Angelji — otročji prijatelji
Bral sem nedavno v nekej knjigi sledečo povest: Nek tiranski poglavar je otrokom po nedolžnem očeta v ječo zaperl. Uže petnajst mesecev je nedolžni oče v ječi zdihoval. Pozno v noč je uboga mati klečala in molila, ter tudi o-troke k molitvi opominjala rekoč: ,,Ljubi otročiči! molite še vi in priporočite se svojiin angeljem varuhom, oni so vaši najboljši prijatelji, prosite je, naj do-brega očeta v nebesih prosijo, da bi se vašega nedolžnega očeta usmilil." — Otroci ubogajo. Najnilajši otročiček zavpije in pravi: ,,Maina poglejte, kako se angeljčki svetijo in v poglavarjevo hižo letijo! Užejevidim, da v bižo gredd!"— ,,Dete, pojdi spat," rečejo mati, ,,sanja se ti, k tacemu krivičniku angelji božji ne hodijo." — ,,Šli so, šli," odverne dete, ,,nesli so naše prošnje za ubozega očeta k hudobnemu poglavarji."   To rekši, dete zaspi.
Druzega dne pove poglavar svojemu pisarju in svetovalcem prečudne sanje, ki je je iinel po noči, ter pravi: ,,Kamor koli sein se obernil nocoj, slišal sem mile prošnje uboge žene ia nedolžnih otročičev, ki so prosili za svojega očeta. Nijsem imel pokoja poprej, da sem obljubil izpustiti jetnika berž ko bode dan. To se naj tudi zgodi!" Kmalu po tem je bil nedolžni oče rešen težke ječe. Oj koliko veselja je bilo, ko je prišel dom6v in objel svojo ljubo ženo in ne-dolžne otročičke! Kleče so slavili Boga in se zahvaljevali angeljem varuhom, ki so nesli otročjo molitev pred prestol usmiljenega Boga. — Otroci! priporo-čujte se tudi vi svojim angeljem varuhom, prosite je, naj vas vanijejo grelia, ter vam izprosijo milost pri dobrem nebeškem očetu, da serčno premagujete vse skušnjave hudobnega duha.                                                                    — o —
- 47 -
Evropa
Ako pazljivo pogledamo Evropo na zemljevidu, kaže se nam kakor del Azije, ter se razteguje v podobi polotoka od vzhoda proti zahodu v morje. — Pri vseh straneh zaliva morje našo zemljo tako, da morje skoraj vse dežele meji. Iz kopnega teko velike reke v morje tako, da je prihod vsestranski. V morje se izlivajo reke: Donava, Pad, Kodan, Ebro, Tajo, Duero, Loara, Sena, Een, Vezera, Laba, Odra, Visla, Dnjeper, Dvina, Pečora; Volga pa teče v kaspiško morje.
Poveršje Evrope je silno raznotero. Kam da zemlja visi, pozna se iz toka rek. Izvirajo pa večjidel v gorah, katere so ali planine ali srednje gore in se izlivajo po nizozemji v morje.
Največ zemlje je na vzhodu. Strani, ki jih morje zaliva, narejajo štiri ve-like polotoke, namreč škandinavskega, pirenejskega, apeninskegat in balkanskega; blizu njih so otoki večji ali manjši, ali po samem ali v skupinah.
Najvišje gore v Evropi so: Bele gore — od sredozemskega morja v polu-krogu do jadranskega morja, — Pirenejske gore — od atlantiškega do sredozemskega morja, — Kjele, najdalje na severu in na jugu med nemškem in vzhodnem lnorjem, — Ural, ki meji Evropo in Azijo od severa na jug.
Kar se tiče obnebja, je v Evropi velika različnost. Čim bolj ko so kraji na severu, tem merzlejši so; tudi vzhodni kraji so merzlejši od zahodnih. Za-hodni vetrovi prinašajo mokroto in dež, vzhodni su§o, južni gorkoto, severni mraz. V zahodnih krajih bolj pogosto dežuje, nego v vzhodaih in južnih. Dasiravno je na jugu po leti toplo in na severu merzlo, vendar se prestane ter pravimo: Evropa ima zmerno sredno obnebje.
Svoje perve stanovalce je Evropa dobila iz Azije; ljudi je sedaj okolo 285 milijonov. Evropljani so raznih pokolenj in govore mej soboj različne jezike. A vsi ti jeziki se izpeljujejo večjidel iz treh starejših jezikov, in siceriz latin-skega: laški, francoski, španski in portugalski jezik; — iz germanskega: sedanji nemški jezik, potlej holandski, angleški, danski in švedski jezik. Slo-vanski jeziki so: ruski, poljski, češki, serbski i. dr.
Stanovalci v Evropi so večjidel kristijanje (4/5); drugi so Mahomedove vere, iu uekaj je Judov.
Kristijanje so ali katoličani, ali so se od rimske cerkve ločili. Večina nekatoličanov se imenuje evangeljske kristijane, pa njib. veroizpovedanje je zel6 različno; manjši del nekatoličanov so pa staroverci ali razkolniški Greki.
Katoličanje so v največjem številu na Laakem, Španskem, Portugaljskem, Francoskem, v Belgiji in Ervinskem otoku, v južnej Nemčiji, v avstrijsko-ogerskej deržavi i. dr.
Evangeljski kristijanje so v Angliji, Škociji, v severnej Nemčiji, v Holan-diji, na Danskem, Švedskem in Norveškem v največjem številu, drugod so bolj raztreseni.
Staroverci so na Ruskem in Gerškem, njih veliko je tudi na Turškeru in Avstrijskem.
Mahomedani so samo na Turškem; Judje (židje) so razkropljeni po vseb. evropljanskib. deržavah.