Političen list za slovenski narod.
p« poStI prejeman Teljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman tcIJA: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velj4 tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat- 12 kr ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se dena primerno zmanjša! Rolcopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStro je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja Tsalt dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.
^tev. 130.
V Ljubljani, v ponedeljek 16. junija 1884.
LetirOs: XII.

O volilnem gibanji im Koroškem.
Iz Celovca, 15. junija.
Strmeč sem obstal, ko dobim te dni v roke nemžko-liberalen časopis „Bilrger- undBauernzeitung", kteri je tudi priloga tamošnjih „Freie Stimraen" in v njem, čuj slovenski rod! tudi slovenski (?) članek s čisto slovenskim napisom: „Koroškim pavrom!" Nikdar bi si človek poznavajoč zagrizenost nemških liberaluhov ne nadejal, da bi bilo mogoče najti v kakem glasilu „veliko-nemških vitezov", kakor je Matschnigg, da se tudi poslužujejo slovenščine, a kaka je slovenščina! Ubogi jezik, kako ga v tem listu pačijo! Tu so besede: lontog, ferfasunga, regi-renga in veliko enacih, s kterimi se pocaša odpadla, sedaj hlinjajoča se pokveka v svojem članku in koroškemu tlačenemu kmetu v tako spačeni slovenščini na srce govori; priznavajoč jim sedaj, da so Slovenci, a ne ^planinski Hrvatje", za kar bi jih radi nekteri voditelji in tudi častivredni gosp. Einšpieler prekrstili (???). Je li to nevednost ali nesramnost? Hlini se in obrekuje to človeče v „Bauernfangerji", pridiga kmetstvu o rastočih davkih, *) o državnem dolgu, kteri je narastel pod to vlado, ali od prejšnjih ministerstev lisjak ne omeni ničesa; zagovarja vero, celo povdarja nekako slovenstvo, ali fanatično zagrizeno se obrača zoper častivrednega, edinega dosedanjega slovenskega poslanca g. Andreja Einšpielerja in kmetstvo nagovarja naj njega ne volijo, pač pa kakega Slovenca (?) iz njih srede! O sancta simpli-citas! Ko bi človek ne vedel, kam ta zvita lesica s taco meri; namreč, da bi še edini poslanec, kteri je do sedaj zastopal 120.000 Slovencev ne sedel več v deželnem zboru, da bi se potem bahali, kako čisto (?) nemška je Koroška (?), da še Slovenci niti enega poslanca v zbornici nemajo, da niso politično zreli in imenovali bi nas vse, precej po volitvi „windische Bauernbengel", kar Matschnigg kaj dobro zna.
*) Ako so že davki visoki, čemu pobira ta druhal in sili slovenskega kmeta k nemškemu „Scliulvereinu" in mu molze forinte.	Pis.
Da, to je prava liberalno-neraška brezimna nesramnost, ktera povdarja, da je pred dvema leti Celovški župan cesarju rekel, „datu prebivajo Nemci in Slovenci v miru", v miru, ko tlačijo ubozega Slovenca, da mu niti ene slovenske šole ne dovolijo, nemške pa vrivajo in zahtevajo od njega doneske za pruski „Schulverein". Še celo izvirno slovenskih krajevnih imen so mu nevošljivi in nadomestili bi jih radi s čisto nemškimi. Tako prezirajo Slovence in zadnjo znamenje slovenstva, krajevna imena jim hočejo ukrasti, potem pa oznanujejo mir! Kakor čujerao, bodo tudi v letošnjem zboru po sklepu „nemškega društvu" obravnavali, da naj se v prihodnje krajevni imenik tudi s slovenskimi (izvirnimi) izrazi več ne tiska, ampak le v odrešilni nemščini, čemu tedaj je treba slovenskega poziva v nemško-liberalnem časopisu: „Koroškim pavrom!!!" Ali ne presega ta zlobnost vsih mejd?
Kako se moti to abotno človeče; ako misli, da bodo Slovenci prihodnje volitve kar od strani gledali, ali samo v enem okraju kandidirali! Letos hočemo poskusiti in tudi delovati, kar naše moči pripuščajo v pet okrajih, in ravno sedaj kličemo vse slovenske rodoljube na delo! Ko se že po vseh slovenskih pokrajinah naša narodna stvar tako lepo razvija: po Kranjskem, Štajarskem, da celo tudi do sedaj tužna Istra je tako krepko in možato na noge stopila, ter tako sijajno pri zadnjih volitvah v deželni zbor zmagala, hočemo mar le koroški Slovenci vnemarno roke križem držati ter gledati, kako se vas za vasjo, okraj za okrajom od slovenskega debla odcepi ter nemškemu hrastu prilepi? Ne! grdo in greh bi bilo. Vsak Slovenec tedaj, bodi si priprost ali nčen naj se sedaj žrtvuje ter neumorno dela kolikor mu je mogoče za prospeh naše skupne mile domovine; posebno pa častita duhovščina, kot edina na Koroškem živeča slovenska inteligenca. Ne smemo se strašiti nikake žrtve, ktero prinesemo na žrtvenik mile skupne domovine! V vaših rokah je delovanje in izid prihodnjih volitev na Koroškem. Naprej zastava Slave! Vse za vero, dom in cesarja; smrt strupenemu liberalizmu!	—r.
Nedelja.
(Koneo.)
Ža ljudski blagor je dandanes vse vneto, čudo golemo in marsikter teh vnetih (?) ljudomilov delavcu še nedeljskega počitka ne privošči, le pomislimo na debate o praznovanji nedelj v letošnjem zasedanji državnega zbora na Dunaji, kaj so vse govorili in dokazovali, koliko bi bilo na škodo av-striskemu obrtu, ako bi se v nedeljo delo opustilo.
A vse gmotne koristi so primeroma male mimo dušnih, in telesen počitek je le pripo.moček k dušnemu počitku. Ako hoče človek vsaj za nekaj časa veseliti se svojega namena za uni svet, treba je, da se za nekaj časa oprosti skrbi za delo. Tako sta v temni zvezi zapoved počitka z zapovedjo posveče-vanja, oboje napravlja še le celoto. To so dobro spoznali prvi krščanski cesarji, ker so posvečevanje praznikov zapovedali in ukazali, da imajo ob nedeljah prenehati vse sodnijske obravnave in vsako delo obrtnikov. Kar so ti ukazali, je bilo pozneje večkrat obnovljeno in poostreno. Dandanes je poleg Angleške še druga dežela, ki bi lahko bila v izgled marsikteri kar se tiče vestnega posvečevanja nedelj. In to je Amerika. Tam preneha ta dan ves obrt, vsa kupčija, vsa državna služba. Se v^ da je pu-ritanska strogost protestantovski nedelji vtisnila poseben pečat, in je v marsikterih točkah prestopila pravo mejo, a zmirom ostane resnica, da je nedeljska postava zelo važna za družbino korist. V Ameriki je nedeljski počitek za vsega človeka, za njega dušo in telo, in pri ljudstvu toliko delavnemu je res važno, da božja zapoved preoblada za nekaj časa nad gmotno koristjo, da ljudstvo skrbi le za zveličanje svoje duŠ6.
Človek ne živi le o kruhu, marveč ima skrbeti tudi za neumerjočo dušo. Ako ima premožni, ki ni navezan na vsakdanje delo, toliko časa da ga nekaj med tednom obrne za neumerjočo dušo, kedaj bode pa delavec to storil, ki ima tudi neumerjočo dušo, ako bi nedelje ne bilo. To je posebno treba po-vdarjati v našem gmotnem stoletji, ki v nemar pušča
LISTEK.
Severno-iztočna morska potovanja
skozi severno ledeno morje s posebnim obzirom na Nordenskjijldovo 1.1878—79.
(Spisal prof. I. Steklasa.)
(Dalje in konec.)
Cim je bilo nadvladano nezaupanje proti na-došlim potnikom, izkazali so se urodjenici prijazni, pristopni in pošteni, vendar se njihova nagnjenost k prosjačenju in prevelika sebičnost v trgovini ni mogla skriti. Poglavico prebivalci niso imeli, ter je v tem pogledu vladala med njimi popolna enakost; to je bilo opaziti tudi v obitelji, kjer žena ni bila podložna nego pri odgojenju otrok, enaka prava z možem imola. O veri se je dalo samo toliko zvediti: vladalo je tamno paganstvo in praznoverje.
Tudi tukaj so našli potniki grob, kamor je bilo truplo brez vsake obrane položeno. Poleg trupla je ležalo tudi raznovrstnega orodja, obleke, orožja ter čudnih iz lesa izrezanih živalskih podob. Te poslednjo morajo imeti kako veliko verozakonsko važnost; kajti našle so se enako po vseh šotorijiii postavljene, ter
potnikom ni bilo mogoče dobiti jih, čeravno se jim je Zi'i-nje mnogo in različnih zamamljivih stvari dajalo.
Ob severo-zapadni obali amerikanski proliva se topla morska struja, ki provzročuje v teh krajih mnogo blaže podneblje, nego je na bližnji aziatski obali. Dočim se ne najde na čukočkem poluotoku skoraj nič šume, nahaja so žo nekoliko kilometrov od obale pri port Olarence vatel visoko grmovje in precej za prvimi visočinami od obale prave goste šume, kakor se tukaj sploh opaža prav bujna in različna rast.
2G. julija popoldne ob 3. uri odpluje „Vega" pri krasnem vremenu in ugodnem vetru proti Senja-vinski cesti, ki jugozapadno od iztočnega rta čukčki poluotok o nekih večih otokov deli, ter se usidri 28. julija v ustju konijamskega zatona, ali je moralo to mesto zopet zapustiti zarad velikega premikanja ledu, ki je pretil „Vcgo" proti obali stisniti, ter si poiskati sigurno pristanišče. Nekolikokrati je sem in tje brodila, dokler so ni vstavila pri otoku sv. Lovrenca, ali kakor ga čukci zovejo „Engne". Ta otok je največji v tem delu morja med beringovo cesto in aleut-skimi otoci; on se broji, čeravno leži bliže Aziji nego Ameriki, vendar k poslednjemu dolu sveta, vsaj jo bil istodobno z Aljasko od Euske severno-amerikan-
skim zedinjenim državam prodan in odstopljen. Tukaj stanuje nekoliko rodovin Eskimosov, ki so po muogostrokem občenju s svojimi azijatskimi sosedi in navade in deloma celo jezik Čukcev poprijeli.
Čuden je bil način, kako so nosili možje svoje črne, žimi podobne lase, ktere so si odstrigli do malega venca okoli glave, a drugač so hodili gologlavi okoli. Žene pa so si pletle svoje lase v dolgo kite, ktere so kinčale z biseri in pisanim steklom; drugač pa so bili žene in možki dobro izraščeni ter so prve posebno dobro' izgledale, ali so prosjačile do brez-krajne bezstiduosti.
Prebivalci so bili razpeli zdaj svoje letne šotorje, ki so bili narejeni od kož morskega psa, med tem pa so svoje zimske stanove zračili in redili, kajti zdaj je sijalo solnce tudi v to podzemne luknje. Le te so bile pokrite z nekim svodom od ribjih kosti, šuška in pasjih kož. Tudi tukaj jo bilo rastlinstvo prav bujno in otok je bliščal v sjaju raznovrstnih cvetlic, ktere so prebivalci marljivo spravljali za-se in za živino.
Ker tukaj ni bilo luke, pa je „Voga" vsled tega morala na popolno odprtem in nevarnem ladišču usidrena ostati, silil je poročnik Palander, da se ta drugač za preiskovalce zanimiva okolica čim prej za-
vse duševno. Po večih mestih je veliko tovaren, lahko tam postane delavec surov in samopašen, pozabi vse svoje človečanske dostojnosti. A tudi delavec mora imeti priliko, da spoznd, k%j je njegov namen na tem svetu, isto tako namrež, kakor potrebuje vsakdanjega kruha, tako potrebuje tudi spoznanja večnih resnic, ki so hra^na njegovemu duhu, potreba mu je, da spoznd nagibe in opominovanja, kako naj bode krščansko pravičen, kako naj vzgoja sebe in svoje otroke, kako naj kroti in brzda strasti, ako noče da divja zver — hude strasti, ugonobe njega, obitelj in vso človeško družbo.
Vendar naš vek, ko oznanuje osvobojenje mesa od božje zapovedi, ko hoče odpraviti vse cerkveno življenje, ne spoznava vzvišenega pomena, ki ga ima praznovanje nedelj. Naš čas dela na to, ljudi potisniti v revščino in jedinščino, a pripraviti jih tudi ob vero.
Mnogoterim je nedelja le v to, da se znebe vsakotedenskih opravil in čas obrnejo v čutno raz-veselevanje, saj vidimo v sramoto krščanskemu praz-' novanju nedelj, da se predpustne veselice naprav-Ijajo sedaj navadno ob sobotih, da imajo ob nedeljah priliko se prespati in počiti. Kje pa je potem služba božja? Tu bi bilo pač marsikaj omeniti. Vse mogoče in nemogoče zabave napravljajo se navadno ob nedeljah in zapovedanih praznikih, na ogalih nabiti plakati in železnice vabijo ljudi po znižani ceni na izgrede — na božjo pot, saj je nedelja — e kaj še! na zabavo in razveselovanje. Kako pa je z božjo službo ob takih prilikah, o tem navadno plakati nič ne povedo. Ako primerjamo število teh, ki iščejo ob nedeljah zabave ali onih, ki dohajajo k službi božji, bodemo tu in tam zelo iznenadeni. Kjer se nedelja ne praznuje, nastopi mlačnost, nevednost v najpotrebnejših resnicah, in nasledek temu je spridenje nravi, kar je toliko slabejše, ker nastaja iz civilizacije, a ne zarad pomanjkanja poduka.
Sicer kar se tiče razvedrenja, katoliška cerkev ni tako tesnosrčna, da bi ob nedeljah in praznikih prepovedovala vsako razvedrenje.
V zedinjenih drvažah v Ameriki je bila menda v mestu Bostonu svetovna razstava. Prašanje je nastalo, ali ima razstava biti odprta tudi ob nedeljah. Se ve, da v Evropi bi nihče tega ne vprašal, ali v Ameriki praznujejo nedeljo tako, da preneha tudi promet. Deželne oblasti niso bile edine v tej stvari, prašali so zastopovalce, oziroma prednike raznih veroi/.povedanj. Angličani so zahtevali, naj bode razstava zatvorjena ob nedeljah, a katoliki oziroma škofje so se izrekli, da ni zoper praznovanje nedelj, ako človek, ki opravi ob nedeljah svoje verske dolžnosti popo-ludne išče razvedrila in zabave, se ve, da poštenim potom. — Tako je, ali dopuščena in postranska stvar ne sme postati glavna, kakor je pri vseh nedeljskih izgredih, ko se svet za vse bolj zanimiva, kakor za praznovanje nedelj. Eesnica ostane, kar se odteguje veri, jemlje se naravnemu življenju, ako se to odpravi iz človeške družbe, potem opešajo ljudstva in človeška družba začne hirati, kajti razjeda jo počasni strup.
Ako imamo pa posebni dan, posvečen počitku povzdigovanju duha k Bogu, je pretkano vse življenje človekovo z nebeško častjo. Menja se veselje in žalost, delo in počitek, skrb za posvetno in povzdigovanje do vzvišenega; človeku ostane še časa, da
premišljuje, čemu je na svetu, kako je njegovo dejanje in nehanje, da si trdno naprej vzame vrav-nati svoje življenje po božjih zapovedih in hrepeni spoznati Boga in njegovo sveto voljo.
Tako je nedelja ne le dan v počitek, terauč tudi v nravno zboljšanje človeku, je toraj pravi vir življenja človeški družbi.
Politični pregled.
v Ljubljani, 16. junija.
Notranje dežele.
v Gradci pričela so je porotna obravnava proti 23 anarhistom, med kterimi se žalibog tudi več zapeljanih domačinov nahaja. Ti zaslepljene! so: Miha in Gustav Kappauf, Janez Krajner, Prane Kleiner, Franc Kabelka, Anton Schrank, Eudolf in Alojzij Hartel, Filip Šlek, Josip Sehneider, Miha Ledenig, Josip Schenker, Matija Streit, Frane Eo-ckenbauer, Franc Stremitzer, Mihael Kovač, Janez Huber, Kari Hubmayer, Anton EiedI, Aleksander Kehl, Ferdinand Gabrijel, Franc Lindner in Nikolaj Podboj. Toženi so, da so nabirali denar za nakup orožja, streljiva in rovarskih tiskovin, da so nabirali nove člane za svoje društvo, da so razširjali tiskovine, kterih namen je, napraviti splošen upor med delavci, so se toraj vdeležili dejanj, ki so namenjena na prekuc obstoječe vlade in na napravo splošne vstaje ali pa državljanske vojske. Obravnava trajala bo kakih deset dni. Pričela se je 11. t. m.
Prvikrat v svojem življenji zbrala se je mala, toda slavna nasa mornarica, ktero je ranjki admiral Tegetthoflf odičil z nevenljivem vencem la-vorike v pomorski bitki pri Visu leta 1866, ko ji je skoraj desetkrat večja in stokrat siloeja moč laška nasproti plavala, na veliki pomorski manever. Pod-vzetje Tegetthoffovo bilo je tedaj več, kakor tvegano, bilo je že jako predrzno, kajti z malo svotico nad vse krepkih in navdušenih pomorščakov in učenih oficirjev in z neznatnim številom večinoma lesenih vojnih parnikov, ktere je s težkimi verigami oklopil in to le zarad tega, da je vojakom pogum pomnožil, upal si je slavni admiral Tegetthoif nasproti silnemu sovražniku, ki je v železo in jeklo zakovan proti njemu plaval. Kaj se je potem zgodilo, je znano. Mali David premagal je velikana Golijata! Avstrijsko leseno brodovje je deloma potopilo, deloma pa v beg zapodilo mogočno laško z oklopjem obdano brodovje. Od tedaj so se naši pomorščaki še z večjo marljivostjo vadili v pomorski službi in spretnosti, letos pa so se po neumornem prizadevanji pomorskega zapovednika viceadmirala Sternecka združili v dve pomorski diviziji, To je prva velika vaja naše mornarice, ki je v njeni jako nežni mladosti svoj krvavi krst pri Visu prejela z lovorovim vencem. Trčilo je pa skupaj več ko 3000 mož, ki imajo blizo 70 težkih in 50 lahkih pomorskih topov. Potrebovali bodo danes ali jutri svestno vse, česar se bodo sedaj navadili. Otok Vis Lahe še vedno v oči bode, še bolj kakor pa on pa naše Primorje, za kterega bomo še kak Vis doživeli. Nekaj enacega čutiti se mora tudi v pomorskih krogih, in povsod, kjer „irredento" poznajo.
„Jaz ne verujem v Boga, ker dobro vem, da ga ni, kar vam tudi lahko dokažem! Mi socijalisti, prekucubi in anarhisti bojujemo se brez Boga za potrebno posest, pod ktero razumemo vse, kar človek potrebuje, da si ohrani život in da si okrepčava in napolnuje duha. Mi se borimo za blagor vsakega posamičnika; borimo se proti nepotrebnemu posestvu, ktero je vzrok vsega zlega, kolikor ga je človeštvo do sedaj prestati moralo; kajti ono poniža
človeka do sužnjega." Tako je govoril na smrt obsojeni anarhist Stellmacher na JDunaji pri glavni obravnavi, pri kteri mu je šlo za živl.enje in smrt. Nauk, kterega je on in njegova druhal učil in razširjal, in dela, iz njega izvirajoče, so toliko nasprotna načelom in redu, po kterih je današnja človeška družba osnovana, da je državni pravdnik dr. Pelser po vsi pravici oprt na paragraf ki čuva javni red, izrekel nad Stellmacherjem strašne sicer, toda pravične besede: „Človek, ki se je vdeležil tolikega zločina, kakor Stellmacher, zbrisal se je z njimi iz vrste živih — zapadel je smrti". Kar so socijalisti tajili, kakor gad noge, priznal je eden njihovih načelnikov, Stellmacher sam, da so v naj-tanji in najožji zvezi z prekucuhi in anarhisti, da vsi trije delajo pod enim plaščem, da je vsem trem eden in isti smoter, namreč prevrat obstoječega reda, posilna prilastitev tujega premoženja, kar so tisti možje že dejansko dokazali; kajti oni se ravnajo po znanem komunističnem izreku: „Kar je tvoje, je moje; kar je pa mojega pa tebi ni nič mar!" Še ve da, sedaj še jako modro o drugem delu izreka molče, kakor hitro bi se jim pa posrečilo, prvemu veljavo pridobiti, jeli bi tudi drugemu do svojih pravic pomagati.
Kompromis napravil je na Moravskem Ohlu-metzky med srednjo stranko veliko-posestnikov in med fakcijozno opozicijo, drugače levičarji. Da se je ta, nikakor ne časten kompromis, dovršil, zadene povsem krivda edino le vlado samo, ker se ona ni kar nič brigala, če tudi ima velik vpliv ravno na srednjo stranko v ondašnjem Velikem posestvu. Ko bi bila vlada le nekoliko svoje dolžnosti storila, postal bi bil sedaj sklenjen kompromis med srednjo stranko v velikem posestvu in med levičarji nemogoč, pač pa bi se bili lahko sporazumeli s konservativno skupino v Moravskem velikoposestvu. Kdo da je goljufan, ali Ohlumetzki, ali srednja stranka, pokazala bo bodočnost. Za danes se nam le toliko zdi potrebno opomniti, da se srednja stranka od zagrizenca kakor je Ohlumetzki, nima prav nič dobrega in za narodnost vspešnega nadjati. Ali ve kdo za sejo, da bi Ohlumetzki ne bil vedno na strani najhujših sovražnikov slovanskih stal? Kako je le mogoče toraj kaj dobrega pričakovati? Konservativci so pravi prijatelji Slovapov; to so dokazali letos, to so dokazali tudi že prejšnje leta in na te bi se bili Mora-vani opreti morali!
Pretepov na Ogersleem zarad volitev ni konca ne kraja, če tudi je vlada že večkrat svojim oblast-nijam in magistratnim uradnikom pisala in zapove-dala, da naj strogo na to pazijo, da se pretepi kolikor mogoče zabranijo. Kakor pa najnovejša poročila kažejo, so se protepov že toliko navadili, da se jim že dolgočasni zde in so si novo, zdatnejo zabavo izumili, da bi svojim nasprotnikom tim bolje do živega prišli — jeli so si namreč požirati! Tako nad vse pojme vandalično postopanje in strahovanje javi se iz komitatov Eisenburg, Dunavecse in Tass. Po celi deželi svetijo vojaki z nasajenimi bodali pri volitvah in še vse skupaj nič ne izdd!
Vnanje držaTe.
Eusija se je ponudila, da s pomočjo Avstro-Ogerske silno napete strune med Srbijo in Hol-ffcirsko odvije, toda Srbija mora popred ojstro pisanje, ki ga je v Sofijo poslala, na kero Bolgarija ni hotela odgovoriti, v prijaznejem slogu še enkrat spisati, kakor je v navadi med prijateljskimi državami. S tem korakom je Eusija Avstriji nekako vrhovno pokroviteljstvo nad Srbijo pripoznala in je med našo in srbsko državo obstoječe prijateljstvo odobrila. Srbskim ščuvarjem in radikalcem to sicer ne bo po volji in bodo po svojih kotih tudi še dalje proti Avstriji ščuvali in zabavljali, toda ne moremo jim pomagati. Ko bode priprosti srbski narod sprevidel, da Eus sam prijateljske razmere med obema podonavskima državama (Avstrijo in Srbijo) spoštuje.
pusti, ter je zatoraj ^Vega" 2. avgusta odpotovala proti beringovemu otoku kot svojemu najbližjemu cilju, kjer se je 14. avgusta v prav neugodnem vremenu usidrila. Ta otok je ruski ter spada tako k Aziji, akopram je amerikansko lovsko društvo pravico lova na njem zadobilo ter ga še zdaj vrši. To društvo vzdržuje tukaj precej živahno trgovinsko postajo, ktera preskrbljuje tukaj živečim prebivalcem (jih je do 300) hrano, pa dobiva zato kožuhovino, posebno od morskih psov, morske mačke in morskih medvedov. Koliko se tukaj teh živali nahaja, morem razpoznati, ako pomislimo, da se jih vsako leto od 50.000 do 100.000 glav pobije na tem in na sosednih bakrenih otocih.
Za ruske oblasti in za zastopnike tega trgovinskega društva so bile tukaj iztesane lesene hiše po evropskem okusu, pa so tudi urodjenici začeli svoje hišo tako delati, povsod se je opazilo pri njih neko hrepenenje za naobražbo. Tako se jo nahajala tukaj grško-katoliška cerkev in prav dobro urejena šola za aleutske otroke, ki so prav radi hodili učit se.
Na tem otoku je glasoviti mornar, po kterem so je ta morska cesta Beringova nazvala, 19. decembra 1. 1741 svoje na odkritjih tako bogato življenje
sklenil, kmalu potem, ko se je njegova ladja na pečinah tega otoka razbila. Takrat ni bilo na tem otoku nobenega prebivalca, marveč so gospodarile tukaj požrešne lisice ter so vabile k naselitvi; lovci so potem tudi zares pojavili se ter to žival tako iztrebili, da jo je zdaj prav težko najti. Eavno tako je izginila tudi zaradi svoje kože glasovita morska vidra ter najčudnovateja živina vseh tukaj živečih živali morska krava (Ehjtina Stelleri). Po popisu Stellerovem, ki je prišel z Beringom v te kraje pa še eno leto po njegovi smrti tukaj ostal, je bila ta živina orijaška ter težka 500 centov, imela je debelo, veliko glavo, ki je bila zvezana z ostalim debelim truplom, ki je proti zadnjemu koncu bil tanji; razun tega je imela spredaj dve kratki nogi, med kterimi je viselo debelo vime. Niirdenskjold seje za to zdaj skoraj že bajeslovno nazvano žival tako zanimal, da je po izpitivanju najstarejih prebivalcev precej točne vesti o nji zbral, ter se mu celo posrečilo, da je z njihovo pomočjo neke še precej dobro vzčuvane dole okostnice našel.
Edino veča, tukaj se še nahajajoča žival je morski medved (Otaria ursina), a da se je še do zdaj vzdržal, ima se pripisati neki ruski vladini naredbi.
po kteri se on neko dobo leta ne sme preganjati, a drugač samo naznačen broj vloviti dozvoluje. Pri nekem izletu za opažanje te živali, jih je videl Nor-denskjold do 200.000 na enem kupu. To je bil prav čuden prizor na obali, kjer je ta žival zbrana ležala.
19. avgusta je zapustila »Vega" Beringov otok ter je brodila po najbližjem potu naravnost v Joko-hamo.
25. avgusta, ko se je nahajala pod 46® severne širine in 156® iztočne dolžine, začela je temperatura morske vode tako hitro rasti, da je imela 28. avgusta pod 40® širine in 147» 41' dolžine že 23» 4' topline na površini, iz česa se je razvidelo, da so prispeli popotniki že v morsko strujo tihega oceana, kurioso imenovano. Vročina je bila vkljub jakim vetrom in dežju posebno huda.
31. avgusta je morala „Vega" pretrpeti še prav hud vihar, vendar se je nekako srečno brez posebne škode rešila.
2. septembra se je usidrila v Jokohami, svečano pozdravljena od vseh zastav tamkaj usidrenih ladij različnih narodov. Oela posadka je bila zdrava in dobre volje, „Vega" sama v dobrem stanju, čeravno
ogrelo se mu bo tudi sedaj za Avstrijo in njene prebivalce še mrzlo srce in prišel nam bo s zaupanjem nasproti. Kajti obstoječe prijateljstvo med naSo in srbsko državo jo v resnici sedaj le med obema vladama in pa vladno t. j. srbsko naprednjaško stranko in nami. Prlprosti narod nas še ne mara, kar ga radikale! šuntajo.
Ob rusko-poljskimeji prijeli so tri anarhiste. Na colnem uradu je bila prtljaga enega iz-vanredTio težka. Pinancarji so jo zarad teg^ prav natančno preiskali in so našli dvojnato dno, kjer je bilo mnogo razstrelnine in anarhističnih tiskovin skranjenih. Anarhistov eden videti, da so izdani, potegne revolver in hoče na orožnika vstreliti; na veliko srečo mu je pa ta revolver iz roke izbil. Vse tri so zaprli.
JVemSki državni »hov je pretresal Wind-horstov predlog, da naj se prekliče postava, vsled ktere so so do sedaj po nemškem duhovniki v ječe gonili, ako so je kteri predrznil brez vladnega dovolenja svete zakramente deliti. Tudi bolnikam niso smeli podeljevati poslednje tolažbe na neznano )ot v večnost, ako niso hoteli zapasti kazni. Pred-og se je sprejel v prvem in drugem branji. Pri glasovanji po imenih sprejela sta se oba prva paragrafa. Kaj bo vlada na to rekla, ni znano; do sedaj še ni zinila.
Liberalno ministerstvo Fržre-Orban v Belgiji bori se s smrtjo; dedič mu je konservativec in dober katolik Malou. Tako tepeni liberalci pri volitvah v moraličnem oziru niso bili še nikjer, kakor ravno sedaj v deželi, kjer imajo framasoni svoje poglavitno gnjezdo. Konservativcev bo v novi kamori 85, liberalcev še 53 ostane. Ta poraz mora liberalce tim bolj skeleti, ker je preosnovana volilna postava, po kteri se je sedaj-le volilo njihovo delo. Sploh se jim je pa ravno tako zgodilo, kakor nam tistega leta, ko so nam nemčurji v deželni zbor ušli; mi smo se med saboj preganjali, nemčurji so pa pritisnili in so nam mandate pobrali spred nosa. Belgijski liberalci so se tudi med sabo sprli in so mladiči lastne kandidate nastavili. Vsled tega so se v liberalnem taboru glasovi cepiti jeli in konservativci so zmagali.
Izvirni dopisi.
iz Lavantinske škofije, 14. junija. {Dve novi knjigi), ki se obe pečate s cerkveno zgodovino Lavantinske škofije, ste skoro ob enem na svetlo izšle. Prvi je naslov: „Das Karthiiuser-KIoster Seiz" von Dr. Jakob Max Stepischnegg, Furst-bischof von Lavant. Mit 2 Abbildungen. Marburg 1884. Im Selbstverlage des Verfassers. Druck von Johann Leon. Vel. 8» str. 100. Cena 80 kr. Podobi kažete slavni Zajcklošter, kakoršni je bil v 17. stoletji in kakoršni je zdaj v razvalinah. Knjiga pa pripoveduje po vesti samostanskih pisarjev zgodovino Zajckloštra od njegovega početka do konca (1151 do 1782.) — Druga knjiga je nadaljevanje obširnega Orožnovega dela: Das Bisthum und die Diocese Lavant V. del z naslovom: Das Dekanat Schall-thal. Von Ignaz Orožen, Lavanter Domkapitular. 1884. Im Selbstverlage des Verfassers. Buchdrnckerei .Styria in Graz. 8» str. 564. Cena 1 gold. 75 kr. V tej knjigi je spet nabrano mnogo tvarine za zgodovino župnij Škalske dekan ije po enakem načinu, kakor v prejšnjih zvezkih za dekanije Maribor na levem in desnem pobrežju, Celje, Dravsko polje, Braslovče, Zarenina, Sv. Lenart v slovenskih Goricah, Mahren-
berg, Gornji grad in Laško. Tako imamo skoro že za polovico škofije nabrane zgodovinske tvarine, iz ktere se d4 z majhnim trudom sestaviti za dotične župnije zgodovina za prosto ljudstvo, kakoršno je začel za Ljubljansko škofijo pisati č. g. A. Koblar. Ker vemo, da č. g. pisatelj za nabiranje in kritično sestavljenje najdene tvarine komaj potrebnega časa najdejo, želeli bi, da bi se kdo drugi, ki ima za to veselje, lotil koristnega in lepega dela, da bi iz nabrane zgodovinske tvarine sestavljal za razne župnije zgodovino za prosto ljudstvo v slovenskem jeziku. Najlože bi brez dvoma to izvršili dušni pastirji na dotičnih župnijah, ki poznajo ob enem vse topogra-fične razmere in bi še semtertje tudi kakšno zgodovinsko drobtino mogli popraviti ali dostaviti. Bog daj, da bi preč. g. kanonik zamogli še zanaprej v tej občnokoristni in njim priljubljeni stroki tako vspešno delovati, kakor do zdaj.
Domače novice.
(Procesije presv. JReš. Telesa) so se vršile včeraj v trnovski, v št. Jakopski in v frančiškanski fari pri jakd lepem vremenu. Zlasti frančiškanske procesije se je vdeležilo mnogo občinstva, kar priča, da v Ljubljani biva Slovensko ljudstvo, ki so ne sramuje očitno pričati svoje vere. — Na Dunajski cesti smo sicer mešali blato, kterega niso postrgali zaradi neprestanega deževja. Vdeleženci procesije, posebno prečejšno število praznično belo oblečenih malih deklic, ki so pred sv. Eeš. Telesom svetile, so težko gazile po blatu in si umazale obleko, pa so se tem bolj radovali lepega vremena in veselja, da so se lahko vdeležilt procesije. — Tudi je nas zelo razveselilo, ko smo vidili veliko Slovenk v pečah. Pred nekaj časom že ni bilo nobene videti; le želimo, da bi se ta lepa narodna noša med Slovenci spet povrnila.
Procesija v mestni fari pri sv. Jakobu vršila se je v najlepšem redu pri obilni vdeležitvi vernikov iz vseh staoov, vsake starosti in obojega spola. Videli smo ondi od nedolžne nežne mladine, dečkov in deklic, do sivih očetov, ki so z rožnim vencem v roki pobožno šetali za križem svoje soseske ali svojega društva. Videti je bilo tudi kakih 25 belih peč, ktere so se od eta do leta bolj umikale ptujim svilastim robcem in drugim spakarijam, ki mnogo denarja veljajo, so pa malo vredne in grši kot lepši kinč! Tudi ulice, kodar je procesija šla, so bile jako lepo okinčane ter vsa okna razsvetljena. Ljubljana je še katoliška, naj tudi liberalizem svoje burke uganja, vere Slovencem se ni vničil. Kaj pak, da se je semtertje tudi zadržal, kakor bi se ne bil smel, a kaj se hoče — vrag mora za mnogo svojega truda tudi nekaj gnjilega sadu za plačo imeti.
(Trnovska procesija.) Kdor se je ni vdeležil, mu mora res žal biti. Tako krasne, kot ravno ta, jo nima Ljubljana. So vse druge tudi veličastne, a povsod je več gledalcev, kot pobožnih. V Trnovem je pa ravno narobe. Tam se vidi, da pravi Slovenec ni posvetnež. Ob 4 zjutraj je bila sv. maša, ob 5 pa se je pričela procesija med gromovitim pokom možnarjev. Za najsvetejšim bilo je mestno starešinstvo z gospodom županom na čelu, mnogo mestnih
in deželnih gospodov uradnikov. Pred nebom šlo je 30 lepo belo opravljenih deklic, kot zadnje v procesiji pa mnogo nad sto žen in deklet z gorečimi svečami. Ulice, po kterih se je pomikal lepi sprevod, bile so jako okusno ozaljšane s slovenskimi in cesarskimi zastavami. A to niso bile navadne zastavice, kterih bi domač fant lahko pet za klobuk pripel; to so bile poštene zastave in Slovenci smo tudi pri ti cerkveni slovesnosti pokazali očitno naše geslo: Vse za vero, dom, cesarja.
(Duliovshe spremembe v LavantinsJci škofiji.) č. g. Fr.Ferk je postal župnik pri sv. Marjeti na Pesnici; č. g. Matija Kertna je prezentiran za župnijo v Eečici; č. g. J. Kunce pride za prvega kaplana k sv. Petru pri Mariboru.
(Ponarejeno vino.) Na našo, žalibog, da le pre-potrebno opazko od sobote, zdi se nam potrebno še toliko dostaviti, da omenjena gostilnica ni,, kot ne-kteri menijo, pri g. 0. ali nJohannesbirtu". Pri g. 0. se toči v resnici izvrstna kapljica, a ne sodrga, kot tam zadaj. To v popravo zadnje notice, da se komu ne zgodi krivica.
(Franck in sinovi), ta dobroznana firma za kavo, razposlala je te dni vsem gospem mestnih davkoplačevalcev za reklamo zavitke svojih fabrikatov, vse lepo zadelano in frankirano z markami po 10 soldov. Pri tej priložnosti omenimo tudi jako smešnih prizorov, da so bili nekteri zavitki adresovani na gospe nekterih gospodov, ki jih nimajo, ker so se jim vsled svojega poklica prostovoljno odpovedali. Pošiljatev je konkurenca Tschinkelnovi tovarni.
(Tatu) prijeli so pred par dnevi v tukajšni pod-kovski šoli v osobi učenca J. W. iz Novega mesta doma, ki se je prišel semkaj učit podkovstva. Nesrečni lahkorpišljeni človek vzel je svojemu pomočniku novo obleko, ktero je v mrvo zakopal; svojemu tovarišu izmaknil je uro in svojemu gospodu pa brizgalnico za klistiro. Uro in brizgalnico nesel je spravit k svojim sorodovincem. Pri kosilu so ga dobili, ker se je deček zagovoril hoteč tatvino na dva druga tovariša zvrniti, rekoč: „Kaj pa me tako grdo gledate, saj nisem jaz vzel temveč ona dva." Na to so šli pod streho preiskavat, kjer so ukradeno obleko v mervi zakopano dobili. Po dobljeni obleki se peljejo še k sorodnikom, kjer se je tudi ura in briz-galnica našla. Sorodniki menda niso znali, da so reči ukradene bile.
(Žito) okoli Ljubljane zdaj še prav dobro kaže. Bog nam daj le potrebnega lepega vremena ter nas obvaruj hude ure in toče. Pri tej priliki moramo tudi še željo izreči: Bog nas varuj tudi surovih in škodoželjnih ljudi, ki po žitu hodijo ter mnogo škode učinijo. Ees sramota je, da v Ljubljanski okolici po njivah toliko lepega žita potlačijo. Je li to mestna omika? Na kmetih ne vidiš kaj tacega.
Razne reci.
— Kaj so prostozidarji? Zadnji čas se mnogokrat čujejo imena „prostozidar", nframason", „frajmavrer", posebno odkar so sv. Oče izdali sloveče encikliko zoper nje. Ta imena pomenijo eno in isto in zaznamujejo ude skrivne družbe, ktere namen je vničiti katoliško Cerkev in vse krščanstvo.
so jo morali zarad dolge vožnje malo na nekih mestih popraviti.
Dokler je Nordenskjold s svojo družino na „ Vegi" zamrznjen popolnoma brez skrbi pričakoval toplega vremena, da bode dalje odplul, kakor se je tudi res zgodilo, zanimali so se v Evropi vsi znanstveni krogi zanj in za njegovo sudbino. Med vsemi možmi pa se je v tem pogledu posebno izkazal bogati ruski trgovec Sibirijakov, ki je podpiral dejanski to pod-vzetje. Osvedočen, da je že mnogo takih podvzetnih ljudi radi nedostatne pomoči poginilo, dal je prirediti na svoje stroške lep parobrod, kterega so krstili na spomin znamenitemu mornarju „Nordenskjold". Zadača temu parobrodu je bila, da pride v pomoč Nordenskjoldu in njegovim ljudem, ki so ostali čez zimo v Beringovem morju. S tem parobrodom so se podali na pot kot poslanec cesarskega ruskega geo-grafičnega društva mladi botanik prof. A. V. Gri-gorjev ter od Bremenskega geografičnega društva Lipski meteorolog baron Daukelmann. Zajedno jo poslal Sibirijakov tudi po suhem pomoči, namreč dvo ckspediciji po saneh: eno iz Nižnega Kolimska, drugo pa od ustja Anadira, ki je imela zajedno nalog, vsaki najmanji zaton na čukočkej obali preiskati. Na
ta način je hotel Sibiriakov dokazati Nordenskjoldu, da se je nanj mislilo, in da ne bi hoteli njegove ekspedicije brez pomoči njenej sudbini prepustiti. Na vso srečo Nordenskjold ni potreboval pomoči, kajti parobrod Sibirijakov mu je ne bi bil mogel prinesti. Parobrod nNordenskjold" se je podal pod vodstvom kapitana Sengstackea skozi suežki kanal v indijsko morje in od tukaj v tihi ocean proti Japanu, ali se mu je tukaj dogodila nesreča, kajti na iztočni obali otoka Jezo nedaleč od nemoroskega zatona se je raztrusnil. Mornarji in druge osobe so bile vse rešene in tudi ladija ni posebno poškodovana, vendar pa je morala obustaviti za nekaj časa svojo vožnjo do ustja Lene.
Med tem pa je Nordenskjold prispel srečno, kakor smo čuli v Japan, od koder je nastopil svoj pot v Evropo skoz suežki kanal. V Neapolu bil jo posebno svečano sprejet, pa tudi po drugih evropskih lukah ni manjkalo lepih sprejemov in pozdravov, a najlepšo pa so ga sprejeli v Švedski, kjer je kralj Vso mornarje nadaril, a za Nordenskjolda pa opredelil, da se mu ima za njegove znamenito zaslugo doživotno izplačati iz državne blagajne letna plača od 4000 švedskih kron.
Je-li se ima pa človeštvo razun velike znanstvene važnosti od tega podvzetja kaj v gmotnem pogledu nadjati? Na to odgovarja sam prof. Nordenskjold sledeče:
1. Morski pot iz atlantskega oceana do tihega morja ob severni obali Sibirije se dil v nekih tednih dokončati z dobro urejenim parobrodom in izurjenimi mornarji, ali ta pot bi bil težko dejanske važnosti za trgovino, kolikor se dajo klimatični odnošaji v sibirskem morju zdaj poznati.
3. Že zdaj se more trditi, da ni nobenih zaprek morski zvezi med Obom - Jenisejem in Evropo.
3.	Bržkone bi se dal tudi morski pot med Jenisejem in Leno ter Evropo za trgovino upotrebiti; vendar pa bi se mogel pot med Evropo in Leno težko v enem letu dovršiti.
4.	Potrebna so neprestana preiskovanja, da bi so moglo odločiti, je li mogoča trgovinska zveza med Leno in tihim oceanom. Skušnja, ktero smo unkrat doživeli, kaže, da se morejo po tem potu iz tihega oceana v porečje Lene voziti na parobrodih različni predmeti, ki se ne dado lahko ali varno po saneh semkaj pošiljati.
Da je to res njihov namen priobčimo odlomek programa (delovalnega načrta), kterega so sostaviii sami prostozidarji na svojem občnem zboru dne 19. junija 1879. Ta program je priobčil Grenobeljski škof v svojem delu „Le secret de la Franc Mav-on-nerie" in se glasi: „Kaj je treba storiti na Francoskem in na severju: z vsemi sredstvi jo treba delati na to, da so krščanstvo vniči, posebno katoliška cerkev, ktero moramo zatirati z vedno novimi postavami zoper duhovnike. V osmih letih bomo vzgojili s pomočjo svetnih brezvernih učiteljev nov brezveren rod. Ta rod bo naša vojska, ktero bo mogoče poslati po celi Evropi. — Glavno pozornost moramo pa obračati na sever (Nemško), W ondotni vladarji so najbolj na trdnem in se opirajo na silne vojskine priprave. — Vojaški duh v teh deželah se mora oslabiti. Vsako leto in povsod naj se ponavljajo napadi na vladarje. Ako ne bodo v osmih letih vsi vladarji odstranjeni, bodo pa vsaj države zmanjšane. — V Italiji se mora brž ko mogoče vstanoviti republika. Na Španjskem, kjer je ljudstvo fanatično in duhovnikom naklonjeno, je treba bolj, kakor kje drugod, »odpirati napade na kralja. Vpliv, ki ga imajo du-lovniki do ljudstva, je treba vničiti in duhovnike same je treba z nepokenostmi obdolžiti. — V vsem tem je pa treba previdno postopati". — V resnici sam satan jim je pomagal kovati ta program! Kaj se učimo iz njega? 1. Da mislijo prostozidarji krščanstvo v resnici vničiti in v ta namen preganjati duhovnike. 2. Da mislijo odstraniti vladarje in jih pomoriti. 3. Da mislijo povsod vvesti republiko. Da svoj namen dosežejo, se pa polaste najprvo šole, v kteri se potem ne sme več učiti krščanski nauk, skušajo zapeljati vojake in sramote in preganjajo duhovnike, posebno pa menihe. Zato tako zatiranje na Francoskem, v Belgiji in Italiji! Kako potrebno je tedaj bilo, da se je oglasil sijonski čuvaj na skali svetega Petra in zaklical vladarjem in narodom: „Pazite, nevarnost je velika. Zadnji čas je, da jo odvrnete. Drugače je po vas!" Bodo li kralji in ljudstva klic poslušali in umeli? Ne vemo; blagor če gai, gorje če ga ne!
—	Koliko potrebujejo sveti Oče na leto. Nedavno so govorili časniki, da izdajo sveti Oče na leto okoli 10 milijonov. Ta številka je prevelika. Do leta 1870 so dobivali sveti Oče od svoje države za svoj dvor, za plačo kardinalov, ki so vedno neposred-nje pri sveti Stolici, za svoje nuncije pri raznih vladarskih dvorih, za uradnike kongregacij itd. 3.210.000 frankov, toraj blizo pol drugi milijon goldinarjev. Ko so pa omenjenega leta laški roparji vlomili v večno mesto, je bila papežu dežela in vsi dohodki odvzeti. Da bi pa roparska vlada veliko krivico pred svetom zakrila, je ponudila sv. Očetu letnih dohodkov 3.200.000 frankov, kterih pa ta niso hoteli sprejeti, ker niso hoteli pripoznati Viktor Emanuelove pravice nasilstva v Eimu. Ker so se pa po znanem ropu marsikteri .stroški, ki so se poprej pokrili z raznimi državnimi dohodki, niso mogli popo noma odpraviti, bili so sprejeti v civilno listino. Tako potrebuje zdaj sveta Stolica redno vsako leto okrogli znesek o milijonov frankov ali 2V2 do 8 milijone goldinarjev. K temu je pa treba prišteti še penzijo za vse papeževe uradnike, ki niso hoteli .služiti tudi pod vlado nasilnikov. Za te penzije se potrebujeta na leto dva milijona frankov. Sv. Oče potrebujejo toraj na leto 7 milijonov frankov ali 472 milijonov goldinarjev, ktere dobe po milodarih (Petrov vinar) in iz obresti od kapitala, ki je bil za pokojnega Pija naložen. Miloščine izdajo sedanji papež Leon XIII. pol milijona na leto.
—	N a j v e č i d i a m a n t. V južni Afriki so našli v Krinberliški pokrajini diamant, ki je dolg "/4 palcev, širok pa "/4 palcev, in tehta 302 karata. To je največi diamant, ki so ga našli v Afriki.
—	Statistikazakonov. V Petrogradu pride na 155 prebivalcev en zakon, v Parizu pa na 109. Med 538.041 odraščenimi prebivalci v Petrogradu je 225.270 ljudi oženjenih, pa skupaj jih živi samo 68.000 parov; druge oženjene osebe žive ločene, tako da živi v Petrogradu 100.000 oseb zunaj zakona.
—	Zlobnost ali ka-li. .Judovski gostilničarji v Berolinu so jeli svojim krčmam nove napise dajati. „Pri frančiškanu", „pri dominikanu", „pri avgustincu" se imenujejo razne krčme in žganjarije. Ne veliko bolje je na PVancoskem in Dunaju kjer je pivarna „pri svetem Tomažu". Tudi na vignete različnih punčov in likerov risajo izdelovalci žganju bodi.si kapucine ali benediktine. Priporočanje opojnih pijač na ta način je moderno zasramovanje in smešenje cerkvenih redov in je zelo pohujšljivo in nenravno. Zelo potrebno bi bilo, da bi se take reklame prepovedale. Ne moremo si kaj, da ne Iji tu izrazili svoje nejevolje nad slikami, ki predstavljajo razne redovnike sedeče v samostanski kleti pri .sodu vina. Take slike so brez resnične podlage, zelo pohnjšljive in sramotivne. Zato prosimo častite bralce, naj delujejo na to, da se takim nenravnim podobam za-brani pot v hiše. Take spake niso za krščanske hiše in so ji le v sramoto!
Poslano.
Slavni deželni odbor kranjski razpisal jo 1. 1880 meseca aprila konkurs slovenskim pisateljem za
dramatična dela, ktera naj bi se do konec tistega leta deželnemu odboru, oziroma dotičnemu komiteju poslala. Kakor sem čnl, se je vseh skupaj 9 pisateljev oglasilo; izmed teh so menda 4 prišli s prevodi, 5 jih je pa ponudilo izvirna dela. Od tedaj teče že četrto leto proti koncu, o osodi dotičnih vlog se pa še prav nič ne ve. Ker bi rad v bodoči gledališki dobi kaj novega videl na slovenskem odru in ker je tako čudno postopanje od strani gosp. poročevalca, kteremu so se dotične igre izročile, nakvar podjetnemu duhu naših pisateljev, — kdo bo pisal, ako mora po 4 leta čakati na odlok, ali se njegovo delo sprejme ali ne — zdi se mi potrebno po tem potu slavni deželni odbor kranjski kot kom-petentno mesto vprašati, kaj se je z vlogami vendar zgodilo? Naj vendar po časnikih razglasi, dotični odlok komiteja, da se bo vedelo, pri čem da smo. Vloge bodo svestno kje v kakem predalu med akti zametane ležale. Na Češkem se navadno vsako leto razpisujejo natečaji pisateljem in skladateljem, ki se pa točno v teku enega leta rešijo, kar je prav in spodobno.
Prijatelj sIot. Talije.
Teleg:ranii.
Dunaj, 15. junija. Grof Gruime umrl je ob V2IO dopoludne.
Dunaj, 16. junija. Feidzeugmeister baron Vlasits je umrl.
Pulj, 15. junija. Pomorski zapovednik viceadmiral Sterneck prijadral je semkaj na vojnem parniku „Triest". Takoj si je dal predstaviti vse zapovednike, ki so za pomorske vaje določeni. Vaje se prično jutri. Moštvo ga je čakalo pred pomorsko vojašnico, kjer so mu bili predstavljeni tudi vsi častniki. Sterneck je rekel, da ga srčno veseli, zopet gibati se med svojo mornarico.
Budapešt, 16. junija. Uo opoludne voljenih je 165 liberalcev, 48 zmernih, 56 ne-zavisnih, 13 antisemitov, 10 divjakov, in 10 narodnjakov.
Umrli so:
13.	junija. Jakob Zaveršnik, gosta«, 84 let, Karlovska ccsta št. 7, Marasmus.
14.	junija. Liza Sraolej, gostija, 76 let, sv. Petra cesta št. 69, Marasmus.
V bolnišnici:
11. junija. Matija Murnik, delavcc, 37 let, pljučni edem.
13. junija. Jera Šiemer, gostija, 67 let, oslabljenje v starosti. — Jožef Prevc, gostaS, 64 let, vsled razširjenja srea.
Tujci.
15.	junija.
Pri Maltii: Pokorray in Kamer, trg. potovalea, z Dunaja. — Jos. pl. Schiwitzbofen, c. k. uradnik, iz Gradca. — F. Margoni, trg. potovaleo, iz Peldkirehna. — Anton Salamon, s soprogo, iz Beichenberga.
Pri Slonu: D. Morcin, trgovec, s soprogo, z Dunaja. — Julij Eeinek, trgovec, z Dunaja. — Josip Miiller, s soprogo in kžerjo, iz Schonlinde. — Peter Grolisch, trgovec, iz Novega Sada. — Franc Milio, s sestro, i« Hinterberga. — Ludvik Treo, C. k. poštar, iz Litije. — Franc Pevc, posestnik, iz Dola. Angela Jagodic, gostiln, hči, iz Šmartna.
Pri Tavčarji: J. dr. Gattnar, c. k. uradnik, s soprogo, iz Celja. — Amalija Krifka, zasebniea, iz Celovca.
Pri Avstrijskem cesarji: Franc Aumann, c. k. davk. uradnik, iz Krškega. — Josipina Gorižek in Matilda Huber, šivilje, iz Celja. — Štefanija Pelz, kuharica, iz Celja.
!Eksekutivue dražbe.
21. junija. 3. o. džb. .Janez Petkovšek iz Medvedjebrda, 1866 gl. Logatec. — 3. e. džb. pos. Anton Facja iz Jakobovie, št. 16. Logatec. — Evgenija, Emilija in Julija Milavec iz Cirk-nice. Logatec. — 3. e. džb. pos. Janez Nagode iz Hotedršiee, št. 7, Logatec. — 1. e. džb. f Jakob Puharjeva zapuščina, 700 gl. Kranj.
23. junija. 1. c. džb. Anton Mustar, iz Podgore, št. 6. Lašiče. — e. džb. Anton Malcčkar iz Ostrožnega brda, 4200 gl. Postojna. — 1. e. džb. pos. Anton Belovec iz Zgornjo Ko-šane, 817 gl. Postojna.
]>unajHka borza.
(Telegrafično poročilo.)
16.	junija.
Papirna renta po 100 gld.....80	gl.	40 kr
Sreberna „ „ „ „ • . .	. 81	„	30 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	. 102	„	10 „
Papirna renta, davka prosta . .	. 95	„	70 ,.
Akcije avstr.-ogerske banke . .	858	„	—
Kreditne akcije London Srebro
Ces. cekini . Francoski napoleond. Nemške marite
160 gld.	309	„	50	„
. .	121	„	90	„
; ;	~5;;	76	;;
. .	9	„	66'/. „
.	59	„	50	„
ZaliTala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja med boleznijo in smrtjo preljubljenega našega očeta
Štefana Gubica,
podobarja, slikarja in hišnega posestnika, izreka najtoplejšo zahvalo
žalujoča rodbina. V Poljanah, 11. junija 1884.
Naznanilo.
(2)
Zarad prizidanja nadstropja pri ljudski šoli v Smledniku se bode tam oddajalo mizarsko delo po zmanjševalni dražbi dne 22. junija popoludne ob 3. uri.
V Smledniku, dne 13. junija 1884.
Martin KreJe, učitelj.
V Katoliški Bukvami v iijubljaiii
so dobivajo podobice Matere Božje na lepem papirju, na kterih so natisnjene molitve, ki se po vsaki tihi sv. maši z mašnikom opravljajo.
100 podobic volj d, 3 gl.
Spisal J. Marn.
Dobiva se le še v teh-le letnikih: III., IV., V. a 40 kr., VI., VIII. a 20 kr., XIV., XV.. XVI., XVII., XVIII., XIX., XX., XXI. a 60 kr.
v
Katoliški Bukvami.
v nobeni hiši naj ne primanjkujejo sledeča
a zllrafila.
Antirrheumon, najboljše zdravilo ^iroti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Piccolijeva esenca za želodec.
Ta esenoa je narejena iz rož, in je zato tako priljubljena, ker je ozdravila že mnogo tisoč ljudi, kar se vidi iz pohvalnih pisem in zdravniških spričal, ki jih izdelovatelj dobiva.
To zdravilo pomaga pri boleznih v želodci in v trebuhu, ozdravi krŽ iu ščipanje v črevesu, pre-liodno in trebuSuo mrzlico, zaprtje, hemorojide,
zlatenico, glavobol it/l., ter je najbolje zdravilo za otroke zoper gliste. Steklenica 10 kr., kdor jih več vzame dobi ceneje.
Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pomuhljevo jetrno olje proti mramorici, rhahitisi, pljučnici, kašlju itd. Steklenica 60 kr.
Pastile santoninske; izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica po 10 kr., 100 koščekov 60 kr. 1000 ko-ščekov 5 gld.
Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti daviei (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr.
Prave od Nj. c. kr. Veličanstva eesarja Jožefa II. privilegirane krlčislilne krogljice od lekarne Pser-iiofer na Dunaji. Štatljica 21 kr., jeden zavoj s 5 škatljicaini 1 gld. 50 kr.
ai^ P. u. občinstvo se svari i)roti ponarejanji teh krogljic.
Zeliščni prsni sirop,
pripravljen od G. Piccoli-ja, lekarja pri Augciju v LJubljani, na Dunajski cesti. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se ralii z najboljšim vspehom proti vsem )rsHim iu pljučnim boleznim, zasliženju, kašlju, iripavosti, duSIjivemu kašlju itd. Odvnščeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci pa toliko žličic.
Ne zamenjati z rudečim sukoni, Mercga j)od tem imenom prodajajo. SlJT Pravi sok mora temno rudeč bili. TSIt Stckleniea 36 kr.
Salicilna ustna voda,
in saliciini zobni prah Ickiirja G. Piccoli-ja v Ljubljani vzdržuje dober duh v ustih in ohrani zdrave zobe, okrepča čeljusti in je najbolje sredstvo zoper kostna gnjiloba in vse zobne ustne in vratne bolezni. — Vzame se pol žličice na pol kozarca vode za izplakniti usta po jedi, ali pa nekaj knjiijic na mokro zobno krtačico, za čiščenje zob in čeljusti. Steklenica salicilne ustne vode 40 kr., 1 škatljica salicilnega zobnega praha 25 kr.
Tu navedena, kakor vsa druga zdravila .so zmi-raj svežna za dobiti v lekarni G. Piccoli-ja pri Angelju v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila izvršujejo so s prvo pošto proti povzetju zneska. (i)