IZDAJTA ZA GORIŠKO II BEIEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ^L^TTSt^ 64 (2060) Prispevajte za Kulturni dom Poštnin* platan« v gotovini Spedizione in abbon post gr. TRST, petek 14. marca 1952 Cena 20 lir jgJAVE MARŠALA TITA, PAULU OINSBERGU Pogoj za sodelovanje s SZ je: jjg ta korenito izpremeni svojo politiko do vseh držav Besedilo izjav maršala Tita 40 ameriškim novinarjem J3. — Maršal Ti. Paula /!nes, dopoldne sprejel SfMsed v5 erga s ŠOP*'0®0, iovskiu . ■ . Organizacije ži-Se in !°in b Invalidov Ame-•Heridiv!°dpredsednika Zveze ,e rncdi vVn 'dvalidov, ki <¥e*e in. lieo8radu kot gost u bgrceJeTV JuSosjavije. Zve, *>ergu Jugoslavije je Gins-jtm- Priredila svečan spre-feremo nocojšnji tiskovni «Ubu h v . novinarskem tiči 'in , , se 38 udeležili do-■ ■ novinarji, pa je »Sl® WJ8Vil- da ie namen )tepričaSan da se odločnosti narodov ’ere je obiskal, da se vsakemu napadu Wru u' , b°rijo za ohranitev ^fisber» ■ ^amen jo govoril S Politi; rfi Vlsoklml vojaškimi kn.il ,08ebami v To, šunzi ii‘j Filipinih, Malaji, liraelu, Pakistanu in }Me*G?.!?!du Pri maršalu Ti-1* maršal vnrg iziavil, da mu u8oslavii zagotovil, da bo 'Prodov v vedno v vrstah ?f(?U nun '.,!6 b°riio za mir in iJdtlovafa* ln da bo vedno k1 5e boru* vsemi državami, Svlee jjav z,a demokracijo in l°roča *aien' tiskovni U - človek n d°P‘snik AFP. je ^ci GjJ, tiskovni konfe- a ^ povedali da 8v^ v primeru izbruha Sfi^aviiV?e vojne lahko kL^nov dveh in pol s« 0 br,i?dl' S katero bt v**4 bi a V5e svoje meje, l>h on P°trebovala pomoč L^tja^LTlto je zagotovil — £SU»i- da bi 3u' ' Vojska pod pogo- " potrebno pomoč DtSi W bi iablco vzdrzala na' C, ,SZ b88 neposredno podil 1?' &v»!A * tak napad bi "»dl' i*'ls l na vež frontah šfif lWa/adl teKa moč na-•^*,«ana- O glasovih htf?y>ViL^ne «dvojne igre« , il; 1° maiisl Tito do- n jh^Pii.hlta ni noben ma. ra rt;:, s •BSrs assffl Haw- *b m; n’ami in njenimi Drajš ?o „ mislimo, da predlo ."la v AL85.0, državo, ki je j o ^r6izv.1fr®leklosti tako hu. Vh6°5Qbnanj j’ edino pot, ki tR0st», 8 odpreti boljšo bo- tolJl***«?'Ju ‘23avil Ginsberg, Posti pesilQ- n' Pokazal po-'« 1 ^'rne a glede mož-1m?8^ Vzhnj,reditve konflik-^‘S^anl j? in Zail°dom, •>» i?^feaieno' ki mora koreni-VM .iPo el l svojo politiko i»v »di do , ugoslavije tem- Shft in l'h rtlu§ih dr-bis „dek, kllQ.meniio znaten °6t0Jl 'Pirno . .omogočil upa-hN dz>» ovanJe s to Ih el Gi Vo»-j*etns-,Jugos'l»?^ odpotuje ju-Vp,?,y,la v Zahodno eijo. ''ho Britanijo in 5f> iti Al), ^.'TPoi-oi' .J3' — Kakor 11 » ' ^-e Predsednik S'Sm0 £“r*«i Tito spre-Kltv m “menskid no- „1 n« Udbo vnrašama. ,n a vprašanja. ^ Poročnt’ ° katerem 11 drWmJ,f marial Ti' V e<*n*o SL govoril tudi citv J« JohMt°n, z» * Neivs«); «pro- ?'0|ram .k obrambo je Ml'*"1'® čiukbm* Pred ‘OSlte S.1® napadom. ce ' ^ bodo Rusi na-»oL^^lo rt J° r3®**4'. Z3-, ^dt, “onia ’ nk* b° z*bod N>v0r. “b°ri*ilTi S i8® vni!? morem odgo-hfroVppra5*Pj», sakaj fa-"te.'^etU iP ^em sam° «- 4Kt>h m J?noi® stvari, Ji1 Qh mogoče doseči LCdbar?db*}«j' vač ogrom. I« Ss 0 sve- Problemov, v"i ni” tobenem0 y°3ni' vcn' N s‘,t>W4lo T 0d teh vpra. h istsu°dbimi J *P°razuma «2&° *v£o n fyarni in !f b6 \na Vpr»? bodo v“£s“>v~S",- voj-zveza ne 0 navedel ne- 5; W««b 5iW’ (ako k>Če ) SoVjet^k.arnost U% , bi lahki *vei1 vi'č’ I**lo8a d navedel llU», el6 raz'0R je ?veza za okazali K 6»«zdmiii^muli vo : hIsl!^*niku ‘ pIoti moč. >l*n, M« do ?>&• kri0tis^»iStaim 't«61 «?* s« Psih!? «,'2Subile V*h6 ,lr'biati i lQjlko ne bi 'It !|J®stje hJ!4 doumeti K Nq ^a državaUsn[Bh' 1«' ISp? !S»'f t&J&s. s: f''s el.drej m,tru la e!? ii<0t^?Ldr4b°disi da ' i!a’ t0 st°- zahodne države, da bi ohranile mir ■— in prepričan sem, da se oborožujejo samo za ohranitev miru, vsak dan močnejše in da njihova oborožitev zmanjšuje nevarnost, napada. Zavoljo tega bi tukaj se enkrat podčrtal ono, kar sem že večkrat dejal; ((Svobodoljubni svet ima pravico, da se oboro-žuje, če grozi vojna nevarnost, vendar pa se oborožuje samo za ohranitev miru, nikakor pa ne zato, da bi se začela vojna zaradi nerešenih vprašanj. Vsaka vojna, ki bi se začela, bi pomenila katastrofo za človeštvo. Zatorej sem prepričan, da so države članice Atlantskega pakta m druge države oborožujejo danes zato, da bi Ohranile neodvisnost in mir, To je moje gledišče o tem vprašanju. Važen moment je ta, da tudi v sami Sovjetski zvezi in v državah v njenem bloku ne bi mogli narodi razumeti vojne, v katero bi bili znova zapleteni, Zatorej tudi tamkaj niso narodi psihološko pripravljeni«. Vprašanje (predstavnik «E veni ne News): sAli ste dobili in ali dobivate zadostno količino vojaške opreme, da bi obranili vašo varnost pred vojaškimi pripravami satelitskih držav?« Odgovor: «Se nismo dobili vsega, kar potrebujemo in kolikor potrebujemo, vendar pa prejemamo in v tem oziru lan-ko rečem, da smo sedaj precej zadovoljni s tem, kar prejemamo in upamo, da bomo do. bili tudi tisto, česar doslej nismo mogli dobiti. Tako bo naša armada sodobno oborožena. Dobila bo postopoma sodobno orožje, ki ga dandanes potrebuje sleherna armada za obrambo pred napadalcem. Pri nekaterih vrstah orožja ne dobivamo toliko, kolikor bi potrebovali, vendar pa upamo, da bomo to dobili. Vem, da je to omenjeno po proračunu, ki je bil izglasovan v Kongresu. Nsčh država je, kar zadeva pomoč, na zadnjem mestu. Umljivo je, da imajo članice Atlantskega pakta tukaj prednost, To onemogoča, da bi do-' bili toliko, kolikor bi potrebovali za oborožitev. Iz vsega tega je razvidno, kakšne velikanske napore je morala zastavljati naža država dokler ni dobivala pomoči, da bi bila lahko pripravljena velika armada, kakršna je naša armada, Med vsemi evropskimi državami smo doslej dajali in |e dajemo največ za oborožitev armade, ki je čini-telj za ohranitev neodvisnosti naše države. Naš prispevek ni le sorazmerno ampak tudi absolutno naj večji. Tukaj bi pripomnil tole; pred kratkim sem bral, koliko stane oborožitev ene divizije. Približno 200,000.000 dolarjev. Mi imamo nekaj desetin divizij in smo jih imeli, še preden smo dobili ameriško pomoč. Koliko nas je to stalo, da smo jih oborožili in koliko nas stane njihovo vzdrževanje! Dajati moramo ogromne vsote. Potemtakem sodim, da imamo moralno kot {initelj, ki je v vrstah tistih, ki se bore proti napadalnim poskusom, in kot država, ki prispeva mnogo k temu, pravico prejemati pomoč. Umljivo je, da smo hvaležni za razumevanje ameriške vlade«. Vprašanje (Howe Burling- ton, (Vermont Free Press«}: (Ali v Rusiji in satelitskih državah psihološko pripravljajo množice na vojno, kakor sklepamo iz njihovega tiska in radijske propagande?« Odgovor: «Te!ko bi bilo zanikati, da to ni točno, da je to določena psihološka priprava. da bi bili v primeru nekega spopada narodi priprav-ljeni na vojno. Tudi jaz bi navedel izrazit primer, To je vprašanje .široke propagande v sosednih deželah — Bolgariji, Madžarski in Romuniji — o Poljski in Češkoslovaški ne bom govoril, nego samo o državah, s katerimi mejimo in v katerih se znova razpihuje nacionalni šovinizem, še hujši kot v dobi carizma, in iredentizem proti Jugoslaviji, To je torei takšen pojav, kjer se celotni narodi pripravljajo na sovraštvo do sosedne države, Ta pojav je v državah, katerih voditelji mislijo agresivno nastopiti proti neki državi«, Vprašaaje (Hinekel, Kansas): (Rekli so mi, da jugo-slovanski tisk zadnji čas napada cerkev in vero, Ali je to politika Jugoslovanske vlade?« Odgovor: ((Politika jugoslovanske vlade do cerkve se ni nič spremenila, ostala je ista. Tisk piše o konkretnih zadevah m vlada, ne more storiti, da bi bil vsak članek takšen, kakršnega bi želela, To je eno, in če so določeni negativni momenti v nastopih posameznikov, je umljivo, da piie tisk o tem kot O negativnih pojavih. Ne vem, kje so kaj napisali, kar bi lahko razlagali, kot da je vlada to inspirirala. Hotel bi pojasniti nekaj v zvezi s cerkvijo. V tujini sedaj mnogo razpravljajo o nekaterih pojavih pri nas, kot n. pr, p krepitvi discipline med komunisti v partiji. To krepitev si razlagajo kot nekakšen ponovni umik na levo, kot nov kurz v naši državni politiki. To je povsem napačna. Kar zadeva partijske časopise, par-tijska glasila in partijsko življenje, je to čisto notranja zadeva Partije. To ni nikakršno umikanje na levo, marveč popravljanje določenih napak, ki jih delajo ljudje, če iz tega izvira, da se grajajo nekateri pojavi, ki imajo svoje sledi na Zahodu, se prav tako grajajo določeni pojavi, ki imajo svoje sledi na Vzhodu. Mi smo neodvisen narod. Med komunisti (Nadaljevanje na 4. itrani) Beg romunskega bombnika s 6 člani posadke v FLRJ Posadka |a Mtproaila za zatočišče v Jugoslauip zaradi neznosnega terorja v Romuniji. Poslej jo iz satelitskih držav HZ pobegnilo v Jugoslavijo 9.5115 ljudi Vojni zločinec o vojne m zločincu BEOGRAD, 13. — Daneg dopoldne ob 10 25 uri se je spust: lo na zemunsko letališče pri Beogradu romunsko dvomotorno letalo tipa Heibkel 111 z znakom AG 5fl. V letalu so bili; Glinen Jean. politični komisar m partijski vodja letalskega polka; Bucur Joan, letals.u nadporočnik in vojaški zdravnik; Piptarca Joan, letalski nadporočnik iti trije podoficirji, člani posadke. Romunski o-ficirji in podoficirji, ki so pobegnili iz vojaškega letališča v Brašovu, so zaprosili za zatočišče V Jugoslaviji- Izjavili so, da so sklenili zbežati zaradi neznosnega terorja v Romuniji. Letalo je pripadalo 17. polku bombnikov. Časopis «Nova ArnujB», glasilo JLA piše, da fašistični general Gastonc Gamba: ra m bil rehabilitiran tarMl! svojih vojaških in strateških sposobnosti, temveč zaradi svojih množičnih zločinov, List objavlja podatke o njegovih zločinih, ki jih je izvršil v Sloveniji ter n?,, vaja r.fito piano generala M.c ria Rrbottija. v katerem navaja. da je Gambarra klasičen primer vojaške nesposobnosti. List-zaključuje, da Gambarra in njemu podobni lahko služijo samo kot orodje za izvrševanje načrtov posebn*, vrste, o kate-r,h so nekdaj sanjali italijanski fašisti in p katerih sanjajo danes italijanski iredentisti. V drekciji za informacije pri predsedstvu vlade FLRJ je bila danes popoldne tiskovna konferenca, na kateri je podpredsednik Sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti dr. Leo Geršlmvič odgovarj«! na vprašanja dopisnikov inozemskih agencij in listov o bodoči organizaciji in delu ljudskih odborov, Dopisniki inozemskih listov so se posebno zanimati za delo ljudskih odborov in njih odnosov do višjih državnih organov. General Miloje Milojevič, predsednik centralnega odbora eri dr. M. IveMu BONN, 13. — Jugoslovanski veleposlanik v Zahodni Nemčiji dr- Mladen Ivekovič je nocoj pr izročitvi poverilnih listin priredil svečan sprejem, katerega so se udeležili zastopniki zahodnonemške vlade, visoki zavezniški komisarji, diplomatski zbor, člani zahodnonemške-ga pralamenta in zastopniki tiska, Zahodne velesile predlagajo sklenitev pogodbe z Avstrijo Predstavniki ZDA, Anglije in Francije bodo danes izročili sovjetski vladi note, v katerih predlagajo rešitev avstrijskega vprašanja Na Zahodu menijo, da bi ZSSR s pristankom na sklenitev avstrijske pogodbe dokazala svojo dobro voljo za ureditev nemškega vprašanja WASHINGTON, 13, — V u-1 diplomatski krogi v Washing-radnih krogih poročajo, da bo- tonu zdaj »zanimanje« za no* do predstavniki zahpdnih vele- j to, medtem ko je bila njihova sil v Moskvi izročili jutri so- prva reakcija zelo hladna. vjetski vladi noto o mirovni pbjgvdbi * Avstrijo. V ločenih notah bodo predlagale Francija, Anglija m EDA, govjetski zvezi »skrajšano« besedilo mirovne pogodbe z Avstrijo, ki predvideva vzpostavitev avstrijske neodvisnosti in umik vseh okupacijskih čet. O Avstriji govorijo danes in včeraj številni komentarji v zvezi s sovjetsko noto o Nemčiji in navajajo avstrijsko pogodbo kot primer, na kateri lahko ZSSR pokaže svojo dobro voljo. Vendar ni gotovo, da bi bil korak zahodnih diplomatov v Moskvi že v zvezi g temi načrti preskušanja sovjetske dobre volje, temveč da je bil sklenjen še predno je Gromiko izročil sovjetsko noto o Nemčiji. Verjetno ga je po moskovski manever pospešil, O podobnem koraku govori že tristranska izjava o Avstriji, ki je bila objavljena v Washingtonu, Londonu in Parizu prejšnji teden. O možnosti rešitve avstrijskega vpra. Šanja pa so govorili trije zunanji ministri takoj po koncu atlantske konference v Lizboni. Tri zahodne vlade se še vedno posvetujejo o sovjetski noti o Nemčiji. Vendar poudarjajo, da imajo ta posvetovanja predhoden značaj, ker še nobena izmed treh vlad ni zavzela uradnega stališča. Opozarjajo pa na to, da kažejo Razlog za to iščejo v nujnosti, da se ohrani enotnost mnenj med tremi zahodnimi prestolnicami in v želji, da ne pride do psihološke napake, ki bi jo mogla pomeniti takojšnjo odklonitev. Na vsak način pa poudarjajo, da bodo Francozi, Ameri-kanci in Angleži zahtevali od Kremlja pojasnila o nekaterih točkah sovjetskega predloga, predno bodo odgovorili pritrdilno ali negativno. Današnji korak v zvezi z avstrijsko mirovno pogodbo spada v vrsto korakov, ki jih imajo zahodne vlade v načrtu. Menijo namreč, da tigti, ki je pripravljen storiti mnogo, lahko stori tudi manj, da torej ZSSR, če resnično hoče urediti tako zapleteno in obsežno vprašanje, kot je nemško, lahko pokaže Danes sestanek razorožitvene komisije NEW YORK, i3, * Ameriška delegacija je danes predložila razorožitveni komisij, OZN, ki se sestane jutri zjutraj, delovni načrt v petih točkah, o katerem smo že včeraj poročali. Ta načrt je ameriška delegacija že predložila enajstim članom komisije, Te delegacije bodo od jutri dalj« predložile svoje pripombe k omenjenemu dokumentu. Komentarji o volitvah v Aew Hampstafre »odlaga za prenaglcne zaključke. pač pa da morajo dati novega poguma tiatim, ki podpirajo generala. Isti Hat piše, da je Kefauverjeva zmaga nad Trumanom imela gotovo resne posledice v visokih krogih demo-------------------------------------------- . _ kratične stranke. Taft razočaran • Kefauver bo vztrajal v volilni borbi do konca da je senator Taft dožlveiCne uspeh, vendar ne poraza, ter ghire za njegovo kampanjo, da- oriponvnja d« je Taft odšel v *aj so WASHINQTON, 13. — Republikanski senator Robert Taft, ki vodi sedaj volilno kampanjo v Texasu, je izjavil, d« je nekoliko razočaran nad rezultati v New Hampshire. Eden njegovih privržencev j« izjavil, da bo senator nadaljeval svojo kampanjo, ter da upa, d« bo Pri predvodnjjh volitvah v državi Wiscon*ln ki bodo 1. aprila, premagal generala Eisen-bmverja. General Eisenhower kakor znano. 7, januarja izjavil, da bi »prejel kandidaturo *a predsedništvo EDA, »am0 če bi dobil jasno vabilo. Sedaj »e o-pazovalci sprašujejo, ali izid predhodnih volitev v Nw Hampshire lahko velja kot vabilo take vrste. Vojatki opazovalci odgovarjajo pritrdilno Vendar pa dodajajo, da se Ei senhower gotovo ne bo vrnil v kratkem „ ZDA, Včeraj Je Ei-senhmver v Frsnkfurtu Izjavil da n« bo šel prihodnji mesec o-sebno v VVashinglon. da tam Predloži prvo letno poročilo a-tl nt>kega poveljstva stalni skupini NATO, pač pa dB bo posla) generala Oruentherja. Zdi se. da bo treba čakati republikanskega kongresa ki bo julija v Chicagu, preden bo Ei-senhower dokončno zavzel »tališče Rlede svoje udeležbe pri predsedniških volitvah. Demokratični »enatpr Kefgu var je ob svojem povratku v tVashingtori na tiskovni konfr-reicj sporočil, da namerava vztrajati v borbj *a predsedniško mesto do konca. Dejal je, da mu je zanimanje, ki so ga Pokazali volivci v New Hamp- lq spodbudo in da se bodo po njegovem mnenju ameriške volitve sukale okrog sledeče alternative: vojna ali mir, Kefauver je izjavil, da je vedno zvest privrženec demokratične stranke, čeprav je bil v državi New Hampshire Trumanov tekmec Dejal je, da je ponosen na U-speh njegove stranke v 30 letih upravljanja bodisi na pod-roiju zunanje politike kakor tudi glede gospodarskih in socialnih zadev, «Jasno na je — je dodal — da hočejo damokra-ti pomlajenje svoje stranke. Želijo novih idej. novih metod, novih ljudi, Hočejo predvsem, da se izognemo nepoštenosti in nekorektnosti v javni upravi«. Glede generala Eisenhowerja le na vnražanje novinarjev izjavil: «Ne vem nič in nihče ne ve nič o generalovem stališču do notranje politiko. Jasno if, da Ima general glede zunanje politike enako stališče kakor Trumanova uprava katere direktive že več let izpolnjuje. Toda glede veena, kar se tiče blaginje naše države, ni Še po-vedai svoje ca mnenja. Zdi «e mi težko, da bi v takih okoliščinah konec koncev lahko postaj predsednik ZDA«, Amerhkl tisk obširno komentira izid predhodnih volitev v New Hampshire in jih na splošno tolmači kot znak za spodbudo Eiaenhovverlevim privržen-eem ter kot hud udarec ?a Trumanov položaj v demokratičnem taboru, «New Yor'k Times«, ki Je naklonjen E!senhowerju, pa piše, da ne »mejo tl izidi veljati kot New Hampshire mnogo časa nonrej. ko jp ta država bila že jasno naklonjena E'senho\verju. »Chicago Daily News» pravi, da bi Truman bo!L služil svoji stranki in svoji državi, če bi bral med vrsticami volitev v New Hamoshire in se umaknil iz borbe. ((Baltimore Sun« piše, da Taft nikakor pi izločen iz borbe in da ostane Eisenhower-jev prestiž oribllžno isti kakor prej. Glede demokratov na pra. vi, da »o te volitve osvetlile posledice napak Trumanove u* Prave ter pokesale, d» se hoge-jp volivci Truman« rešiti, če bodo uspeli, «New York Daily News» piše, d« iP volilna kampanja, ki j0 je Kefauver vodil osebno, rodila usoeh. »Chleupo Tribune« pa pravi, da bi bila E:senhowerjeva kandidatura končane še pred začetkom če bi ta izgubi) v kreni, kjer »o mu bije vse okoliščine naklonjene. Protest laburistov proti smrtn'm obsodbam v Španiji LONDON, 13. - Predsednik laburistične parlamentarne skupine Carol Johnson je poslal nocoj španskemu zunanjemu ministru brzojavko s katero Izraža zrskrpljenje laburistične parlamentarne 3kupine zaradi izvršitve »mrine obsodbe r.ad S sindikalnimi voditelji, ki je bila napovedana za petek. V brzojavki izvaža upanje, d« bo smrtna obsodba razveljavljena. svojo dobro fvoljo z rešitvijo mnogo manj Napletenega vprašanja, kot je »avstrijska mirovna pogodba Aa današnji stopnji. ZSSR h' lahko izbirala rntjf askts^amiBli besedilom'; pogodbe, ki obsega samo šest tip ičnih strani, in med besedilom, ki so ga pripravili namestniki in ki je takorekoč že dokončano. Na drugi strmi bi morala ZSSR pojasniti, kako si predstavlja nemško vlado, ki bi naj po njenem predlogu sedelo-vala pri izdelovanju nemške mirovne pogodbe. Zdi se, da na tem vztrajajo zlasti v Parizu, kjer se zdi zelo važno, da se centralna nemška vlada sestavi šele po resnično svobodnih volitvah v vsej Nemčiji. Ce ta vlada namreč ne bi bila tako sestavljena, se bojijo v Parizu, bj utegnila nuditi Nemcem priložnost. da ne izpolnjujejo tega ali onega določila mirovne pogodbe z izgovorom, da vlada, ki te pogodbo podpisala, ni predstavljala nemškega ljudstva, Prihodnji teden bosta francoski in angleški zunanji minister govorila s kanclerjem Adenauerjem. V londonskih diplomatskih krogih menijo, da bosta Schuman in Eden izkoristila priložnost in razprav, ljala z zahodnonemšk.im kanclerjem o odgovoru na sovjet, sko noto, Današnji (New York Times« komentira sovjetsko noto in pravi, da gre «za nov poskus, da še prepreči oborožitev Nemčije in njena vključitev v okviru zahodne obrambe«. List piše. da pomeni v tej luči sovjetski predlog predvsem ma. never proti ameriški politiki, in dodaja, da je sovjetska nota sestavljena v tonu, k,i je »posebno ljub enim elementom, nredvsem socialistom, ki v Nemčiji in Franciji želijo, de bi Zahod še enkrat poskusil doseči sporazum z Moskvo« List meni pato, da bi moral biti zahodni odgovor jasen in odločen in opozarja, da sovjet, ski voditelji nočejo dovoliti komisiji OZN za Nemčijo, da razišče, ali »o v vzhodni Nemčiji mogoče svobodne volitve v vsenemško skupščino. Ze to stališče obsoja sovjetske pred loge, pravi «New Yodk Times«, KRIZA kominformističnega tiska v PARIZ, 13. — Francoski ko- minformistični list »Humani-te» poziva danes člane stranke in «francn»ke patriote«, naj zberejo 200 milijonov frankov v prihodnjih neseeih, zato da se kominformistični tisk re®i propada. List pravi, da je več kamin-formističnih časopisov v deficitu, ki s« vedno bolj veča, in pravi, da je žbiranje prispevkov edino sredstvo, da se ta tisk reši. Kakor je bilo že večkrat u-gotovljeno. naklada francoske ga jcominformističnega tiska naglo pada in to potrjuje prav omenjeni poziv v glavnem francoskem kominformistič-nem glasilu. Vzrok padanja na-Made je protiljudska in Izdajalska politika komipformistov, ki so poslušni hlapci sovjetskih imperialistov. iW..,a v Taipehu TOKIO, 13, — Izvedelo se je, da sta se japonska delegacija m delegacija Cangkajikove vlade sporazumeli v Taipehu Blede suverenosti Cangkajško-ve vlade. Cangkajškovi predstavniki so baje sprejeli japonsko formulo, ki priznava »suverenost kitajske nacioa»listič-n*» vlade na ozemljih, ki jih sedaj upravlja, in na ozemljih, ki jih bo lahko upra\*Jjala v bodoče«. Oblast kitajs-e nacionalistične vlade vejja sedaj nad Formozo in nad Ribiškimi otoki. TEL AVIV, 13. - Kakor po- ročaja večerni listi, se pripravlja v vrstah izraelske komin-formistične stranke obširna Čistka, da izključijo ((sionistične titoiste«. ★ TEHERAN, 13. — Veliki ob-laki kobilic, ki prihajajo iz Iraka in Kmvaita, se približujejo Iranu. Eden teh oblakov je dolg 23 km in širok 4 km. V obmorskih krajih so zbrali ao.ooo ton strupenih snovi za pobijanje kobilic. WASHINGTON, 13. - Ameriški senat je včeraj odobril imenovanje Jamesa Dunna za ameriškega poslanika v Parizu ter je potrdil imenovanje El!swortha Bunkerja za poslanika v Rimu, Cavendischa Can-nona za poslanika v Lizboni, Williama Draperja za izrednega poslanika v Evropi za MSA ter Fredericha Andersona kot Draperjevega namestnika. zveze vojnih invalidov Jugoslavije, je po svoji vrnitvi iz Pariza, kjer ag ic udeležil seje izvršnega odbora Svetovne zveze bivših borcev, izjavil novinarjem, da so delegati vseh držav podprli predlog Zveze borcev Jugoslavije, da se Sve* tovna zveza zavzame za italijanske partizane, ki jim italijansko porotno sodišče sodj v Lucei, Milojevič je izjavil, da je Svetovnn zveza na predlog belgijskega delegata Neva sklenila poslati dva avoja predstavnika v Italijo z nalogo, da »topita V zvezo z obtoženimi italijanskim partizani jn da se zanimata za okolnostj procesa-»Upam, da bosta oba delegata it> Svetcvrsa zveza vpl vali na potek razprave v Lucci in da se bo poicžaj obtoženih italijanskih partizanov izboljšal«, je dejal Milojevič. Švicarski književnik Zerma-ten ki je kot gost UNESCO obiskal lani Jugoslavijo, je objavil v ((Gazette de Lausanne« vrsto člankov, v katerih zelč objektivno piše o razmerah v Jugoslaviji in se pohvalno izraža o naporih jugoslovanskih narodov za zgraditev boljše bodočnosti. Od 1. do 20. ronja bo v Beogradu mednarodna razstava fotograf j, na kateri bo razstavilo svoja dela 250 fotografov iz 20 evropskih in izven evropski h držav. Po vesteh Informativne a-gencije je pribežalo odi objave protijugoslovanske resolucije Kcminforrna v Jugoslavijo 9505 beguncev iz Romunije, Madžarske, Bolgarije in Albanije, ki so zaprosili za zatočišče v FLRJ. B. B. Kongres začenja razpravo o načrtu pomoči tujini Hnniman, Acheson, Lnvett in Bradley so danes prikazovali zdiuzenim komisijam senata in zbornice podrobnosti načrta za finančno leto 1952 53 PARIZ, 13. — Narodna skup ščina je danes s 301 glasom 101 odobrila nsčn ,-ko-na, ki odobrava dva »porazu-ma, sklenjena med finančnim ministrom in guvernerjem Francoske banke. Kakor je znano, dovoljujeta ta dva sp or a murna Francoski banki; l. da odstopi *a en0 leto 25 milijonov zlatih dolarjev v sklad za stabilizacijo izme-njav; 2. dovoli odlog do 15, maja namesto do konca marca Z8 povračilo 25 milijard frankov posojila. Pri glasovanju so se socialisti in degolisti vzdržali. Proti so glasovali samo komlnfcrmlsti. Delo skunščine «e bo nadaljevalo jutri popoldne. Skupina strokovnukov v vladi na pripravila sedaj potrebne ukrepe za nadzorstvo cen živil, O vojaškem proračunu bo vlada razpravljala v torek, PARIZ, 13. — Uradni list objavlja ukaz francoskega notranjega ministrstva, na podlagi katerega se prenoveduie v Franetu šir.ienje. razdeljevanje in prodajanje italijanske revije «Vie nuove«. _ "k TOKIO, 13, — Iz uradnih virov javljajo, da bodo leta 1955 znašale japonske »uhozemske »ile 300.000 mož. W AStilN OTON, 13. — Predsednik Truman je poslal danes štiri svoje glavne sodelavce, da bi dosegel od kongresa odobritev načrta za pomoč tujini za finančno leto 1952—1083, Na skupni seji komisije za zunanje zadeve senata in zbornice in vojaške kom sij e senata so zagovarjali načrt pomoči tujini, ravnatelj agencije za medsebojno varnost Averell Harriman, zunanji minister Dean Acheson, obrambni minister Robert Lo-vett in načelnik kombiniranega glavnega stana gen. Omar Brad-]ey, Več ur so ti štirje Trumanovi sodelavci dokazovali parlamentarcem potrebo načrta pomoči tujini, ki znaša 7.9 milijard dolarjev, in poudarili, da je ((življenjsko važen za varnost ZDA in svobodnega sveta«. Kot znano je kongres že lani znižal prvotne Trumanove zahteve za pomoč tujini, letos pa jr razpoloženje med parlamentarci še manj naklonjeno velikim vsotam za tuje dežele, predvsem zaradi bližnjih volitev. Zaradi tega je tudi Truman posegal po možeh, od katerih si obeta največ uspeha. Pogled na dvorano, v kateri so zasedale komisije, je bil nekoliko nenavaden: parlamentarci so sedeli v udobnih usnjenih naslanjačih, pred njimi pa so bili trije ministri in en general na navadnih lesenih klopeh, kot študenti na izpitu. Harriman je govoril prvi in prikazal tehnične in gospodarske podrobnosti načrta medsebojne varnosti, Dejal je, da bo glavni del vojaške pomoči Ev-iopl obsegal topove, tanke in letala, wa»hingtonska vlada pa namerava dati evropskim tovarnam tudi naročila za vojaške dobave v skupni vrednosti ene milijarda dolarjev. Dodal je, da ni mogoče točno predvidevati obsega ameriške pomoči po prihodnjem letu, niti kako dolgo bo ta pomoč še trajala. Program MSA vključuje fonde za vojaško in obrambno pomoč deželam NATO, novim članicam NATO. Grčiji in Turčiji, in Jugoslaviji. Pomoč bosta dobili tudi Avstrija in Španija, ta iz kreditov, ki so bili odobreni že lani. De) pomoči je namenjen tudi Aziji. Srednjemu vzhodu, Afriki in Južni Ameriki, Za njim je govori! Acheson, ki se je močno zavzel za Evropo in dejal, da bi bilo »krivično očitati Evropejcem, da se niso dovolj potrudili«. Poudaril je da so gospodarske možnosti Evrope mo-mo omejene, in da je srednji dohodek na osebo v Evropi trikrat manjši kot v ZDA, Nato jg dejal, da je Franclja porabila v Indokfni prav toliko denarja, kolikor ga je dobila v obliki pomoči od ZDA, in poudaril, da je «ameriško ljudstvo jamo odklonilo zamisel preventivne vojne in izoia-cionizma« ip da je zaradi tega »vzajemna varnost edina pot, po kateri lahko gremo«, Senatorji so Achesona poslušali Z zanimanjem in čeprav jih ni šn docela prepričal, se je vendarle zdelo, da je led prebit. Govoril je nato Robert Lo-vett, ki uživa v parlamentarnih krogih velik ugled zaradi svojih strogo stvarnih poročil, Lovett je prikazal napredek, ki je bil dcjssžen v obrambnih načrtih v Evropi. Cilj, ki ga je treba doseči, je 50 divizij 1« 4 000 letal. Dobave Evropi so v zamudi, toda leta 1953 bo v tem nastopil preobrat. Lovett je zabrenkal tudi na strune, za katera so ameriški parlamentarci občutljivi: grški bataljon na Koreji je imel 85 mrtvih in 30 renje* nih, toda nobenega ujetnika; izgube turške brigade na Korsji znašajo 40 odst. od prvotne Številčne moči. Govori treh ministrov »o trajali dve uri in pol, General Bradley je bil kratek. Na svoj običajni odsekan način is izjavil: «Iikreno sem prepričan, d» je načrt vzajemne varnosti za leto 1953 bistveno važen za varnost ZDA«, Nato je omenil, da predstavlja ves načrt pomoči tujini približno izdatke ZDA v enem mesecu zadnje svetovne vojne. V splošnem menijo, da Je vlada g svojim naitopom pred kongresnimi komisijami dosegi* uspeh, čeprav je do cilja še daleč, Jutri se bodo komisij« ponovno sestale in postavljale ministrom vprašanja. Vprašujejo se, ko>iko bo njihova beseda prevladala nad skrbijo poslancev in senatorjev, ki se bodo morali novembra spet predstaviti volivcem. V Washingtonu menijo, da je Bela hiša prepričana, da ne bo mogla preprečiti znižanja načrta v konoresu in da poskuša predvsem doseči, da ne bi b!U znižani krediti za gospodarsko pomoč Evropi in da kongres n« bi znižal celotne vsote, temveč da bi razpravljal o vaeh posameznih kreditih, Evatt kritizira zn žanje uvoza iz Velike Britanije CAMBERRA, 13, — Voditelj avstralske opozicije Evatt - je danes kritiziral vlado, ker je znižala uvoz iz Velike Britanije, zato da reši Avstralijo pred mednarodno insolvenen, ter trdi; da je nesmisel govoriti o mednarodni insolvsnci med Ve-liko Britanijo jn Avstralijo, »Prav gotovo ne bo predstavljalo nobene pomoči za področje šteriLiga dejstvo, do tako važna država, kakor je Avstralija, uvede tako obsežne omejitve glede izvoza iz matične države, ki predstavlja src« tega področja«, je izjavil Evatt. ki je dodaj, da bo ta »udarec angleški trgovini« »nižal pošiljke v Avstralijo, ker ne bodo hotele ladje prihajati v Avstralijo na pol prazne. Zaradi tega bo Avstralija razpolagala z manjšim številom ladij za pošiljanje svojega blaga v tujino. Sklepi izvrš. odbora laburistične stranke LONDON, 13, — Danes se je sestala ožja vlada, Navzoči so bili tudi ministri za vojno, minister za letalstvo, prvi lord admiralitete ter ministra za dobave in za surovine. Domnevajo, da so govorili o vprašanjih, ki so v zvezi z novim proračunom, Kakor se izjavlja v konservativnih političnih krogih je pravkar predloženi proračun del triletnega načrta, katerega glavni smotri bi bili popolna ukinitev podpor za živila in »liberalizacija« britanskega gospodarstva, Tozadevni ukrepi bodo vključeni v proračunih za leto 1953—1954 ter 1954—1955. Na Bevanovo zahtevo se je danes »eftal izvršilni odbor laburistične stranke. Seja je trajala tri ure in ves čas sta so cve nasprotni skupini ectro obtoževali, Posebno do ostrega »večjo disciplino« od manjših redne voditelje stranke, da ni- Ostre reakcije socialnih demokratov in liberalcev na izjave v De tol sklenjen preteklo isto in (iasperijavem pismu tedniku «0ggi* - HnmiU namiguje na (ieddo in b! se stranka obvezala giede Lombardija, Uillabruna pa napada demokristjanske zveze z monarhisti 2akqb”a^boU izredinlh izdBtkov DE GASPERI ZAHTEVA (Od našega dopisnika) RIM, 13. — Italijansko politično obzorje pred upravnimi volitvami na Jugu ni še prav nič jasno. Uradno poročilo o včerajšnjem sestanku predstavnikov štirih strank sredine pove samo to, da se pogajanja nadaljujejo. O uspehu pogajanj, ki so ga nekateri napovedovali že včeraj, ni še ne duha na sluha. Nasprotno, zdi ge, da se je ozračje med štirimi strankami še bolj skalilo. Krivec je to pot sam De Gasperi, katerega pismo, objavljeno v milanskem tedniku »Oggi«, je povzročilo danes mnogo hrupa in dokaj ostre reakcije med socialnimi demokrati in liberai. ci. Nekateri opazovalci vidijo v tem pismu znak prilagoditve avtoritativni liniji Katoliške akcije in njenega predsednika Gedde. V pismu se De Gasperi pritožuje nad «manjšimi strankami« (mišljeni »o v prvi vrsti liberalci in socialni de-mokrati, ker republikanci SO' delujejo v vladi), da rušijo u-gled demokristjanske vlade m da »e nočejo podrediti nekak) ((disciplini«, ki da je potrebna v «razdobju obnove«. Danes je treba braniti demokracijo, pro- vi De Gasperi, in temu podre diti vse ostalo, jutri pride nn vrsto »tutto il resto«. Svoboda, kot jo raiumejo manjše stran ke, je po De Gasparijevem mnenju »zloraba pomena be -ede« Na to stališče, ki je novo v De Gasperijevih ustih in ki i zelo sumljivo diši prav po ti- stem, kar hoče predsednik vlade v svojem pismu zanikati, namreč po totalitarističnih tendencah demokristjanov, »tu odgovorila za socialdemokrate Remita in Villabruna za liberalce, Romita je dejal o potrebi »obrambe demokracije«, da se svoboda »ne brani z volilnim postopkom, ki ima samo ta na men. da ohrani večinski Stran ki premoč, ki si jo je pridnbna na zadnjih volitvah«. Nato je poudaril, da demokristjanske zatrjevanje, da so oni edin3 sila, ki lahko dč Italiji svo bodo in demokracijo, »vodi — pa čeprav ob formalnem spoštovanju demokracije — v to talitarno rešitev, ki jo zagovarjajo razni Gedde in patri Lom bardiji« Liberalec Villabruna pa je odgovarjal na obtožbe, da so manjše stranke s »vojim izstopom iz vlade oslabile vlado in «olajšale delo totalitarnim silam« (kot je dejal De Gasperi). in se vprašal, ali se ne bi bilo bolj pošteno vprašati, ko« liko so demokristjansko vlado oslabile njene lastne pomanjkljivosti in napake O pozivu na dkupno akcijo pa je Villabruna menil, da «ni dovolj po. živati k slogi, če niso določeni pogoji, ki to slogo omogočajo«, in dejal, da liberalci predvsem zahtevajo, da se »preprečijo stiki s političnimi skupinami, ki bi zaradi svoje ideologije diskreditirale demokratični sporazum«. To jasno ost proti demokristjanskemu koketiranju z desnico je Villabruna še bolj pojasnil s pripombo, da se monarhisti vežejo »z onimi, lci se jim toži po republiki iz Salo«, in nato prešel v napad z besedami; «Kaj bi si naj mi-slili o demokristjanih, če bi se, kot zagovorniki republike, objeli s stranko, ki se bori za povratek monarhije; ta zveza bi bila tem bolj spotikljiva, če bi pred tem prišlo do razpustitve MSI. današnjega zaveznika monarhistov«, Dejansko je že marsikdo razlagal vztrajnost, s katero se Oonella na sestankih štirih strank bori za povezavo z monarhisti, ki niso povezani z MSI, s skrito željo, da se z razpustom MSI še pred volitvami odstrani edina ovira za povezavo z monarhisti sploh. Kot piše »Corrtere della Sera«, pa bi bili demokristjani pripravljeni odpovedati se vsakršni zvezi z desnico, če bi jim socialni demokrati v zameno obljubili podporo pri iz glasovanju »apparentamenta« tudi za parlamentarne volitve. Senat je danes nadaljeval z razpravljanjem o Sehumano. vem načrtu, v parlamentu pa ni bilo nič posebnega, razen morda incidenta s poslancem Bonomijem, ki so ga nekateri poslanci obtožili* nepoštenih poslov v vodstvu «Združenjs neposrednih obdelovalcev« in Združenja kmetijskih konzorcijev. Bonomi je protestiral in dejal, da m res, da bi »Bonomi, predsednik neposrednih obdelovalcev, dobil 50 milijonov od Bonomija, predsednika Federconsorzi.,,«. A. P. Izvršilni odbor p* je zavrnil »izjave tiska o kompromisu, ki naj bi bij dosežen glede seda* njih političnih sporov, na kongresu v Searboroushu, ter je poudaril, da mu ni znano o nobenem takem kompromisnem sporazumu«, Z 20 glasovi proti 5 in 3 vzdržanima so no oi sklenili, da bodo to uradno poročile, ki zanikuje omenjeni kompromis, objavili, izvršilni odbor je tudi odobril resolucijo, ki ,io je sprejela parlamentarna skupina v zvezi z disciplinskim postopkom. Pogajanja v Teheranu TEHERAN, 13. — Predstav-nik Mednarodne banke je po današnjem sestanku z iranskimi predstavniki izjavil, da bodo razgovori tra;ali zelo verjetno še 10 dni. Pripomnil je, da so pri teh razgovorih razpravljali o raznih vprašaniih v eeloti in posamezno. Danes so se razgovariali o cenah. Dodal ie. da »v sedanjem staniU razgovorov tn ker ni bilo iransko stališče še jasno izraženo, ni mogoče biti optimisti, ker bi deistva ta optimizem lahko zanikala«. Predstavnik iranske vlade pa le iziavil novinarjem, da med nerziisko vlado in predstavniki Mednarodne banke obstajajo še tri glavne sporne točke. Delal ie. da gre za vprašanje cen. vodstva in zaposlitve tujih strokovn lakov. Pripomnil je, da se do sedaj niso še v ničemer snorazumeli, {eprav se ’ a-Že pri pogajanjih dobra volja. PRIMORSKI DNEVNIK 14. fflswa 1®* Danes, pertek 14. mar« Matilda, Svetovid Sonce vzide ob 6.21. jat®"? na 18.10. Dolžina dneva 11-49 Luna vzide ob 21.32. zatone ob 7.02. Jutri, sobota 15. marca Klement. Desimir _____________________ OB DAVČNIH UTAJAH V teku tega meseca morajo vsi italijanski državljani prijaviti dohodke iz leta 1951. Prijaviti morajo torej dohodke iz lanskega leta, medtem ko je prijava do preteklega oktobra veljala za dohodke iz leta 1950. Ob tej novi «spovedi» italijanskih davkoplačevalcev ne bo odveč, če proučimo podatke iz prejšnje prijave dohodkov. Omenjeni podatki namreč služijo za davčno osnovo in torej pomenijo prikaz gospodarske strukture države, kar pomeni, v kolikšni višini bodo davkoplačevalce obdavčili. Prijave do preteklega oktobra so v Italiji zelo razočarale. Res je, da so skušali potem te prijave nekako rehabilitirati, da bi državljani zopet pridobili zaupanje v državo ter da se ne bi širilo ono mnenje, po katerem je idiot vsakdo, ki ne skuša čim bolj opehariti italijanski erar. Na vsak način pa se podatki teh prijav ne dajo menjati in pri tem vsa razglabljanja in o-lepšavanja prav nič n& pomagajo. Številke, ki jih tu navajamo, nam najbolj jasno povedo, kakšen je položaj: Bilo je 605.000 prijav od 240 000 do 500.000 lir v skuvni vsoti 54 milijard lir; 240.000 prijav od 500.000 do 750.000 lir, skupno 71 milijard lir; 42.000 prijav od 750.000 do enega milijona lir, skupno 31 milijard; 26.102 prijavi od enega milijona do enega milijona in pol, skupno 29 milijard; 15.000 od enega milijona in pol do dveh milijonov in pol, skupno 28 milijard; 612 priiav od 10 milijonov do 25 milijonov, skupno 8,5 milijard; 94 pri:av od 25 milijonov Ao 50 milijonov, skupno 2,6 milijarde; 20 prijav od 50 do 100 milijonov, skupno 1.2 mPijarde; 3 prijave od 100 milijonov do 200 milijonov, skupno 0,532 milijarde; 1 prijava od 200 milijonov naprej za 0,462 milijarde. Jz tega vidimo, da je večina italijanskih državljanov prijavila letni dohodek pod 500.000 lir. Tu gre seveda za one, ki so te dohodke pri:a-vili, kajti mnogi niso dosegi» minimalne vsote, za katero je obvezna prijava. Na vsak način je število onih, ki so prijavili nad milijon lir dohodka, zelo majhno, in vendar imajo dandanes nad milijon lir dohodkov skoraj vsi profesionisti, trgovci in indu-striici, kaiti milijon lir dohodka na leto pomeni le 83.000 lir dohodka na mesec. V u-radniški družini, kjer delata mož in žena, v mnogih primerih dosežejo to vsoto. To je dandanes pogost pojav, saj se je razširila navada, da se poročijo uradniki in uradnice v istem uradu ter učitelji in učiteVce iz iste šole. Ce upoštevamo življenj-ke stroške, bomo še bolj otipi'i-vo opazili davčne utone, ki so jih zakrivili razni državljani. Vzemimo za primer le veliko število avtomobilov, ki krožijo danes po Italiji. Vseh vozil je 700.000, med temi je 400.000 osebnih avtomobilov. Vsakdo ve, da znaša strošek za še tako skromen avtomobil 1000 lir na dan, pri čemer ni težek račun, saj je treba upoštevati zavarovalnino, stroške za garažo, razne pristojbine itd. Avtomobil je lahko sam po sebi tudi delovno sredstvo, toda pomeni tudi velike izdatke. Za vzdrževanje avtomobila torej ne zadošča 1 miliion lir dohodka na leto. Ce torej izvzamemo od števila 400.000 avtomobilov, avtomobile raznih ustanov in družb, lahko ugotovimo, da vsi ostali lastniki avtomobilov imajo vsaj milijon in pol do 2 milijona lir dohodkov na leto. Medtem pa smo zelo daleč od števila avtomobilov, če temu številu primerjamo število onih, ki so priiavili vsaj milijon lir dohodkov. Pri tem naj še omenimo, da je recimo radioaparat danes nekaj običajnega v večini družin. Ce ima kdo radioaparat, mora imeti na vsak način več kakor 240 000 lir dohodka na leto, kajti 20.000 lir na mesec ne zadošča niti za hrano. 30. julija 1951 pa je bilo v Italiji 3.486.099 radijskih naročnikov, medtem ko ni niti 1 milijon ljudi prijavilo dohodka, ki znaša več kakor 240.000 na leto. To nam dokazuje, da so italijanski državljani opeharili državo, kolikor so jo pač mogli. Prav gotovo je, da je prijava dohodkov znašala mnogo manj, kakor je vlada pričakovala. Tako bo lahko italijanska država računala z mnogo manjšimi vsotami neposrednih davkov, kakor pa jih je predvidevala v proračunu. Zato se bo morala p oslužiti drugih dohodkov. Pri tem se lahko zgodi, da bo pač pritisnila na one, ki so prijavili točne dohodke. To pa seveda, ne bo še dovolj in se bo morala vlada poslužiti drugih dohodkov. Možno je, da bo zvišala davke na nepremičnine. Dohodki hiš in zemljišč se mnogo laže u-gotavllaio in se zato osredotoči davčni vijak nanje. Ter* u vijaku ne bo mogel nihče uiti razen veleposestnikov, ki vedno najdejo kakšno možnost, da opeharijo davčno oblast. Pri tem bodo torej najbolj oškodovani mali posestniki, »lasti v gorskih predelih. V ravnini lahko kmetje tudi dvignejo proizvodnjo z uporabo umetnih gnojil in mehanskih delovnih sredstev ter s sejanjem bolj donosnih kultur. V hribih pa je poljedelstvo na robu propada. To dokazuje tudi izseljevanje v tujino. Prav zato bi morali v teh pasivnih krajih olajšati davčni pritisk, sicer se bo položaj še poslabšal. Ker pa mora država računati z določenimi dohodki, je rešitev le v tem, da uvede strožjo kontrolo nad onimi, ki skuša-o dohodke utajiti, kajti le ta’:o se bomo približali vsaj relativno pravičnemu obdavčenju. Pri razvoju šolstva v Beneški Sloveniji imajo glavno vlogo raznarodovalni nagibi Šele ko vidijo, da so v nevarnosti njihove šovinistične nakane, hite videmske oblasti z ustanavljanjem novih italijanskih šol in vrtcev Neki nov dekret videmske prefekture meče žarko luč na vprašanje ustanovitve otroških vrtcev ustanove ON AIR v vsej Beneški Sloveniji. Dekret, ki ga je izdal videmski prefekt Di Vita 6. februarja 1952, nam kaže, kako se je ustanovil o-troski vrtec v Ažli, Tedaj so v naglici poskrbeli za ustanovitev otroškega vrtca v italijanskem jeziku, ker so se bali, da bi se lahko ustanovil slovenski otroški vrtec. Tedaj so z dekretom 21. novembra 1949 štev. 55.813-IV občino v St. Petru Slovenov pooblastili, da je nujno zasedla nekatera zasebna poslopja za ustanovitev otroškega vrtca v Ažli. 12. novembra preteklega leta so pooblastili občino, da je vložila v Vidmu na račun Jusika Alda in Klemenčič Antoniete odškodnino 151.529 lir za zasedbo poslopij. Videmska prefektura je sedaj z novim dekretom pooblastila občino v St. Petru Slovenov, da trajno zasede poslopja, ki jih je svojčas zasedla začasno in v naglici. Torej je jasno, da začnejo šovinisti takoj delovati, če se pojavi kakšna slovenska »nevarnosti). Zaradi tega ne pomeni ustanovitev novih otroških vrtcev na našem področju uresničevanja določenega načrta, da bi bolje vzgajali naše ljudi, ampak samo improvizacijo, ki je odvisna od raznih okoliščin. Tako se je zgodilo v Ažli in tako se dogaja tudi drugod. Pri tem naj spomnimo, da so tudi v Terski dolini svojčas delali vse na hitro, V Teru so takoj ustanovili otroški vrtec, ko s0 nekatere osebe šle na občino in prosile za dovoljenje, da ustanovijo slovensko šolo. Ta otroški vrtec v Teru je deloval proti vsem higienskim predpisom, saj so šele Po enem letu Medi nekaterimi družinami v naši vasi to je v Prapotnem, vlada precejšnje nezadovoljstvo. To se dogaja zato, ker v tukajšnjem otroškem vrtcu, ki ga upravlja gospod Gasparino, baje po mnenju nekaterih ljudi, delajo razlike med revnimi in bogatimi otroki. Za to bi morale biti odgovorne tudi cenjene gospodične učiteljice. Ljudje namreč primerjajo ravnanje z otroki v otroškem vrtcu v Prapotnem z ravnanjem z otroki, ki hodijo v otroški vrtec v Kravoret. Ta vrtec upravlja gospod Lesizza Marano. Takšni so razgovori nekaterih ljudi, o katerih ne moremo s popolno gotovostjo trditi, da so točni, saj hodijo v vrtec °-troci in ne starši. Na vsak način pa bi morale občinske ali šolske oblasti poseči vmes in se prepričati, ali so pritožbe u-pravičene ali Pa so le sad hudobnih jezikov. Ce so omenjena dejstva resnična, tedaj bi bilo prav, da se napravi konec krivici ter da se kaznujejo oni, ki so odgovorni za položaj. Sledi podpis K pismu nimamo kaj dodati. Naj si ga preberejo pristojne oblasti ter naj ukrenejo, kar je potrebno. zgradili potrebna stranišča. Niti dnevna soba v tem vrtcu ni bila pripravna, ker je bil prostor mrzel in vlažen. Ta soba je bila bivšadvoranazakinema-tografske predstave, kjer je bil omet ves okrušen. Sele kasneje so dvorano popravili, jo razdelili na dvoje in poskrbeli, da se je odpravila vlaga. Ko sta bila dva prostora, jih je bilo laže segrevati. Enako se je zgodilo tudi z vrtcem v Brdu. Tudi tu so u-porabili zanj podobno poslopje kakor v Teru. Prostori v Brdu pa so bili še slabši, tako da so jih morali zapreti po ukazu pokrajinskega zdravnika. Kasneje pa so vrtec zopet odprli, ne da bi ga kaj izboljšali. V začetku so vplivali na zaprtje zdravniški in higienski razlogi, drugi odločitvi pa so kumovali čisto nacionalistični razlogi, saj to ni za nas beneške Slovence seveda nič novega. Ta politika bj sp morala končno prenehati, ker ni le krivična, marveč je tudi v škodo vzgoji sami. Oblasti bi morale končno uvideti, da je treba ljudem preskrbeti pouk v njihovem materinem jeziku, kajtj le s tem bo zagotovljeno resno poslovanje šole. Motiv iz Rezije. PISMO IZ LIVSRIH RAVEN OPIS NEVARNIH DNI ko so s Kuka grmeli plazovi Velik uspeh nabiralne akcije za prizadeto prebivalstvo na Tolminskem Se vedno prihajajo odmevi groznih dni na Tolminskem in Bovškem ki so povzročili mnogo človeških žrtev in mnogo škode gospodarstvu Zaradi važnosti priobčujemo del pisma, ki so ga poslali iz Liv-ških Raven. Livštke Ravne so prijazna vasica 1000 m nad morjem pod Kukom. Toliko snega kakor ga je bilo letos, ne pomnijo niti najstarejši na vasi. Normalno ga zapade do poldrugega metra; letos pa ga je padlo mnogo več. Naš znanec pravi v pismu: «Ze za svečnico ga je padlo toliko, da smo se bali, da nam vse polom t. Cia strehi ga je bilo 1.70 m. Trikrat smo orali pot do Livka, da je bila cesta odprta za sani, S streh pa smo ga kidali dan in noč, da ne 01 nam podrl strehe. 12. jebruarja je začelo pomalo snežiti, ponoči pa se je usul kakor iz vreče. Ta metež je trajal neprenehoma do 15. februarja. Odprl sem hišna vrata, da bi šel o hlev pogledat k živini, toda moral sem se skobacati ven po vseh štirih; toliko je bilo snega pred vrati. V klancu pa je segal do strehe. Da vam povem, kako je metlo, naj napišem le-to: Ko sem šel v hlev, sem steptal sneg, ko pa sem se vrnil, ni bilo več sledu. Nismo več vedeli, kje je vodnjak in ker nismo mogli do njega, smo talili sneg v kotlih. Tudi sosedje so delali tako in nekateri so bili se celo na slabšem. Sosed je tri dni hodil ven skozi kuhinjsko okno. Pred našo hišo pa sem naredil predor. 14. februarja sem delal celo dopoldne v hlevu, po kosilu pa sem malo legel k ognjišču, da bi se odpočil. Komaj sem zatisnil oči je začelo votlo bobneti. Bilo je nekaj minut pred eno. Skočil sem pokonci in spogledovali smo se brez besed. Vedeli smo, da se je utrgal plaz. Bobnelo je vedno močneje. Moj mali je vprašal mamo «Kaj guči?». Toda žena ni imela besed, da bi mu odgovorila. V grozi smo čakali, kdaj bo vsega konec. Ko je bobnenje ponehalo smo šli gledat. Plaz je šel komaj deset metrov proč od našega vodnjaka. Vzel sem smuči in kljub metežu, ki je divjal, sem šel pogledat. Plaz je dobesedno izbrisal dolenji senik in o-b a sosedova kozolca. Drugi plaz nekoliko više pa nam je odnesel vse sadno drevje in smreke. Ko sem gledal to-grmado snega, zemlje in vejevja, sem se zaskrbljeno vprašal, kako bomo ves ta material odstranili, ko se bo sneg odtalil. Faleški vasi (Livške Ravne imajo dva naselka; Faleška vas je bolj proti jugu) je grozil plaz in prebivalci so se u-maknili v našo vas. Od tu so se samo le zjutraj za kratek čas vračali domov, da so nakrmili živino ali pa da so znesli pohištvo v klet. iyad vasjo se je že poznala globoka zareza in pod to velika gmota snega, ki je grozila, da se bo vsak čas utrgala. Zato sem šel 16. februarja v Livek, kjer smo takoj zbrali vse smučke, celo od otrok; vsi so bili priprav. Ijeni prihiteti na pomoč, čim bi mi dali znak za nevarnost. Zmenili smo se, da bo nekdo vedno na straži,-hediri podnevi kakor tudi ponoči. K sreči je bil v soboto sončen dgn, plaz se je podnevi nekoliko odtalil, nato pa je ponoči zmrznil po vrhu, kar je preprečilo, da se ni utrgal. V nedeljo popoldne so prišli vsi delazmožni ljudje liv-ških vasi na pomoč. Prvi so prihiteli smučarji, za njimi pa ljudje z lopatami, ki so pomagali odmetavati sneg. Tudi graničarji so takoj zagrabili za lopate. Te dni pri nas nihče ni spal. Končno pa je prišla ekipa gorske reševalne službe iz Ljubljane, ki je plaz minirala na vrhu in preprečila hujšo nesrečo. Plaz bi gotovo uničil Faleško vas in zgodilo bi se kot v Borjani, Moram reči, da nas je tokrat vreme rešilo. Zdaj nas skrbijo še volkovi; graničarji so jih večkrat opazili. Baje pa jih je mnogo v Benečiji)). Tako se končuje pimso L. iz Livskih Raven. Pri tej nesreči pa treba poudariti, d$ so vsi takoj priskočili na pomoč. Tudi mi na Goriškem hočemo pomagati našim bratom in smo zato začeli akcijo. Naj ne bo .Slovenca, ki ne bi, ko bo prečital ta članek, prispeval bodisi v de- narju ali pa v blagu. Dosedanji potek akcije je zelo uspešen, saj smo že nabrali okoli 600.000 lir v denarju in blagu. Izkažimo našo solidarnost z brati v nesreči in pohitimo s prispevki, katere sprejema v Gorici Zveza prosvetnih društev — Ul. Ascoli i, po vaseh za sprejemajo odbori prosvetnih društev. Ni se pokorila izgonu GORICA, 13. — iz varnostnih razlogov je policija včeraj pridržala 26-letno Flpres Ines Moritti iz, San Severa pri Fog-gi. Pri zasliševanju se je Mirit-ti izdala, da mora domov, ker je od tržiškega komisariata prejela izgenski list. Ker se je kljub izgonu mudila v našem mestu, so je policija aretirala in prijavila sodnim oblastem. Apno v očesu GORICA, 13, — Kepica živega apna je včeraj spravila v bolnico 45-letnega delavca Quinta Libona iz Koprive. Živo apno, ki ga je Libon mešal, mu je brizgnilo v levo oko. Sprejeli so ga v bolnico pri Rdeči hiši. Kava in sladkor proste cone GORICA, 13. — Trgovinska zbornica sporoča, da eo danes 14. marca pričeli z razdeljevanjem kave in sladkorja proste cone vsem potrošnikom iz Gorice in Sovodenj. Na odrezek štev. 15 nakaznice za živila proste cone bodo potrošniki prejeli 1.500 g sladkorja, na odrezek štev, 16 pa 400 g surove ali pa 320 g pražene kave. Razdeljevanje bodo zaključili 31. t. m. Trgovce z jestvinami ' na drobno opozarjamo, da morajo prejete odrezke oddati prehranjevalnemu uradu najkasneje pet dni po koncu razdeljevanja. KRATKE VESTI Iz beneških vasi Neme 75-letni Paolo Camelli je pa* de1 na stopnicah svoje hiše. Ker ni mogel klicati na pomoč, je ostal precej časa na tleh v mrzli noči. Končno so mu priskočili na pomoč domači, ki so poklicali zdravnika. Ta je ugotovil, da si je Comelli zlomil štiri rebra in je poskrbel za njegov takojšnji prevoz v bolnico. Njegovo zdravstveno stanje je resno. Grmek Med operacijo je v čedadskl bolnici umrl 40-letni kmet Jožef Trušnjak, sin Antona iz Platca pri Grmeku. Bii je priden in pošten delavec. Težko prizadeti družini Trušnjak izražamo svoje najgloblje sožalje. Fojda V občinskih prostorih je izobešeno županovo obvestilo, po katerem lahko vsi oni, ki imajo kaj pripomniti glede prehoda vasice Podvrata od občine Ahten k občini Fojda, to store v petnajstih dneh. Te dni so namreč ugodili prošnji male gorske vasice Podvrata, da bi bila od občine Arten priključena k občini Fojda. Sedaj je treba samo še počakati in upoštevati morebitne nasprotne predloge j in proteste, nakar bo ta prehod | uradno ih zakonito potrjen. Ta prehod je želelo vse prebivalstvo v Podvratih, ki zemljepisno teži na Fojdo, v katere dolini leži. Zaradi nekaterih u-pravnih in birokratskih komplikacij pa je ta vas doslej spadala pod Ahten In ljudstvo je moralo hoditi tja urejevat vsakdanje upravne zadeve. Čedad 22. marca bo v Čedadu delna skupščina članov Pokrajinskega kmetijskega konzorcija. Skupščina se bo začela ob 8. uri zjutraj. Nanjo so povabljeni člani iz občin Čedad, Fojda, Podbonesec, St. Lenart, St. Peter Slovenov, Torjan, Grmek, Srednje in Sovodnje; torej vsi člani iz občin Nadiške doline in bližnjih predelov. Sovodnje Srednje Financarji izvršujejo pri nas zelo strogo nadzorstvo nad prikritim kuhanjem žganja. Pred nekaj dnevi sta dva kmeta iz te občine prenašala nekaj tropin, ki so ostale pri stiskanju vina. Pri tem sta jih ustavila dva financarja. Hotela sta vedeti, kam prenašata tropine. Ko sta povedala, da jih bosta uporabila pri vlaganju repe v čebre, 6ta se hotela financarja osebno prepričati in bila zato navzoča pri vlagamju repe v čeber. Taksa državne koncesije PROSLAVA PRAZNIKA ŽENA VZGOJA OTROK V LJUBEZNI DO MATERINEGA JEZIKA in borba xa naše pravice - glavna naloga slovenskih žena v Italiji GORICA, 13. — Včeraj zvečer je Zveza slovenskih žena priredila proslavo osmega marca. Proslava je bila v prostorih Zveze prosvetnih društev. Udeležilo se je je precejšnje število ljudi iz mesta in bližnje okolice. za uvoz in izvoz Uvodno besedo je imela tovarišica Erika Pavlin, ki je med drugim dejala sledeče; Po osvoboditvi smo praznovale 8. marec za utrditev miru v svetu. Danes ga praznujemo me slovenske žene v Italiji, v borbi za manjšinske pravice. Zopet stoji najtežja a najčastnej-še naloga pred nami ženami-materami. Najplemenitejše človeško čustvo je ljubezen do domovine. Kadar hočemo izraziti domovinsko ljubezen z najlepšimi besedami, kar jih premore naš jezik, tedaj imenujemo domovino-mater. S tem, da primerjamo eno z drugim, dajemo obema uajvišje priznanje. , Sladka beseda mati nam pričara pred oči najdražji obraz na svetu, obraz s katerim se vežejo prelepi mladostni spomini, globoka neminljiva ljubezen m spoštovanje. V človeškem srcu se ohrani ljubljeni materin obraz neizbrisno vse do smrti. Silna ljubezen in spoštovanje do matere sta že od nekdaj ukoreninjena med ljudstvom, zato pa je ravno mati tista, ki lahko s trdno voljo vpliva na svoje otroke ter jih pravilno vzgaja to pa ne samo v ozkem osebnem ali družinskem krogu. Od matere je v precejšnji meri odvisna vsa izobrazba, predvsem srčna kultura, lepo obnašanje, ljubezen do dela in učenja, kar je pa glavno, ljubezen do materinega jezika. Da pa vse to zmore je potrebno, da izobrazi in vzgoji samo sebe. Izredno važno je, da je mati - vzgojiteljica prosvetljena, zato je nadvse koristno, da bere vzgojne knjige in dobro časopisje. Take knjige in časopisi razširijo obzorje, postavljajo nova, zanimiva vprašanja in dajejo praktične nasvete. Z vsem tem in z materinsko ter z narodno ljubeznijo oborožene bomo ostale dovolj trdne, da se bomo borile za naše s težavo pridobljene šole in za tiste matere in otroke v Beneški Sloveniji, ki na slo- venske šole še vedno zaman čakajo. Po govoru so deklamirali dijaki Dijaškega doma tri pesmi, in sicer Mateja Bora «2rtve», Mileta Klopčiča «Mati Jugovičevi) in Ivana Cankarja »Sveto obhajilo)). V vseh teh pesmih je poudarjena velika ljubezen matere - žene. Proslavo je zaključila Jožica Tomšičeva s pozivom, naj slovenske žene stojijo neomajno na braniku manjšinskih pravic. Seja odbora GORICA, 13. — Finančno mi- nistrstvo je z okrožnico št. 36 oo dne 24.1.1952 sporočilo vsem carinskim uradom, da je podvržen taksi državne koncesije tudi uvoz in izvoz najmanjših količin blaga, kot na primer uvoz in izvoz časopisov, revij in knjig. Potem ko se je znova pojavila slinavka po naših vaseh, zlasti pa v Matajurju, so šli prebivalci te vasi v Čedad h kmetijskemu nadzorništvu in protestirali, da je prinesla v vais to nalezljivo bolezen prav krava, ki jo je dodelilo kmetijsko nad-zomišitvo neki tukajšnji družini. Mi smo že pisali o tem. Prebivalstvo je upravičeno zahtevalo od oblasti, naj priskočijo na pomoč ter naj dajo prizadetim kmetom vsaj nekaj odškodnine za škodo, ki so jo utrpeli. Toda odgovor, ki so ga dale oblasti, je ljudi hudo presenetil. Na kmetijskem nadzorni-štvu so dejali, da niso povzročile v kraju bolezmi krave, ki jih je dalo nadzorništvo, marveč da je okužbo prinesel veter iz Jugoslavije. Ne glede na to, da je iz Livka do Matajurja vsaj 5 km po zračni črti in da je vmes hrib Matajur, se zdi zelo čudno, kako to, da so obolele prav živali, ki jih je dalo nadzorništvo. Vse to kaže, da se hočejo oblasti le izgovarjati ir. odvračati odgovornost za širjenje te bolezni na razna i naključja. Hospitacije na učiteljišču Rok za vlaganje prošenj za prisostvovanje hospltacijam na slov. učiteljišču v Gorici je podaljšan do 15. t. m. Kandidatje, ki nameravajo polagati maturo in niso še vložili te prošnje, naj store to do omenjenega dne. Prošnje na kolkovanem papirju za 24 lir se pošiljajo na Šolsko skrbništvo (Provveditorato agli Studi). pokrajinskega sveta GORICA, 13. — Pred dnevi je odbor pokrajinskega sveta imel redn0 tedensko sejo, ka-tori je predsedoval odv. Culot. Predsednik je najprej poročal o svojem potovanju v Rim in intervenciji pri raznih ministrstvih. Med svojim kratkim hiva* njem. y Rimu je odv. Culot posredoval pri državni federaciji ustanov za pomoč materam in otrokom v zvezi z načrtom za gradnjo doma matere in otroka v Tržiču ter pri pristojnem ministrstvu za dodelitev potrebnih fondov. Nato je predsednik seznani! odbornike s potekom rekurza, ki ga je vložila pokrajinska uprava proti izplačilu treh milijonov lir za vojno škodo, ki jo je utrpela pokrajinska imovina, ki jo cenijo na 12 milijonov. Priziv proučuje centralna komisija za vojno škodo. Na zadnji razpravi centralne komisije za vojno škodo, kateri je pokrajinska uprava poleg priziva predložila tudi vse potrebne dokumente, so odložili vsak sklep. Pred zaključkom je odbor sprejel še razne sklepe v zvezi s pokrajinskimi, nameščenci jn odobril plačilo 3.500.000 lir za razne dobave zavodom, ki spadajo pod pokrajinsko upravo. Rebrnem V zadnji številki «L 'Arena di Polas so v stalni rubriki z naslovom »Besedo Nandu , Sepiv med J drugim po'o-• žili klerofa-šistični časnikarji temu človeku V usta tudi besedo: . Ko pisci tu svojem listni pišejo take besede z očitnim namenom., da bi žalili narodni čut slovenskega ljudstva, pa ne o-pažijo kako so revni in smešni. Krctkovidneži namreč sploh ne uidijo, da je v njihovem listu, kadar gre za imena, vedno veliko več kot polovico slovenskih odnosno hrvaških priimkov. ki bi po njihovem pojmovanju marali vsi biti «sc’iavd». Vendar pustimo ob strani to dejstvo. Važnejše je, da je tako pisanje najboljši dokaz kulture ljudi, ki pišejo v «L’Arena di Pola)>, kakor tudi seveda italijanskih oblasti, ki bodo odrekle denar kateri koli drugi u-stanovi, da ne govorimo o zahtevah slovenskih, podeželskih občin za popravo cest itd., samo pisunom pri kL'Arena di Polas tega ne bodo nikoli napravili ampak jim bodo dali denarja, kolikor bodo hoteli, samo da bodo pisali slabo o Slovencih in o Jugoslaviji. Ali je treba po vsem tem še poudariti, da je dandanes v Gorici še vedno fašistična mentaliteta v italijanskih šovinističnih krogih? Ne moremo si zamisliti večjih sužnjev kot so v Italiji, namreč sužnji svoje duševne revščine in srčne surovosti! SOVI FILMI Učej a Cesta v Učejo je še vedno zaprta. Zato tudi prihajajo fz te vasi novice s precejšnjo zamudo. Tako smo šele zdaj zvedeli, da sta se dve poslopji porušili pod težo snega. Po dolgem času, smo zopet po goričkih stenah zapazili reklamne lepake za nov film S. Lawrela in O. Hardija ((Otoček K)). Presenetilo nas je dejstvo, do nekdanja najpopularnejša komika še nista izginila. Upali smo, da nas bosta s kakim novim domislekom, bolj prikladnim za naše čase, zopet povedla v tisto zdravo, komično atmosfero kot nekdaj, a ostali smo razočarani. Publika, moremo reči, se že smeje, a ni več tistega kot nekdaj. Občin-’ sivo se je v svojem okusu mnogo spremenilo, a onadva sta ostala še vedno ista komika' situacije in obraza. Sploh vse kaže, da komičen film peša in izginja. Se pred tremi leti dopadljiva B. Abott in L. Co-stello (Gianni in Pinotto) danes občinstvo utrujata in naveličata. R. Skelton je v svojih zadnjih produkcijah tudi mnogo manj prepričljiv od prejšnjih. D. Kaye nam je dal nekaj dobrih filmov kot «Prepovedane. sanjes, a tudi njegovi zadnji filmi pešajo. O italijanskem humorističnem filmu pa je bolje molčati, ker bi morali izvleči preža-lostne zaključke. Macario in Toto sta oba že tako izrabljena. da jih človek skoraj z muko prenaša. Sploh pa italijanski film ne pozna humorja. Največ kar doseže, je kaka politična satira ali skupek vet ali manj dvoumnih situacij, ki se navadno vedno vrtijo okrog kake S. Pampanini ali I. Bar-zizze, ki sta brez dvoma dve dobri vabili za določen del publike. ?.a aSho ozemlje bo uprizorilo v soboto 15, marcz lSK ob 20.30 v BORŠTU Schtirekovo komedijo PISEM S CESTE V sredo 19. marca 19*2 cb 20. uri V AVDITORIJU v Trstu p -r e m i e r * Drama v treh dejani* in sedmih slikah Po romanu BOTfjE? Jamesa «Washingt Square» napisala JV"" in AugusJus G0**" , fe angleščine a" Mira Mihelič Režiser: Jože Babic Osnutki za kostameg sceno; Marija Beow»* Osebe: Dr. Austin per - Rado Nakrs*. . vinia Fermimaomf* Nada Gabrijele)^, Chaterine 'SlopeneJ,^ Štefka Drolčeva; , zabeth Almond?*?, Elza Barbičeva; N .L. Townsend - Silvii bal; Marian A}n^La; va - Tea Starc Morris Townsend' ne Starešinič; “e. / Mcntgomeryjeva ' ) Mana \ ma Starčeva; — , Zlata Rodoškov«- I PAHIIA VABI 01 M3-£ Zgonika, Saleža, ‘""ut-Repna in Koludrovice ^ kovno predstavo, ki bo ori deljo dne 16. t. m. <* J* pri Kodranovih v Zg°nl Na svidenje! ZB0K RADIA V TRSTU 22. t. m. pride v Ti«1 So morni zbor zagrebške?^ dia. Ta zbor je brez® jj eden najreprezentam. vjj zborov današnje Jug0*'.ej( Njegov repertoar ni °fov8 samo na skladbe jug°! m skih avtorjev., te-mveO .a tudi madrigale preriR mojstrov kakor tudi.ajr ( skladbe najrazličnejši ropskih skladateljev- ■* Trstu bo izvajal pomembnejših jtig0? skih skladateljev ™o> $ ne Lassusa, Monte' , Gallusa in drugih “JSolJ nam prav poseben um dogodek. jjj in čilajte Pii motiki cltteunih! Ob trpki goriški stvarnosti se bodo tudi šovinisti počasi streznili Novi prostori prosv. društva v Štandrežu GORICA, 13. — Prva povojna leta je italijanska šovinistična propaganda skušala doseči, da bi z mirovno pogodbo priključili Italiji čim večji del slovenskega ozemlja. Koliko jim je to uspelo, to danes vsi vemo, še najbolj pa Slovenci. Italija pri določevanju nove državno politične meje ni gledala s stališča perspektive in možnosti posledic, ki jih lahko utegnejo imeti na večje predele Italije šovinistična zagrizenost, osvajalna stremljenja in pohlep. Njej je bilo v tistih dneh glavno, da se pokaže trdno pri «obrambi svojih nacionalnih koristi« in da ne popusti «pred osvajalnim tuj- STANDREZ, 13. — V torek 18. marca bodo imeli v Stan-drežu prijeten večer. Otvorili bodo namreč sedež prosvetnega društva in s tem ustanovili dovolj trdno osnovo za uspešno kulturno napredovanje v tem tako zavednem goriškem predmestju. KINO VERDI. 16.33: »Gospoda, vstopite!«, A. Fabbrizi in Peppi-no de Filtppo. VITTORIA. 17: »Grand Hotel«, G. Garbo in W. Beery. CENTRALE. 17: «Dve sestri«, V. Carmi in E. Fieramonte. MODERNO. 17. «Canal Grande«, M. Denis in C. Pilotto. Zadnje predstave ob 21.30, y Verdiju ob 22. Leta borb za določevanje državne pripadnosti določenega ozemlja so zaključena, odnosno se zaključujejo in zato ne moremo računati na izprc-membe, ki bi lahko globlje po. segle v premikanje mejnih kamnov. Zato lahiko z mirnejšim pogledom motrimo posledice, ki jih je povzročila italijanska pohlepnost po tujih krajih in njena nepopustljivost proti jugoslovanskim zahtevam. Poglejmo na primer Gorico Nihče ni leta 1947 pomislil na usodne posledice, k> jih bo prinesla nova razmejitev. Italijanski šovinisti so se tolkli po prsih in kričali «Rešili smo Gorico!« Reveži pa niso v svoji zaslepljenosti videli, da se je v istem času pričela po- rajati v večini goriških družin žalostna tragedija, ki je danes sicer očitna tudi zagrizenim šovinističnim buticam, ki pa kljub vsej tragiki, na žalost, še ni zaključena, ampak kaže, da bo v prihodnosti toliko bolj grozna. Leta 1947 tudi ni nihče od teh razgretih šovinističnih glav verjel govoricam, da italijanska vlada kljub vsem obljubam lahko tudi ne bo na svoje žulje hranila jalove Gorice. ki je ostala še v veliko slabšem položaju kot zapuščen novorojenček. Vsi so bili prepričani, da velika Italija ne bo nikoli pustila na cedilu ljudi, ki so »toliko tvegali«, da Italija ni postala še bolj «mutila-ta» kot je bila. Prepričani so bili, da so rešili Italijo. Seveda pa so bili podobni muhi, ki je sedela na kravjem rogu ko je krava vlekla plug, in govorila; «Orjemo!» Toda minila so leta, ki so v najbolj zgovorni obliki demantirala vsa pričakovanja goriških šovinistov. Italijanska vlada se je sicer odpovedala davkom v korist Gorice, vendar je vsota v primeri z gori-šikimi potrebami tako neznatna, da nanjo niti goriški gospodarski krogi ne morejo polagati kdo ve kakšnih upov. Sedaj upravniki spoznavajo, da so jih v Rimu pustili na ce dilu in da ne izpolnjujejo tistih obljub, ki so jih dali, V sedanjem manj razdraženem ozračju opažajo, da mar- sikje že nekaj časa razmišljajo, da bodo zgradili novo železniško progo med Trstom in Vidmom in Avstrijo, ker je proga čez Gorico preveč od rok. Marsikje ne gledajo več na določena vprašanja skozi politična očala in zato ugotavljajo, da po sedanji napačni poti ni mogoče nadaljevati. Ni še znano, kdaj bo razmišljanje o gradnji novega tira našlo svojo stvarno utemeljitev, vendar nam zadostuje že sama misel na to delo, da dokažemo, kako je misel na sicer «sveto» Gorico prijetna, vendar hudo žalostna, ko je treba računati v stvarnih o-koliščinah z njeno pasivno bilanco, propadajočim gospodarstvom m njeno odmaknjenostjo od važnih prometnih vozlov. Tako Gorica polagoma prehaja iz svojega političnega prvenstva v drugorazredno sedanjost — to je v težko breme italijanske vlade. D E L A V C H vsak P«1 tek Poslušajte vj» ob 20.15 uri oddajo jugoslovanske c one »Iz delavskega svet**1 V Plani®0 dne 22. in 23. na tekme na go-mrir’ kalnicl- hr^> 2.340 lir za vožnjo- in prenočiš^?' ^ Odhod v soboto 1 - ob 14. uri- ^jj Vpisovanje do sobot® rejS*' 15. t. m. pri «Adria-“?V45’ Ul. F. Severo 5 b * A D E X Vozni reti na gori&kl postaji dvodnevni 29. io 30- ®arC’ Rovinj Viitnado Pazin ENODNEVNI 30. marca s 7 orna j Dutovlje DobravUe t . HO IS. 0S'F V Vpisovanje do jjj. *• «Adria-Expre5S». L .$1®. vero 5 b Odhodi: Proti Trstu: 6.20, 7.25, 8.44, 9.57, 13.53, 15.56, 17.24, 18.30, 20.24, 21.33, 23.30. Proti Vidmu: 5.42, 6.36, 7.59, 828, 10.51, 12.52, 16.00, 17.25, 19,09, 20.20, 23.09. Prihodi: h Trsta: 5.39, 6.34, 7.57, 8.27, 10.49, 13.49. 17.21, 19.04. 20.18, 22.54. Iz Vidma: 4.18, 6.18, 7.23, 8.43, 9.55, 13.51, 15.54. 17.23, 19.46, 21.31, 23.37. t kom. prijatelj^ je 1^ žalostno ves11, jraga preminula naS -giG mati in ses'lia 4 lau m ® iz mrtvašnice ^ededh^iV1 pokopališče v l53o u, ko bodo c"o3nju. ^ cerkvi v Sice pCoi- 15%'f žalujoči 1 PRIMOHSKi dnevnik 14. marca 1951 "o Dnfcar i.'tate,Jc' Taj natanč* črta i?^ oba sJ>»<*nfa «na- S*Prav.LT1UCij0’- ° kat"lh •» vB* pre<,Ianskesa sveta in terj Dr^,nPO uSlJo "»»»iti. ka-krtstlanf * 50 Pr«"»«*HI demo-nl itaiijanski- k«ere.J tn,ml strankami, «* ^iniorm*LTrnaci0nalijMt- ormisti. „ Jj: ^ j JU Consigl, Trieste. ‘o ccmumie di jrav? e’mii fronte aite recenti i r!UTe »aUUirie deci- *e d«; i-ututane ‘C deZr?Lmi^are ^ *■«?» »edirnenk, Che CO" Prol,‘ fe nšolate railf CJ J; ^rntto internazio- SCrtie2icne 2 »iscwi° la con' ante» nei territZ KStatus 1uo ajmii,iwr2rntori occupati ed Hdo^rati a titolo provvi- m!^e0,,„c,°'Jto. Otresi che le Ve ^ Gcvtmo ^essi dfn ° iedono gti •triam Popolazktne i-«tccCo tr„ , atten&uano il di-U^’te rf/t • ^ Trieste, eoJ^oli secolari; .Tncom cine Ee ti sj rini ' ^attž tomenta. Je «el!a 2nrf,0t<>rl0 .oravemen-tera j ra c,tta e nell’irt- P6ter !- •’ m modo da non ie90itori ri“ne, irfifferenti i i 9ues4 £*"£. C0Sa pubt'Kca prs^e-erS^2?finente pre&sc' il ir17'- gostovo af- *°(iie™tenando il cor-lira italiana "epio ■??.. Potenze ed al go-iJ^enfrichiesta di HENBT JAMES NA ODRU SNG Jože Cesar: S veto kriški portič (akvarel). Slovensko narodno gledališče nas bo kmalu presenetilo z novo premiero »Dedinjo«. ko sta jo po romanu «Washington Square» Henryja Jamesa za oder pripravila Ruth In Augu-stus Goetz. Sicer se je Henry James že večkrat poskušal uveljaviti kot dramatik, napisal je celo nad 15 dramskih del, vendar uspeha ni doživel. Njegove komedije so bolj psihološke študije, ki imajo veliko literarno vrednost, niso pa primerne za uprizarjanje Po polomu, ki ga je James doživel s svojo komedijo «Guy Domville«, se je zavedel, da ni rojen dramatik, pač pa predvsem pisatelj romanov, katerih mnogi so v dramski predelavi doživljali in še doživljajo v#H-ke uspehe na svetovnih odrih in filmskih platnih, Hesnry James je del ameriške- Jože Cesar razstavlja tržaško predmestje, morjB, portiči so našli u Cesarjevih umetninah značilno in slikovito podobo Kakor na obisku pri starem, dobrem znancu, da vidim, kaj «i Betm-IS Pre«*> il Govemo I QODrem znancu’ aa vla!° Kaj Crbitri I COntro i recenti I 1* novega, — se razgledujem tbprji^J'nVi'iti a rianno della I po štirih stenah »Škorpijona« tefinr- nf- dtila Zona B. j — Seveda je novega poleg sta- Uteinsop- rega, bolje, prejšnjega Cesar- cui,. S0Ti° I ja v novih upodobitvah. In to ni malo. Bila je dolga doba, ko ni mogel vzeti čopiča v roko Zato imam vtis, da je v vsem delu naglica in sem ter tja viharno razpoloženje. Pozneje se je nekoliko zvedrilo; to pričajo predvsem akvareli, pivič razstavljeni, akvareli vedrih, čistih barv, da bi kdaj •»ema—«•">« cui sono S^zio nTS*? soggette le rl’ Tflii :J^rtane- a a71® B- m’-sure che uif iiah,ial corso legale la Tita J na considerandola che con tale prov-sono stote vUAate j/Me,i®i Diritto interna-oZtQZtoll~t stabUiscono la con-'6deilo «stafcus f;ao r t- ritor i occuVati ed ati a titolo provvi- Sis‘rtoano il di-7** da Zona B e Trieste, secolari; tS&ganc.cra che le U J' rinZ. dei’ fatti lamen-U* lla gravemin- te? Cittd e nelVin- iaspi ž.n "'odo da non d> £;t0l'i dpiie indifferenti i Zona COS“ r‘ubblica LGjm dhiede ^iii^e i />dojx-rars; ener-eHtl re JuiT^**0 d Governo ?n,slav° affinche sia V^ntL e; stato dl cose, 6; a Ura cors° legale hana nella Zona IPo-oeJ ž nnova verlH ihter.J*®1'®«© In richie-b Pre-s0 il Go- "o J !trbi(ri do contro i re-*« 6* torJi,toP-Pruii a dan- * B, Popolaziavs, e in- vo- njem barv do nerealnosti, kot to odgovarja njegovim izraznim nagibom. Zato mislim, da lahko govorimo pri njem o nekakem barvnem ekspresionizmu, ki postaja vedno bolj izrazit z nemirom njegove impulzivne istrske narave. Istočasno pa poenostavlja oblikovne črte ter jih nekako stilizira. Pri Vendar je tudi v teh akva- njegovi Stari Fužini, v Bohinju postajajo sence naravnost črne, hiše umazano rjave, morje temno modro. Podobno se je razvila oblika v vedno bolj izrazito, trdo obrisano, kar učinkuje nekoliko dekorativno, kot je to pri obeh imenovanih slikah. A ni tu njegova, sila. Močneje učinkujejo _njegove »Soline«, kjer žari poletno istrsko sonce iz belih kupov soli, iz močnih kontrastov z rjavimi kočami in temnomodrim morjem. Težko razpoloženje diha iz pokrajine »Pantalona«, vse mračne in viharne. Zanimivo je opazovati, kako je obdelal isti predmet v relih ves Cesar. Toni so sicer tu nekoliko bolj rahli kot pri oljih, vendar tu ni sledu o oni rahli impresionistični meglenosti kot pri Hlavatyju. Vse je tu jasno in določno, oblike in barve, kot na pr. pri Černigoju, vendar v krepkejših, ekspre-sivnejših odtenkih. Tržaško predmestje, morje, portiči so tu našli svojo značilno in slikovito podobo. Le Bohinjsko jeze-1 ro v nežnem podeževnem raz- j položenju je priča njegovega kratkotrajnega bivanja izven Trsta. O njegovi sposobnosti z vodnimi barvami pričajo tri sličice iste vsebine (v mapi) ob različnih razpoloženjih: ob nevihti, v dežju in po dgžju (ta je razstavljena). Tud! edini akvarelni interieur nosi .iste njegove slikarske oznake Vsekakor pomenijo Cesarjevi akvareli lepo novost in krepko. pridobitev v našem slikarskem življenju, s katero nas je Cesar presenetil. Oljnih slik je tokrat Cesar razstavil sedem. Olje je prej ko slej klasičen slikarski izraz in preizkušnja slikarjevih spo sobnosti. To je tudi pri našem umetniku. V glavnem imamo tu prejšnjega Cesarja, ki izbira svoje predmete iz tržaške pokrajine, po industrijskih predmestjih, pri morju, po svo, jih slikarskih nagibih, ki jih obdeluje po svojih razpoloženjih. Vtiskuje jim svoja nemirna razpoloženja s stopnjeva- lo J ory Tower» 1917. James je začel pisati v tradiciji najboljših ameriških romanopiscev 19. stolet ja, zlasti Haw-thorna, nato je temeljito proučeval ameriške in angleško javno življenje, posebno iztirjence, izkoreninjence, parvenije in kozmopolite. Ker je dobro poznal Evropo, stari svet, !n Ameriko, novi svet, je postavljal ljudi iz enega in drugega v nasprotje in s tem dosegal velike učinke. Vedno bolj pa se je začel postavljati na stališče evropske meščanske kulture in tehnike ter napadati Ameriko in Američane. Zašel je seveda pod vpliv francoskega slovstva, ki je v njegovi dobi doživljalo največje uspehe v Evropi, bližal se je Balzacu, Flaubertu, Zolaju, obenem pa se ni oddaljeval od anglosaške tradicije, od Dickensa in Thacke-raya. Dokončno se je okoli 1900 odločil za anglosaški svet im se vključil v londonsko družbo, toda kljub temu si je s posebnim nagnjenjem še izbiral kozmopolitske teme. James spada med največje umetnike angleškega stila. PRED VI. LITERARNIM VEČEROM SLOVENSKIH ŽENA VIDA BREST iA'(V.'>riceli' /jij-cij Karel Ur na šola Stivan 2.200, Otroški N ^ANje- v &,]a 300. ---1 ------------ Piše se Majda Petelin, toda vsi jo poznajo le pod njenim pesniškim imenom. Ko sva se zadnjič našli v Ljubljani, sem jo najprej povprašala, kako ga je dobila. — «Sama sem si ga izbrala«, je hitro povzela «Veš, ugajalo mi je. Bilo je nekako podobno moji pesmi, njenemu brstenju. Brest te ved' no spominja na nekaj mladega, kar brsti.« Cim mi je razložila pomen svojega pesniškega imena, sva bili takoj sredi spominov. Re kla bi. da se poznava od tedaj, ko sem v našem partizanskem lisku zasledila njene stvari Na mah so me pritegnile. Toliko srca je bilo v njih, toliko iskrenosti in topline. Pravili so mi, da je Vida preprosto, kmečko dekle in zato so dobile zame še posebno vrednost, Zaželela sem si tudi. da bi zvedela kaj več o njej. Toda ko sva se potem srečali in st spet in spet tu in tam videvali, je bilo vse tako bežnr Mnogokaj iz njenega življenja mi je ostalo še vedno zastrto. In šele zadnjič sva obe našli toliko časa, da je potešila moje radovednost. Po rodu je Dolenjka. Doma je v Sent Rupertu, kjer je imel njen oče sprva pekarijo, pa ga je konkurenca tako stisnila. da se je moral umakniti na grunt. Le tega pa je bilo komaj za eno četrtino, kot se temu pravi. Zato nikakor ni mogel zadostovati za šest otrok. Da bi se v vegasti, s slamo kriti bajti nekako preživeli, so morali hoditi na dnino in si iskati priložnostnega zaslužka V takih okoliščinah je rastla Vida in zaman hrepenela po šoli in izobrazbi. In ker ji hrepenenje po njej le ni dalo miru. si je domislila, da bi nesla župniku svoje pesmi in da bi ji on pomagal, da bi prišla na gimnazijo. Toda župnik ni našel zanjo pravega razumevanja. Ničesar ni storil in po končani osnovni šoli je Vida s svojim razbičanim hrepenenjem hodila na dnino vse dokler ni prišla vojna. Ta je bila zanjo kot odrešitev, kot izhod iz brezizhodnosti in ponižujočega trpljenja. Klic po svobodi in po osvoboditvi malega delovnega človeka je našel v Vidini duši globok odmev. V srcu so se ji tedaj pričele oglašati drobne partizanske pesmi v ritmu priljubljene narodne poezije. Vsakih štirinajst dni je ta ali oni partizan potrkal na vrata, če je že kaj novega spisala. Njene pesmice so potem romale iz roke v roko. Vidino ime je postalo znano po vseh partizanskih edinicah. Cankarjeva in Gubčeva brigada sta jih pozneje celo izdali v samostojnih zbirkah. Tudi Oton Zupančič je izvedel za mlado partizansko pesnico in ob neki priliki je dobila iz Ljubljane ganljive čestitke. To. da ima sam Oton Zupančič njene pesmi v rokah, jo je šo bolj izpod-bujalo naj piše. naj seže v življenje partizanskih borb in podvigov in naj ga prelije v pesem. In pričela je nastajati njena prva zbirka, k: je 1947. leta izšla pri Mladinski knjigi v založbi Mlada pota. Tu poje o očetu, ki ji je padel 1943. leta in ga zdaj v sanjah zre pred seboj ter čut: oV njem vso to brezmejno krivico. »Le pij, le pij, ti žejna zemlja, saj te življenjski sok poji. Le pij, le pij ti žejna zemlja, solze grenke, rdečo kri,« poje o petnajstih mokronoških talcih. Skozi njene stihe govori junak Milan Majcen pred svojim poslednjim bojem. »No. mama, nikar he trepeči. Ti tega seve, ne poznaš. V gozdih je lepše kot v ječi, v gozdovih svobodo imaš.« S partizani piše pisma in se vprašuje: «In kako pri vas živite? Ste doma še kakor preje?« Veter in ptica lahkokrila prenašata besede. Trkata na polfcnice in na temne, mrtve šipe ter nimata kje oddati naročila. Poglablja se v bolečino matere, vživlja se v njo in jo tolaži: «Mati, verjamem, to strašno boli, zdaj svse solze in tožbe zaman. Pojdi junaško, ponosno naprej.« V ljubezni do zemlje, ki jo Vida občuti z neko elementarno silo, se ji izvije. «Kako si silna moja domovina, poglej, moža sem dala ti in nič. Se več zahtevaš? Reci domovina. Samo še svoje lahko dam srce.« Te besede ne govori ona, govori jih spet mati žena, ki je v darovanju svojih otrok najgloblje dojela smisel in .veličino osvobodilnega boja. Vidina partizanska pesem pa zna biti tudi dekliška, zdaj malce poredno, zdaj otožno ljubezensko nadahnjena. In ta njena pesem je najlepša, ker v njej ni podoživljanja, ki zahte- va že visoko stopnjo umetniške zrelosti, da zadobi tisti pristen izraz: v njej je ona sama, s čustvom, voljo in kopme-njem mladega, lepote in ljubezni željnega dekleta. «Povsod je noč, na oknu cvetje rdeče in dekle čakata zaman, drugam je šel po cvetje rdeče, drugam k dekletu partizan.« Zeli si, da bi njen dragi šel z njo čez polja in čez travnike, preko vseh ravni. In se tolaži: »Utrne zvezda se z neba, pa noč ni prav nič bolj temna, samo srce zatrepeta in dušo malce zaboli —» Svojo nesrečo pa izpoveduje drobni rožci. ker »Samo z nekom lahko se srce pogovori, s cvetico drobno v travi, vzcvetela je, a že veni, ker nji je kakor meni tako hudo, hudo ...» To je torej Vidina narodna in osebno izpovedana partizanska pesem, ki nam priča, da je Vida brez dvoma pesnica in da ima v sebi pesniški dar. Sola bi ji morala pomagati, da bi ga lahko resnično razvila, toda ker v pravo šolo ni mogla, je stopila v šolo življenja. Zgodilo se je to v najlepši dobi njenih mladih let, v najtežji pa ohenem tudi najlepši dobi naše narodove zgodovine. Ljudje so tedaj hiteli živeti, neštete nove možnosti in nove poti so se jim odpirale. Ena je bila bolj vabljiva od druge, vse skupaj pa take, kot jih je želelo srce mladega, po vrhu še nadarjenega človeka. Svet, ki je bil poprej pred Vido zaprt in ga je bilo le toliko, kolikor so ga domači hribi lahko obje-se je zdaj pred njo široko razmahnil. Kot partizanska pesnica je prepotovala vso slovensko zemljo. Iz Dolenjske je šla na Štajersko, od tam gor čez Koroško na Primorsko. Vsepovsod jo vežejo spomini, toda tisti na Primorsko so najlepši. »Cernu neki?« jo vpra- šam. »Zaradi tistega čudovitega odnosa in skrajne poštenosti, ki so jo naši ljudje imeli do partizanov. Dvomim, da bi kje drugje v Sloveniji kaj takega doživela. Bilo je v tisti zadnji strašni ofenzivi«, pripoveduje in se zamika v dni pred koncem vojne. «Z nekim tovarišem sva bila pod Čavnom, tik nad vasjo in hudo sva bila lačna. Dekleta so nam prinesla hrane kljub nevarnosti, ki je prežala od vseh strani in neki kmet nam je sredi noči pokazal pot. Nisem se mogla načuditi tisti pripravljenosti, da bi človeku pomagali, da bi ga obvarovali pred najhujšim.« Malo je pomolčala. Na licu sem ji brala, da jo je spomin zanesel drugam. »Ko sem takrat prišla v Belo krajino, sem po radiu slišala recitirati pesmi pokojne tovarišice Vide Brestove. Imeli so me za mrtvo,« se je nasmejala in se s svojimi zgovornimi očmi uprla vame. V hipu sem se domislila osvoboditve in povojnih Ici. »Kje vse si bila v povojnem času?«, sem jo naglo vprašala. »Večinoma v Ljubljani. Ljubljana je bila zame kot pravljica. Ne morem ti povedati, kako smo se v partizanih vedno pogovarjali o njej. V meni jc živela v medlem spominu. Bilo mi je šest let, ko sem jo videla. Bolj kot drugače, je živela v spominu srca in hrepenenju.« «In kaj si delala?« »Nekaj let sem bila v uredništvu Ljudske pravice in v uredništvu Cicibana. Izdala sem zbirko pravljic o pogumni Marjetici in Mihčeve petimi. Kot vidiš, me najbolj zanima otroška literatura. Mislim na novo zbirko otroških pravljic in pesmi. V daljnih načrtih imam za otroke nekaj tako lepega, da me bodo vedno pomnili. Tudi na partizanske novele mislim. No, če hočeš še kaj vedeti, ti povem, da me zelo zanima tudi svetovna literatura. Nedosegljiv učitelj je zame Dickens. Berem ga in berem, ne moreš si misliti, koliko da tako skromnemu, kot sem jaz. Tu sem imela tudi priliko, da sem prišla do knjig in se spoznala z vsemi našimi pisatelji. Vsi so moji učitelji, od vseh se rada učim.« Sola, šola, to je tista kost, ki jo Vida kljub vsemu le more preglodati. Sedaj je izredni slušatelj na višji pedagoški. Kot mnogim je tudi njej osvobodilna borba odprla vrata v hram znanja in kulture. In to je mnogo in vse. Naprej pa mora vsak 3e sam. Otok Hel so vrnili Angleška vlada je letos opol-l varno pripluti v nemški zaliv, noči med 29. februarjem in 1. Prvi svetilnik na Helgolandu so marcem otok Helgoland izročila | zgradili že leta 1630, leta 1901 nemškim oblastem. Po vojni ga angleška vojska uporabljala za vojaške vaje in angleško letalstvo ga je večkrat bombardiralo. Angleška vlada je obvestila nemške oblasti, da je pripravljena vrniti Helgoland Nemčiji s pogojem, da bi imelo angleško letalstvo tudi v Prihodnje pravico uporabljati nekatere peščene dele otoka za letalske vaje. Sporazum je bil dosežen m tako je predsednik vlade nemške pokrajine Schleswig-Holstein v noči od sobote na nedeljo v imenu nemških oblasti prevzel od angleškega komandanta upravo nad otokom. Helgoland je bil med vojno nemška pomorska trdnjava. Pred 62 leti so Angleži sklenili z Nemčijo sporazum, po katerem so ta otok prepustili Nemčiji. Nemci pa so se za to odrekli nekaterim zahtevam v Afriki. Od leta 1890 je na Helgolandu postaja za reševanje ponesrečenih mornarjev in potnikov na morju. Iz morskih valov je rešila že 500 ljudi. Helgoland je bil posebno važen kot pristanišče, kamor so se zatekale ladje med viharji. Na njem je velik morski svetilnik, ki je že marsikateri ladji pripomogel pa so zgradili 82 m visok svetilnik, ki je bil najvišji v Nemčiji, Na Helgolandu so bile tudi razne postaje za znanstvena raziskovanja. Ta ribiški otoček je bil znan tudi kot klimatsko zdravilišče. Ko se je Hitler leta 1935 pripravljal na napad, so po njegovem naročilu začeli Helgoland spreminjati v pomorsko trdnjavo. Mnogo naprav, med drugim tudi letališče, so zavezniška letala v aprilu 1945 zbombardirala. Leta 1947 so Angleži razstrelili še zadnje utrdbe. Otok, ki je meril do 1947 leta 500 ha, se je skrčil za 7 ha. Porušene so bile vse hiše, vse naprave in tudi morski svetilnik, Helgoland je zdaj razvalina Celih pet let se je angleško letalstvo vežbalo v bombardiranju in metalo bombe na otok. Nemci bodo Helgoland obnovili. Za zdaj so prepovedali dostop nanj, ker je okrog njega v morju mnogo min, na otoku pa je ostalo precej letalskih bomb, ki ob bombardiranju niso eksplodirale. Na Helgoland bo odpotovala skupina inženirjev in drugih strokovnjakov, ki bodo sestavili načrt za obnovo otoka. -VJO Njp. 47, Ji' »Ub. »Sjhuibej Lidija lir Set ia 300 B h 100°' Kuret > ^Uvesier^0nDMi>a« 5<>°, Se«?0' Jerco.5??,' Ber^°n Ma-in l «g 0l*a 200. 1 kg ,2°o J** riža, Pečar Vik- K Francka 4:)o' *** 4oi? iw >?LFrancka nKift 500' 2e‘jal {Sne* Le- (V „ 5% Alojzn^a.tnnec,ilija 30°’ J? .CtKrmeo i°5_Je.p??8 Al- le ^C4"S¥“,1C”SJ^ Kralj v11«' da rov g i8'11 Pabr<^ %?’ ffraf,'iia 200 Mnwl 50°-1(3 lVo iL^tič Ivo ,'000. 1 jLZorJi ”(Terčon 2.000, ®§§it V; vrtec Nabrežina 5.557. ASIZZ Nabrežinske občine lir 193.000. (Vsota 193.000 je že bila skoraj v celoti objavljena). ENOTNI SINDIKATI: Tajništvo E. sindikatov lir 3.000, Žvokelj Josip 100, Nikolj Mateo 100, Pernarčič Ludvik 100, Ulie-nd Giovanni 100, Sindikati clas-sisti panettteri (Razredni Sindikat pekov) 2.000, Simsic Floriano 1.000. Ulieni Giovanni 500, Zanolla Giuseppe 100 Sču. ka Rodolfo 100, Fabjan Guido 100, Novič Luigi 100. Percic Mario, 500,. Manusbardt Gio-vanni 150.' Grobisa Franceseo 300, Perc Franceseo 300, rfrova-tiri Roberto 300, Pellan Oliviero 300, Furlan Carlo 200, Cern-? Franceseo 500, Kosmi-na Avgti-sto 800, Biecher 500, Jež Karel 500, Riedler Arturo 500 Panel-li Gastone 500, Purin; M 500, Barvito F. 1.000, Wieser 500, Portoleoni Sergio 150, Skarabot Anton 500, Gurd anj 300, Suban Emilio 100, Mainardj M. 200, Biasini Ugo 300, Ferluga Franc 200, Ra ženi Danilo 200, Perko Rafael 500, Fabian Luciano 500. Suban Tullio 500 Semolioh 200 Ukmar Josip 200, Vitez Srečko 50, S uš melj 200, Postonia 100. Cok Marij 200, Cek Jožko 500, Fornasaro Sergio 1.000, Marži Alberto 500, Pegan Alojz 500, Perhinek Franc 300, Sedmak Venceslav 500. Veni Carlo 500. Guštin Alojz 500, Grižnnč'č Josip 500, Ličen Josip 600. Janko, vič Livio 170, Santini Mario 200, N. N. 500, Grižančič Vik. Tržačani za žrtve plazov v Sloveniji tor 200, Peschier Mario 200, Ferluga Mario 500, Giorgini Carlo 300, Uršič Vladimir 500, Cecchetti Steho 200, Udovič Ve-rpi 500, Comitato direltivo S.U. C.C. - poligraficj 5000, Skočir Valentin 1.000, Cossutta Maria 500, 1 krilo in 1 jopo, N.N. 1 klobuk, Drassich Cario 3.000, 1 p. čevljev, 1 haljo, Luxa Giordano 500, 1 majo 1 d nogavic, Petronio Bortolo 1.500, 2 bluzi, 1 pižama, Comitato E-secutivo Conif. S.U. class. 10.000, Kog el ia Carlo 500, .B. V. 300, Segreteria del S.U.C. lavorato-r( industria 4 000, Gerbec Berto lir 500. AUTOTRASPORT1 STAR — ROJAN: Spanger Ivan lir 300, Pečar Dragica 500, Zupančič Mario 200, Sardo Carlo 200, Giorgi Giuseppe 200, Sirk Bogomir 150, Jurkič Mario 200, Grusovin Mario 200 Sal Luciano 200, Poropat G.' 200, Sossi Sergio 200, Zupančič Angelo 200. Colombin Brnuo 200, Ov-čarič Josip 200, Škabar Silvestre. 200, Zobec Diodato 7500, Klun Emesto 200, Diet/. Stanko 1.000. Nibran-t Bogomir 500, Zupančič Franc 300, Abram Stanko 250, Kogoj Danilo 200, Bizjak Karlo 200. Adamič Berto 200. Ukmgr Danilo 200, Ce-bulec Josip lir 1.000. ROJAN: Rauter Anica 1.000, Zubin Peter 200, Siligoj 50, Jerko 40, Carli 100 Furlan Va-leria 1.500, Gentilli Mara 120, Maria N. 300. Svagel M. 200, Frandoli 1.000, Mahorčič 1.000, Rosenfeld 200, Slovenska Marijina družba v Roj.anu — dobrodelni odsek lir 8.000 SKORKLJA - I. OKRAJ: Cainero lir 1.000. Zega Ivanka 1.000, Sirca Leopold 500, Ščuka Avgust 500, Kosič Andrej 500, Obad Mila 1.000, Vodopivec Rudolf 1.000, Vodopivec Terezija 500, Spacal Andrej 2.000, Ažman 500, Filipčič 500, Keber suknja, otroški čevlji, Curellich hlače. 1 štedilnik, 1 spod. hipce, Skof Lučka 200 Pavšič Josip 500, Danica Žerjal 100, 1 suknjo, 1 jopič moški, 1 majco, Orel Albina 500, 2 odeji, 1 suk-ujo, 1 majco. 2 jopiča. Sirca Rafael 200, Čermelj 500. Stok Justina 1.000, Guštin Albina 300, Toros 1.000, Kocman Anton 1.000, Gulj Kristinp J00, Weber Stefi 200, Kavčič Ana 100, Ple-teršek Marija 100 Palaskov 250, Roberti 250, Nadižar Iči 500, Novel Marija 100, Dietz Danica 200 B. A 100 K. E 100, Pertot E. j. 500. 2 suknji, 1 jo oič, 1 kr lee, 3 majce, 1 kom. binežo, 1 kapuco, 3 pare čevljev, Škerlj Ivanka 450. Škerlj Pina 50, Ščuka Stanislava 2. p. hlač, 4 pare flanelastih spod hlač, 1 volnen pulover, 2 majci. 2 p. nogavic; 1 p, sandalov in copat. Herman Gidscohino 900, Fabbi-ni 1 par gojzerjev. Rovan 200, Škamperle Justa 500, Cotar E-milija 500, Strgar Ivan 500, 1 par čevljev, 1 moško jopo, Nae dižar Avgust^ 250, Sofija 600, Moravitz Francesca 6. p. mošk. hlač, 1 p spod. hlač, 3 jopice, 1 majo, 3 telovnike, 3 poletne jopiče, 9 sa-ajc, 5 zimskih maje in nogavice. Pekarna — Ul. Cavjma Škrinjar 300, Chimisso 100, Sirca 300, Semec Ida 300, Mendis Malka 30, Premer 200, Kavči* Jožef 500, v blagu, 1 jopič, 1 krilo, 3 p. čevljev, i majo, 1 pulover. Offi-zia Antonija 200, N. N. 1 zimska jop«. CENTER MESTA I OKRAJ: Girelli Amelia lir 500' Vremec Anika 1-000. N. N. 10.000 Spanger Vekoslav 500, Franci Ker-koč 1000, Jogan Edvard 2.000, Gerdol Milka 500, Gruden ka-rija 1.000, Zaiez Marija 500, Zacchigna M. 1.000, Čajpponl 500, Dellaschiava 500, Kavcic Francesca 200, Lukač Marija 300, Cocperative Operaie spmo N. 2 1.000, Coretti 200 Loigo 500, Rožica 100, N. N. ioo, Zalokar Marija 200, 1 par čevljev Ur l.OOOJakiič Svetka 200 1 haljo in 1 P. čevljev lir 600, Perhavec Anton 100, Zlokar Zorka 1 moški plašč. 3 hlače, 2 kg testenin, 3 jopiče, v vrednosti lir 5.000, Vrč Marija 3 leg riža in 1 p. čevljev - vred', lir 860,Cuk Ferdinand 100, Roma 1 p. ženskih čevljev, Deangeli Luisa 100, Rahor Angelo 500, Ferluga 50, Sosič Vida 100, Kr-mičič 100, Paulina Antonietta 200, Godec 50, Colini Antonia 50. Uršič Francesca 200, Prelec Zofija 200, Okretič Antonia lir 400. GRETA — t OKRAJ: Bucik Alojz lir 250. Barovina Ana 200, Adamič Miro 500, Rutar Dely 400, N. H. 100. N. H. 100, Gustinčič Lucian 100, Cunja Kristjan 100, Sila Marij 500, Maraspin 500, Pertot F. 200, Smeraldi 200, Ban 100, Kobal Franc 150, Košuta Lucijan 100, Kresevič Franc 50, Kozman Anton 100, Massola Carlo lir 50. GRETA: Bucik Terezija lir 500, Ščuka Vladimir 500, Bucik Drago 500, druž. Colja 500, Hro-bat Marija 100, druž. Gabrijelčič 500, Bucik R. 100, Turk Danilo 1000, Gerdol Marija 1.500, Sedmak Marija 200, Justin Danilo 1000, Kompare Josip 300. Maraš Mario 150, Kerpon Kristina 150, Jamšek 150, Gerbi Franco 150, Poli Maria 100, Tence Giustina 100, Sore Vincencij, 1. par čevljev, Sedmak Ivanka 300, Sedmak Elizabeta 500t Justin Danilo, 1. par goj-zerjev, Justin Kristina, 1 plašč 2 suknji in kape. PRIMORSKI DNEVNIK: Ren 200, Vidau Avgust 200, Sosič Karel 300, Rauber 200, Sponza 300, Jugovec 500, Germani Gior-gio 300, Malalan Ernest 200, Co-ko Stanko lir 1000, Kraus Egon .sJ°yich _3(>0. Cesar Peter 200, 1000, Škabar Alojz 500, Žerjal Henrik 1000, Regent A. 600, Koren Jože 1000, Rupel Nada 1000, Ravber Rado 1000, Kavs Franc 1000, Grmek Jadranka 500, Cač 'jjjb:n/iii 200, Ferluga Santo 2000 in 3 in pol kg bele moke, Neimenovana 500 in din 51, družina Grmek obutev in obleke v vred. 8000, Fonda Albina 2 p, čevljev v vred. 1000. P. N. 3 ko- Ivan 500, Pertot Leopold 500 Jerkič Emilija 500, D. Benčina 600, Magajna Marij 1000, Lu-keš Neva 1000, Gruden Polda 500, Lipovec Milan 1000, R. Cilenšek 1000. Bolčič Milan 1000, Stoka Slavko 1000, Babič Branko 2.000, Mrakovčič Nada 1000, Samsa Bogo 800, dr. Trošt Josip 1000, Bubnič Albin 1000, Volčič M. 800, Rebula Alojz 500, Purič Miro 1000, Veliki Repen št. 35, Juriševič Romana 500. Hreščak Dušan 1000, Dolgan Marjan 1000, Karmen Zorč 500, Zega Alojz lir 1.000, Vkljub temu da so družine openskih tramvajskih uslužbencev v splošnem že prispevale, so tranvirji — organizatorji tradicionalnega plesa na Opčinah zbrali še sledeče zneske: Pahor Avgust lir 300, Ferfila 500, Buda! 200, Ferluga Bruno 200, Ban Leonardo 200, Lisjak 800, Daneu Ferdinand 200, Valič 200, Ferluga Danilo 100, Grgič 400, Sosič Anton 200, Vidau Alojz 500, Daneu Josip 1000, Gruden 500, Sosič Franc 200, Hrovatin Giulio 200, Blago-nja 200, Furlan Viktor jun. 200, Maver Andrej 200, Močnik 200, Vidau Carlo 200, Skerlavaj A-lojz 200, Renčelj 300, Ban Matija 200, Kopačin 500, Alman 500, Šuligoj 500, Malalan Leonardo 500, in peostanek lir 1.600. I. Perhavec in I. Crasso 1000, N. N. 300. Svagel Gizeia 1000. Kristina in Stanko Sigulin 1000, Frančiška Iskra 200, Roth Emilija 500, Fumis Karel 1000 Valenčič Karel 1000. Uslužbenci ZADRUZNE TISKARNE: Lavrenčič Karel 200, C us Danilo 100, Hrovatin Florijan 200, Stoka Srečko 200, Sta-var Jure 1000, Turk Aldo 200, Košuta Boris 500, Černigoj Luciano 100, Prelc Jože 100, Tome Rudolf 200, Grgič Srečko 500, Gustinčič Sofia 1000, Kollvitz Salvatore 200, Savi Libera 200, Ščuka Vera 100, Černigoj Karel 200, Kapun Rihard 1000, Pertot Riko 1000. Ades Elio 100, Kresevic Ermano 100, Žagar Aleksander 100, Abram Marija 100, Pertot Ivan 200, Kovač Jože 1000, Sergij Mozetič 200, Ske-rel Ciril 500, družina Berginc 500, Viktorja Antončič 1000, Perhauc Jakob 500, Kobal Emilija 500, družina Krasne 1500, Štolfa Leopold 500, Mikac Juri i 500. SV, IVAN: Samec Marija lir made blaga v vred. 2500, Cok Amalija 6 kom. blaga in živila v vred. 1800, Kodrič Jožef 1 plašč v vred. 3000, Cok Milica 27 komadov oblačila v vred. 20.000, Jurkič Danica oblačila v vred. 6000, Sila Josip 200, Batič Pavla 8 kom. oblačila v vred 6000. SV. VID: Micheluzzi Danilo 500, Bratož Stefan in Elda 500, Solvi Roža 500, Lampe L in N. 500, Planinsko društvo - Trst 2000 lir. Komorni zbor 3200, dr. Sonja Mašera zdravila v vred. 30.000 lir, čevljar Macarol Josip s Ko-lonkovca 2 para ženskih čevljev. Glavič Marija 1000, oblačila ;n obutev. učiteljstvo mestnih osnovnih šol v Trstu 8400. POPRAVKI Dne 11. III. Pravilno se mora glasiti: Milkovič Josip lir 1000 mne Milkovič Iva; Gašperšič Irma in ne samo Gasper.sic; Luin Ivan je daroval 7 parov čevljev in ne2para čevljev; ne družina Šajna, temveč družina Sajna-Skrlavaj 1000: Barkovlje: družina Battiata500inne 100 lir. Dne 9. III.: Volk Pepi 1000 lir in ne Volj Pepi 1000 lir. Piščanci: Piščanc Jožefa in ne Jožef; Taučer Josipina 3 komade in ne 2. {Nadaljevanje sledi) \ / D C li k C” Vremenska napoved im danes Mn r Alt r pravi, da bo še naprej trajalo I I VLIT IL edino oblačno vreme z nadalj- njim porastom temperature. — Včerajšnja nsjvišj* temperatura v Trstu je dosegla 11.8; najnižja 5.4 stopinje. ISTRAN 4 ZADNJA POROČILA 14 MARCA S95S S --ipniiife, . a ;i •; i|)8 »S i ii 3ii«S *14 ji., lH U iSii-iirlisi-ii ‘jiiii lihiluiSU i % li!:; -ji Ii ,i::! ::::::; RADIO Opozarjamo vas «a sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.00: Operne arija pojo S, Draksler, M. Polajnar In Langus Franc ob spremljavi orkestra JA iz Portoroža. 18.00: Popularne skladbe znanih mojstrov. — Trst IL: J8:la. Musorgski: Slike z razstave. — Trst L: 21.00; Simfonični koncert. — Slovenija: 12.00: Slovenske orkf atralne skladbe. 18.00. Škerjanc: Godalni kvartet* Izjave maršala Tita BREZPLODNA POGAJANJA V PAN MUN JOMU (Nadaljevanje i J. strani) morajo biti vse stvari prečiščene in vsakomur bo lasno, kakšna je naša linija. To ne pomeni, da mi zaostrujemo na| kurz, in tudi ne, da gremo na Jevo. Dalje, če se morda pritožujejo — in pritožuje ee samo katoliška cerkev zaradi nekakšnega poostrenega kurza se to dogaja zavoljo tega, ker oddvajamo cerkev od države, V naši Ustavi je zapisano, da je eerkev ločena od države. Tako je tudi sedaj v Ameriki. Mi smo doslej ne prav v skladu z Ustavo pomagali cerkvi in verski skupno, sti. Pomagali nismo samo ka-toliški cerkvi, marveč tudi drugim, Sedaj jih oddvajamo od države, vendar pa cerkvi ne prepovedujemo, da bi imela še nadalje svoje šole in fakultete. Naj jih le imajo. Hočemo načelno ločiti cerkev od države; naša Ustava nam ne daje pravice da bi se tudi fakultete vzdrževale po državnem proračunu, saj je cerkev ločena od države, To so razumeli kot nekakšno poslabšanje odnosov, ni pa n£č drugega kot na§ kurz tudi o tem vprašanju. To so pri, vas v Ameriki, Franciji in drugih državah že zdavnaj storili in za vsakogar jo tamkaj to nor-rnalnos. Vprašanje («lIoward Ida-bos): «Ali je točno, da v Jugoslaviji ne trpite opozicija proti Komunistični part|ji?s Odgovor: »Kakšne opozicije, v čem je ta opozicija?* Vprašanje: Mislim na večstrankarski sistem. Odgovor »Jasno je, da ne o-dnbravamo večstrankarskega sistema. Pri nas je edinole Komunistična partija izvedla revolucijo in vodila osvobodilno vojno. Tudi ta Partija bo nekega dne izumrla. Pri nas korakamo po Uniji demokratizacije, na kateri bo nekoč zginila država in njene funkcije. Sedaj gre to po gospodarski liniji, kasneje, na višji stopnji, pa bo šlo tudi oo politični liniji. Toda mj imamo Ljudsko fronto, katere vi nimate. Le-ta zajema k milijonov naših državljanov, ki imajo volilno pravico. Pri nag jma vsakdo volilno pravico. razen če je ni izgubil po zakonu, takšnih pa je zelo malo, Ta Ljudska fronta predstavlja enotnost naših narodov in ni umetna tvorba. Vznikia je že pred vojno v boju proti fašizmu, med vojno se je še bolj številčno in ideološko okrepila v boju proti faš'zmu j« *a novi tip države. Tudi danes, v mirnem času. obstaja kot največja politična organizacija in ima 8 milijonov članov. Komunistična partija pa jih Ima nekaj več kot 500.000. Sem in tja se mi zdijo čudna ta vprašanja, ki se pogosto pojavljajo. Razumem, zakaj zastavljajo ta vprašanja. Nikakor ni v skladu z revolucijo v neki državi, ki gradi nov. takšen tip države, kakršen le Drl nas. da ima večstrankarski sistem. Ce ste si h tem na čistem, da je naša država revolucionarna da ?e v njej vrši preobrazba in da mora postati država novega tipa vam b0 jasno, da je tli odveč večstrankarski sistem. Ce .mo vzpostavili enotnost, zakaj bi nastala zopet trenja? Ne bi se rad sedaj skliceval na nekatere zahodne države, ki kažejo, kaj pomeni večstrankarski sistem, ki povsem ohromi sleherno konstruktivno in ekonomsko življenje. Podoba je. da imajo nekateri napačno mnenje, da je demokracija večstrankarski sistem. Pogosto se dogaja da večstrankarski sistem podvzema precej nedemokratične ukrepe. Demokratični sistem ni zadeva ene stranke «li več strank, To je zadeva vsesa ljudstva. Ce je ljudstvo nezadovoljno z u-pravo, nekim sistemom, se ta »istem ne more ohraniti. Ce. prav je noša država revolucionarna, lahko da svojim držav-Jjanom najširše demokratične pravice. Ako bi ostajl tukaj ne- kaj časa. bi se prepričali o tem. Pri nas je svoboda kritike Jn naši ljudje kritizirajo. Nikjer na svetu Še ni bil dosežen ideal, da bi bilj vsi ljudje zadovoljni. V naši državi se ustvarja demokracija, in sicer resnična globoka demokracija s trdnim ekonomskim temeljem *a slehernega posameznika, seveda če je to mogoče, saj smp siromašna in zaostala država, država, ki je bila med vojno razdejana, država, ki je bila pred vojnp siromašna agrarna država. To bomo dosegli, saj ni tako strašno, če imenujemo to enostrankarski sistem, Rad bi še nekaj pripomnil, ko že govorimo o demokraciji. Vzemimo samo Izročanje tovarn v roke delavcev, v r°ke tistih, ki v njih delajo jn ki jih sedaj sami upravljajo, To je. da ga tako imenujem, otipljiv dokaz resnične demokracije. Delavci sami upravljajo tovarne, sami so gospodarji v tovarni, seveda v določenih pogojih, glavni pa je ta, da upoštevajo celotno skupnost. Dolžni so dajati določen presežek, ki gre v občedržavnl sklad za različne državne potrebe, za potrebe vsega ljudstva. Leta je nujen in ga ne pozna nobena druga država Tega se nismo bali ne glede na to, da je pri nas de. lavski razred mlad in brez posebnih izkušenj, d« nima trodj. cij, vendar srn« bili prepričani da bo naš delavski razred to obvladal in razumel. To ie velik korak, ki »ta ga storili vlada in ljudska oblast v novi družbeni ureditvi. To je eden imed elementov. Semkaj sodi tudi decentralizacija upravljanje. Zvezna vlada je pri nas povsem stisnjena v ozki sektor, v koordinacijo in kontrolo, v dajanje navodil, planiranje itd., vse ostalo pa je osredotočeno v republikah In ne le v republikah. ampak se to razteza tudi na okraje, tako da postane sleherni okraj samostojna ekonomska enota in da Im« pravico, da sam odloča o svojem razvoju. To je otipljiv dokaz remične in globoke demokra-eije*. Vprašanj« (Bojrd, »Daily New*», New Jersey); «Ali se veča število političnih beguncev iz satelitskih držav in če se veča, ali je to dokaz, da je čedalje več neredov in nemirov v teh državahTa Odgovor; »Skoraj vsak dan prihajajo begunci iz teh držav v našo državo, Na mejah so sedaj okrepili nadzorstvo v takšnem obsesu, da je beg precej tvegana stvar in ljudje le težko pvidejo čez mejo, N» primer iz Albanije bežijo cele družine z živino in prihajajo v našo državo oboroženi. Kmetje nosijo orožje in se morajo pri prehodu čez meio boriti. Tudi iz Bolgarije in Madarske beže ljudje k nam, Reči moram, da je to število, četudi se je nadzorstvo povečalo, čedalje večje in .« ne manjša. To P« pomeni, da je tamkaj zelo težko življenje«, Vprašanje »novinarka iz Pensilvanije): »Alt nam lahko kai poveste o tem. kako bi se mogli okrepiti Združeni narodi, da hi se preprečila vojna?« Odgovor: »Cuvatj moramo, kar imajo sedaj — enotnost, ki jo imajo in pri vprašanju miru ne smejo biti mnenja deljene, marveč se morajo prav tako odločno boriti Se naprej, kakor so »e doslej borili za ohranitev miru. Ce bodo proti slehernemu poskusu napada najodločneje nastopili. je jasno, da »e bo prišlo do vojne«. Na koncu se je vodja (. Aich *«hvalM maršalu Titu s temile besedami: »Povedal bi Vam rad, da si Je ta skupina novinariev, kj potuje po evropskih državah, želela seznrniti predvsem z Vami in (o izmed vseh osebnosti, a katerimi se bo srečal« na »vo-jem pofovaniu. Prepričan sem, (ta Jp čas. ki em0 ea prebili z Vami. nalzanlmlvejši trenutek našega potovanja«. ja pripravljena razčistiti zadevo v zvezi z bolezenskimi epidemijami na Severni Koreji Trygve Lie o možnosti sporazuma o premirju NEW VORK, 13. — Glavni tajnik OZN Trggve lie je na tiskovni konferenci izjavil, med drugim: «OZN hoče napraviti konec vojni na Koreji in si bo še dalje prizadevala, da pride do premirja. V zadnjih mesecih pa sem se vedno pogosteje vprašal, ali tudi severni Korejci in njihovi kitajski zavezniki hočejo premirje. Način, kako so potekala pogajanja v zadnjih tednih, povzroča dvorne v tem oziru. So še redno možnosti za premirje, toda niso ugodne kakor prej, in tudi se ne bodo izboljšale, te se ne bo na drugi strani pokazalo, da se hoče res pravičen in pameten sporazumu. ŽENEVA 13, — Odbor Mednarodnega Rdečega križa je poslal obema srtrsn-tama na Koreji brzojavko, v kateri so navedeni pogoji, ki bi se jih bilo treba držati v primeru, da bi b.ia rta Korejo poslan« preiskovalna komisija zaradi bolezenskih epidemij. Poslanico je bila naslovljena n« ameriškega zunanjega ministra, na ministrske*;.a predsednika Korejske ljudske republike, na poveljnika kitajskih prostovoljcev na Koreji ip, pravi: «Javno mnenje »e ie seznanilo s števil* buru npvionmi, na oodiagj katerih naj bi bilo v zadnjem času uporabljeno na Koreji bakteriološko orožje. V zvezi s tem je prejel Mednarodni rdeči križ proteste Rdečega križa iz Madžarske, Poljske. Romunije in Bolgarije. Z druge strani pa se je zaradi preiskave v tej zadevi obrnila na Odbor Mednarodnega rdečega kr ža tudi ameriška vlad«, ki v ostalem je prejel Mednarodni Rde-ameriške strani na Koreji upo-ratoljen*. bakteriološke bombe. V ta namen predlaga vlada ZDA preiskavo, do katere naj bi prišlo n« obeh straneh bojne črte na Koreji ter obljublja predstavnikom Mednarodnega Rdečega križa vso pomoč, ki jim bo v tej zvezi potrebna*. Poslanica nadaljuje, da bi odbor Mednarodnega rdečega križa v ta namen sestavil komi- J kakor' z letali. V podkrepitev aljb »peci a l sito v, zlasti kar za- te trditve je pekinški radio nadeva epidemiologijo. Tem bi I vedel mnenje znanega kitajske- S(j pridružili trije znanstveniki, ki naj bi jih predlagal Rdeči križ azijskih držav, ki ntio soudeležene v korejskem konfliktu. Komisiji mora biti zajamčeno sodelovanje oblasti na obeh straneh fronte. Odbor Mednarodnega rdečega križu prosi obe atrani ?A čimprejšnji odgovor, da bi pri morebitnem pristanku podvzel takoj potrebne mm Sestanek častnikov vrhovnih poveljstev v Pan Mun Jovnu je trajal danes dve uri, ne da bi dovedel do kakšnega uspehe-Podkomisiji, ki obravnavata čelrto točko dnevnega reda, sta tudi dartss reševali vprašanje vojrvlh ujetnikov. Zavezniški predstavniki so zahteval} popolne sezname ujetnikov, preden naj bi bila določen« procedura za izmenjavo. Adm rai Libby je ponovno zahteval, naj Severnokorejci položijo račun o 50 tisoč ujetnikih, ki jih nj n« seznamu-Libby j© izjavjl zastopnikom tiska, da bj hoteli Severnokorejci zamenjati 11.559 zavezniških ujetnikov za 132.474 Kitajcev in Korejcev, ki jih imajo v rokah siiq Združenm narodov. Ote skupini se bosta ponovno sestali jutri. Raciio Peking je danes zopet napadel zaveznike, češ da kršijo teritorialno suverenost Kitajske, tako z vojnimi ladjami < r--z f. . t; HM..** Bolnišnic* Mednarodnega zdravstvenega zavoda za otroke v Parizu, v kateri zdravijo otroško paralizo. V bolnišnici usposabljajo zdravstveno pomožno osebje organizacije mednr.rodnega sklada za pomoč otrokom. UNICEF razpisuje štipendij« za učence in učenke iz vseh delov sveta. Pred bolnišnico vidimo ravnatelja Jeana Vatiera v razgovoru s članico vodstva Mednarodnega zdravstvenega zavoda za otroke in znano Indijsko socialno delavko gospo Iko Pont. ga pravnike, ki le te primere raziskal z juridične plati. Poveljstvo osrns armade javlja, da so včeraj severnokorejske čete sprožile r.^jtd na 4 km dolgem odseku urite. Do napada je prišlo protj večera in v več navalih. Prvi sunek je vzdržala turška pehota, ki je s strojnicami uspešno kosila uHipadalce, tako da tem b* uspelo pajti tez žične ovire pred zavezniškimi položaji. Na en«k n*č-n sta tila zavrnjena tudi naslednja dva naval«. A-mariške leteče trdnjav© so s pomočjo radarja bombardirale včeraj letališče v Pjongjangu. Po prevratu na Kubi HAVANA, 13. — General Ba. tiatn je včeraj uradno vstopil v predsedniško palačo v Havani. V kratkem nagovoru, ki ga je imel z okna palače na meščane, je dejal: «Državnj udar je bil izveden zato, da bi se preprečilo predsedniku Priu ■Socarmu ostati n« oblasti s šilo, v primeru, da bi Se mu po-rvesrečlla zmaga pri predsedniških volitvah prihodnji mesec*. Geneial je dodal, da bo ostal na obljasti, dokler ne bo sanirana državna administracija irs popravljene napaka prejšnje vlade. Pozval je prebivalstvo, zlasti delavge, naj podpirajo vladne ukrep« in j:'m obljubi! izboljšanje socialnega položaje- Bivši predsednik kubanske republike Erio Soearras je prispel darve* opoldne z, letalom v Meksiko City. Spremljali &o ga bivši mn st.-r Sanebes A ran go in bivši notranji minister Se- gundo Curti. Ponesrečena ribiška ladja RIM, 13. — Včeraj popoldne je motom« ribiška ladja »Nuo va Margherita« iz Siracuse zadela ob nerszstreljenj torpedo. Pri eksploziji je bilo ubitih 9 mornarjev in 3 ranjeni. Trupel treh mornarjev doslej še niso našli, Letalska nesreča SAN ANTONIO ...(Tekaš), 13-— Dve bombni letali tipa S 28 sta trčilj y zraku in treščili na tla kakih 50 km od Sant Antonia, Erj nesreči je izgubilo, življenje 15 oseb. Ob« letali sta prileteli Iz Rrmdolpa, Po izjavi nekega očividca j« en Izmed letal zadelo V drugo v pravem kotu in n;u odbilo repi Cim sta s« letali dotaknil? tal sta eksplodirali, Med razbitinami policija ni našla tv! tl enega trupla. Pred konferenco o kmetijski proizvodnji PARIL, 13. — V Parizu se bo 35. t. m. začel pripravljalni sestanek ministrov za kmetijstvo držav članic evropskega sveta ter Švice, Portugalske in Avstrije, na katerem bodo razpravljali o organizaciji glavnih evropskih trgov na mednarodni podlagi. Na tem sestanku bodo določili dan, poslovnik Konference in dnevni red. Pobudo za to konferenco je dal bivši francoski minister za kmetijstvo Pflimlin. dan« proslavila »Bollc» biviBgi ofopovskigi komandanta LUCCA,-13. ~ Ro dvodnevnem dokazovanju krivde o i* dajstvu, ki naj bi ga bili zagrešili Garibaldinei nasproti domovini, se je odvetnik Gian nini danes lotil samih dogodkov nad porčinjem. Vendar izgleda, da se nihče izmed tožilcev ne more poglobiti in razčleniti to ali ono važno vprašanje v procesu, ne da bi prej poveličeval osebo in idejo bivšega ozopovidteg« komandanta »Bolle*. Najmanj seveda Giannini. Akoravno je že predvčerajšnjim posvetil dobršni del svojega govora o-zopovskemu junaku, se je danes znova povrnil k njemu ter ga predstavil porotnikom naravnost v svetniški luči, V ta namen je izčrpal ves dopoldanski del razprave, ne da bi povedal kaj novega. Po Gianniniju je bil «Bol-la», najbolj poklican, da je v Furlaniji razvil italijansko zastavo, «Bel!a» je prvi spregledal domnevne aneksionistične težnje Slovencev, »Bolla* se je potem temu pritisku uprl, organiziral protipropagando in končno za te svoje ideale dal tudi življenje*. «Bolla» je po. udaril vneti govornik, «je predstavljal uporni kamen Slovencem ter vsem njihovim slugam in priganjačem- Zato se je pokazala potreba ta kamen odstraniti- In to se je zgodilo 7. februarja 1945. K italijanskim kočam je prihrumela nevihta, in s krvoločnostjo najnižje vrste je bila močna ozopovska postojanka masakrirana*. Razprava se bo nadaljevala jutri dopoldne. Vafdistični ocilki sedanji vladi Nesoglasje v vafdistični stranki. Pakistanska de legacije bo branila tunizijsko zadevo pred VS KAIRO, 13. — Vafdističn* stranka je danes razširila poročilo, v katerem se zatrjuje, da se vlada Hilali paše poslužuje prekega soda, da bi na ta način zadušila svobodo in pozaprla nedolžne ljudi. Država se mora torej pripraviti, nadaljuje poročilo, na težke dni trde in ostre borbe, ki bo za-htevala nove žrtve. Poročilo pravi nadalje, da je vafdistič-na stranka prišla na oblast s pomočjo svobodnih volitev in da so angleške čete izgubile kontrolo, ker je egiptovski narod odklonil vsakršno sodelovanje z njimi. Zato so se angleške čete spravile nad ljudstvo in s tem zagrešile nepravilnost. Predsednikovo trditev, čej da sta država in parlament v kritičnem položaju zaradi korupcije, imenuje poročilo »neodpustljivo laž* in dodaja, da bi okupator takšno izjavo lahko predložil mednarodnim organizacijam kot dokaz, da Egipt ni sposoben živeti svobodno in se manj združen s Sudanom. Ob koncu pravi poročilo, da bi vafdistična stranka z veseljem pristala na nepristransko preiskavo glede o. čitkov o korupciji, Vafdistični poslanec Hasan Foda Bey zagotavlja, da je prišlo v vafdistični stranki do precejšnjih sporov in da so že Številni člani stranke pripravljeni podpreti vlado Hilali paše. Novinarjem je izjavil: »Ni mogoče trditi, da bi si bili v parlamentarni skupini vafdi-Stične stranke edini, kakor to zagotavlja vafdistični manifest. V resnici so mnogi parlamentarci protestirali proti zadnjim odločitvam na seji stranke in zahtevali, naj bi se v nekaterih primerih ne odreklo podpore vladi Hilali paše, zlasti kar zadeva evakuacijo tujih Čet in enotnost v dolini Nila*. Glede priporočil o Jvedskih paroplovnih družb, naj bi se postavilo Sueški prekop pod nadzorstvo OZN, je izjavil glasnik angleškega poslaništva v Kairu, da angleška vlada teh priporočil ni niti svetovala, niti jih ne podpira. Glavno tajništvo arabske lige javlja, da ne bo noben član lige potoval v New York, ko bo Varnostnemu svetu predložena tunizijska zadeva. Faki-stanska delegacija bo morala torej sama braniti tunizijsko vprašanje zgolj ob podpori e-giptovskega univerzitetnega profesorja Teufika El Cadija. Za tekmo /iiidlija - Škotska 20.000 ljudi v vrsti GLASGOW, 13. — Policija je danes s pendreki razpršila 20-tisočglavo množico, ki je »tvorila 2 km dolgo vrsto pred pisarno, v kateri so začeli s prodajo vstopnic za nogometno tekmo Anglija - Škotska, ki bo 8. aprila. Po mnogih urah potrpežljivega čakanja se je vrsta nenadoma razbila in v nastali nepopisni zmešnjavi je bilo nekaj oseb ranjenih. Vse policij, ske postaje mesta so poslale pojačenja na kžaj incidenta. Dve osebi sta bili aretirani, ker st« baje hujskali množice na polieaje, TaipaJe poškodovan pri skakanju HELSINKI, 13. — Eden najboljših finskih tekačev na sred. njo proge, llmari Taipale se je včeraj nevarno ranil pri skakalnih tekmah v Zahodni Finski. Taipale se bo moral zdraviti nekaj mesecev in je njegova udeležba na olimpiadi tako onemogočena. Taipale je lansko poletje postavil finski rekord na 1500 metrov s časom 3:47.7. Njegov je tudi rekord na eno miljo: 4:09.4. Osebni rekord na 3000 metrov: 8:11.8. Udarec za švicarski hokej ZUERICH, 13, — Najboljši švicarski hokejski vratar Hans Baenninger je naznanil konec svoje športne kariere. Baenninger je bil oseminpetdeset krat državni reprezentant. Po poklicu je prodajni agent Co-ce-Cole. Med švicarskimi športniki je vzbudila veliko govorjenja vest, da je bil vratar po peti tekmi na zimski olimpiadi zamenjan zaradi »disciplinskih razlogov*, Ukrep ni bil nikoli jasen, vendar vse kaže, da Baenningerjeva odločitev nima nobene zveze s to diskvalifikacijo. Eriksen favorit pri /(Kandaharju" CHAMONIK, 13. — J7. tekmovanje «Kandahar* se začne jutri v Chamonixu s smukom, na katerem bo nastopilo nad sedemdeset tekmovalcev iz osmih držav. Favoriti so: Norvežan griksen, Avstrijec Oth-mar Sehneider, Avstrijec Christian Pravda, Italijan Silvio Oivera, Švicar Fred Ruby in Francoz Guy De Huerta*. Vsi tekmovalci so vestno trenirali. K sreči je obilno zapadli sneg napravil progo manj nevarno. Smuk se bo začel ob 11,30 po našem času. Luciennes Schmitt - Couttet, francoska prvakinj«, ki ni mogla nastopiti na olimpiadi v Oslu, si je včeraj med treningom zlomila nogo. Z vseh vetrov O Skromni gozdar e trii-ikih hribov, Janko Šteje, ki s »Bojim uspehom ni presenetil samo inozemske strokovnjake, temveč tudi domačo javnost, nam je povedal g olimpiade marsikaj, Hi ■ nm f gpiHfjj||pm|t gg* i i.~, i* # * ‘14 "L-1, - r -- i.; ■ i ms « a JfcM* AAi Rt. ti..1 , . __.....ih, kar še nismo vedeli, «Na progi za smuk, sem na pragu, od katerega nisem pričakoval, da tako daleč unesen (do 30 m) na treningu tako padel, da so me morali s proge odnesti. Zelo me je plašila misel, da si ne bom opomogel do tekme in da mi ne bi kdo v primeru Malejevega neuspeha dejal — zakaj pa smo vas sploh poslali v Oslo. Kljub bolečinam sem dbsegel U. mesto, kar je zame največ ji uspeh in upam, da ste bili tudi denia s tem rezultatom zadovoljni. Padel pa sem pri slalomu potem, ko sem že čisto zdrav pričakoval zadovoljiv rezultat. Zaradi padcev je odstopilo polovico odličnih tekmovalcev. Tudi Mulej, ki je skoraj »izpeljal*, je postal žrtev poledenele proge. Oba sva padla tik pred ciljem na sicer ne težkem mestu. Hrana je bila v Norefielu za na In o-kus zadovoljiva v Oslu pa selo dobra*. O V nedeljo 23, t, m. bo na SO-metrski skakalnici v Planici velika mednarodna skakalna tekma, katere se bodo udeležili italijanski, avstrijski in nemški skakalci, Zagotovljena pa so tudi finančna sredstva ga potne stroške skakalcev iz skandinavskih držav — Švedske, Finske in Norveške, Udeležbo so obljubili tudi najboljši skakalci ie Zahodne Nemčije, ki so se letos na olimpiadi izkazati kot najboljši Srednjeevropej-ci o ta) panogi. Ce bo šlo vse po sreči, bo letošnja tekma med najbolj kvalitetnimi letošnjimi skakalnimi prire-ditvami na svetu, če seveda izvzamemo Holmenkdln, Oarmisch in Oberstdarf. Snega je v Planici toliko, da se ni treba bati, da ga bo do 33. marca zmanjkalo. KINO \ T U » T L Rossetti. 16.00: »Muk»», Cochran in David BRao. Ezcclstor. 15.30: »Avanture Km1 tana Hornblowerja», &• J*«* Nazionale. 16.30: »Ljubica, P® živa se zopet*, V-.-lohn^. Fenlce. 16.00: «Prosim, naRMF srn, R. Skelton in A. Filodrammatico. 16.00: »Kite* tat*, T. Curtls. Arcobalcno. 16.00: »Upor Astr»GR0km. 16.00: »Bratj. r»F bojnlka Jessija*. W, M«r* Alabard*. 15.00: sUtrOCl staršev*, A. Nazzari. _ Armonia. 15.30: »Coli 4», Scott in A. Hate, Ariston. 18.00: »Vener* W J*" sor», D. Kaye in V. May®-Aurora, 16,00: »Tereza*, AH* rija Pierangeii, . j(| Garibaldi. 15.00: »POP*"* m Marlen*. Ideale. 16,00: »Ostroge I« *"■ nogavice*, D. More'"' Impero. 16.CO: »Puste!*™"" Garson, Berle- Italia. 16.00: «Cyr»iw » rac* Jose Ferrer, „b-Kino ob morju. 15:00: »ne** veljčki*, N. Shearer. , Moderno. 16.00: «Mož, Id *' bim», Charles Boyef. up/ Savona. 15.00: »Milijonarji T Yorku», Marjorie M*in> gfi Viale. 16.00: »Bo že k**" Hope. .tjfi Vittorio Veneto, 15,30: pero*, Ch. Boyer In f" Azzurro. 16.00 »Onkr«! ™ D. Latnour. . p«*' Belvedere. 16.00: »Napad i" ni vlak*. S. Me. Nel!y> Marconi, 16.00: »Takšn*^icr, ske», J. Powe!l in & R Massimo. 16.00: »Imel vedno*, E, W!lll8ir,s » SUj V Novo cine. 16,00: »N**^ Trstu*, D. Puranti, V. Odeon. 15.30: »Poljub Belmont, pgi, Radio. 16.00: »Prepove«*™'r# Veneiia. 15,30: »Neverj«1™ Stolovščina*, E. FlynC' Vlttorla. 18.C0: »Glas V M, Oberon, RADIO lili) g 'I g*** PETEK, J4. marca »P 6.45 Jutranja glasba, f-®” jjjH či.a, 7,15 Jutranja gl**® ,uj#* Poročila. 13.45 Labk* -p,!*' 14.00 Operne arije pni« 7 fr*"* sler, M. Polajnar in Lan*«* p*« ob spremljavi orkestra J* Mik toroža. 14.35 Slovenske 1 Danica Filipič _>_# L,!* pojeta Koren, 18.00 Popularne znanih mojstrov, 18.25 v ritmu. 19,30 Poročila-nja poročila. 23.10 Glasb« tP ko noč. mar II- 306,1 rn ali 980 Kc' «j|e 11.30 Lahka glasba. l2;J? |ii® čila. 13.00 Glasba po Poroč la. 17.30 plesna "ajd- 18.15 Musorgski: Slike * r, y»' II' rv? —a 18.45 Vesela glasba. I9/„ii| 1 Odlomki Iz Španske sih»(,'L jgr violino, 19.45 Poročila. K**' fontčna glasba. 20.30 TrŽ^i« turni razgledi, 21.00 U «11«» Knoeertnih dvoran. 3^- , -prin*' pevci. 22.30 Melodije .} fV 23.00 Lisztovg skladbe, ročila. Tit *T U ^ Vi9, 7.45 Jutranja glasba- 7, m# linlst Jascha Heifetz, glasba, 13.30 O-pold-atiški * 17.30 Spored BBC. i«1* P* 21.00 Simfonični k<>ncert' Plesna glasba. 327,i m, 202,1 m. ** I. O V K «1** 3 s& 12.00 Slovenske . fr sKiaaoe, 12.30 poreci*"'- „a »7 bavna glasba. 14.00.► ba z vsega sveta. 15.10 Zabavna glalb*. ‘KVl 1| ste — poslušajte! t®;, ,5 K* , ley Pojo naj ljudje. 1 cert po željah. 1® °°,« 40 Godalni kvartet *t. 4. J®', jgiF ne in narodne pesmi P^jere9 zbor društva »FrMt«« / g,(5 z*j iz Kranja. 19.30 pularne melodije. 21.3° koncert violinistke N*® -|fleti»v mjevič B andlove i« Tr(u M*' Mike Gu aka, pri kl*^roČilJ. jan Lipovšek. 22.00 BOG, Ž60D0VINIIKA P O V B S X Ilustrira JAN KZ VIDIC J «AU sc bom lahko oženil?* »Cernu?« se je zavzel oče. Pa se je zbal Mikusevega pogleda in dejal: »Lahko, te ti Je stradež po volj H. II. Poletje aa ženitev ni primeren čas. Vendar ao pri Jakobe-eevlh svatovall. Mari se Je bolj mudilo kot Jožutu, NI marala čakati niti Jeseni, kaj Sele pomladi. Ljudje so menili, da hiša te diši po svečah, ki so po takratni navadi gorele 5e sedem dni po Anfiurlni smrti, da se pomiri njena duša. Ob pripravah na žemtovanjo so Uudje posabUl na Anču-ro, na Jasno in na Volkico. Mladina se Je zopet približala Jako-bečevim Veselila se Je radosti, pesmi in plesa. Jedi in pijače. Mara ta dan ni pozabila pristaviti lopate k hiii, da bi preživela svojega moža. Stopila Je v izbo, kjer so Jo čakale družice, da Jo oblečejo v volneno obleko, ki je bila doma narejena In z rožami pretkana, in da JI raznesejo le3® In Jih spletejo v kite. V lase ln na prsi so Ji pripele cvetja, prepletenega s klasjem. Ko je bila nevesta opravljena, so zapiskale dude, svati so aavriekali, deklice so zapele svatovsko pesem. Pogrešili so le MlkuSa, a niso mnogo vpraševali po njem. V trenutku, ko so stopili svatje 1» cerkve ln so svirell ga-gostolele. Je birič privedel Volkico, ki se Ji ni bilo posrečilo ube- žatl, ln jo Je privezal za steber. Zavrtel Jo Je s tako močjo, da se je vreteno tele po desetih obratih ustavilo. Dekle je z na pol priprtimi očmi gledalo svate, ženina ln nevesto. Od sramu, da jo vidijo tako ponižano, od srda, da se ženi zapeljivec njene sestre, je vse drhtelo v nji. Ugriznila se je v ustnice, da se je prikazala kri. Vsa shujšana, bleda je zastrmela nekam tja v dan, Godba je utihnila, utihnili so tudi vriski, Svatovska družba jo je gledala na pol radovedno, a na pol s strahom, kakor da njena navzočnost obuja, kar so že pozabili, ln oznanja nesrečo, Jo&ut je dvignil glavo in ukazal godcem: »Igrajte!« Nato Je zavriskal in stopil h kletki. Starešina Je opazil, kaj namerava, »Nikar!« je rekel, a ta ga ni slišal. Bil je pijan od krivd«, ki mu je bičala vest. z norostjo bi bil rad zaglušll notranji glas. ki ga Je opominjal. Z Volkico sta si nekaj hipov zrla Iz oči v oči, Jožut se je nuBneJal. »Prekletstvo moje sestro visi nad teboj*, mu je rekla Voikica, Jožut se je poskusil zakrohotati. »Prekletstvo moje sestre vlst nad teboj*, Je Volkica trše ponovila. Jožutu Je zamrl smeh, prizor Je postal bridek »a v»e,„ Svatje so se spogledali. Srečanje so Imeli aa usodno znamenje, a Jožutovo vedenje za usodnejše. Starešina se jo nagnil k ne-vesti: »Spravi ga pročl* Mara ga je vlekla od sramotila, on pa je gledal, gledal v dekletove oči, kot da so ga priklenile nase in se ne more odtrgati od njih. Bilo mu Je, kakor da on stoji na sramotlšču, Volkica pa ga gleda ln se mu omeje,.. Začelo se Je ženitovanje: pojedina, godba, petje in ples. Pol vasi se Je gnetlo okrog Jakobofeve hiše, pol vasi je slonelo na plotovih, uživalo duh po Jedi, poslušalo glasove dud in piščali. spiehov hi vriskov. Dvignili so kruh proti soncu in to trikrat ponovili; isto so storili z vinom S tem so zadostili staremu obredu na čast sonca, ki Je padlo že nizko ln mežlkaje gledalo vesele, pijane ljudi, ki so sedali za dolgo mizo pred hiso. Vsak, ki Je prišel, j« dobil dosti in preveč. BU je čas, ko je polje zorelo ln »o sadov, njakl obetali dobro letino. Jedli so še&karji m otroci, mačke in psi. Nevesta je opominjala ženina: »Ne pij toliko!* 2enln pa je objemal ženo čez pas ln pil. Na klopi za ograjo vrta »o sedeli piskači ln dudad, se za-lagali z mesom, kruhom ln sadjem ter se napajali z vinom. Pod jablanami, češnjami jn kutinami v vrtu pa so plesali svatje, zdaj posamič, zdaj v kolu, se objemali, dvigali drug drugega od tal, poskakovali po pckoSenern vrtu. Sonce Je padlo v zaton. Svatovsko veselje je vpilo pod zvezde. DEVETO POGLAVJE. I. žiito je stalo v polnem klasju In čakalo ženjlc. Nekateri so bili že sklepali jn nabrusili srpe, ko Je prišel birič in povedal Uudem, da morajo na grofove njive. Klasje je stalo ln čakalo. Prialo je ženitovanje Jakobe&evega sina, klasje Je čakalo. Grofov« njive so bile že prazne ln gole, ko se j« nad Krnom prikazal temen oblak. Zagrmelo je, zapihala je sapa. Preden so Kobarldci utegnili teči do vikarja, da odvrne točo, in zažgati kadilo, se je oblak ža obrnil drugam, bili so rešeni Gledali so po žitu. Bilo je polno, bilke so se upogibale pod težo klasja, Obe-tale so se polne žitnic«, bogate pojedine in brezskrbna zima. kakršne Je že dolgo niso doživeli. Bali so se le toče. »Ce ni prKlo danes nad nos, lahko pride Jutri*, so vzdihnili «Bog nam prizanesli* Med delom so pozabili na dogodke zadnjih dni, na uboj, na ženitev, na Gorazda ln na Volkico. Nastala je vročina. Ljudje so cepali na polju, zemlja je bila trda ko kamen. »Bog, daj dežja!* 00 vzklikali. »Dežja, ne toče!* so pristavljali. Bali so se vsakega oblačka, ki se Je prikazal na nebu, da Jim ne prinese nesreče. Pravkar so padli prvi snopi na njivah tlačanov, ko Je zavela hladna sapioa. »Hvala Bogu in vsem svetnikom!* Tako so vzkliknili le nekateri. Drugi »o zmajali * »Prenaglo Je prišel hlad*, so rekli. »Kdo ve, ^ prinese?* Nad obzorjem se Je prikazal obtok ko črna in 2»pet izginil. Prikazal se Je nov oblaček, zrastel v u geJf zakril sonce, da je turobno mežikalo in delalo višnjev Nad Krnom Je zagrmelo. ueStfl Ljudje so se dvignili od dela in pogledali na ® ^ f* goro. Izza nje so prihajali vedno novi oblaki. OblsJ0 ^ dvigali tudi izza Volnlka. Mogočni so bili in sivi. raS čez drugega in grozili # “ V njih se je zdaj pa zdaj poblisknilo. Siva preklala v žareči svetlobi ln nato zatonila v še tesmu Grmelo Je vsevdllj gosteje ln močneje. . Ljudje so sprva onemeli jn preplašeni strme'1-Je grozila z dveh strani, od Krna in Volnlka. Zap3;Lrc«ri bič, ki je le redko šel mimo, da bi Jih z ledenim u<^ bil ošvlgnll po pletih. Ms^J J* Le na vzhodu je bilo nebo Se modro, Jasno. N® ^ p® i Je sijalo sonce, pol Mije Je bilo zagrnjeno v seI,c0 j-hsJ 0 st ves Ježa! v grozotnem mraku, ki ga je le kdaj Pa g0st& ^ ljevala bliskavica. Na njegovem vrhu so se oblaL,vi. ^Lis* ustavljali ln se znova trgali. Prihajali so vedno ^ JK pada se Je kakor Iz brezdanjega brezna dvigala s tl, rastla na nebo. se užigala v bliskih ln pila somwlw LJudi se Je polotil strah. »Bog in sveti križ božji!* »Toča! Slba božje Jeze!* ^ »Ne kličite Je! Molite!* ,a ne** J« Odgovoril je zategel, močan grom. Pre^piisksf^iii1' zapada na vzhod, padel v dolin« in se razgub'v1.ajedl*" svetila za njim, kakor da ga Išč« s svojimi meZ1* ^0 (mdoiitvanie Glav« urednik BHANKO UAHIC. - Oda urednik STANISLAV HtNKO - UKKIJNISTVO ULICA MONTECCHI št 6, III nad - lelefun štev M-kj« In »4 638 - Poštni predal 502 — KRHAVA ULICA SV FRANČIŠKA « 20 - TelefonkJU St 73-38 - OOI.ASL od 8 30 JZJn od |5 |8 - Tel. 7V38 - Cene oglasov Za vs»k mm višine v širini I stolpe* trgovski 80, fi|iančno-upr»vm 100, osmrtnice 90 lir, - Za FLRJ t» vssk mm širine 1 »tolpe* za vse vrste oglasov n« 10 din Tiska Tisk»r*kl z»vod FTT - ■ - -- — ■' •" ■ Podruž.: Goric* Ul 8 PelUco |-1!„ Tel 1133 Koper, Ul B*ttl*tl SOla-l Tel 70 NAROČNINA: Con* A: mcsetn* 350, tetrtutna 900 polletna 1700, Poštni tekoet račun «r 8TO ZVU Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374 - z» Jugoslavijo: Agencij* deinoKratičnega ga Ljubljana Tyrševa 23 • tel 4983 legočl, račun pri Komunalni bank! v Ljubljani S.|-tl080J — Izdat* Založništvo tržašk*« celoletna 3200 Ur. Ked Uud repud. Jugoilivija: uvod bt 11.5374 Jugoslavijo; Agencija dernoKriitlCn«*8 ,n