnim odlokom izenačil ibon oziroma oib-veanioo iz posojila, ki $ra je razpisal v letu 1341. SNOO, in liro kot plačano sredstvo. Do sedaj zanaša emisija teh feonov samo 18 milijonov lir. Nato je podal poročilo o uspehih posojilne kampanje, in sicer tripro-icentnega, posogila narodne o-svohoditvo v znesku1 50 milijonov lir v zvezi z razpisom posojila AVNOJE za vso Jugoma vi jo* Uspeh je zadovoljivo dejstvo, da je število podpisanih majhnih -vsot veliko, kar doka- zuje pripadnost slovenskega (ljudstva osvobodilnemu gibanju. V zdravstvenem poročilu je referent označil dosedanje uspehe sanitetne službe za civilno prebivalstvo. Ustanovljene «0 v Ljubljanski pokrajini tri civilne (bolnice, organizirana je zdravniška in ibaibiška pomoč prdbivalstsTuf ustanavljajo se sanitetne postaje, organizira se higiena naselj, šoil itd. V drugem delu poročila, ki je oibravnavalo trenutne naloge v teh panogah javne uprave, je ibilo posvečeno .največ pozornosti kmetijstvu in prehrani. Ob-deSati vso plodno zemljo v Sloveniji, to mora biti dolžnost- in .^krfb vsega našega prebivalstva in oialoga vseh naših političnih in gospodarskih organizacij. '.Poistavlj^no načdfco medsebojne delovne pomoči, pomoči v izposojanju orodja, strojev in vprežne živine, zaščita semen, organizacija delovnih skupin,' pomoč zaledne in deloma tudi operacijske vojske pri obdelovanju polj, vse to bo zagotovilo prehrano nasi vojski in ci-vilfnemu prdbiva'lstvu v tekočem »letu, in sicer iz lastnih sil, na katere |se edino moremo trenutno zanašati. Utemeljen je (bil odflok o zaisčiti plemenske živim e ter podan načrt za priibavo kmetijstvu potrc-bnih umetnih gnojil, gal ice itd. Glede gozdarstva je (bilo postavljeno načelo o zaščiti gozdov ter o smotreni in kontrolirani eks-ploaticij i lesa, .nadalje o pogozdovanju, treibljenju gozdov in zatiranju gozdnih škodljivcev. Posebna pozornost je bila posvečena nasi industriji, naši bodoči največji gospodarski stvarnosti. Glede posega nemškega ka-pitaflia v našo industrijo je bil na zborovanju v okviru tega referata ponovno potrjen sklep da ne bo naša narodna oblast priznala nolbenih ne nasilnih ne pod krinko legalnih pogodb izvršenih sprememb v lastništvu industrijskih podjetij. Vsake špekulacije tujega okupatorskega kapitala bodo energično preprečene. V finančnem vprašanju je bil utemeljen ocMok o emisiji pravih pačilnih bonov za sto milijonov lir. TiskaHi se bodo naj-preje boni za nizko vsoto, ker drobiža v denarnem obtoku primiatnjkuje. Vpogledu davkov je (bilo sprejeto načelo progresivnega davka in je /bila dana pravica Narodno osvobodilnim odborom, da davke odmerjajo in jih pobirajo. V poročilu je bil tudi utemeljen načrt za pospešitev posojilne kampanje ter se je predvsem poudarjalo dejstvo, ki mora našemu ljudstvu postati jasno, to, da bo naša nastajajoča narodna oblast z lahkoto krila vse obveznosti iz posojilai in iz emisije bonov, saj so na eni strani te obveznosti izredno nizke, na drugi strani pa je jamstvo za njih kritje vse naše narodno bogastvo in davčna moč našega prebivalstva. Tretje pogftavje poročila je obravnavalo smernice, ki morajo voditi našo javno upravo v dobi obnove. Tzknšnje iz naše pretekle partizanske borbe bo treba povezati z znanstvenimi izkustvi ter polagati temelje načrtnemu delu v gospodarstvu, v finančnih in na ostalih področjih javne uprave. Dejstvo, da je pri sedanjem političnem položaju celotna Slovenija pod enotnim političnim in u-pravnim vodstvom, da smo (Men federativne Jugoslavije, ter dejstvo, da se nam glede gospodarskega razvoja v zedi-njeni Sloveniji nudijo široke perspektive, vsa ta dejstva na< silijo prav k takemu načrtnemu defki. V zaključku poročila so bile podane štiri temeljne smernice, ki morajo voditi našo javno u-pravo v prihodnosti: namreč poudarek gospodarstva kot ti-frto veje javnega življenja, ki je najtesneje povezana s temeljnimi skrbmi naše narodne oblasti in v kateri se morajo izražati vse pridobitve novega javnega življenja; dalje potreba po načrtnem delu v gospodarstvu z upoštevanjem posebnosti naše zemlje in našega naroda, s poudarkom, da je potreba Vključiti korist posameznika v vsenarodno skupnost ter s tem sprosti zasebno pobudo; nadalje, da nas bo ravno načr tno delo v gospodarstvu pripeljalo do spoznanja, da je prihod most Slovenije prav njena industrija z upoštevanjem kmc tijstva fin rta bo Slovenija z morjem ustvarila naši ožji in širši domovini velik gospodarski razmah; ijn končno, da je zaklad našega gospodarstva v razumnosti, sposobnosti i n marljivosti našega ljudstva; zato je treba te sile sprostiti in jim omogočiti poln razvoj. S tem je referent poročilo zaključil. (Zojsa.) RAZGLEDNIH POSLEDICE POLETNE VROČINE Profesor-McLafljghAin od mi-jpovedal, da v slučaju ako Son chiganskega vseučilišča, je ra-j.-e eksplodira iu se razleti, se vnokar naznanil Ameriški Zve-j zemlja ne bo zamogla več vrzi Astronomov, da, — ako bi j teti krog same sebe, tako, rta na sonce slučajno eksplodiralo, bi j zemlji no bode več dnevov in se zemlja, kateri pravimo, rta je 44naša", popolnoma ne sta-jala vslert sončne eksplozije; pristavil pa je, da bi se Je površje p'asti zemlje sežgale in stopil. Vročina sončne raz-streflbe, bi znašala sicer .*»* trilijonov-trilijonov "kalorij", kar bi pa jedva zadostovalo, rta se vročina na zemlji poveča za 300 stopinj Cel sija, tako rta bi ta vročina prodrla v podzemlje k večjem od sedem rlo osem milj globoko. Vse zemske plasti port to globočino bi pa ostale v svojem normadnem stanju ne n-ziraje se na spremembe, ki bi postale v plasteh zemlje, ki >0 na gorenjih osem mil j zemske-ga površja. Profesor McLaughlin pa ni noči, — in k«*r bi v tem slučajni sonce popolnoma zginojo, bi t url i sirota zemrfja ne za mogla potovati krog sonca, tako. rta bi bili koledarji povsem nepotrebni, ker bi na ostankih zemlje ne bilo več let. Poleg tega bi v slučaju sončne razstrelbe, bila poškodovana le ena stran zemske krogi je —morda evropska. Sedanja svetovna vojna Ibila bi hipoma pozabljena, kajti ljudje, ki se sedaj tako trudijo in mučijo v s vrh o medsebojnega pobijanja, bi hipoma pozabili živeti in zavladal bi svetovni mir—na gorenjih osmih plasteh zemlje, kateri pravimo, da je '"naša.'' Torta upajmo, rta bo sončna razstrelba Škodovala le Hitlerjevi strani zemske oble. MEDALJE Thomas Ellsworth Martin iz države Iowa se je izrazil, da so vojaške oblasti tekom te vojne preveč radodarne z odlikovanji, oziroma 4 4 medaljam i". On tudi trdi, da so vesti o dnevnih odlikovanjih ravno tako suhoparne kakor poročila kake konven-cije profesijonelnih politikov. Imenovani kongresnik, kateremu je sedaj 50 let. je služil v armadi tekom prve svetovne vojne, in sicer od početka do konca ; bil je pridejan 35ti diviziji. Bil je tudi odvetnik, in tekom zadn jih treh zasedanj kongresa, se je prav dobro obnemel kot ljudski zastopnik. — tako, da je iz mnogih ozirov zaslužil saj eno medaljo. Torta, sedaj, ko mu je radodarnost z medaljami prav dobro poznana, mu ni prav nič žal, da je nikdar ni dobi-!. Sedaj mu je namreč znano, da so bile francoske oblasti tekom prve svetovne vojne z ort-likovan jem znanim pod imenom 44Croix de Guerre" tako radodarne, da so tedaj nekateri ljudje zatrjevali, da te vrste križce v Franciji — se rv i rajo z vsako čašo vina. Neki francoski častnik, ki je imel mnogo prijateljev med ameriškimi častniki, jim je to odlikovanje baje ponujal za vsak komad jagodne slaščice, znane pri nas pod imenom ''blueberry pie*'. To je seveda storil pri neki zabavi v Belfortu, kjer so čaše vina ustvarile za vse navzoče dokaj veselo razpoloženje, da-siravno tedaj z vinom niso ser-virali tudi — '4Croix rt e G-uerre." Prva vojna je trajala od 1914 — 1918, in tudi sedanja se že dolgo 44vleče". Tn čim hitreje naši dečki napredujejo in gonijo neprijatelje pred seboj, tem več jih bo prišlo domov z—medaljami, tako da bode med njimi prav težko najti nekoliko vojakov, ki niso hitro podili na-cije pred seboj. "W I L S 0 H" V HoHywoodu so v zadnjih. 50 letih izdelali največji fikn pod imenom " Wilson'\ Ta film v technicolor ka*ze življenje velikega ameriškega predsednika tVVoodrowa AVilsona. Premi jena tega filma v New Yorku bo v Roxy Theatre na 7th Avenue in 50. cesti 1. avgusta. - V tem filmu nastopi poznej 51 veliki predsednik spočetka kot prijazen profesor n a Princeton vseučilišču; useda pa ga je pripeljala v Beta hišo, kjer je igral največjo vlogo v mednarodnih odnosa jih tekom prve svetovne vojne in po vojni. Njemu pripada veHka ža-shiga, da je bilo vstanov$enili več neodvisnih držav, med njimi tudi Qeboetovm&a in. Jugoslavija, Pil« fm kaže Wifaono tudi kot dobrega očeta in moža. . V velikem filmu je brez števila skrajne eanimcvrh prizo- igralcev in igtaHc. Fihn kaže Wilsonovo življensko j>ot od teta 1909 skozi prvo svetovno vojno in dve leti po vojni. Tekom zadnjih dveh let se je Wilson trudil, da spravi Ameriko v Ligo narodov, kar pa je ameriški konlgres zavrgel, kar je strlo njegovo srce. Slike kažejo Wiftsona na nje govern sestanka z možmi, kot so: LAoyd George, Clemencee.u, Poincare, Padererwski in drugi veliki možje tedanjega časa. V filmu so pokazani spomeniki in ulice v spomin Wilsona v raznih državah, kot na Čeho-slovaškem, v Jugoslaviji, na Poljskem in na Orakem. Vlogo predsednika Wil«ona igra Alexander Knox, dmge zgodovinske osebe pa najboljši ameriški igralci P redno je bil film izdelan, so brli premkani vsi arhivi v Wasfrlngtonfu in vsi govori, ki so podani v filmu, bo podani rov, v fe^rife nafetopa 13,000 dobesedno, kater jih je govo- ril predsednik WSteon. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a $2.50 ZA CENO ZA ZVEZEK "Two Way Passage^ V tej knjigi, ki J« zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih driav, tudi iz Jugoslavija ■o prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je priSel taa, da Združene države pomagajo narodom, ki so Jim pomagali do njihovega sijaja in moči. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je Jako zanimiva knjiga in ja priporočamo vsakemu, ki razume angleško. "What's Your Name" "Človečki odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . čt ta*je te knjiga Je bogat« plačano."--Tako se Je izrazil veliki UMrifikl dnevnik o tej knjigi. Pri naročbj ac poalužite naslednjega kupona FoSUJam Money Order za $.............. za lastnoročno podpimno(l) knjigo (i): MoJe Ime .................................................... fit., ulica ali Boz it.............................................. Mesto In država.............................................. -Glas Naroda** 216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y. -ak^. it 'i -GLAS NARODA "—NEW TORE THURSDAY, JULY 13, 1944 V9TAN0VUEN L UM Vesti iz slovenskih naselbin Deplal m n«m i«4m fcc tm nato tUaielJe in m I njimi nn&l njald reko< med . aeboj ^oftvirjtj«. PISMO SLOVANSKEGA UJETNIKA Snu Beiiardino, Cal. — Naj-Jep.ša hvala za pismo, in edna-ko za pozdrave uprave lista. Tn talko v rasi ko ve rt i vam pošljem za tri mesečno naročnino. I.jn'ho mi bnrle po tolikem času čitati moj ljubi materinski jezik, ki sem si ira ohranil I»od tujo zastavo kot idealni Slovan iz Trsta doma in rojak. Kol Slovenec sem bil poslan kot vojak v Afriko, v Li'bijo, leta 1 *>:»!). Narava mi jc daJa srečo, da sem postal ujetnik 7. maja lf>4.'i v Tuniziji, in tako odpeljan v Ameriko. V VMorenei, A-rizoni sem dobil drugih 7 idealnih Slovencev. .Taz kot starej- Tn v Ameriki je res lepo življenje, se dobro živi, in vsak lahko svoj materinski jezik govori, in hrano ne primanjkuje nobenemu. AFoja želja, in mojih tovarišev je iti pomagat našemu maršalu .1. Firozu. ki se hori za pravico sdoven^kcsra naroda. Te*žko čakamo n.\ dan, da bi šli proti fašistom, ki so nas hoteli uničiti idealne Slovence v Julijski krajini. Torej se vam že zavnaprej zahvalim za naslov od Kluba, ki se nahaja v New Yorku. in oprostite kakšni napaki v pisavi. Pošiljam uredniku li-ta iu Ši med njimi se hočem od Slo- vsem pri upravi teara lista. i>-venskega Kluba zanimati za krene pozdrave in nhilo sreče neka posvetovanja. Torej mi v napredku, boste oprostili, ako vas preveč Pavel V.ezeljak. nadlegujem, bi vas prosil, ako bi bili tako prijazni, da mi pošljete naslov od Slovenskega Khvba, in ime predsednika. Ker do sedaj mi ni bilo mogoče nikomur pisati, sedaj je dovoljeno pisati osebam neznanim tudi tn v Ameriki. Mene srce zaboli. ko vidim na rokovu napis, ime države, ker so nas grdo gledali, in povrhu nam prepovedali naš materinski jezik itd. Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji jc v 1.*» dolgih poglavjih opisanih 13 rodov sloven skesrn naroda od davnih početkov v starem slovanstvu do d:mas-nje?a dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 Dokončal vojaško vežbanje Milan P. Rode, sin Mr. in Mrs. Peter Kotle iz Decatur, X. Vje dokončal svoje učenje kot letalski mehanik v Armv Air Koree Technical School v Amarello. Tex. S končanim 'letalskim tečajem je usposobljen, da ^re na katerokoli vojaško letališče, kjer ho delal, da bodo ameriške leteče trdnjave mogle letati po zraku. Poleir tejra, da je dokončal akademske in tehnične tečaje, . julija se kancev, (T'nited Committee of South-Slavic Americans, 1010 •Park Avenue. New York 28, X*. Y.). ki bo poskrbel, da jih pofclje na pravi naslov. Združeni odbor jnžno-slo-vanskih Amerikanrcv. biti toliko naroda na to prire- tji piknik v tej sezoni na ravno ditev. S presenečenimi obrazi istih prostorih. Prireja ira tu-so člani odbora gledaili udelež- trajšnji *ov>ki klub, pri kate-bo, in še bolj presenečeni prostovoljne prijave delavcev. rem se ji* marsikateri slovenski fant izučil v streljanju. Ta Na operaciji Barber ton. O. — Dolgoletna naročnica "Glas Naroda ", M>rs. Josephine Plat na r se je morala1 vrsi tre- podvreči precej nevarni opera-j ci ji: zdaj je že izven nevarnosti in skoro popolnoma okreva-j la. Prijateljica J. Troha jo! jtoztlravlja in ji želi popolno; okrevanje. Težko je človeku v temu pa nekateri dopisniki izrabljajo naše časopisje za samohvalo in zdrnžbarijo in to v časih, ko bi moral biti nas narod bol j složen, kakor še nikdar poprej. Omeniti hočem 'le toliko, da smo v Gowandi v sloiri, v zadnjih 7 mesecih zbrali v ta vo- so v vojaški suknji in poklicani, da streljajo divjačino civilizacije. Na pikniku bodo razne b-k-mc, izvrsten program, godba za ples. ječmen ovce in jedača, zraven pa bodo posetuike zabavali razni komiki celi popoldan s komičnimi prizori. Odbor lovskega kluba se priporoča za poset dne lfi. julija. John Matekovich. ZA JUGOSLOVANSKE OTROKE Spoštovani bratje in sestre: , >ko opremo, manjše muzikalne Nikoli dosedaj. v svoji zgo-j instrumente, opremo za razne dovini ni jugoslovanski narod športe? pretrpel tako težke zgube kakor Za sedaj se ustavimo pri zbi-v to i krvavi borbi, ki se sedaj ran ju šolske opreme, godbenih lJi vodi že četrto leto ua jugoslovanskih tleh. Se nikoli dosedaj niso Jugoslovani, ki se nahajajo v Zedinjciiih Ameriških Državah, čutili bolj glf>boko, da jc njhova. dolžnost priteči na po-moč svojim bratom v domovini. latinsko: Dues, hebrejsko: JHVH (Jahve). asirsko: Ada t, dansko: Godh, perzijsko: Sorn, tvm&ko: Allah, švedsko: Got h. v sanskritu : Deva, špansko: Dios. 2ri"Ško; Teos, egiptovsko: Anion, inea : Papa, sirsko: Illu, len i ča ns'ko: T»a a I, japonsko: Shin, kablejsko: Nebo, hindnstansko: Tlakk. slovensko: Bo" prišel Čas, da Vam labko povr- Ob vsaki priliki darežljivo do nem, pa da bi se srečali na bolj veselem prostoru kot pa >edaj. Xe zamerite mi dragi prijatelji, kateri ste me povabili v jih vodita čustvo in zavest prinašajo svoj del v pomoč viteški borbi Narodno-osvobo- in>trumentov in opreme za razne športe. Sedaj je konec šol-skeira leta in naši otroci v tej srečni napredni deželi mečejo proč mnoj>o stvari, ki jih prihodnje šolsko 3oto ne bodo več i >koro v vseh jezikih kvečjemu j Obisk Y našem uradu sta nas včeraj obiskala Mr. in Mrs. Anton Jaklič iz Reading. Pa., ki sta prišla v našo naselbino za par dni na oddih. Obenem se je Mr. Jajklič naročil na naš list. zakar lepa hvala. Želimo jima obilo razvedrila "za časa njunega bivanja med nami, ter srečen po-vratek na njihov dom v Reading, Pa. BOG V SVETOVNIH JEZIKIH V dobah, kakršno mi p reži vi jamo. se narodi v velikih množicah spominjajo Boga in molijo bolj kot. kdajkoli prej. Navadno so cerkve vedno polne, ker se človeštva polasti večja potreba po varstvu iu pomoči kot pa v varnih dneh. Sieci j izraz sam " Ro*r" nima nobene zveze s pobožnostjo, vendar pa je zanimivo, da ima božje ime potrebovali. Zbira j mo varčno sledečo stvari: papir, peresa, svinčnike, ravnila. Šeslila, zemljevide, risalne pot reb^čine in 45 - LETNO PREISKUŠNJ0 AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA KI IMA 25,000 ČLANOV IN TRI MILJ O NE DOLARJEV PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte tebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti AJto je drultvo A.B.Z. t vaii naselbini, vprašajte krajevnega tajnika ma pojaaniU, če ne, pilita aa glavni a rad, Ely, Minnesota. Vaše domove, ker nisem mogla vseli obiskati, kajti čas je bil prekratek. Saj, ako bomo živi in zdravi, se bomo še videli. Sedaj pa še enkrat lepa hvala. -— Tebi, draeri brat, pa želim, spavaj sladko in lahka naj Ti bo ameriška svobodna srru-da. Sestra Frances Žiiirm. dilne vojske v .Jugoslaviji. ker|drugo in pripravljamo "šolske pakete** — school kits — za PARTIZANSKA PESEM Vsi v Partizane Bičan in opijuvan ves, slovenski uarod. Dvigne k puntu trdo pest. Partizan — partizan. Naš slovenski partizan. Delavci—v partizane lvaj žar j i—v partizane Tn meščani—v partizane Vsi Slovenci—v partizane. Drajn za stare pravde bo! Ajdmo junaki v borbo nad o streho in domače ognjišče, >o izposta-ljeni gladil in zanemarjen ju, ncizg-odam in nevarnosti Ti o-troci že četrto leto. posebno v krajih težkih borb. živijo kakor cfonjena zverjad, t^ivajoč po gozdovih iščoč zatočišča iti znsči-tja. ( etudi so ti otroei |K>«jrosto primer hrabrosti, požrtvovanjn in nacionalne zavesti, so njihove duše proplnštno, zmešane, strahova ne in zgrožene. Po o-svobojenju bo treba posebne ne ere, da si boieu, »o vključene alcdrte slovenske pesmi: SLOVENSKA URA" 11 AMERIŠKA V PESMARICI 1 PfifloknlMi — tnolH thor i bariton Bjimn!«p«!vom 2. Pfjidra* — molki zbor I I^thko — moSltl *hor 4 ntolkl zvon — moteni *bor I. Pomla«1nslc» — mrlnnl «l»f»r, ■ b;i rl ton namoitpci'om • l.lra 1. — xa s"!o *pfve, molki In meAanl xbor 7. I.Ira U. — za rneAanl »bor I Altuntrkl odmevi — za tnoikl In ženski zbor, * buri ton samospevom ». Kanta ta tz ptaltna 131 — molki zbor lfl. Ho^i — ta »amoapeve. meAan! zbor In ■prrml)evanj«ai ■laocivlra II. Paalm 29 — aa »amospe*«, ma- tanl zbor ln ■premljtvanja jla*ovlra all orgat CENA SAMO 50 centov KOMAD To no koncertne pesmi moške in meAaoe zbore, katere je ustav* bil in t samozaložbi izdal M A' TE»I L. HOUMAR. oreanitt in perovodja pri ar. Vidu, Cleveland. Ohio, 1933. Naročite to zbirko pri: KNJIGARNI SLOVENIC Pil«.. COMPANY 216 West 18th Street New York 11. N. Y. _ _ k NOVA IZDAJA " HammondoT* SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate &lediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvali. Cena 60 centor Naročite pri: "O LASU NARODA", 216 West 18tH Street, New York 11, N. X. ' V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja r Howard Fast-a i " c Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o če. mer ni bilo pisano še nikdar poprej. '1 Najbolj razburljiva povest V, v 27 letih!" - Stane 25c v uradu — 30c po pošti. Ker Je zaloga teh knjižic sel o omejena« Je priporočljivo, da poSljlte naročilo prej ko mojjoče. K naroČilu priložite ▼ dobrem zavitka gotovino oz. znamke (Združenih držav). — Naročite labko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING O O M P A N T *16 Wesl lftth Street New ¥01* 11, N. 482348232353232348234848484848234848484848484848532348535353 ^ii tr "GLAS .NAKOliA " TITORSDAY, JTTLY 13, 1944 ▼8TAN0VLJKN L. UK PROKLETfl Spisal FiMTT.B RICHEBOURQ Is francoščine prestavil J. L. (75) . . "Komu sem jaz podoben; materi ali očetu?" "Po licu t Po licu niste podobni ne materi, ne očetu." "Ah! . . . Mardoche; ali je bila moja mati iz Saint Iruna! *'Ne baš od tam, a iz te okolice." "Vi «te tedaj poznali tudi njeno rodbino?" "Seveda.*' 44 Ali imam v teh krajih še kaj sorodnikov?" "Da." "O Mardoche! dobri Bog mi je vas postal! Povejte mi ime moje rodbine, matere moje!" "Ni mogoče! To je skrivnost, ki je ne smem odkriti!" Mladenič tov.no povesi glavo. Po nekolikih korakih pa zopet prične: "Mardoehe, jaz bi rad govoril o svojem očetu." 44Govoriva torej o vasem očetu!" 44Oni ni bil iz teh krajev doma?" "Ne, prisil je iz Champagne, kakor "Zmerom skrivnost?" t • ' Kmata vam bo jasno vse*. Kar sem vam mogel povedati, to veste vse! Za zdaj ne zahtevajte veo! Jutri ob 9. uri zvečer se zopet vidiva." "Na mostu fremU^ourt^kjetn." f •Vrfjs! Ah, mira j bi bil akoro pozabil. Jutri tbi mi imeli prinesti sporočilo fed gospiioe Blanche Mellierove." "Kafco!" riče Mardoche začndom. A potem živo dostavi: Videl bom gospodično Blanche jutri zjutraj. Ako mf da pismo »a^as, dobite ga zvečer." I ^ 4LX (Nadaljsvanjs sfcdi.) ✓ Iz urada Slovenskega ameriškega 5=5 narodnega sveta 3935 W. 26th St., Chicago 23, P' Vaini zaključki na seja izvršnega odbora SAMBA — 1. julija. Prvega juilija se je vršila redna eksekutive SANSa v Chi-cagu in sprejetih je bilo nekaj važnih sklepov, na - katere o-pozarjamo SANSove podružnice in vso slovensko javnost, ki le mogoče, se Ibo konvencija vršila v Slovenskem narodnem domu, drugače pa v kaki drugi dvorani ali hotelii. Na seji je izvršni tajnik predložil načrt za reprezentacijo delegatov, ki je bil sprejet. Vse podružnico, ki so prispevale v SANSov fond po $50 ali več. so upravičene do enega de- legata. Podružnice s prispevki do $500 so upravičene do dveh delegatov. Do treh delegatov so upravičene podružnice s prispevki do $1000. Tri podružnice so prispevale do $2000 in so u-pravičene do štirih delegatov. /Podružnice štev. 39 v Cleve-Utandu pa je prispevalo skoraj $6000 in je upravičena do maksimalnega števila 6 delegatov. Poleg podružnic imajo pravico postati po enega delegata na 'konvencijo tudi. vse organizacije, ki so SANSn gmotno priskočile na pomoč, med njimi Hlovenska narodna podporna jednota, Ameriška, bratska zveza, Zapadna slovanska zveza in Slovenska žentslku zveza. Ista pravica se je dala tudi nekaterim podružnicam JPO-SS in drugim ustanovom, ki so finančno podprte SANSovo podprle SANSovo gibanje. Upoštevane so vse organizacije, dr list va in skupine, ki so poslale svoje prispevke direktno SANiSu. Na podli«gi omenjenega načrta se odreka pravica zastopstva na konvenciji le 18 podružnicam, tki so prispevale precej manj kot. po $50 vsaka. Vse pa imajo priliko do enakega zastopstva, če do 1. avgusta vplačajo določeno kvoto. Zastopstvo na prvi konvenciji SANSa bodo torej imeli: a) Podružnice R>) Prispevajoče organizacije c) Eksekutivni odbor in d) ftinsi odlbor. Druge podrobnosti o konvenciji ihodo razvidne iz zapisnika. Blagajnik SANSa, brat Jože Zalar, je položil svojo resigna-cijo in ekseikutivni odbor jo je z obžalovanjem vzel na znanje. Na njegovo mesto je bil soglasno izvlojen za blagajnika brat Vincent Cainkar. Na priporočilo brata (Zalarja je ibilo zaključeno, da nadzorni odbor pregleda šestmesečno poslovanje SANISa in overuje pravilnost bJagajnikovih in taj-nikovih računov. Do 30. junija so znašali blagajn iikovi dlohodiki $40,342.41, i »plačila pa $20,963.71. SANS v kratkem založi bro. šurico v angflieščini glede jugo. slovanskih in italijanskih mej. Uvod je spisal SANSov častni predsednik Louis Adamič. Bro-šurica je namenjena v prvi vrsti ameriškim uradnim in pol-uradnim krogom, posebno pa še kongreisniikom, senatorjem, komentatorjem, easniškim po-ročevalloem in urednikom revij in listov. V nedeljo, 16. julija se vršita dva javna shoda v severovzhodni Pennsvlvaniji. V AVil kes-Barru se vrši ob 2. popol dne v St. Stephens dvorani. Nastopili ibodo govorniki, ki predstav 11 jajo tri jugoslovanske skujpine v Ameriki: Zlatko Bafookovič za Hrvate, rev. Stra-hinje Maletič za Srt>e in Mirko Kuhel za Slovence. Ob 8. zve čer se vrši shod v Forest City-ju, kjer bodo nastopili isti go vorniki. Naše rojake vabi odbor, da se v polnem številu odzovejo in se seznanijo s politično situacijo v Jugoslaviji in z delom, ki ga vršita SANS in ZOJSA v Ameriki. MIRKO G. KUHEL, izvršni tajnik. KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8tK Street_New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. 8act Me/ftirat/ m * % ALI STE PRIJAVILI NAKUPLJENE BONDE 5. VOJNEGA POSOJILA? Vsem Slovencem, katerih naslovi-so bili na raz«]WJago, smo razpaslaEi posebna pisma, v katerih so naprošeni, da prijavijo vse bonde, katere .so morda nakupili ttikom ravno zaključene ka.impan j e za peto no posojtlf>. Zakladniški oddelek želi, da vse tnjejezične skupine v New Yorku in okolici dobe kredit S>oiide, ki so jih nakupili bodisi posamezniki ali pa organizacije tekom razpisanja ]»etega vojnega posojila. Zato j<* na-])rotšen sh*mi. ali pa navadno dopisnico, katero naj naslovi na: War Act i vit les < 'onimittee Union of Yugoslav Americans °SM> West 40th Street New York City Ako kdo želi, lahko napiše na karto j»ol<*g vsote, ki jo znašajo ua'kuspljeni bondi, tudi svoje ime in naslov, a potrebno /o ni. Glavno je, il>ili kredit, kot. slovenska skupina. — Vsakdo naj na karto zapiše: Slovenian. Naprošeni ste. da 1>onde prijavite še tekom tega tedna, ako teira že niste storili. Ana P. Krasna, čila n i ca otlbora za vojne aktivnosti. Domača fronta Zvozim vlada j«* v Wnsliititfonu. 1». C. in |h» ilruirUi krajih (tustavila vW urailov, ki (hijejo juvltivaMvu tu/ne iiift»riuui'ijf in navodila, kaj Je v vujiifiu OaMU treba »lelatl in tudi žrtvi»vatl, in LaJ Je trelia veileti. tla lx> ri tu prej iloliljena /.»na trn. Take iuftrriuaeije iu na- vtMlila »bjavljauiu {nmI iiusIomiiii '1 <«niuu'a Fronta.'' TZDATjA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domač« živali Spisal Damlr Fd|el Kreutierjeva sonata Spisal L. N. Tolstoj Andrej Ternovc * Spisal Ivan Albraht Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip Sptllmaa 8 Pravljice Eapiaal H. Ifajar 10 Dedek je pravil Spisal J ali j SlapAak 12 Podprijte vpadi 15 Suneški invalid Spisal Sllv-ster KoAutolk 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ogrincc iS Mladim srcem DrugI sveže k. Zbirka xa slovensko mladino. Spisal Ksaver MeSko !§ Student naj bo Spisal Fr. S. Finžgar 22 Balade in romance _ Spisal A. ASkero 35 i _ Praški Judek Spillmannova povest — Pre vel Josip Vole IGRE 28 Magda (Igra) — Alojzij Remec 29 Peterčkove poslednje sanje (Igra) — Pavel Golin 80 Potopljeni svon (Igra) — Gerbart Hauptmann 81 Bevisor (Igra) Nikolaj Vaalljevle 28 Zbrani spisi sa mladino 8ptsal Bngelbert Oangl Frank Baron Trenk Po rasnih virih aaplaal GJnro PanduriC 18 Pariild slatar Poslovenil RUvertor K. 14 Pravljice In pripovedke n mladino Spisal SUvester KoAntaik KUPIT« KN "WXmA" BONO OANggl 24 Andersonove pripovedke sa mladino Priredila Utva • 82 Spodobni ljudje (Igra) — L Lipovec 88 Črne maske (Igra) — L Andrejev 84 Antingone (Igra) Poalovenll O. Oolar 25 Duhovni boj v (ladala drniba sv. Mokorja) U Sknpotl 20 Denar Dr. Kari Engtla — Poslovenil Dr. Albin Ogris Edini vojni bond, sa katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili 1 86 Sveti Just (Igrm) — Splssl dr. F. Pstronlr 88 ~ Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igra) — J. Erbetnlkla F. Boje knjig aelo omajtena, J« pri naroOhi priporočljivo Jagnjetina je spet na znamke I Zato, da ]>o razdelitev govedine in jagnjetine med odji*-niak*iflH>lj enalkomerna, je Urad za upravo cen oznanil, da bo treba dati od tri do de-set rdečih znamk za en funt. ja^njeti-ne in vrednost govedine se ;Im> zvišala v znamkah za eno ali dve točki za funt. Nove vrednosti bodo stopile v veljavo 2. julija in IhkIo trajale za štiri tedensko raeijsko dobo, ki se konča julija, 1944. Vse o-do na znamke, vštevši meso v škatlah, in rib v škatlah. vSamo najboljši o0,<)(>0 dolarjev. Omejitev za (two-toned) čevlje odstranjene V rad za vojno produkcijo je oznanil, da. il>odo odstranitve omejitev za take čevlje odstranjene 1. septejlibra, če bodo po