41 Avtomatizacija procesov za sprotno ocenjevanje vpliva nuklearne elektrarne na okolico Marija Zlata Božnar * , Primož Mlakar * , Boštjan Grašič * , Borut Breznik ** , Juš Kocijan *** Povzetek V č lanku opisujemo komponente Okoljskega ekspertnega sistema Nuklearne elektrarne Krško (NEK). NEK uporablja sistem za izrač un doz prebivalcev zaradi rednih neznatnih izpustov radionuklidov iz NEK v ozrač je in za hipotetič ne nezgodne dogodke. Popisujemo predvsem to, kako so posamezne komponente povezane v avtomatsko delujoč sistem, ki vse meritve in izrač une izvede sprotno v realnem č asu. Zbiranje meritev in izrač uni delujejo avtomatsko v desetminutnih ali polurnih intervalih in to vse dni v letu. Opisani sistem je kompleksen in za več desetletno dolgoroč no dobro delovanje zahteva najprej vsebinsko več nivojsko vzdrževanje in predvsem sprotno redno uporabo ter nadgrajevanje. Ključ ne besede: avtomatizacija, okoljski merilni sistem, ekspertni sistem, soč asno sprotno izvajanje, meritve, ocena doz prebivalstva Key words: automatization, environmental measuring system, expert system, simultaneous online running, measurements, population dose estimation Uvod Nuklearna elektrarna Krško (NEK) zgledno skrbi za oceno svojega vpliva na okolico. Ob normalnem obratovanju nuklearne elektrarne je njen radiološki vpliv na okolico zelo majhen v primerjavi z vplivom, ki ga imajo na prebivalstvo naravna ionizirajoč a sevanja in sevanja umetnih radionuklidov, ki ne izvirajo iz NEK. Za oceno vpliva NEK na okolico se redno izvajajo vzorč enja in analize vode, zemlje, zraka in hrane. Vpliv pa ocenjujemo tudi z uporabo modelov, tako ob normalnem obratovanju kot v primeru pripravljenosti na morebitni izredni dogodek z izpusti radionuklidov v ozrač je. V NEK tak izrač un lahko kadarkoli izdela usposobljen operater z uporabo programa DOZE (Mlakar et al., 2015, Breznik et al., 2018) delujoč ega v okolju Ekspertnega okoljskega sistema NEK. To pomeni, da za področ je 25 km x 25 km s središč em v NEK lahko za tekoč i, pretekli ali prihodnji č as do 7 dni vnaprej oceni doze prebivalstva glede na lokacijo bivanja in glede na merjeno, ocenjeno ali predvideno emisijo radionuklidov iz NEK v ozrač je. Z izjemo nekaj konč nih korakov in odloč itev, ki jih mora vnesti operater, je vsa priprava zahtevanih podatkov za izrač un doz v največ ji možni meri avtomatizirana. Č e izrač unavamo dozo prebivalca na osnovi meritve v izbrani vasi na eni lokaciji, potem je izrač un preprost in ga ob znanih konstantah (doznih pretvorbenih faktorjih) lahko izrač unamo celo »peš na papirju« ali pa z ustreznim programom za obdelavo razpredelnic kot je naprimer Excel. Ko pa preidemo na izrač une za ploskovno področ je ali pa celo želimo izrač un vnaprej, ki bo temeljil le na predvideni emisiji iz NEK, pa potrebujemo: najprej tridimenzionalni meteorološki popis stanja atmosfere, potem ustrezen model za disperzijo, ki omogoč a izrač un koncentracij radionuklidov v ozrač ju v okolici vira in na osnovi tega izrač un doze * MEIS storitve za okolje, d.o.o., Mali Vrh pri Šmarju 78, SI-1293 Šmarje-Sap, Slovenija ** Nuklearna elektrarna Krško, Vrbina 12, 8270 Krško,Slovenija *** Institut Jožef Stefan, Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Slovenija in Univerza v Novi Gorici, Vipavska cesta 13, SI-5000 Nova Gorica, Slovenija 42 sevanja iz oblaka, doze zaradi inhalacije radionuklidov, doze zaradi sevanja iz depozicije in kombinacije teh doz (efektivne doze). Vse to pa ne gre več z roč nim izrač unom, neuporaben pa postane tudi program za razpredelnice, ker nima na voljo posebnih namenskih vmesnikov za dostop do več dimenzionalnih baz podatkov, ki so kodirane v nestandardiziranih formatih in stisnjene (kompresirane). V č lanku bomo razložili kako potekajo ključ ni koraki za pripravo avtomatsko zbranih podatkov, ki operaterju prihranijo zamudno delo in omogoč ijo zanesljiv izrač un doz z uporabo kar največ vnaprej zbranih podatkov. Ključ ne komponente in podatki, ki smo jih avtomatizirali do največ je možne mere, so: • Ocena planirane ali potencialne emisije radionuklidov (rednega izpusta ali nezgodnega izpusta (na osnovi ocene nesreč e v reaktorju), • Ocena poteka širjenja onesnaženja v ozrač ju na osnovi, meteoroloških meritev ali numerič nih vremenskih napovedi, rekonstrukcije vremenskega dogajanja in ustreznega modela za disperzijo onesnaževal v ozrač ju. • Zbiranje vseh krajevno in č asovno porazdeljenih podatkov v namenski bazi (krajevno tridimenzionalno in ploskovni meteorološki in disperzijski izrač uni, linijske meritve vertikalnega profila vetra in temperatur, toč kovne meritve osnovnih meteroloških parametrov, pri č emer se vsi podatki potem še č asovno spreminjajo). • Avtomatska priprava vseh podatkov iz baze v program »DOZE« za č asovni interval in situacijo, ki ju izbere operater. • Matematič no fizikalni izrač un doz prebivalcev, za talno področ je okoli NEK. • Prikaz rezultatov z namenskim prilagojenim GIS orodjem in z dodatnimi orodji za pregled in analizo. Opis ključ nih znač ilnosti posameznih komponent sistema V tem poglavju bomo opisali ključ ne komponente Okoljskega ekspertnega sistema NEK. Sistem je prikazan na Sliki 1. Slike 2 do 4 prikazujejo obdelane rezultate zahtevnejših meritev, Slika 5 pa primer izrač unanih doz prebivalstva. 43 Slika 1 ˗ Okoljski ekspertni sistem NEK, posamezne komponente so prikazane slikovno ali shematsko, s pušč icami pa so nakazane zgolj najbolj bistvene povezave in pretoki podatkov Ocena emisije ob rednem izpustu ali ob nezgodnem izpustu Emisija radionuklidov je vsota aktivnosti posameznih vrst radionuklidov, ki so spušč eni v ozrač je. Ob rednem delovanju NEK je izpušč enih snovi zelo malo. Predpisi pa zahtevajo, da se vseeno izrač una posledič no dozo prebivalcev. Varnostni predpisi za nuklearne elektrarne pa nadalje zahtevajo, da se vnaprej preigra vse možne nesreč e (na primer moč ne potrese, izjemne poplave, itd, vse kar je bolj verjetno kot padec kometa na Zemljo) V program DOZE smo vgradili posebne postopke, ki operaterju omogoč ajo oceno emisije ob potencialni nesreč i. Sistem avtomatsko pripravi podatke, ki jih operater potrebuje za te postopke (od meteorologije do radioloških podatkov in stanja reaktorja). Opis teh postopkov zelo presega ta č lanek in je na voljo v literaturi (Mlakar et al., 1997, Breznik et al., 2003, Mlakar et al., 2014, Breznik et al., 2018). Od okoljske avtomatske meteorološke meritve do podatka v urejeni bazi Roč na ali pol avtomatska meritev na primer temperature zraka ali zrač nega pritiska za znanstveni eksperiment je nač eloma skoraj trivialna zadeva. Izberemo ustrezen merilnik, 44 ga odnesemo na izbrano lokacijo, vključ imo izvajanje meritve in po določ enem č asu iz spominskega medija merilnika prenesemo zbrane meritve na svoj rač unalnik in jih obdelamo na primer v Excelu. Popolnoma druga zgodba pa je krajevno porazdeljen avtomatsko v sprotnem nač inu prenosa podatkov delujoč merilni sistem. V tem primeru moramo poskrbeti za ustrezno fiksno namestitev rač unalniške enote merilnika in samega senzorja, primerno energetsko oskrbo, ustrezno komunikacijsko linijo in potem programsko opremo, ki samostojno v predpisanih intervalih zbira najprej posamezne vzorce (naprimer vsako sekundo), iz teh periodič no izrač unava statistič no obdelane podatke na primer vsake pol ure in jih potem prenese preko komunikacijske linije v oddaljeni center. V taki oddaljeni centralni enoti pa mora biti najprej izdelana (opredeljena in nastavljena) ustrezna baza za vsako lokacijo, za krajevno porazdeljene podatke (na primer meritev temperature z enim senzorjem je toč kovna, ploskovni rezultat pa je na primer rezultat efektivne doze za talni nivo), ki se potem še č asovno spreminjajo v predpisanih enakomernih ali pa neenakomernih intervalih. Največ ji izziv pri takih okoljskih bazah je hkratna obravnava zelo različ nih vrst meritev, komunikacij in dimenzij podatkov, ki jih moramo za resno uporabo še sproti avtomatsko statistič no obdelati in avtomatsko kontrolirati (kontrole za smiselnost izvedene meritve, kontrole merilnih pogojev...). V okoljskem sistemu NEK tako avtomatsko zbiramo meritve iz 4 več jih in dveh manjših talnih meteoroloških postaj, meritve profila vetra s SODARjem in dodatno še profila temperature (kar se potem skupaj imenuje RASS) na eni lokaciji ob NEK (od 0 m do 500 m vertikalno nad kotlino). Vsi podatki se sproti avtomatsko kontrolirajo in uvrstijo v več baz na različ nih lokacijah (redundanca), kjer je potem vsaka baza na voljo svojemu krogu pooblašč enih uporabnikov. Meteorološka napoved namesto meritev za prerač une za č ase v prihodnosti (do 7 dni) Č e želimo vnaprej predvideti razvoj radiološkega dogodka z izpustom v ozrač je, moramo nujno vedeti, kakšno bo vreme v bližnji prihodnosti. Zato je zadolžena posebna prav tako v celoti avtomatizirana komponenta Izrač un numerič ne vremenske napovedi v fini krajevni in č asovni resoluciji (Mlakar et al., 2015). Tudi vremenske modele lahko zaženemo roč no in roč no predpripravimo vhodne datoteke z zač etnimi in robnimi pogoji. V Okoljskem Ekspertnem sistemu NEK pa smo poskrbeli za popolnoma avtomatizirano periodič no izvajanje izrač una vremenske napovedi. To pomeni, da ustrezna programska oprema vsak dan enkrat na dan poskrbi za to izvedbo izrač unavanja. Naši namensko izdelani programi morajo zaporedoma vsakič izvesti naslednje vsebinsko zelo različ ne naloge: najprej se morajo povezati na strežnik, kjer so na voljo sveže globalne vremenske napovedi (uporabljamo podatke iz ZDA, »GFS«), po protokolu prenesemo zgolj podatke za našo ciljno področ je (širši okoliš Slovenije), potem zaženemo WRF vremenski model, prestrežemo njegove izrač une, izrač un več krat gnezdeno ponovimo, da pridemo do krajevne resolucije celice 2 km za področ je Krškega s širšo okolico). Iz konč nega rezultata s posebnim programom preberemo rezultate, ki nam nadomestijo meritve in jih uvrstimo v namensko izdelano bazo, podobno kot sicer naredimo z meritvami. Ker so v celotni verigi izrač una tako dimenzije kot formati podatkov zelo različ ni, smo morali izdelati svoje namenske programe za vse pretvorbe, ki nam na koncu omogoč ajo uporabo meritev ali napovedi na skoraj enak nač in. 45 Ponazoritev dogajanja v atmosferi Naslednji skupek naših namenskih programov za izbrani č asovni interval prebere iz baze podatke o meteoroloških meritvah (diagnostič en nač in) ali nadomestne podatke iz meteorološke napovedi (prognostič en nač in) in zažene masno konsistentni model za veter ter meteorološki predprocesor, ki v resoluciji, ki je skoraj 10 x krajevno bolj podrobna od tiste pri vremenski napovedi, ponazorita tridimenzionalna polja vetra, temperatur, ploskovno polje globalnega sonč nega obseva in še številne druge spremenljivke. Rezultate seveda avtomatsko zapišemo v ustrezno novo namensko bazo. Slika 2 ˗ RASS izmerjen profil temperatur po višini in č asu (zgoraj) in izrač unani profil za isto obdobje iz naše vremenske napovedi izdelane z WRF programom (spodaj) – primer krajevno linijskega podatka prikazanega še po č asovni dimenziji 46 Slika 3 ˗ Globalni sonč ni obsev za izbrani č asovni interval - primer ploskovnega vmesnega rezultata za en č asovni interval Slika 4 ˗ SODAR izmerjen profil vetra po višini in č asu (zgoraj) in izrač unani profil za isto obdobje iz naše vremenske napovedi izdelane z WRF programom (spodaj) – primer kompleksno sestavljenega podatka - krajevno linijski podatek prikazan še po č asovni dimenziji (od tega pa je vsaka komponenta dodatno tridimenzionalni vektor vetra za vsak izbrani nivo) 47 Avtomatski izrač un disperzije v ozrač ju V to izrač unano tridimenzionalno meteorološko polje, pa naslednji skupek kontrolnih programov in program za izrač un disperzije vnesejo normirano enotsko emisijo iz več ih možnih različ nih izpustnih odprtin NEK in potem to hipotetič no emisijo porazdelijo po okolici glede na to kakšna sta transport z vetrom in redč enje v atmosferi v odvisnosti od izrač unanega meteorološkega polja. V NEK za disperzijski model uporabljamo numerič ni Lagrangeev model delcev, ki z validacijami dokazano daje ene najboljših ujemanj rezultatov z dejanskim stanjem nad zelo kompleksnim terenom kakršen je v Sloveniji. Rezultati so polja relativnih koncentracij (razredč itvenih koeficientov X/Q, C/Q ali D/Q, glede na to ali obravnavamo koncentracije, sevanje iz oddaljenega oblaka ali pa depozicijo). Izrač une izdelujemo prostorsko, v bazo pa zapisujemo konč ne rezultate ploskovno pri tleh, č asovno pa v korakih po pol ure, tako za diagnostič ne kot za prognostič ne prerač une. Posebej pomembna v celotnem sistemu je inovativna kontrolna komponenta. Izdelali smo namenski program, ki za vsak izrač un avtomatsko preveri ali so na voljo vsi predpisani vhodni podatki ali pa kateri izpadejo (na primer ne deluje SODAR) in potem kar z lahko razumljivo šolsko oceno od 1 – 5 oceni kvaliteto rezultata, ki je operaterju vodilo koliko sme zaupati posameznemu izrač unu. Tudi za vse te ploskovne baze smo izdelali programe, ki rezultate preberejo in prevedejo v formate nujne za konč ni izrač un doz s programom DOZE. Baza ploskovnih polj relativnih koncentracij in konč ni izrač un doz ter prikaz v namenskem »GIS« programu Kot je opisano v prejšnjem podpoglavju posebni programi poskrbijo, da se za vsak polurni interval (na dva nač ina, diagnostič no ali prognostič no) avtomatsko pripravi vse vhodne podatke, izrač una disperzijo v ozrač ju za več potencialnih možnih virov emisij, da se potem rezultati (relativne koncentracije) prekontrolirajo in zapišejo v namensko bazo (Mlakar et al., 2019). Ta del Okoljskega Ekspertnega sistema je pravzaprav ključ ni povezovalni del, ki iz meritev na terenu ali iz prognoze vremena poskrbi za pretvorbo »ponazoritve atmosferskega dogajanja« v izrač un relativnih koncentracij za vsako od talnih 250 m x 250 m velikih celic za okolico NEK. Za vsako od teh celic imamo tako na voljo vse podatke za vsak polurni č asovni interval za preteklost ali do 7 dni vnaprej, ki jih program »DOZE« na zahtevo operaterja za izbrani č asovni interval pobere iz namenske baze in v ozadju programa DOZE zopet avtomatsko uporabi za izrač un vseh vrst doz, ki jih mora pregledati operater. Operater se tako najprej odloč i za kateri č asovni interval želi pregledati posledice morebitnih izpustov v okolici. Potem pa sledi izrač un doz za izbrane pogoje. Največ ji izziv poleg samih algoritmov programa DOZE nam je bil konceptualen razvoj komunikacijskih baznih in prikazovalnih ter analiznih programov, ki hkrati uporabljajo tako zelo različ ne podatke kot so to na primer: • podatek o toč kovni meritvi temperature (eno število za en č asovni interval, skalar) ali • linijski meritvi vertikalnega temperaturnega profila (serija števil, vektor za vsak č asovni interval posebej) ali pa • ploskovni rezultati vremenskega modela (dvodimenzionalna matrika vrednosti, po ena za vsak tip rezultata in vsak č asovni interval) ali 48 • rezultat disperzijskega modela – relativne koncentracije (spet krajevno prostorsko, in č asovno). Program DOZE je zasnovan tako, da te vhodne podatke v obliki matrik (dvodimenzionalne matrike krajevno in č asovno) uporabi drugo za drugo in izrač una konč no matriko z rezultati – dozami prebivalcev v vsaki krajevni celici posebej. Program DOZE ima dodatne analizne programe, ki potem dvodimenzionalno polje rezultatov pregledajo in poišč ejo maksimume na različ nih oddaljenostih od lokacije NEK in izpišejo osnovno statistiko ali pa operaterju omogoč ijo roč no izbiranje z lokatorjem (miško) po zemljevidu in pregledovanje vrednosti na lokacijah izbranih vasi ali mest. Uporaba programa doze in celotnega sistema Slika 5 ˗ Prikaz efektivne doze prebivalcev za izbrane pogoje, ploskovni podatek za izbrani č as prehoda radioaktivnega oblaka č ez področ je Krške kotline Program DOZE pooblašč eni operaterji NEK uporabljajo za izrač un doze, ki nastane zaradi rednih neznatnih izpustov iz NEK. Kljub temu, da je taka doza bistveno manjša od doze iz naravnih ionizacijskih sevanj pa je še vedno obvezno, da se dozo zaradi izpusta predhodno pred zač etkom izpusta prerač una in sporoč i nadzorni instituciji Upravi za jedrsko varnost. 49 Č e pa bi prišlo do nezgodnega dogodka ali č e bi bil ta realno predviden v razvoju nesreč e nekaj ur ali dni vnaprej, pa so operaterji uposobljeni, da za že izveden nezgodni izpust ali za potencialen prič akovan izpust ocenijo vrednost aktivnosti izpušč enih radionuklidov, uporabijo ustrezne redno avtomatsko vnaprej izrač unane relativne koncentracije ter s programom DOZE izrač unajo doze prebivalstva v okolici v krajevni resoluciji 250 m za 25 km x 25 km veliko področ je. Tak izrač un zadošč a za zač etno obvladovanje situacije in odloč itve o evakuaciji, jodni profilaksi ali zaklanjanju. Zaključ ki V č lanku smo opisali Okoljski ekspertni sistem NEK, ki omogoč a izrač un doz prebivalstva ob rednih izpustih radionuklidov v ozrač je ali ob nezgodnem dogodku. Osredotoč ili smo se na opise avtomatizacije vseh procesov, ki privedejo do relativno elegantnega in enostavnega konč nega izrač una. Sam odloč itveni algoritem vgrajen v rutine programa DOZE pridobi izjemno uporabnost prav zato, ker je v celoti avtomatsko povezan z vsemi različ nimi bazami za podatke, ki jih potrebuje v posameznem koraku izrač una. Operater le z nekaj kliki in vpisi (izbira č asa, opis nesreč e...) skoraj rutinsko opiše dogajanje, program DOZE pa iz baz v ozadju prebere vse ostale več dimenzionalne podatke pred-izrač unov, izvede matrič ne izrač une, shrani matrike rezultatov, jih analizira, izpiše ali izriše ploskovne ali toč kovne rezultate in operaterju omogoč i pregledovanje vseh rezultatov na različ ne nač ine, nad zemljevidom, tabelarič no, združeno ploskovno po krožnih izsekih ali pa v obliki obič ajnih č asovnih grafov za eno toč ko. Posebej pomemben koncept opisanega sistema v NEK pa je ta, da se vsi vremenski in disperzijski prerač uni ter prerač un aktivnosti v reaktorju, izvajajo avtomatsko, po predpisanem in v programe vgrajenem urniku redno za vsake pol ure, tudi za bližnjo prihodnost. Na ta nač in je ob katerem koli č asu več ina numerič no zelo zahtevnih izrač unov (vremena in disperzije tridimenzionalno in depozicije dvodimenzionalno) pripravljena vnaprej. Ob nezgodnem dogodku sistem deluje tako kot ob obič ajnem mirnodobnem č asu. Izrač uni so praktič no vedno sproti na razpolago in jih ob nezgodi program DOZE zgolj prebere iz baze, operater z nekaj kliki in vpisi oceni razsežnost nezgode, program pa potem v trenutku iz vseh vnaprej pripravljenih vhodnih podatkov in ocene, ki jo naredi operater, izrač una doze prebivalcev ter jih prikaže in da na voljo za analizo in odloč itve. Namenska baza v ozadju, ki smo jo izdelali za vse te zelo različ ne komponente, je bistveni povezovalni del med meritvami, izrač uni modelov in izrač unanimi rezultati. Tak pristop redno vnaprej pripravljenih izrač unov je najboljše zagotovilo, da bo sistem pravilno deloval tudi ob morebitni nezgodi in nervozi, ki jo bo spremljala. Numerič no zahtevni izrač uni takrat ne bodo zažirali dragocenega č asa, ki bo tako koristno uporabljen za odloč anje in ne za č akanje na izrač un. Da pa tak koncept deluje, je treba sistem na vseh nivojih od merilnikov do zahtevnih modelov, baz in nenazadnje žal spremenljivih Windows operacijskih sistemov vseskozi vzdrževati, nadgrajevati izrabljene komponente, več nivojsko smiselno kontrolno preverjati in vsebinsko nadgrajevati glede na razvoj merilnih tehnik, modelnih tehnik, verzij modelov in nenazadnje novih koeficientov in algoritmov za oceno nesreč in izrač un doz. Č e želimo, da sistem deluje, moramo tudi sproti roč no pregledovati izmerjene in izrač unane vrednosti, avtomatsko preverjati razpoložljvost vseh meritev in izrač unov ter pristojnim vzdrževalcem preko SMS in emailov avtomatsko sporoč iti izpade, da se omogoč i č im hitrejše ukrepanje. 50 S takim pristopom vsa leta novejšega modernega obratovanja sistema zagotavljamo več inoma krepko nad 90% razpoložljvost vseh meritev in izrač unov. Sistem sta kot primer dobre prakse (»good practice«, najvišja možna pohvala, unikaten zgleden primer ostalim nuklearkam po svetu) in kot primer dobrega delovanja (»good performance«) ocenili dve zaporedni IAEA OSART inšpekciji (International Atomic Energy Agency, 2003, 2017). Zahvala Projekt (Metoda za lokalno napovedovanje radiološkega onesnaženja atmosfere z uporabo modelov na podlagi Gaussovih procesov, L2-8174 (B)) je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega prorač una. Literatura Breznik, B., Boznar, M.Z., Mlakar, P., Tinarelli, G. (2003). "Dose projection using dispersion models" in Int. J. Environ. Pollut. 20, 278–285. doi:10.1504/IJEP.2003.004291 Breznik, B., Mlakar, P., Božnar, M.Z. (2018). "Expert system for calculation of doses due to airborne emission" in: Book of Abstracts, 27th International Conference Nuclear Energy for New Europe, NENE2018, September 10-13, 2018, Portorož. Nuclear Society of Slovenia, Ljubljana, p. 49. International Atomic Energy Agency (2003). Draft report of the OSART (Operational Safety Review Team) mission to the Krško nuclear power plant Slovenia 20 October to 6 November 2003. Vienna, Austria. International Atomic Energy Agency (2017). Report of the Operational Safety Review Team (OSART) mission to the Krsko nuclear power plant Slovenia 15 May to 1 June 2017. Vienna, Austria. Mlakar, P., Božnar, M.Z., Breznik, B., Kovač , A. (1997). "Modelling of air pollutant releases from the Krško Nuclear Power Plant" in: 4th Regional Meeting Nuclear Energy in Central Europe, Bled, Slovenia, 7-10 September 1997. Nuclear Society of Slovenia, Ljubljana, pp. 137–144. Mlakar, P., Božnar, M.Z., Breznik, B. (2014). "Operational air pollution prediction and doses calculation in case of nuclear emergency at Krško Nuclear Power Plant" in Int. J. Environ. Pollut. 15 54, 184–192. doi:10.1504/IJEP.2014.065119 Mlakar, P., Grašič , B., Božnar, M.Z., Breznik, B. (2015). "On-line relative air dispersion concentrations one week forecast for Krško NPP prepared for routine and emergency use" in B. Abstr. 24th Int. Conf. Nucl. Energy New Eur. NENE 2015, Portorož, Sept. 14-17, 2015 58–59. Mlakar, P., Božnar, M.Z., Grašič , B. (2019). "Relative doses instead of relative concentrations for the determination of the consequences of the radiological atmospheric releases" in J. Environ. Radioact. 196, 1–8. doi:10.1016/J.JENVRAD.2018.10.005