PRIMORSKI DNEVNIK J°$tnina plačana v gotovini postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVII. Št. 221 (8009) TRST, sreda, 22. septembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovemija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil Je edini tiskani partizanski D NEVNIK v zasužnjeni Evropi._ V BRUSLJU POGOVORI ZA RAZŠIRITEV GOSPODARSKE SKUPNOSTI ŽE LETOS SPORAZUM Z VELIKO BRITANIJO NOVA OFENZIVA ZDA NA VALUTNEM PODROČJU tahodnonemška narodna banka prisiljena nakupiti dolarje, da prepreči spekulacije z marko - Omejitve uvoza tekstila v ZDA iz jugovzhodne Azije BRUSELJ, 21. — Tukaj se je danes zaključilo dvodnevno zase-lf»nje sveta zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti z Jtdaljevanjem pogovorov z britanskim ministrom Ripponom za vklju-‘ilsv Velike Britanije v EGS. Na pogovorih so obravnavali nekaka Je nerešena vprašanja, da bi zgladili pot za podpis sporazuma 1 vključitvi, ki bo konec tega leta. Kljub dobri volji na obeh stra- J*h, so bili ministri prisiljeni odlo-j‘iti obravnavo vprašanja ribolova, 'I je najbolj kočljivo in za ka-'r8ga so najbolj zainteresirani Normani in Irci, ki se skupno z ’»liko Britanijo in Dansko pogaja-19 za vstop v gospodarsko skupit. Na predlog britanskega predstavnika Rippona so sklenili, da "“do o ribolovu razpravljali šele ----- * -;l, 90 vstopu štirih novih članic. Poleg občasnr predsednik sveta “jih ministrov Moro in britanski pred- na razna kmetijska vprašanja, za katera je Francija izredno občutljiva. Kot vedno, so tudi tokrat preskočil sporne točke in so se ob zaključku dogovorili, da bodo na srečanju 9. novembra dejansko zaključili pogajanja z Veliko Britanijo in ostalimi tremi državami. Na tiskovni konferenci, ki sta jo imela ,#3a pa so med evropsko šesterico Prišla na dan nekatera osnovna "Uprotja, ko je francoski zunanji Pjinister Schumann, izjavil, da Franca ne bo pristala na spremembo i(dani;h pravil skupnosti, ki se ne Nhašs. samo na morebitne koncesi-19 nekaterim novim članicam na po-“fočju ribolova, temveč predsvem stavnik Rippon, sta povedala, da so končno «največja vprašanja rešena in da se bodo 9. novembra pogajanja gotovo srečno zaključila.* Medtem pa se v Londonu pripravljajo na spopad v poslanski zbornici, kjer bo kmalu stekla razprava o vključitvi Velike Britanije v EGS. Spopad bo zelo oster, saj je vodstvo laburistične stranke že napovedalo, da bodo v poslanski zbornici glasovali proti vključitvi pod pogojih, ki jih je sprejela Heathova konservativna vlada. Hkrati pa je tudi med konservativci nekaj odločnih nasprotnikov vključitve v gospodarsko skupnost. Po včerajšnjem zasedanju ministrskega sveta EGS. na katerem so govorili o težavah mednarodne trgovine, ki so nastale zaradi ameriških protekcionističnih ukrepov, ter o svetovni denarni krizi in pred skorajšnjim sestankom mednarodnega denarnega sklada v Washmgtonu, pariški gospodarski in finančni opazovalci so prepričani, da ne bo mogoče tako kmalu rešiti denarne krize. V Parizu ugotavljajo, da so ZDA včeraj začele novo ofenzivo na valutnem področju. Največii pritisk izvajajo nad zahodnonemško marko in japonskim jenom, ki sta zabeležila naj višji odstotek ovrednotenja v odnosu do dolarja. Wa-shington, ugotavljajo v Parizu, noče ničesar slišati niti o skromnem razvrednotenju dolarja, temveč pritiska na svoje glavne partnerje, naj občutno ovrednotijo svoje valute in v Zahodni Nemčiji prvi uspeh. Zvezna emisijska banka je sklenila, da bo kupovala dolarje v prihodnjih treh mesecih. Bundesbank bo torej znova nudila na zahodnonemškem denarnem trgu podporo ameriške valute, da prepreči »pretirano* razvrednotenje doiarja. V Zahodni Nemčiji so se razširili glasovi o morebitnem razvrednotenju dolarja in o ovrednotenju marke za 15 odstotkov. To je opogumilo špekulante, ki so v zadnjih dneh vrgli na trg velike vsote ameriške valute in povzročili padec njene vrednosti. Zato je bila narodna banka prisiljena poseči na trgu, da ohrani vzdržno raven razvrednotenja doiarja. V frankfurtskih finančnih ^ krogih ugotavljajo, da današnja odločitev narodne banke prispeva k umetnemu kopičenju razpoložljivih dolarjev, kar bo imelo negativne učinke na notranje cene. Po drugi strani pa so baje v Wa-shingtonu potrdili, da ameriška vlada pripravlja obvezne omejitve u-voza tekstila iz jugovzhodne Azije. Kot piše «Wall Street Journal*, naj bi te omejitve sprejeli 15. oktobra in naj bi se nanašale predvsem na uvoz iz Japonske, Formoze, Južne Koreje in Hong Konga. Po mnenju časnika, naj bi ti novi ukrepi Nixonove uprave imeli posredne posledice tudi na evropska tržišča, kamor’ bodo prizadete azijske države gotovo preusmerile del svojega izvoza tekstila. Rippon obišče Rim LONDON, 21. — Britanski minister za evropske zadeve Rippon bo prispel v četrtek na zasebni obisk v Rim, kjer se bo zadržal pet dni. GENERALNI TAJNIK CK KP SZ DOSPE OB 10. DRI V BEOGRAD Danes začetek pogovorov med Titom in Brežnjevom Zvečer bo sprejem v palači ZIS - Obisk bo trajal do sobote Josip Broz Tito Leonid Brežnjev ZA PREDSEDNIKA IZVOLJEN INDONEZIJEC MALIK Včeraj se je v New Yorku pričelo zasedanje generalne skupščine OZN Govor dosedanjega predsednika skupščine Norvežana Hambra o mednarodnem položaju - Sedaj je 130 držav članic OZN NEW YORK, 21. — Danes se je s kratko svečanostjo priželo 26. zasedanje generalne skupščine OZN, ki je izvolila za svojega predsednika indonezijskega zunanjega ministra Adama Malika in uradno sprejela za člane tri manjše države Bhutan, Bahrain in Ouatar, tako da je sedaj 130 držav članic OZN. Uvodno poročilo je imel dose- danji predsednik generalne skupščine OZN norveški veleposlanik Edvard Hambro, ki je orisal obračun organizacije. Med pozitivne elemente mednarodnega razvoja je navedel pričetek normalizacije odnosov med Ljudsko republiko Kitajsko in ZDA ter dejal, da bodo omogočili OZN bolje delovati, kot to določa ^ ___ __________________________ njih ustanovna listina. Kot pomem- da bo. dosegla pribitek dveh mi- i ben prispevek pomirjanju je nave-lijard dolarjev letno. del tudi pogodbo o Berlinu. Ta pritisk ZDA je dosegel danes' Med negativnimi elementi pa je omogočijo ameriški plačilni bilanci, ®eofrey Rippon, pogajalec za vstop Velike Britanije v gospodarsko skupnost I.----------------------------mnmnnmnm.m,-...........-----»•'■"Ml"««""'™ PO DALJŠEM POČITNIŠKEM RAZDOBJU Zbornica je pričela obravnavati zakonski predlog v korist Juga Senat bo pričel redno zasedati čez kakih deset dni Medministrski sestanek o zakasnelih javnih delih RIM, 21. — Po počitnicah je danes pričela zasedati poslanska zbornica. Danes so bila na dnevnem retin nekatera manj pomembna vprašanja, nato pa se je zbornica začeta ukvarjati z zakonskim predlogom v korist Juga. Senat bo pričel redna zasedanja čez kakih deset dni. ker nima na dnevnem redu tako tomembnih vprašanj, kot jih ima Jbomica. ki mora odobriti kar štiri Važne zakonske predloge o Jugu, n stanovanjski in davčni reformi ter n reformi univerz. Na današnji seii so se načelniki skupin zbornice dogovorili, da bodo 29. t.m. glasovali o zakonskem nkrepu v korist Juga, _ v četrten 30. pa bodo obravnavali resolucijo n deželah. Še prei pa se bodo Donovno sestali in se bodo dogovorili o nadaljnjem programu m to; tej o tem. katere zakone bodo dali brej na dnevni red ter na kakšen način bodo o njih razpravliali m glasovali- Demokristjanski poročevalec vladne večine Isgro pravi v svojem poročilu da predvideva zakonski pred log v' korist Juga finansiranje v snesku okrog 1.200 milijard lir za razdobje 1971-75. Poročevalec obravnava novo politiko skupine IRI v prihodnjih desetih letih, ko bodo Investicije dosegle 3.473 milijard lir In bodo torej dvakrat tako visoke, kot so bile v razdobju 1958-69. Ko bodo izpolnili vse programe, bo v Podjetjih IRI na Jugu zaposlenih 120-125 tisoč delavcev, ali 34 odstotkov vseh delavcev zaposlenih v Podjetjih z državno udeležbo. Program obravnava tudi načrte ENI in obvezo, da bodo investirali 700 od skupno 930 predvidenih milijard ?.a modernizacijo kemijske industrije. Zakon nato obravnava tudi vlogo dežel pri politiki programiranja in vlogo sindikatov v deželni ureditvi. Ulstrskemu sestanku, na katerem so razpravljali o možnosti, da čimprej pričnejo z jaivnimi deli. ki jih predvidevajo razni zakoni in ki jih finansirajo iz državnega proračuna. Popoldne se je Colombo sestal s tajnikom KD Forlanijem. s katerim je razpravljal o splošnem političnem položaju in še zlasti o položaju v Krščanski demokraciji pred zasedanjem vsedržavnega sveta stranke. Trgovinska delegacija iz ZDA na obisku v Jugoslaviji BEOGRAD. 21. - V Beograd je sinoči prispela sedemčlanska trgovinska delegacija ameriške zvezne države Ohio. v kateri so v glavnem zastopniki gradbeništva, turizma in rudarstva. Med šestdnevnim bivanjem v Jugoslaviji bodlo člani de; legacije poleg Beograda obiskali Ljubljano. Split, Zagreb in Sarajevo. Po izjavah vodje delegacije, ravnatelja mednarodnega oddelka državne banke v Ohiu Waltera Ber-ga, bi moral obisk prispevati k raz- ama in ki predvidevajo trgovinsko izmenjavo, tehnično - znanstveno in kulturno sodelovanje, letalske zveze in izmenjavo mladincev ter športno sodelovanje. Pogajanja SALT HELSINKI, 21. — Danes se je vršilo predzadnje zasedanje petega razdobja pogajanj o omejevanju strateške oborožitve med Sovjetsko zvezo in ZDA (SALT). V četrtek bo zadnje zasedanje tega cl- stanka je prišlo do izraza enotno stremljenje neuvrščenih, da se zagotovi izvajanje sklepov konference v Lusaki. Opravljena ie bila tudi izmenjava misli o razvoju mednarodnega položaja po konferenci v Lusaki in dogovorjeno, o skupni aktivnosti na mednarodnem področju, posebno na 26. zasedanju general ne skupščine. V dokumentu, ki bo po sestanku zunanjih ministrov verjetno objavljen v obliki sporočila, bodo prikazani pogledi neuvrščenih na vprašanja miru in neodvisnosti, poudarjena bo potreba krepitve e-notnosti in izdelana skupna platforma za ministrski sestanek 77. držav, ki bo oktobra v Limi. V dokumentu se nadalje obravnavajo voraša- podčrtal, da ni bilo nič konstruktivnega narejenega za reševanje spora na Bližnjem vzhodu ter da še vedno obstaja rasna diskriminacija v državah Afrike. Govoru je tudi o rinančnem položaju OZN, ki ne bo mogla izpolniti svojih nalog, dokler ne bo premostila teh težav. Pozval je vse članice, da se doseže mednarodna rešitev onesnaženja morij ter končno govoril o razorožitvi ter da bi se morala pridružiti prepovedi proizvajanja biološkega orožja še prepoved kemičnega orožja. Dogodke v Vzhodnem Pakistanu je označil kot eno izmed največjih človeških tragedij po drugi svetovni vojni. Odgovor mednarodne skupnosti je bil takojšen, vendar je prispevek še vedno nezadosten. Na dnevnem redu zasedanja generalne skupščine OZN, ki bo trajalo tri mesece, je 109 vprašanj in med njimi nekatera izredno pomembna ter še zlasti vključitev LR Kitajske za članico OZN. V tej zvezi sta izoblikovani dve tezi da se Kitajska vključi v OZN in tudi v varnostni svet, da pa ostane istočasno član tudi Formoza ter teza Kitajske, da samo ona lahko zastopa Kitajce in da je nujno treba iz OZN izključiti Formozo. Poleg tega so pomembna tudi prašanja Bližnjega vzhoda, razorožitev in volitve novega tajnika OZN, ker je U Tant odločno ? ? da ne bo pristal na ponovno izvolitev. Posvetovalni sestanek neuvrščenih držav NEW YORK. 21. - Na prvem delovnem posvetovalnem sestanku neuvrščenih v Neto Yorku so pripravi-klusa, v petek pa bodo izdali I li dokument, ki bo predložen v odo-uradno sporočilo. Menda so dosegli britev zunanjih ministrov neuvršče-določen napredek. Zasedanja se bo- nih. ki se bodo sestali v New Vardo nadaljevala na Dunaju. I ku 30. septembra. V prvem delu se- .................„...mn.............................iiiiiiiiiiiiiiiiiiii......i................ Odpovedan tradicionalni sprevod v Pekingu Bil je vsako leto, 1. oktobra, na obletnico osvoboditve ■ Ugibanja o razlogih nja krepitve vloge svetovne organizacije in njene univerzalnosti ter poudarja potreba medsebojnega organiziranega sodelovanja o aktualnih vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu 26. zasedanja generalne skupščine OZN. Predlaga se nadalje. da se pred prihodnjim 27. zasedanjem generalne skupščine svetovne organizacije organizira sestanek neuvrščenih na ministrski stopnji in da se v ta namen ustanovi pripravljalno telo. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Na vabilo predsednika socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednika zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Tita, bo jutri ob 10. dopoldne prispel z letalom na »neuradni prijateljski obisk v Jugoslavijo* generalni tajnik CK KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev. V spremstvu Brežnjeva, ki se bo zt-držal v Jugoslaviji do sobote 25. t.m., bodo po uradnem sporočilu, ki je bilo objavljeno sinoči, prispeli tajnik CK KP Sovjetske zveze K. Katušev. član CK KP Sovjetske zveze in načelnik oddelka CK KP SZ K. Rusakov ter član CK KP Sovjetske zveze in namestnik zunanjega ministra N Rodjo-nov. Delegaciji se bo v Beogradu priključil tudi sovjetski veleposlanik v Jugoslaviji Stepakov. O programu obiska Brežnjeva ni bilo mogoče iz uradnih krogov ničesar zvedeti. Po vesteh iz tako imenovanih »dobro obveščenih krogov* se bodo razgovori Tito Brežnjev ori-čeli jutri popoldne. Zvečer bosta predsednik Tito in njegova soproga priredila v palači zveznega izvršnega sveta v novem Beogradu večerjo v čast svojega gosta. Po večerji, med katero bosta Tito in Brežniev izmenjala zdravici, bo v isti Dalači slovesni sprejem za katerega so bila že danes popoldne poslana vabila. V četrtek, zagotavljajo ti do bro obveščeni krogi, je predvideti obisk Brežnjeva v elektronski inrlu stri ji v Zemunu, k.ier bo sovjetski gost tudi govoril na mitingu dela v cev. Po nekaterih virih bi Brežniev v spremstvu Tita že v četrtek po poldne, po drugih pa v petek zjutraj, odpotoval v državno posestvo Karadžorževo. kjer je tudi znano lovišče. V tem mirnem kraju bi Brežnjev in Tito nadaljevala sama razgovore. V soboto dopoldne bi Brežnjev neposredno iz Karadžorže v« spremstvu Tita odpotoval na letališče in se z letalom vrnil v do movino. B. BOŽIC PRAGA, 21. — Sovjetski obrambni minister Grečko je danes prispel na obisk v Češkoslovaško, kjer se je razgovarjal z obrambnim ministrom generalom Džurom. BEOGRAD, 21. - V galeriji čitalnice kulturnega centra v Beogradu, so včeraj odprli razstavo italijanske poljudne knjige, ki sta jo organizirala beograjski kulturni center in italijansko veleposlaništvo. Med nad dva tisoč razstavljenimi publikacijami 24 italijanskih založb vzbujajo pozornost izdaje s področja likovne umetnosti. Pomemben obisk Sedanje stanje v odnosih med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo po eni strani, po drugi strani pa sedanji trenutek v Mednarodnem življenju, oba ta dva dejavnika dajeta obisku voditelja sovjetske partije Leonida Brežnjeva v Jugoslaviji izjemno velik pomen. Gre za obisk najvišjega političnega voditelja dežele, katere vpliv in navzočnost v mednarodnem življenju sta nedvomno zelo velika. Hkrati gre za obisk voditelja dežele, s katero ima Jugoslavija najbolj obsežno in pomembno gospodarsko sodelovanje. Potemtakem ni odveč poudariti, da sodi jutrišnji obisk med pomembne dogodke v jugoslovanski zunanjepolitični dejavnosti. K temu je dodati še dejstvo, da sedanji sovjetski obisk v Jugoslaviji časovno in vsebinsko sovpada z obdobjem najbolj živahne in tudi najbolj pomembne diplomatske ofenzive Sovjetske zveze na celotnem mednarodnem področju. Zgodovina jugoslovansko - sovjetskih odnosov nikakor ni potekala v ravni črti. Bili so časi zelo hudih zaostritev, bili so tudi časi zelo zglednega medsebojnega sodelovanja, zato pa kaže prav ob tej priložnosti še posebej poudariti, da so odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugos'avijo kazali najvišji vzpon in dali največ sadov ter omogočili uspešno urejati vrsto vprašanj s področja medsebojnega sodelovanj a, če so temeljili in izhajali -z načel, ki jih vsebuje znana beograjska deklaracija iz leta 1955. Beograjska deklaracija zato sodi med najbolj pomembne tovrstne dokumente, in je izraz visoke stopnje dejansko demokratičnih teženj o urejanju odnosov med socialističnimi državami. Beograjska deklaracija je izraz dejanski stvarnosti v socialističnem svetu in v mednarodnem življenju nasploh. Upošteva najbolj bistvene prvine sodobnega mednarodnega življenja in odnosov med narodi, kot so neodvisnost in enakopravnost vseh narodov in držav, pravica vsakega naroda do Mstne poti v socializem in odpoved vsakršnim poskusom, aa bi države druga drugi vsiljevale svojo vo’jo. Beograjska deklaracija oziroma njena načela pomenijo tudi za vnaprej najboli ugodne okvire za urejanje in razvijanje odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, kajti edino ob spoštovanju teh načel je mogoče graditi trajne temelje koristnega sodelovanja. Prav zato, ker je obisk izraz obojestranskih teženj po krepitvi tega sodelovanja, je toliko bolj umevno, da bi moral ta obisk vnovič potrditi veljavnost in pomembnost načel beograjske deklaracije. DRAGO KOSMULJ ....... .................................................................................... 200 AMERIŠKIH LETAL BOMBARDIRALO OZEMLJE SEVERNO OD DEMILITARIZIRANEGA PASU Silovit zračni napad na Severni Vietnam Glasnik ZDA izjavil, da gre za «represalije» - Še spopadi in atentati v Sajgonu materialno škodo. Atentatov pa se ne poslužujejo samo nasprotniki predsednika Thieuja. Danes je bil žrtev atentata ter je samo za las ušel smrti eden najbolj odločnih nasprotnikov sajgonskega predsednika, senator Truong Tion Dat. Ko je bil z avtomobilom namenjen v parlament, kjer je mislil predložiti resolucijo, ki je zahtevala Thieujev odstop, so neznanci izstrelili proti vozilu rafal iz brzostrelke. Krogle so prebile šipe ter laže ranile senatorja in njegovega spremljevalca. Truong Tien Dat ni mogel predložiti resolucije, ki bi jo pa sicer parlament prav gotovo zavrnil. Severnovletnamskc baze protiletalskih raket PEKING, 21. — Po neuradnih vesteh letos ne bo tradicionalnega voju poslovnih odnosov med jugo-1 oktobra na Trgu slovanskim! in amenškimi podjetji. «« °“n ko prosiavljejo o- svoboditev Kitajske in ustanovitev Ljudske republike Kitajske. Vsa leta od ustanovitve je bila ta proslava vedno slovesna in je mimo slavnostne tribune korakalo na sto-tisoče, včasih pa celo milijoni, delavcev, kmetov, vojakov, predstavnikov vseh slojev. Možnost nemško-sovjetske trgovinske pogodbe BONN, 21. — Glasnik vlade Zvezne republike Nemčije von Wchmar je danes omenil možnost podpisa sovjetsko - neniške trgovinske pogodbe še predno bo Bundestag ratificiral moskovski sporazum iz avgusta 1970 leta. Glasnik je dejal, la gre za poročilo Brandta svojim najtesnejšim sodelavcem v vladi in da se je z Brežnjevom strinjal, da bi bilo pametno izvesti vrsto Kitajski funkcionarji, katere so tujci zaprosili, da bi jim poslali vabila za vstop na tribuno, so odgovorili, da žal tokrat sprevoda ne bo. Ničesar pa niso hoteli povedati o razlogih tega sklepa. Svečanost so pričeli pripravljati sporazumov, ki se nanašajo na nor- že konec avgusta. Prejšnji teden malno poslovanje med obema drža- pa so priprave prekinili. Mnogo se ugiba o razlogih in so nekateri opazovalci mnenja, da gre za pomembne notranje politične dogodke in da pripravljajo zasedanje ljudske skupščine, še prej pa bi se moral sestati plenum centralnega komiteja. Ljudska skupščina mora izvoliti svojega predsednika Liu šao čija ki je bil odstavljen med kulturno revolucijo. Po drugih vesteh iz Hongkonga pa naj bi Maocetunga zadela srčna kap in bi se zaradi tega seveda ne bi mogel pojaviti na častni tribuni, kot se je do sedaj vedno in so raje enostavno sprevod odpovedali. Vendar pa opazovalci menijo, da ta razlog ni preveč prepričljiv, ter da gre najbrž v resnici za notranje politične premike v Ljudski republiki Kitajski. Podpisana sovjetsko-japonska trgovinska pogodba TOKIO, 21. — Sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev je danes podpisal z japonskim zunanjim ministrom Fukudom trgovinsko pogodbo, ki so jo pripravili že aprila in ki predvideva izmenjavo v vrednosti petih milijard dolarjev v petletnem razdobju. Patoličev se bo zadržal na Japonskem pet dni in bo razpravljal o razvoju Sibiriie ter o sodelovanju med Japonsko in Sovjetsko zvezo pri teh načrtih. SAJGON, 21. — Dvesto ameriških letal je preletelo danes demilitarizirani pas in bombardiralo sevenno-vietnamsko ozemlje. Bombniki so obstreljevali 56 kilometrov širok pas severno od meje med obema Vietnamoma. To je bil najhujši ameriški letalski napad na Severni Vietnam, potem ko je leta 1969 takratni ameriški predsednik Johnson ukazal prikinitev bombardiranja Bevemovietnamskega ozemlja. Ameriški vojaški glasnik v Sajgonu je povedal, da so bile tarče napadov protiletalske in raketne postojanke ter da so današnji napad ukazali kot represalije proti okrepljeni dejavnosti Hanoja proti ameriškim izvidniškim letalom. Kot je znano, si Američani lastijo pravico opravljati vohunske polete nad severnovietnamskim ozemljem, piloti pa imajo pooblastilo, da bom-oardirajo protiletalske postojanke, iz katerih bi jih utegnili napasti. Po vesteh, ki niso bile uradno potrjene, je današnji napad zajel tudi nekatera področja, ki so jih nedavne katastrofalne poplave hudo prizadele. Po mnenju nekaterih opazovalcev pa ne gre za običajne represalije, pač pa naj bi imel napad politični pomen. Američani naj bi s tem hoteli pokazati, da še vedno podpirajo režim predsednika Van Thieuja, ki se v teh dneh poteguje za ponovno izvolitev za predsednika republike. Masovni letalski napad proti Severnemu Vietnamu naj bi posredno pomenil, da se Washing-ton v celoti strinja s Thieujevo vojnohujskaško politiko, ter naj bi demantiral govorice, po katerih naj bi ZDA nameravala pustiti na cedilu kolaboracionističnega prvaka, ki med prebivalstvom nima več niti najmanjše podpore. Bližanje predsedniških volitev je hudo naelektrilo vzdušje v Sajgonu, kjer se nadaljujejo demonstracije in protesti proti Van Thieuju. Tudi danes je prišlo do silovitih spopadov med študenti in policijo v bližini mestne univerze. Pod priti-m agentov, ki so se poslužili solzilnih bomb, so se študentje zabarikadirali v notranjosti univerze, ki so jo nato policisti obdali z bodečo žico ter jo povsem obkolili. Ponoči pa je prišlo do bombnega atentata v neposredni bližini predsedniške palače. Eksplozija ni povzročila žrtev, pač pa le manjšo Sovjetske vojne ladje na obisku na Reki REKA, 21. — Na prijateljski petdnevni obisk je priplula na Reko sovjetsko eskadra, v kateri sta dva raketna rušilca in podmornica. Takoj po pristanku je odšel poveljnik eskadre kopitan bojne ladje Lav Jakoljevič na obisk k poveljniku garnizije gen. Milošu Kukiču in k županji Nedi Andrič, ki sta nato vrnila obisk na krovu rušilca »Grozni*. Pristojnosti prefektov pri nadzorovanju cen RIM, 21. — Colombo se je sestal z zadnjo skupino prefektov, ki iim je govoril o cenah in o njih pristojnosti, kot tudi o pristojnosti pokrajinskih odborov za cene. Minister za industrijo, trgovino in obrtništvo Gava je v svojstvu pooblaščenega predsednika medministrskega odbora za cene naslovil prefektom okrožnico, v kateri opozarja na njih pristojnosti, ki izhajajo iz dekretov od 19. oktobra 1944 in 15. septembra 1947, da lahko nadzorujejo cene in to vključno vse prehrambene pridelke, ko «e z njimi trguje. ZARADI SKRČENJA PLANTAŽ IN VREMENSKIH NEZGOD Prihodnje leto manj brazilske kave čez stalno zalogo v luki? Mednarodni sporazum za leto 1971/72 določa manjši izvozni kontingent: 47 milijonov vreč, od tega 18 milijonov za Brazilijo - Afriška kava se uveljavlja Pred dnevi se je v Londonu zaključilo redno letno zasedanje Mednarodnega sveta o kavi, in sicer z novim sporazumom, ki določa za poslovno leto 1. oktober 1971 — 30. september 1972 skupen izvozni kontingent iz dežel pridelovalk kave v višini 47 milijonov vreč po 60 kg (lanski kontingent je znašal 54 milijonov vreč). Izvozni kontingent ne dosega svetovne potrošnje tega poživila, ki ga cenijo na 50 milijonov vreč, zaradi tega so kotacije kave na mednarodnih tržiščih znatno poskočile. Na najvažnejšem trgu, v Londonu, je cena surove kave na-rastla za 4-7 funtov šterlingov pri toni Zasedanje je bilo precej burno, saj sta si to pot arabska kava in kava vrste robusta, oziroma Brazilija na eni ter afriške dežele na drugi strani, iz konkurenčnih razlogov že od vsega začetka skočili v lase. Predstavniki držav Evropske gospodarske skupnosti in Velika Britanija so s svojimi stališči do nove ureditve mednarodne trgovine s kavo, ki za razliko od prejšnjih let niso sovpadale z gledišči Združenih držav, tudi pripomogli k zaostritvi pogajanj. Najpomembnejša pridelovalka kave na svetu je Brazilija, kateri je mednarodni svet o kavi določil za letos izvozni kontingent v višini 18 milijonov vreč, njen položaj pa se je v zadnjem času zamajal. Brazilija je pred leti močno razširila kavine plantaže, njen pridelek pa je zavzemal čedalje širša potrošniška tržišča v Evropi. Nanjo je v Italiji še leta 1956 odpadlo 35 od sto vseh nabav kave, ta delež pa se je do danes povečal na 68 od sto. Brazilska kava je našla k nam čedalje širšo pot zlasti iz dveh razlogov: pridelek ustreza okusu poprečnega italijanskega potrošnika, blago pa je cenejše kot kava iz drugih dežel pridelovalk. Instituta brasileiro do Cafe je s posebno razvojno politiko, v okvir katere spada tudi odprtje stalne zaloge kave v naši luki, podprl vladna prizadevanja ter potisnil konkurente ob stran. V zadnjem času se je položaj precej spremenil. Plantaže kave v Braziliji so se pod vplivom premij, ki jih daja vlada pridelovalcem, pretirano razbohotile in osrednji krogi so bili lani primorani uvesti... premije za uničevanje plantaž, tudi zaradi tega, ker so medtem raziskovalci vzgojili vrsto kavinih dreves, ki obrodijo tudi do devetkrat toliko, kolikor navadna drevesa (7.200 kg kave na ha namesto rednih 450 kg). Leta 1969 pa je nepričakovana zrmzal uničila velik del starih nasadov, »rja* (emileia vastatrix) pa nove žlahtne kulture. Pridelek 1970 je bil zato pičel in Brazilija je dvignila ceno. Ta je narastla s 35 na 60 stotink dolarja za funt, izvozniki pa so zašli v zagato, ker so se njihove dobave kmalu vidno zmanjšale, hkrati s tem pa je začelo mednarodno tržišče absorbirati večje količine afriške kave. Pod vpiivom višje poprečne cene je namreč mednarodni svet dovolil deželam pridelovalkam vrsto dodatnih izvoznih kontingentov. Februarja letos je Brazilija popustila in ponovno znižala ceno svojemu pridelku, med arabsko kavo brazilskega izvora in afriško vrsto robusta pa se je vnel srdit konkurenčni boj. Predsednika italijanskih pražilcev kave in zastopnika omenjene organizacije pri mednarodnem svetu za kavo dr. Ernesta Illyja smo v zvezi s temi dogodki vprašali za mnenje, ali bosta letošnje skrčenje izvoznega kontingenta in konkurenca med brazilsko in afriško kavo lah ko vplivala na promet skozi tržaško luko. Predvsem je treba upoštevati dejavnik, ki ga predstavlja italijanska davčna politika na področje kave, nam je dejal dr. Hlv. Cena, ki jo plačuje italijanski uvoznik za kavo, je najnižja na svetu ter ne presega (v poprečju) 550 lir za kilogram. Carina na meji pa dvigne ceno surovi kavi za 120 od sto. Brazilija, ki zalaga italijansko tržišče iz tržaške zaloge, je doslej zadrževala s svojimi dostopnimi kotacijami prekomerno naraščanje cen na našem trgu. Ker pa so njene zaloge v domačih skladiščih po omenjenih nezgodah precej upadle, notranja potrošnja pa je zelo močna, so njene sedanje razpoložljivosti s kavo omejene. Iz tega sledi, da je v novem »kavinem letu* pričakovati pri nas podražitev kave za okoli 150 lir pri kilogramu. Letos morda še ne, prihodnje leto pa bodo verjetno dobave brazilske kave občutno upadle, saj bodo dotlej zaloge v Braziliji pošle, vendar bi to ne smelo vplivati na promet skozi tržaško luko. Kolikor bi se dovoz kave iz Brazilije zmanjšal, se bo verjetno povečal dovoz kave iz drugih dežel. Tržaški operaterji uživajo namreč precejšen ugled na tem področju in brazilska kava navsezadnje predstavlja le del italijanskega uvoza surovega poživila iz čez-morja. Tržaška specializacija na področju kave je omogočila, da so se stroški za manipulacijo v luki tudi občutno skrčili v primeri z drugimi italijanskimi lukami, tako da je Trst s tega vidika nadpo-prečno privlačen za domače in tuje operaterje. Če pa bi se poslovanje v okviru stalne zaloge brazilske kave začasno skrčilo, in bo to določeni meri lahko škodovalo gospodarskim interesom mesta, po drugi strani pa bodo uvozniki, špediterji in prekupčevalci s kavo primorani živahneje razviti svoje poslovne tipalke, ki jih je stalna zaloga v IBC prav zaradi svoje bližine in «komodnosti» v zadnjih letih morda nekoliko uspavala. Stavki pri Grandiju in v tovarni Vctrobel Delavci podjetja FIAT - Grandi so včeraj stavkali dve uri pred koncem delovnega umika. Gre za protest zoper nepopustljivost ravnateljstva, ki ne mara sprejeti upravičenih zahtev delavstva. Stavkali so tudi delavci v tovarni Vetrobel. Stavka je trajala tri ure in so se je udeležili vsi delavci ter večina uradnikov. Uslužbenci zahtevajo podpis dopolnilne pogodbe, o kateri so stališča delodajalcev in delavcev še dokaj narazen. PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA V Križa in v Zgoniku ne bo šole s polnim urnikom Ministrstvo za šolstvo ni odobrilo zadevnega predloga SINOČI DRUGA SEJA V TUJIH PROSTORIH Vprašanje lastnega sedeža tare škedenjsko konzulto Kakor je znano, je deželni svet pred nekaj meseci odobril zakon o nadaljnji podpori šolstvu za ustanovitev, oziroma delovanje šol s polnim urnikom. Ker so prve take šole (v videmski pokrajini) pokazale dobre uspehe, je dežela nameravala podpreti ustanovitev takih šol tudi na Tržaškem, in sicer v Križu (za italijansko šolo) in v Zgoniku (za slovensko šolo). Dežela daje svoj prispevek za delovanje takih šol, delno pa mora poskrbeti ministrstvo za šolstvo, zlasti glede namestitve zadostnega števila usposobljenih učnih moči. Zato je seveda potrebno tudi dovoljenje omenjenega ministrstva. Ker se bliža začetek novega šolskega leta, smo se te dni pozanimali pri deželnem odborništvu za šolstvo in prosveto ter pri šolskih oblasteh, kako je s to zadevo. Šolski nadzornik nam je od- govoril, da so pristojne šolske o-blasti sestavile programe in proračune ter odposlale prošnjo Rim, da pa je ministrstvo za šolstvo odgovorilo negativno. Šole polnim umikom v Križu in v Zgoniku torej ne bo v novem šolskem letu. Na deželnem odborništvu za šolstvo so nam odgovorili, da dežela ne more v tem primeru ničesar ukreniti brez privolitve ministrstva. Zakaj ni ministrstvo za šolstvo pristalo na predlog za ustanovitev dveh šol s polnim umikom na Tržaškem, nismo še mogli izvedeti, domnevamo pa da zaradi finančnih izdatkov. Zdi se nam, da izdatki ne bi bili toliko veliki in da bi ministrstvo za šolstvo lahko sprejelo to breme, saj bi take šole precej pripomogle k napredku šol- stva in vzgoji mladine. ii im tEm f ■ i rimiiiiiiiiiiiii ti umi iiiimiiiiiiiiiiii,,, rn ... SINOČI V ZASEDENEM KULTURNEM DOMU Makedonija v plesih in pesmih v izvedbi ansambla «Kočo Racin Plesalci, pevci in godci so pričarali lepoto makedonskega ljudskega izročila in ogreli občinstvo . Simpatičen in simboličen nastop Tržaškega narodnega ansambla Kadar so v Kulturnem domu na sporedu folklorni plesi, reklame skoraj ni treba. Gre pač za zvrst, ki je ljudskemu čustvovanju, in čustvovanju naših ljudi seveda tudi, najbližja, ki deluje najbolj neposredno. Zato ni prav nič čudnega, če je bil sinoči za otvoritveno prireditev sezone Kulturni dom do kraja zaseden in če je tudi razpoloženje bilo najboljše, najbolj spontano. Zasluga za to pa gre v prvi vrsti gostujočemu makedonskemu ansamblu 's.Kočo Racin». ki se je na povratku z uspešnega nastopa v Muenchnu v Zapadni Nemčiji po dolgem in utrudljivem potovanju (v Trst je prišel komaj uro pred nastopom) ustavil pri nas in nas razveselil s svojo plesno umetnostjo, s katero nam je v dve uri trajajočem programu prikazal del bogate makedonske folklore v plesih in pesmih. Čeprav ni prvič, ko se srečujemo z makedonskimi izvajalci in tudi ni prvič, ko se srečujemo z njimi kot brati z juga naše skupne matične cježele, pa je bilo tokrat to srečanje že‘ posebno lepo in* pomembno, kar je v svojem pozdravnem nagovoru tudi lepo povedal dr. Robert Hlavatg. Ta obisk, povezan z nedavnim obiskom dveh naših pevskih zborov in delegacije SKGZ-SPZ v Skopju, utrjuje namreč tiste bratske vezi. ki so nam. ljudem in narodom na robu južnoslovanske skupnosti iz specifičnih razlogov tako zelo potrebne. Da je temu tako, je pritrdilo tudi sinočnje občinstvo, ki je ob izraženi želji dr. Hlavatyja MllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllMllll1lllllllllllllllllllllllllllllllllll|l|||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||f|||1t|||||Hiii| S ČITANJEM Sl KRAJŠA ČAS V SAMICI Russian zanikal državnemu pravdniku da je na lastno pobudo izsiljeval SI0T Policija išče stroj, s katerim naj bi domnevni izsiljevalec napisal grozilna pisma Pietro Russian, ki ni imel nobenih problemov s preživljanjem družine, a si je vseeno umazal roki z bedastim izsiljevanjem družbe SIOT, je včeraj namestniku državnega pravdnika dr. Borraccettiju, ki ga je v zaporu zaslišal. zanikal priznanje o svoji krivdi. Mož je priznanje podpisal na kvesturi, včeraj pa se je, verjetno po dolgem premišljevanju v samici, premislil in vztrajal pri verziji, da ga je k izsiljevanju prisilil neki Ljubljančan, celo direktor veleblagovnice onkraj meje, ki je zahteval proračun in nato račun za igrače, ki bi jih moral Russian poslati v Kuwait. Račun, 49.910.000 lir, je Russian poslal družbi SIOT. a še prej je napisal grozilno pismo in obljubljal, da bo pognal v zrak naftovod. To, pravijo v krogih družbe, bi bilo težko izvedljivo, ker so cevi precej pod zemljo. Vsako odkopavanje v bližini bi seveda sprožilo sum in zato bi lahko vsako podobno akcijo že v kali preprečili. Domnevni izsiljevalec, ki je imenoval odv. Perpaola Poiluccija za zagovornika, je torej zanikal, da bi bil avtor grozilnih pisem, vendar ni znal ali ni hotel pojasniti izvora zadnjega pisma z enim samim stavkom. »Be-daki, žal vam bo* je bilo rečeno v pismu, ki mu je pravzaprav odprlo vrata v koronejsko celico, če je pri preiskovalnih organih sploh prevladoval kak dvom, je prav to pismo razblinilo tudi zadnje predsodke. O preiskavi, ki je potekala v najstrožji tajnosti, je vedel le Russian, ki je spoznal, da se mu je poskus izsiljevanja 50 milijonov izjalovil. Zato pisma, tako menijo v policijskih in sodnih krogih, ni mogel napisati nihče drug kot Russian. Ta bo imel sedaj dovolj časa, da si pripravi obrambno tezo in ker se zaveda, da zlepa ne bo prišel na svobodo, je včeraj zaprosil, da bi mu dovolili čitanje kake knjige. Medtem ko se sodna preiskava nadaljuje s proučevanjem aktov in zasliševanjem trenutno še domnevnega izsiljevalca, agenti letečega oddelka pa iščejo stroj, s katerim naj bi. po njegovih izjavah, Russian napisal pisma. Stroj naj bi bil v morju nedaleč od pomola Audace. Preiskovalci niso prepričani, da jim je Russian o tej zadevi govoril resnico. Zato so napravili preiskavo v trgovini igrač HO v Tergesteu, last njegove žene in so baje zaplenili pisalne stroje, če jim bo uspelo dokazati, da so bila pisma napisana z Russianovim strojem, tedaj se mož ne bo mogel izogniti obtožbi poskusnega izsiljevanja in sodne obravnave, ki naj bi po nekaterih virih bila, v kar pa seveda dvomimo, že prihodnji teden . PSI pozitivno ocenjuje poletne prireditve v Miljah Tajništvo miljske sekcije PSI je izrazilo svoje obžalovanje zaradi stališča, ki ga je zavzela miljska KD do kulturno - turističnih manifestacij, ki jih je priredila miljska občina letos poleti. Socialisti so odobrili odloke občinskega odbora, ker sodijo, da je turizem v Miljah le prehoden in zato ena sama prireditev ne bi dosegla tistega uspeha, ki so ga dosegle letošnje poletne prireditve. PSI sodi, da je treba prirejati manifestacije čez celo leto, da se dosežejo cilji, ki sta si jih zadala občinski odbor in komite za pospeševanje turizma. Socialisti so se začudili nad stali- ščem, ki ga je zavzela KD, ker demokristjani niso nikoli prej kritizirali kultumo-zabavnega sporeda. Socialisti so zato pozitivno ocenili vse prireditve, ki jih je organizirala miljska občina letos poleti. Avgusta v pristanišču 2.700.000 ton prometa Blagovni promet v luki v avgustu je po začasnih neuradnih podatkih dosegel okoli 2,700.000 ton. S tem se je promet v prvih osmih mesecih leta povečal za 25 od sto v primeri z ustreznim razdobjem 1970. V prvih sedmih mesecih leta je dovoz agrumov dosegel 106.000 ton, tako da smo že presegli dosedanji letni maksimum (100.000 ton) na tem področju. Največ blaga dovažajo iz Južne Afrike. Dovoz surove kave je dosegel 81.000 ton ter je bil za 6.000 ton manjši od lanskega. Zadnje dni avgusta in prve dni septembra pa so ladje ponovno pripeljale večje količine kave, zlasti brazilskega izvora. Dovoz lesa je do konca julija dosegel 45.000 ton ter je bil približno na isti ravni kakor lani. Isto velja tudi za bombaž, V prihodnjih tednih se bo znatno okrepil dovoz bolgarskega '>,"ga po morju, in sicer v okviru nedavno sklenjenih sporazumov. Tako so najavljene pošiljka 30.000 ton cinka v ingotih, pošiljka 50.000 ton gorilnega olja, dalje pošiljka 150.000 ton surove nafte in manjše pošiljke bombažnih tkanin, umetnega prediva in železarskih izdelkov. V soboto skupščina občinskih in pokrajinskih upravljavcev RPI Deželni odbor KPI je sklical skupščino pokrajinskih in občinskih svetovalcev in odbornikov stranke, vključno člane conskih programa-cijskih odborov, da bi razpravljali o pobudi komunistov v krajevnih ustanovah v zvezi z gospodarskim in urbanističnim načrtovanjem za razvoj decentralizacije in demokracije v občinah in pokrajinah. Referent bo Amaldo Baracetti, član deželnega tajništva KPI. Srečanje bo v soboto, 25. septembra v ljudskem domu v Cervignanu. To srečanje je pomembno zaradi pobud, ki jih bo dala KPI v gospodarskem in socialnem načrtovanju v deželi in ker bodo med skupščino tudi pripravili odgovor na zaključke, do katerih je prišla študijska komisija deželnega odbora o problemu pooblastil in funkcij krajevnih ustanov. Preučili bodo tudi priprave za deželno konferenco upravljavcev v Furlaniji; Julijski krajini, ki bo decembra letos. spridite še k nam. sprejeti boste vedno kot pravi in dragi bratje», zaploskalo z iskrenim navdušenjem in soglašanjem. Ansambel «Kočo Racim sestavljajo zelo mladi amaterji. Tega ne poudarjamo zato, da bi ga s tem opravičevali, temveč zato, da bi nam prav to dejstvo pomagalo razumeti, kako visoko stopnjo kvalitete lahko doseže tudi amaterska skupina, če razume svoje poslanstvo z vso potrebno resnostjo. Odlika tega ansambla je namreč prav v resnosti njegovih prizadevanj, da posreduje narodno blago svojega naroda v čimbolj pristni obliki in se zato izogiba pretirani koreografski izumetničenosti. Njegovo izvajanje je sicer temperamentno, ritmično bogato in vseskozi podrejeno narodnemu melosu, plesne figure so čiste in tudi zahtevne, toda iz vsega diha ljud ska pristnost, ki daje izvajanju bodisi v plesih bodisi v pesmih poseben čar in vzbuja posebne simpatije. Čas nam ne dopušča, da bi našteli naslove vseh plesov in pesmi, ki so nam jih pokazali oziroma zapeli makedonski folkloristi, i/h da bi o vsakem kaj povedali, čeprav bi to zaslužili. Videli in slišali smo marsikaj novega, tako na primer v prvem delu stari borbeni junaški ples, poln borbene veščine, včifte Čamče», pa ples «Kolajdžiskoi>, ki ponazarja življenje kotlarjev iz IS. stoletja, v drugem delu pa koreografsko fantazijo v spletu planinskih plesov, vrsto vlaških plesov, polnih melosa in temperamenta in še nekaj novih veselih plesov iz skopske okolice. Prav tako so bile za nas povsem nove nekatere narodne pesmi v izvedbi Vaške llije-ve in Svetozarja Petkovškega in zlasti Vaška je osvojila poslušalce s svojim temperamentnim izvajanjem in značilnim makedonskim melosom obarvanim glasom. Posebno priznanje zasluži tudi orkester, ki ga sestavljajo sami polnokrvni godci, do kraja predani ritmu in pravi mojstri svojih inštrumentov, kar velja zlasti za harmonikarja, klarinetista in flavtista. In seveda ne smemo pozabiti na bobnarja, ki je sam bil predstava zase. Diskretno sta ves čas predstave ostala v o-zadju koreograf Blagoje Filipovski in vodja orkestra Slavče Djurčilo. V odmoru se je bežno prestami Tržaški narodni ansambel, ki ga sestavljajo kitarist Tulio Možina (vodja ansambla), harmonikar I. Bogateč in basist K. Grbič ter pevki Ljuba Berce-Košutova in Nerina Peliconova. Kot je poudaril tajnik SPZ Mirko Kapelj, je ansambel nastopil zato, da bi makedonskim bratom posredoval nekaj naše domačnosti, predvsem pa zato, da bi ga lahko naše občinstvo javno pozdravilo in nagradilo za njegov prepričljiv uspeh na tekmovanju slovenskih narodnih ansamblov v Ptuju, kjer je odnesel kar štiri na grade. Ansambel je zaigral in zapel tri pesmice v narečju in požel zanje sprroščen aplavz. Čeprav je bil njegov nastop kratek, je z njim dokazal, da si je priznanja res zaslužil. Prav bi bilo, da bi se nam ansambel predstavil še ob kakšni drugi priložnosti in z obširnejšim programom. ]. k. provokacijo. Vabi tudi prisotne o-blasti, naj prepovejo zborovanje, ki bi lahko povzročilo hude nerede. Delovanje organov kvesture v avgustu Avgusta meseca so organi kvesture, leteči oddelek in razni komisariati, prijavili sodnim oblastem 105 oseb, od katerih 32 v priprtem stanju. Največ prijav je bilo zn-radi nenamernih telesnih poškodb kot posledica prometnih nesreč, medtem ko so 3 šoferje prijavili pod obtožbo nenamernega umora. Na splošno se lahko reče, da pri nas avgusta ni bilo za kroniko razburljivih dogodkov. Rop je bil samo 1, tatvin 15, poskusnih tatvin Pa 9. Omeniti je treba, da so eno osebo, ki je seveda v zaporu, prijavili pod obtožbo namernega za-netenja požara; Zaradi žalitve, groženj in odpora javnim funkcionarjem se bo moralo zagovarjati pred sodiščem 6 meščanov, 5 bo šlo na zatožno klop zaradi klevetanja, isto število pa se bo moralo predstaviti zaradi pijanosti pretorju. Nadalje so agenti kvesture aretirali na podlagi zapornih nalogov 11 oseb, prisodili 280 raznih glob in 1400 glob zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov. Agentom se je nadalje posrečilo zaseči za 15 mil. 800.000 lir ukradenega blaga. Mestna čistoča in promet največja problema četrti Nesoglasja o sinočnjem dnevnem redu - Za prihodnjo sejo je na vrsti razprava o šolah in vrtcih Na zulte sinočnji seji rajonske kon-za Skedenj in Čarbolo so obravnavali nekaj nujnih, kratkoročnih problemov predvidenih na dnevnem redu, ki ga je predstavil predsednik Coppola. Na dnevnem redu so bila vprašanja mestne čistoče v Skednju, prisotnosti mestnih stražnikov, ki jih je, kaže, vedno premalo, ali jih sploh ni, vprašanje prometa v tisti mestni četrti, ter onesnaženje o-zračja. Proti takemu dnevnemu redu se je zelo polemično izrazil demokristjan Franzin, ki je poudaril, da bi moralo biti na prvem mestu vprašanje šol, vrtcev ter prostorov za rekreativno dejavnost o-trok. Z njegovimi izvajanji se je strinjala večina prisotnih, določili pa so, da se seja nadaljuje po predvidenem dnevnem redu, pred koncem pa naj se določi dnevni red za prihodnjo sejo. Vsi svetovalci so obžalovali, da konzulta še nima svojih prostorov, saj je že drugič zaporedoma gost v prostorih konzulte za Valmauro. Kaže pa, da so prostori za škedenjsko konzulto že nared, da pa manjka še pohištvo ter neke malenkosti. Zato se bo prihodnjič verjetno že sestala v lastnih prostorih. Za datum se sicer še ne ve, je pač odvisno od tega, kdaj bodo prostori na voljo svetovalcem. Člani konzulte so se ustavili tudi pri problemu 400 stanovanj, ki jih bodo zgradili na področju, ki je v njihovi pristojnosti. V načrtu pa niso predvidene potrebne in frastrukture ali pa jih je predvideno pemalo. V svojih izvajanjih so svetovalci poudarili, da pomeni 400 stanovanj približno 200 novih otrok, za katere je predviden menda en sam vrtec. Predložili so izvolitev posebne komisije ali delovne skupine, ki bi se ukvarjala s problemom novih gradenj na področju konzulte. V te delovne skupine bi morali imeti prost dostop tudi občani, ki niso člani konzulte, živijo pa na njenem področju. Za prihodnjo sejo konzulte so določili naslednji dnevni red: sedež, rekreativna dejavnost, šole in vrtci ter razno. toka, na profesionalna obolenja, onesnaženje okolja, mentalne bolezni, načrtovanje zdravstvene službe in na znanstveno raziskovanje. Odbornik Devetag se je zavzel za to, da bi mednarodna zdravstvena organizacija priznala Italiji posebno vodečo vlogo na tem področju, v tem okviru pa so bile začrtane smernice tudi za bodoče delovanje organizacije v deželi Furlaniji -Julijski krajini. Kakor znano, je organizacija pred časom pristala na pobudo, da bi v Furlaniji . Julijski krajini organizirali vrsto zdravstvenih poskusov javnega značaja. Minister Misasi o pomenu slovenskega šolstva Devetag na zasedanju mednarodne zdravstvene organizacije v Madridu Deželni odbornik za zdravstvo Devetag se je pravkar vrnil iz Madrida, kjer se je z ravnateljem urada za mednarodne odnose pri ministrstvu za zdravstvo prof. Van-nuglijem udeležil XXI. zasedanja evropskega odbora mednarodne zdravstvene organizacije. Na zasedanju so razpravljali o načrtih mednarodne organizacije za leta 1972, 73 in 74 v različnih evropskih deželah. Najavljeni posegi se nanašajo na bolezni krvnega ob- niimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii|llmiiiil||l|l„„I„„l|llt„l„ll,lllimiinilltll|l|lll||||||n|||||||||||U1||U||||||||||| NA SREČO BREZ HUJŠIH POSLEDIC VERIŽNO TRČENJE TREH AVTOV NA CESTI, KI PELJE NA OPČINE Dva ranjena in precejšnja škoda na vozilih Minister za šolstvo Misasi je v posebni okrožnici, ki vsebuje programa-tična navodila, poudaril važnost slovenske šole v deželi Furlanija-Julij-ska krajina. Ministrstvo bo pripomoglo k boljšemu poznavanju položaja na jezikovno mešanih področjih s tem, da bo objavilo v uradnih glasilih informacije in bo podpiralo študije in raziskovanja. Nazionale 15.30 Walt Disney: «PaPeri' no story». Technicolor Fenice 16.00 «Mio padre Monsignor*’-Lino Capolicchio, Giancarlo G*®®‘ Ministrstvo je za to ustanovilo pri višji deželni šolski upravi v Furlaniji-Julijski krajini operativen organ, ki mu predseduje deželni skrbnik, katerega namen je, da bolj redno sledi razvoju šolstva slovenske manjšine. Eden 16.30 «11 Decameron*. Techni®0' lor. Strogo prepovedano mladini P0® 18. letom. Grattacielo 16.30 »Omicidio al piano*. Technicolor. Nadia TiU®r' Susanne Uhlen. Excelsior 15.00 »Lavvrence D’Arabia»-Technicolor. Ritz 16.00 «11 grande Jake*, J0"1’ Wayne, Richard Boone, Maur«® 0'Hara. Alabarda 16.30 «La mia signora*’ črnobeli film. A. Sordi, Silvana Ma®' gano. Filodrammatico 16.30 «La nebbia d»i" orrori*. Fantastični film. Techni°' ob 20.45 v dvorani srenjske hiše- Šolske vesti V otroških vrtcih ONAIRC boi0 do 24. t. m. od 8.30 do 12. ®^ sprejemali potrditve vpisov v ju®11® in eventualne nove vpise. Potrditv vpisov so obvezne. Medtem ko je 47-letni Galvinol Trevisan iz Ul. Calcara peljal s * tretjega prsta, sprejeli s prognozo o- I so mu ugotovili tudi verjetni zlom Tajništvo PSDI proti zborovanju MSI v Trstu Ob vesti, da bo 3. oktobra govoril v Trstu državni tajnik MSI Almirante, je pokrajinsko tajništvo PSDI izdalo protestno noto, v kateri trdi, da ta manifestacija predstavlja odprto provokacijo fašističnih epigonov, ki so odgovorni za delno izgubo ozemlja Julijske krajine in za beg desettisočev iz Istre. Almirantejevo zborovanje je tudi žalitev za Trst, zlata medalja odporniškega gibanja, katerega gospodarstvo si je počasi opomoglo zaradi delovanja demokratičnih strank, kljub posledicam, ki jih je povzročil poraz v drugi svetovni vojni. Zato tajništvo PSDI vabi ostale antifašistične stranke, naj zavrnejo to novo fordom escardom včeraj popoldne 72-letnega očeta Emilia in 72-letno mater Palmiro Furlan domov na Opčine, kjer stanujeta v Alpinski ulici, je na križišču Ul. Valerio z Ul. Artemisio iznenada treščil v zadnji del fiata 1500, s katerim je 42-letni Dionisio Legovich iz Bujske ulice vozil v isto smer. Silovit sunek je Legovieha presenetil, še posebno, ker ga je vrglo naprej, pri čemer je treščil v pred njim vozeči fiat 600 s 53-letnim Brunom Prezzijem iz Ul. Pascoli lanom. Medtem ko sta se šoferja fiatov 1500 in 600 rešila le s škodo na vozilih, so morali priletna Trevi-sanova starša odpeljati z rešilnim avtom v tržaško bolnišnico. Mater, ki so ji ugotovili razne, sicer ne prehude, poškodbe po nogah so sprejeli s prognozo okrevanja 10 dneh na ortopedskem oddelku, očeta pa so po prvi pomoči odslovili. Dekleti z vespo trčili v nasproti vozeči avto Med vožnjo z vespo po Šaliti Zu-gnano je 16-letna Rosa Tea Cicala iz Ul. Metastasio včeraj sredi popoldneva trčila v nasproti vozeči prinz last 49-letnega Maria Cergola iz Ul. Al-merigotti. Pri padcu na asfalt se je poleg Ci-calove poškodovala tudi 16-letna dijakinja Nivea Žerjal s Stare istrske ceste, ki se je z njo peljala na vespi. Obe dekleti so spremili v bolnišnico in medtem ko so Zerjalovo po prvi pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 5 dneh, so Cicalovo 'pridržali na sprejemnem oddelku, kjer menijo, da se bo morala zdraviti kakih 8 dni. Nočno trčenje pri Gropadi Prejšnjo noč so pripeljali enega z avtom karabinjerske izvidnice, drugega pa z zasebnim vozilom v bolnišnico 32-letnega električarja Alberta Ciuka iz Ul. Piccardi in 24-letnega Milana Zucchija iz Trebč 146. Medtem ko so prvega po prvi pomoči odslovili. so Zucchija zaradi številnih neofašistično odrgnin po čelu, rokah in nogah, kjer krevanja v 10 in 20 dneh na ortoped skem oddelku. Oba sta se, kot so ugotovili karabinjerji, poškodovala med prometno nesrečo, ki se je pripetila v ponedeljek malo pred polnočjo na cesti, ki iz Trebč pelje v Bazovico. Tja je bil z alfa romeo 1750 namreč namenjen Ciuk, toda na križišču pri Gropadi se je srečal s fiatom 600, s katerim je Zucchi vozil proti domu. Tu je tudi prišlo do trčenja, pri katerem sta vozili utrpeli precejšnjo škodo. Padec priletnega moža s 6 m visokega drevesa Med obrezovanjem vej v Ul. Be-senghi je 73-letni Michele Gerebiz-za iz Ul. Guerazzi včeraj okoli opoldneva padel s 6 m visokega drevesa, pri čemer se je precej potolkel po raznih delih telesa. Priletni mož se v bolnišnici, kamor so ga odpeljali z rešilnim avtom, ni ničesar spominjal. Ker so mu med drugimi poškodbami ugotovili tudi udarce po prsnem košu z verjetnim zlomom reber so ga s prognozo okrevanja v 15 dneh sprejeli na H. kirurškem oddelku. Komisija za mladino in šport pri SKGZ in Avtonomna tržaška federacija ZKMI prirejata 26. septembra 1971 izlet V IDRIJO NA SREČANJE MLADINE z obeh strani meje ob 30. obletnici revolucije. Na sporedu so govori in razgovori, ogled športne palače, gimnazije, muzeja in prve partizanske tiskarne na Vojskem. VOŽNJA STANE 1000 LIR. V Trstu se lahko prijaviš v Ul. Geppa 9 (tel. št 31119). Odhod iz Trsta ob 7. uri s Trga Ulpiano. POPRAVEK V poročilo naše sodelavke F. F. z nedeljskega odprtja 17. mednarodnega kongresa o zgodovini arhitekture v Gradežu se je včeraj vrinila neljuba tiskarska napaka. V drugem odstavku, kjer je beseda o uvodnem govoru prof. Sergia Bettinija, je napisano, da je govornik »okrepil svoja izvajanja z nezanimivimi filozofskimi argumenti*. Napaka je kajpak v nikalnici «ne», ki sprevrže smisel celotnega odstavka, kar je razvidno tudi iz nadaljnjega poročanja o Bet-tinijevih izvajanjih. V nedeljo, 26. septembra ob 15. uri bo V TREBČAH PROSLAVA 25-LETNICE odkritja spomenika padlim za svobodo. Sodelujejo pevska zbora »Vasilij Mirk* s Proseka-Kontovela in »Primorec* iz Trebč ter godba na pihala iz Divače, Pridvora pri Kopru in «Parma» iz Trebč. Prirejajo: sekcija ANPI, sekcija KPI, ŠD »Primorec* in PD »Primorec* iz Trebč. Ravnateljstvo Državnega trgovskelj* tehničnega zavoda s slovenskim ni®*® jezikom »žiga Zois* - Trst, sporo®®' da bo začetek šolskega leta 1971"” v petek, 1. oktobra 1971 s šolsko ®®!' šo v cerkvi pri Sv. Ivanu ob 8. ufl' SPDT priredi 3. oktobra avtobus izlet v Rezijo s srečanjem s plaj" ci iz Slovenije. Odhod ob 6. uri 1 Trsta (zač. Ul. F. Severo). Prihod v Ravenco (Prato di Resia) okrog * ure. Sledi skupni izlet na sedlo Krni®'* (1101 m) in nato preko Nizkega 'd (1474) na vrh Košaca (1500 m). " stop na sedlo Krnica in nato v dol>® Učje, kjer bo čakal avtobus, ki p® pripeljal neplanince, ki so opravili w let z avtobusom. Povratek za vse Pr®* ko doline reke Ter do Tarčenta ** Čedada. Cena 1500 Ur (člani), 1800 Ur V* člani). Vpisovanje v Ul. Geppa 9- Včeraj-danes ob Danes, sreda, 22. septembra MAVRICIJ Sonce vzide ob 6.51 in zatone 19.05. Dolžina dneva 12.14. Luna v°' de ob 9.46 in zatone ob 19.42. Jutri, četrtek, 23. septembra SLAVOJKA Vreme včeraj: najvišja tempera*® ra 21,1 stopinje, najnižja 13,9. 0 19. uri 19,9, zračni tlak 1027,9 stano- viten, veter 4 km zahodnik, vlaga odst., nebo jasno, morje mirno, te®1 peratura morja 20,2 stopinje. Razna obvestila Odsek »Che Guevara* KPI bo priredil nocoj ob 19.30 v ljudskem domu na Reški cesti 7 srečanje s senatorjem Paolom Šemo, ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo »Boj v Istri 1890-1945». • Včeraj so finančni stražniki proslavili svojega patrona s slovesnostjo, ki so jo priredili pri poveljstvu Korpusa na pomolu Fratelli Bandiera. Maši, ki je bila na prostem, so prisostvovali častniki, podčastniki in vojaki korpusa. ROJSTVA, SMRTI IN POROK® Dne 21. septembra 1971 se je v ^ stu rodilo 7 otrok, umrle pa 30 osebe. UmrU so: 70-letna Ermenegild* , rieUo por. Soprani, 86-letni Rod®1,. lighi, 79-letna Elsa Dondi vd. Ger® ' 88-letna Giuliana Kuhner vd. Bres*® sech. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) ,# AlfEsculapio, Ul. Roma 15, IN*1? Al CammeUo, Drev. XX. septembra ’ Alia Maddalena, UL Istria 35, Chia°' Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. P. Revoltella 41, *!, zul-Cignola, Korzo Italija 14. P«|J" • »lauja n, -- - * ni. Ul. T. VecelUo 24, Serravello, 1 Cavana i. GORIŠKI DNEVNIK PRVA DELOVNA SEJA VZHODNOKKAŠKE KONZULTE NA OPČINAH Slična programa KPI in KD Demokristjanski program nikjer ne omenja zaščite Slovencev Tokrat je bila prisotna tudi sposobna prevajalka za slovenščino Ker se je prva delovna seja vzhodne kraške konzulte zaključila v ponedeljek v pozni uri nismo mogli o njej poročati že včeraj. Seja je bila tokrat v učilnici osnovne šole na Opčinah, prisotnih pa je bilo 18 svetovalcev. Manjkala sta samo misovska •vetovalca, kar verjetno spada v normalnost njihove skupine, ki konzulte sabotira. Omeniti je treba, da je bila tokrat na razpolago slovenskim Svetovalcem tudi sposobna prevajalka. Dnevni red je predvideval tri točke bi sicer: organizacijo dela konzulte, Predložitev programov in razno. V prvo točko so posegli skoraj vsi svetovalci: šlo je predvsem za usta-bo', »v posebnih komisij za razne probleme. Sklenili sicer niso ničesar, Vendar so svetovalci v glavnem soglašali, da se o ustanovitvi komisij govori še na prihodnji seji po predložitvi programov političnih skupin. Komunistična skupina je tudi zante-Vala, naj občinska uprava hitro poskrbi za primeren sedež konzulte, ki je doslej gostovala v obeh openskih šolah, prihodnjič pa se bo sestala na hodniku občinskega predstavništva. Po zelo dolgi in neplodni diskusiji Je prišla končno na vrsto druga točka dnevnega reda: predložitev progra- mov. Predstavljena sta bila samo komunistični in demokristjanski. ki sta Precej slična, le da demokristjanski nikjer ne omenja Slovencev. Komunistični program je takle: V vsej povojni dobi se ni nobena občinska uprava pozitivno zanimala za Kras, nasprotno zanemarjale so vsa vprašanja kraških vasi in kraškega Področja, ali mu povzročile škodo. Mislimo na obrambo kraške narave ■n pokrajine in na ohranjanje etničnega značaja kraških vasi, (primeri: smetišče v Trebčah, gradnja begunskega taborišča na Padričah. razna satelitska naselja za begunce z namenom, da se raznaroduje slovensko Ozemlje). Lepote in korist Krasa so še pred leti odkrili tržaški bogataši, saj gradijo vile, viken-hišice, športne In gostinske objekte, celo kakšno far mo. Jasno je, da od tega nima ra-Sen njih nihče nobene koristi. Program KP podčrtuje potrebo po valo-tizaciji Krasa v korist vseh občanov, •eveda v spoštovanju etničnega zna-teja tega področja. OBRAMBA KRASA: Kjer ceste niso >otrebne poljedelstvu ali drugim go-SPodarskim dejavnostim, je treba postaviti zapreke, ki naj preprečujejo Prehod avtomobilistom ter odlaganje smeti in stare šare. Treba je odstranjevati kupe nesnage, ki ležijo ob >oteh. Poljski čuvaji naj nadzorujejo Polja, gozdove in gmajne, namesto 4a opravljajo druga dela. Občina naj Poskrbi za ureditev in boljše vzdrževanje turističnih cest. TOPONOMASTIKA: V zvezi s spoštovanjem etničnega značaja našega Področja predlagamo, naj uprava v najkrajšem času izvede program poimenovanja ulic, krajev in vasi, seveda dvojezično, saj se je za to vprašanje občina obvezala že ob srečanju občinskega odbornika Ceschie z domačini. REGULACIJSKI NAČRT: V zvezi s vprašanjem regulacijskega načrta Predlagamo upravi, naj v najkrajšem času izdela podrobne gradbene načrte za naše vasi, kot jih predvideva sam regulacijski načrt. Današnje stanje Predstavlja predvsem za naše slovenske ljudi veliko škodo in krivico. Več let je že govor o premestitvi open- skega pokopališča. Preden bo uprava sklepala o kraju, predlagamo, naj bi se o zadevi posvetovala z domačini. V vseh vaseh obstaja stanovanjsko vprašanje. Zato mora občina zgraditi potrebno število stanovanj. JUSARSKA ZEMLJIŠČA: Glede tega vprašanja naj bi uprava posredovala, da se jusarska zemljišča razdelijo med upravičene posestnike. To bo tudi konkreten prispevek k razvoju kmetijstva. Dokler traja sedanje stanje, zahtevamo, da se ta zemljišča ne prodajajo in ne dajejo v najem tujcem. Nadalje skupina KP predlaga, naj uprava podaja točen vsakoletni obračun dohodkov, ki jih ima od jusarskih zemljišč. KMETIJSTVO: Pri občinski upravi naj se ustanovi odbomištvo za kmetijstvo. Med mnogimi problemi, ki jih bo moral tak organ reševati, je nekaj zelo nujnih: povečati je treba varnost živine na cestah s postavitvijo primernega števila cestnih znakov in z gradnjo cestnih prehodov (podvozov) za živino, redno je treba čistiti naravna napajališča (pr. v Ba zovici). SNAGA: Zaradi vztrajne akcije tu-kjašnjega prebivalstva se počasi le zaključuje žalostno poglavje smetišča pri Trebčah. Vendar vprašanje snage še ni rešeno. Treba bi bilo postaviti posode za odlaganje odpadkov ob cestah, ki peljejo proti meji in na raznih turističnih točkah. Služba mestne čistoče pa bi morala poskrbeti tudi za čiščenje vaških cest. Premestiti je treba skladišča mestne čistoče iz Proseške ulice na Opčinah in prostor preurediti v otroško občinsko igrišče. CESTE: Občinska uprava je dolžna redno vzdrževati že tlakovane ceste. Mora pa tudi urejevati nove ceste, ki nastajajo z gradbenim razvojem. Po vaseh je treba razsvetliti tudi stranske poti in odstraniti nepotrebno obcestno grmovje, kar bi povečalo njihovo zmogljivost in varnost. Na Opčinah je še nujen problem kanalizacije. SLUŽBE: Po vaseh je treba okre piti električni tok in vodne napeljave. Glede vode je posebno prizadeta Gropada. Za izboljšanje zdravstvene službe je nujna reševalna postaja Bdečega križa na Opčinah in odprtje občinskih lekarn na Opčinah in v Ba zovici. Pod občinsko upravo morajo priti vse avtobusne proge. Občina naj postavi javne telefonske kabine, kjer jih še ni. Treba je zgraditi jav na stranišča. Da bi preprečili neza konito lepljenje lepakov, predlagamo, naj se postavijo oglasne deske. ŠOLSTVO: Občinska uprava naj po skrbi za gradnjo nove osnovne' šole na Opčinah, za katero je že pred mnogimi leti odkupila primerno zem ljišče. Osnovna šola na Opčinah potrebuje novo ograjo, ker je dosedanja iz bodeče žice in zato nevarna za učence. Po vaseh je potrebna boljša ureditev otroških vrtcev. Resno vprašanje je vrtec v Bazovici. Tudi hrana, ki jo vozijo iz mesta, ne ustre za potrebam. ŠPORT IN PROSVETA: Občinska uprava bi morala finančno podpirati športna in prosvetna društva z red nim delovanjem. Na Opčinah naj bi se ustanovila občinska knjižnica. V bodoče bo treba odpreti občinski re-kreatorji. Na Opčinah in v Trebčah naj bi zgradili športni telovadnici. Na Opčinah je primeren prostor v bivšem kinu Belvedere v Ulici Fior- dalisi, v Trebčah pa na prostoru za osnovno šolo. Resno je treba misliti na gradnjo odkritega bazena na Opčinah, tudi zato, ker je morje umazano in okuženo. V ta namen bi prispevali deželna uprava in CONI. Končno je treba nujno začeti z deli za gradnjo nogometnega igrišča v Trebčah. Komunistična skupina, ki edina za stopa vse vasi z območja konzulte bo na prihodnjih sejah predlagala za dnevni red tudi podrobnejše programe s problemi za posamezne vasi. Glede na to, da sta programa Kri in KD zelo slična, bi ne smelo biti težav pri sprejetju načrta za predlog občinskemu svetu, žal pa bo življenjska doba sedanjih konzult kmalu potekla in občinska uprava bo samo vzela na znanje — oziroma v arhiv — predloge svetovalcev. Konzorcij za pridobivanje turistične klientele Na pobudo nekaterih tržaških tvrdk je bil te dni ustanovljen poseben konzorcij tržaških trgovcev za pridobivanje turistične klientele. Na tiskovni konferenci, ki bo danes ob 12.45 v hotelu de la Ville, bodo predstavniki konzorcija obrazložili časnikarjem namen in delovanje novega konzorcija. V TRŽIŠKI LADJEDELNICI Vso skrb bodo posvetili ladjam velikankam oddelek za motorne čolne pa bodo zaprli V njem dela sedaj V dvanajstih letih plastičnih čolnov - Pred leti so v tržiški ladjedelnici gradili vsakovrstne ladje, od največjih do najmanjših. Po zaprtju Sueškega prekopa so velike petrolejske družbe zahtevale od ladjedelnic, da jim te izdelajo velike ladje za prevoz petroleja. Odtod velikanke z več kot 200.000 tonami. V Italiji se je le ena ladjedelnica usposobila za gradnjo tako velikih ladij. To je ladjedelnica v Tržiču, ki je v nekaj letih že poslala na širna morja več ladij z nad dvesto tisoč tonami. Zadnjo so splovili pred dvema tednoma. To je «Esso Italia», ima kar 254.000 ton ter je največja ladja, ki so jo doslej splavili v italijanskih ladjedelnicah. Ladjo bodo krstili 3. oktobra in pravijo, da bo na svečanost v Tržič prispel sam ministrski predsednik Colombo. Tržiška ladjedelnica ima še več podobnih naročil. Morda zaradi tovrstne specializacije nameravajo o-pustiti izdelovanje manjših, plastičnih čolnov. V okviru tržiške ladjedelnice deluje plastični odsek, ki so ga ustanovili leta 1958, ko je v ladjedelnici vladala precejšnja kriza. V tem odseku je bilo prvotno zaposlenih 250 uradnikov, tehnikov in delavcev, sedaj pa je v njem ostalo le 70 ljudi. V njem izdelujejo plastične rešilne čolne za večje ladje, istočasno pa tudi vrsto motornih turističnih čolnov znamke «bora». Rešilnih čolnov so v dvanajstih letih 70 ljudi: zaposlili jih bodo v drugih oddelkih so izdelali 950 čolnov začetkom ob 20.30, bodo v prostorih gostilne Gabro na trgu v štandrežu vaščani podpisovali dokument z zahtevo za odpravo fašističnih zakonov, ki so v nasprotju z lopni)]iško ustavo ter naperjeni proti svoboščinam in demokraciji. Prisoten bo tudi notar Sardelli za overovitev podpisov. Podobno podpisovanje bo od 21. ure dalje, prav tako jutri, tudi v prostorih krajevne zadruge v Podogrl. Pripravljalni odbor računa, da se bodo domačini odzvali v največjem številu ter s svojim podpisom izrazil voljo za odpravo teh ostankov fašizma. Novi sedež krvodajalcev Goriški krvodajalci, ki so imeli do sedaj svoj sedež v Gorici na Trgu De Amicis (Koren), se bodo v nedeljo, 26. t. m. preselil v novi sedež, ki so si ga uredili v krožku Safog v Ul. Brigata Pavia. Odbor vabi vse člane, naj se udeležijo uradne otvoritve, ki bo v nedeljo ob 10.30. Novi sedež bo posloval po naslednjem urniku: ob torkih, četrtkih in sobotah od 18. do 24. ure. prav oziroma napredka pri njihovi | gradnji. V ta namen se bodo v pe-1 tek 24. septembra ob 16. uri zbrali občinski svetovalci na sedežu Občinskih podjetij, od koder bodo odšli na zadevni ogled. Skupaj s svetovalci je župan povabil na ogled tudi predstavnike krajevnega tiska, da bodo potem lažje opisali napredovanje del in njihove glavne značilnosti za širše občinstvo. Po tem ogledu se bo začelo redno delovanje obč. sveta za jesensko -zimski sezoni in v Kratkem je predvidena prva seja občinskega sveta, saj se je med tem nabralo že precej argumentov, ki jih bodo morali proučiti in o njih ukrepati. V Tržiču sestanek odbornikov za šolstvo V petek zvečer ob 16. uri bo na županstvu v Tržiču sestanek vseh občinskih odbornikov za šolstvo tržiškega okoliša. Pokrajinski odbornik za šolstvo Corbatito bo prikazal novi državni zakon o šolstvu, ki daje občinam nove pristojnosti. Sindikalni posvet v ladjedelnici Danes zjutraj ob 8.30 bo v tovarniški menzi v tržiški ladjedelnici sestanek vseh delavcev, ki so za-oosleni v dvajsetih zasebnih pod jetjih, ki delajo v notranjosti tega obrata. Sindikati bodi prikazali delavcem osnovo zahtev, ki »h bodo skupno predlagali zainteresiranim podjetjem. Predavanje o bitki za Gorico Goriški krožek za svobodo kulture ob sodelovanju bojevniških organizacij API in ANPI priredi v petek, 24. t.m. ob 16. uri v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici, Korzo Italija 55, predavanje z debato o temi: »Bitka za Gorico septembra 1943». Uvodno poročilo bo podal Vinccnzo Marini; sledila bo diskusija pri kateri bodo spregovorili tudi nekateri politični predstavniki iz dobe odporništva. Predavanje bo zaključil zgodovinar prof. Teodoro Sala s tržaške univerze. Pri tej pobudi sodelujejo tudi nekateri drugi krožki in ustanove in med njimi je tudi krožek »Simon Gregorčič*. Še danes vpis v slovenske šole! Se danes je možen vpis v vse slovenske srednje šole v Gorici, to je v nižjo srednjo šolo v Ul. Randaccio. v klasično gimnazijo-licej, v učiteljišče v Ulici Croce in v trgovsko šolo v Ulici Semi-nario. Zamudniki se lahko vpišejo v dopoldanskih urah na tajništvih omenjenih šol. Pozivamo dijake, ki tega niso še napravili, da se vpišejo v slovenske srednje šole. Obisk gojencev policijske šole Gojenci šole za policijske oficirje so na strokovno-poučnem potovanju po severni Italiji. V tem okviru bodo prišli tudi v Gorico, kjer bodo ostali od 24. do 27. septembra ter obiskali tudi zanimive kraje na podeželju, predvsem pa goriška bojišča is prve svetovne vojne. šola za policijske oficirje deluje že 7 let ter pripravlja gojence v teoriji in praksi za uspešno izvajanje njihovih nalog v službi. Gojenci bodo v Gorici v nedeljo, 26. t.m. ter jim bodo po ogledu mesta priredili na Gradu uraden sprejem župan in drugi krajevni predstavniki. • Deset dni se bo zdravila v goriški bolnišnici 48-letna Maria Melia iz Gradiške. Ponesrečila se je pri cestni nesreči v Gradiški v ponedeljek zvečer. Iz goriškega matičnega urada Na goriškem matičnem uradu so včeraj prijavili 6 rojstev in eno smrt. Rojstva: Emanuele Berti. Enrieo Visintin, Dimitri Volpi, Davide Trica-rico, Fulvio Venchiarutti in Silvia Smach. Umrla: 64-letna upokojenka Giovan-na Gaberti vd. Gliubich. iiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiimmiitiiiiimiinHiiHiiimitiimiminiiiimiimiiiiiiiiMiMmimmuiiiiiiiiiiaai V OKVIRU ŠTEVILNIH. PRIREDITEV JUTRI SE BO V GORICI ZAČELO EVROPSKO PRVENSTVO V ODBOJKI Sodelovale bodo ženske ekipe iz raznih držav Igralke Sovjetske zveze so večkratne pivakinje Gorica je postala središče mednarodnih srečanj V Gorici bomo imeli v teh dneh spet mlade goste iz raznih evropskih držav. Jutri se bodo pričele tekme za evropsko prvenstvo v ženski odbojki. Prvenstvo, moško in žensko, je v teh dneh v raznih italijanskih mestih, v Gorici pa bodo odigrale tekme ekipe, ki sodelujejo v dveh skupinah. V prvi skupini je ekipa Sovjetske zveze, dolgoletni evropski, olimpijski in svetovni prvak: pomerila se bo z ekipami Švedske in Švice. V drugi skupini pa bodo tekmovale ekipe Italije, Poljske in Avstrije. V našem mestu vlada za to tekmovanje precejšnje zanimanje, saj je tu odbojka zelo razširjena. To je zelo priljubljeni šport tudi med slovensko mladino, saj delujejo v mestu in na vasi številne slovenske odbojkarske ekipe. Italijanske igralke trenirajo v Goriči že nekaj dni. Včeraj so dospele igralke Švedske, Pojjske in Avstrije. Tekme bodo v večernih Trije ranjeni pri trčenju v Gorici Včeraj dopoldne nekaj pred 11. uro so trčili na Tržaški cesti v bližini mestnega pokopališča v Gorici trije avtomobili. Pri tem so bile tri osebe ranjene. V goriško bolnišnico so sprejeli za trideset dni na zdravljenje 75-letno Ano Puspani iz Trsta, Ul. Galilej 12, ki so ji ugotovili zlom desne rame in rano na nosu. Za osem dni so pridržali 68-letno Carmelo Puspani, stanujočo prav tam, zaradi rane na levem podlaktu in na nosu. Samo prvo pomoč pa so nudili 18-letni Adriani Cocco iz Vicen-ze, ki je imela le lažje poškodbe na desni roki. Ob isti uri je Carmela Puspani vozila avto fiat 1100 od Dola proti Gorici ter trčila v nasproti prihajajoči fiat 1100 z registracijo iz Vicenze, ki ga je vozil 29-letni Gaetano Cocco. Še pred tem je tržaški avto trčil v alfa romeo, last Giuseppa Schiavettija iz Štan-dreža, Kraška ulica 16, ki je bil parkiran. Slovensko gledališče v Trstu razpisuje abonma za sezono 1971/72 v Gorici Po lanskem velikem uspehu bo Slovensko gledališče v Trstu skupno s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ob sodelovanju Ustanove za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.), tudi letos organiziralo v Gorici redno gledališko sezono, za katero razpisuje abonma. Abonma velja za osem predstav, pet izmed njih v izvedbi SG, dve v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, eno pa bo uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko. Da bi abonentom zagotovili stalne sedeže in se tako izognili lanskoletnim neprilikam z razporeditvijo gledalcev ob posameznih predstavah, so organizatorji sklenili, da bodo vse abonmajske predstave v gledališču Verdi in v Katoliškem domu, medtem ko bodo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu predstave izven abonmaja. Repertoar za abonente: Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama In komedija) Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija) Wilder, Williams, Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke) Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ (drama) 5. Commedia delTArte - Dušan Jovanovič: IGRA O TREH RO-GONOSCIH (komedija) 6. Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBE (žaloigra — gostovanje PDG) 7. Branislav Nušič: POKOJNIK (komedija — gostovanje PDG) 8. Andrej Hieng: OSVAJALEC (drama — gostovanje MGL) Vrste abonmajev ln cene: 1. 2. 3. 4. RED A (mesto) RED B (okolica) MLADINSKI DRUŽINSKI 4.000 lir 4.000 » 1.500 * 1.500 » Družinski abonma lahko kupijo vsi člani družine, v kateri ima en član že osnovni abonma. V ceni okoliškega abonmaja je vključen prevoz. Abonmaje dobite v Gorici pri A. Košuti, Ul. Mamell 8, tel. 5265 in na sedežu SPZ, Ul. Malta 2, tel. 2495, v okolici pa na sedežih prosvetnih društev. urah jutri, v petek in v soboto. Jutri zjutraj bo župan priredil sprejem na goriškem gradu. Letos je bilo v Gorici več mednarodnih prireditev. Poleg športnikov, ki so tu odigrali evropsko košarkarsko prvenstvo kadetov, smo imeli mednarodno revijo pevskih zborov, mednarodno folklorno parado, razne prireditve manjšega značaja, v novembru pa bo na vrsti srednjeevropsko kulturno srečanje. Gorica sj lahko s ponosom lasti naziv srednjeevropskega mesta, mostu med narodi. CORSO 17.15—22.00: »L uomo, la don-na e 1 misteri del sesso», dokumentarni film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERN1SSIMO 17.15-22.00 »Psicout* il velo sul ventre*. L Strasberg in Dean Stackvvell. Ameriški barvni film: mladini pod 18. letom prepovedan. VERDI 17.00—22.00: »Fuort il mallop-po». C. Cardinale in S. Baker: ki-nemaskopski film v barvah. CENTRALE 17.30-21.30: »Regina Cri-stina», Greta Garbo in Gilbert. — Ameriški film. VITTORIA 17.30-21.30: »Soldato blu». C. Berger in P. Štraus; ameriški kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. trži 6 AZZURRO ob 18.00: »Inchiodate l'ar-mata sul ponte», š. Perovič in J. Zlatenič. Jugoslovanski barvni film. EXCELSIOR ob 17.30: »U topo č mio e lo ammazzo quando voglio», barvna slikanica. PRINCIPE ob 18.00: »Nevada Smith*, S. McQuinn in S. Pleschette. \uva tioricu SOČA (N. Gorica): »Kaktusov cvet*, ameriški barvni film, ob 18. in 20. SV OBODA (Šempeter): »Elmer Gan-try». ameriški barvni film, ob 18. in 20. KANAL: »Peklenska steza Indiana- polisa*, ameriški barvni film. ob 20. ŠEMPAS: prosto. DESKLE: »Gotovo, celo verjetno*, ameriški barvni film, ob 20. PRVAČINA: »Upor v Adalemu*, švedski barvni film. ob 20. RENČE: prosto. DEŽURNI LEKARNI v GOrtrci Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna CRISTOFOLETTI. Piazza Vittoria 14, tel. 2972. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna »Alla salute* dr. Fabris, Ul. Cosulich 117, tel. 72480. RAZPIS ABONMAJA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU ZA SEZONO 1971-72 Repertoar za abonente: 1. Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama ali komedija) 2. Jovan Stenja Popovič: KIR JANJA (komedija) 3. Wilder, WiUiams, Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke) 4. Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ (drama) 5. Commedia dell Arte - Dušan Jovanovič: IGRA O TREH RO- GONOSCIH (komedija) fi. GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE 7. GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Vrsta abonmajev: Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (okoliški, popoldanska predstava na dan praznika) Cene za abonente: Parter I (sredinski sedeži) Parter n (ostali sedeži) Balkon Okoliški abonma 7.000 Mladinski abonma 2.000 Invalidi 2.000 premiera 13.500 lir 9.500 » 4.000 > ponovitve 7.000 lir 6.000 » 3.000 » lir (preskrbljen prevoz) (za katerokoli vrsto abonmaja) SG v Trstu razpisuje, razen premiere, tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z enim samim osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 2.000 lir. Abonmaje vpisujemo vsak dan, razen ob praznikih in ponedeljkih dopoldne, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. tel. 61 792, od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure ter v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure, tel. 734265 - 734269. Dosedanje cenjene abonente prosimo, da potrdijo svoje abonmaje do srede. 22. t. m. Samo do tega dne jim bomo lahko zagotovili njihove lanske sedeže. Gore Vidal: Julijan •MiuiiiiiiiiuauiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiimiitiHiimiMiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimin Fanici Ažmanovi v spomin Pred desetimi dnevi je v ljubljanski bolnišnici «Dr. Petra Deržaja* usahnilo življenje Fanice Až-manove por. Legiša. Ker so njena mlajša leta tesno povezana z našo zgodovino prvih spopadov s fašizmom na Tržaškem, njena zrela le ta pa z življenjem pri molkih emigrantov v Sloveniji in tudi d"ugod po Jugoslaviji, se je spominjamo, pa čeprav z zamudo. Ko je bilo Fanici Ažmanovi komaj 18 let, je vsako jutro prihitela s Škorklje in tako rekoč smuknila mimo dveh karabinjerjev v zgradbo v Ulici sv. Frančiška št. 20 v Trstu, kjer so še sopli nekateri tiskarski stroji z zadnjimi slovenskimi publikacijami. Karabinjerja bi bila morala Stražiti vhod v poslednji kulturni rd'č slovenske besede pred fašisti, ki so tako pogosto napadali in rjoveli po Ulici sv. Frančiška. Koiiko sta karabinjerja mogla storiti, vemo, saj je naša tedanja zgodovina dobro znana. Slovenska trgovska šola, ki je bila v prvih letih po prvi svetovni vojni na pol ilegalna, kot je bila na pol ilegalna sleherna slovenska dejavnost v tedanjem fašističnem ozračju, je dala Fanici Ažmanovi dovolj knjigovodskega znanja, da je držala v redu sezname naročnikov in knjigovodske rubrike mladinskega mesečnika «Naš glas*. Seveda pa Fanica ni opravljala le tega dela, pač pa še veiiko drobnih nalog v založbi »Edinost*, kamor so vodile dokaj potrgane niti raznih mladinskih organizacij in dopisnikov dnevnika »Edinost*. Semkaj, v to oblegano trdnjavico, ni prihajal več noben še preostal slovenski politični in javni delavec, da bi se posvetoval z giavnim urednikom »Edinosti* prof. Filipom Peričem, da bi mu svetoval, naj bolj pazi, da bi ne dal fašistom izgovora, da »Edinost* zadavijo. Toda tudi iz obleganega uredništva »Edinosti* je bilo treba hoditi v mesto k raznim slovenskim ljudem in tudi na javne ustanove. Kmalu so se spomnili, da bi za to delo biia najprimernejša Fanica Až manova, mlado dekle s prostodušnim nastopom in s čarom veselega značaja. Računali su, da si v mladem dekletu fašisti ne bodo mogli predstavljati tako pomembnega kurirja, ki nosi pri sebi pogosto zelo pomembna sporočila. Cankarjem založba v Ljubljani skrbno izbira tekste za svojo zbirko prevodov Mozaik. Že uvrstitev določenega dela v to zbirko pomeni, da gre za kvalitetno, izbrano literarno stvaritev. To nam dokazuje tudi roman s preprostim naslovom JULIJAN, roman posvečen rimskemu cesarju Julijam, ki je v zgodovino prišel z oznako Odpadnik, ker je zavrgel krščanski nauk in se povrnil k helenistični kulturi in poganski veri. Ta roman je napisal pisatelj Gore Vidal, v slovenščino pa prevedla A-lenka Puharjeva, medtem ko je skrb za opremo Cankarjeva založba poverila Metki Kraševec. Tako imamo pred seboj v skrbno opremljeni knjigi odličen pripovedni tekst in zanimiv zgodovinski roman, ki je po soglasni sodbi kritike tzelo dobra, veličastna pripoved*. Rimski cesar Julijan je ena najzanimivejših in najzagonetnejših osebnosti rimske zgodovine Roail se je leta 332 našega štetja kot sin Julija Konstancija in kot nečak znanega cesarja Konstantina Vedkega. Še mlad je postal močno popularen med vojaki in je leta 361 postal cesar. Vladal pa je le tri leta, saj je leta 363 v bojih s Perzijci padel. V času svojega kratkega vladanja si je prizadeval, da bi izvedel finančne in druge reforme, ki so slabile državo in obnovil rimsko cesarstvo v vsej veličini. Bil je prepričan, da je krščanska vera vzrok za propadanje rimskega imperija, zato se je odrekel krščanstvu in obnovil kult antičnih bogov Zaprl je krščanske cerkve ter preganjal duhovnike, zaradi česar so mu kristjani naded naziv apostat — odpadnik. Vendar je prezgodaj paael v bojih, da bi izvedel svoje reforme. Cesar Julijan je pomenil konec antike in njene kulture. Za njim se je začel mračnjaški srednji vek. Julijan se je tega zavedal in vse sile je hotel uporabiti za to, da bi preusmeril tok zgodovine, vendar mu to ni uspelo. Julijan je bil tudi filozof i,. pisatelj ter je ohranjenih nekaj njegovih del, zlasti njegova pisma in eseji, pa tudi nekaj njegovih govorov in epigramov. Njegovo življenje, njegova prizadevanja ter njegovi spisi, vse to je zamikalo tudi pisatelje, ki so lik Julijana obdelali v svojih delih. Tako sta dva dramatika, La-renzo de Medici in Henrik Ibsen, napisala o Julijam drami, pisatelj Merežkovski pa mu je posvetil ■ svoj romatr: Novo literarno stvaritev imamo zdaj pred seboj tudi v slovenščini. Pisatelj Gore Vidal je v svojem zgodovinskem romanu prikazal celotno življenje cesarja Julijana in to v originalni obliki. Roman je namreč napisan v obliki dnevniške pripovedi samega Julijana. Ker pa bi bila ta pripoved lahko preveč ozka, jo prekinjajo vrinjeni odstavki dveh Julijanovih prijateljev in učiteljev, filozofov Libanija in Priska. Tl so obsežnejši zlasti v začetku in na koncu romana, medtem ko so v sredini bolj skopi. Sicer pa pred bralcem v tej ali drugačni obliki vstaja podoba antičnega sveta, ki je zapisan poginu in ki ga vsa prizadevanja cesarja ne morejo preprečiti. Pisatelj sam pravi, da je imel Julijanov poskus zadržati propa- Do novembra 1927 so fašisti razpustili vsa miadinska društva, skupno z Zvezo mladinskih društev. Naslednjega leta pa so najprej zaprli, nato pa konfinirali na otoke najpomembnejše vodilne ljudi ZMD in sicer dr. Jožeta Deklevo, dr. Dorčeta Sardoča, Romana Pahorja in druge. Kdo drug Kot Fanica je bil bolj primeren, da skrbi za pripornike «pri Jezuitih*. Ko so te mladinske voditelje odpeljali na Li-pari in Ponzo, so fašisti polovili druge in jih spravili k Jezuitom in drugam. Pri nas so bili ljudje vedno po zaporih, ni se pa vedno in takoj zvedelo, kje je kdo zaprt, ali v Trstu ali v Kopru, kamor so jih spravili zaradi posebnih zasliševanj. i Hkrati .so. fašisti ...ukinjali vse publikacije, začenši s tednikom »Novice*, nato je prišel na vrsto «Naš glas* in leta 1928 tudi »Edinost*. Usahniti so morali tudi naslednji listi, kot na primer hrvaška »Istra* in «Mali list*, ki ga je vodil iznajdljivi in prekanjeni Virgil Šček. Stroji v tiskarni v Ul. sv. Frančiška 20 so potihnili. Fanica, ki je upravljala nekatere liste, ni imela kaj početi. Toda ni držala roke križem. Njena pota po Trstu so bila še bolj dragocena kot doslej. Poznala je na stotine mladih ljudi iz mladinskih društev. Ko so nekateri čiani mladinskih društev ustanovili ilegalno organizacijo in začeli s sabotažnimi dejanji proti raznarodovalnim šolam, Fanica Až-manova osebno ni sodelovala, ker so bile ženske in poročeni moški A. R. (Nadaljevanje na 6. strani) iiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii danje rimskega cesarstva in zavreti širjenje krščanstva, v sebi neki romantičen čar. Zato je bila tako osebnost samega cesarja kot tudi čas sam, četrto stoletje, imenitna snov za literarno obdelavo. Gore Vidal je iz te snovi ustvaril odličen roman, v katerem se je, po njegovih lastnih navedbah, držal zgodovinskih resnic, od katerih je odstopil le v nebistvenih okoliščinah. Tako vstaja pred nami ne samo podoba svojevrstnega vladarja, vojaka in filozofa, ne samo podoba cesarjevih prijateljev in ljudi njegove okolice, temveč podoba antičnega sveta, ki se umika novemu času. To dobo in ljudi v njej pa je pisatelj uspel prikazati na sodoben način, ki nas prevzema. Zato bodo tudi tisti, ki jim morda zgodovinski romani niso posebno pri srcu, zadovoljni s tem živahno napisanim tekstom, ki bralca osvoji, pa tudi obogati za marsikaj. Sl. Ru. HIavatyjevi akvareli Pred dnevi smo objavili kratko vest, da je dr. Robert Hla-vaty razstavil v Mariboru kakih 30 svojih akvarelov. Čeprav je Hlavatgjeva razstava že mimo, bomo objavili oceno, ki jo je o tej razstavi J. Mesesnel napisal za ljubljansko «Delo». Med drugim Janez Mesesnel pravi: «.Hlavaty, za razliko od drugih umetnikov, ki predvsem opazijo kamnito, kubično arhitektonsko in meaiteransko urbanistično elemen-tarnost Krasa in jo skušajo zajeti v svojih kompozicijah, gleda na Kras drugače. Obiskuje ga v tistih redkih časih, ko se po planoti vlečejo mokre megle, ko leži v zimski sivini kratkotrajen sneg po grapah, ko je oblačno, ko zaide sonce — skratka vselej tedaj, ko je nad Krasom razlita razpršena svetloba. Kajti Hlava-ty je izrazito slikarsko nastrojen in nadarjen in bi ga najbrž sonce kot močan in usmerjen izvor svetlobe, ki z ostrimi sencami in svetlobami ustvarja grafične učinke, motilo. *Tako pa v njegovih akvarelih pojejo barve. Hlavatg je eden redkih naših likovnih umetnikov, ki je spoznal, da je prislovična kraška monotonija pravzaprav polna barv — le utišanih intenzivnih samo v posebnih svetlobah in v enem ali dveh letnih časih. «Impresionistični realizem* — tako je imenoval njegovo slikarstvo neki italijanski kritik. A impresionizma v pravem pomenu besede ne najdemo. V njegovih akvarelih spoznamo le tisto drugo, bolj skrito in mnogo bolj slikarsko podobo Krasa, kot smo je vajeni. V teh na hitro in na mokro slikanih delcih najdemo prave kristalčke poetičnega vživetja v to svojevrstno pokrajino. Posredujejo nam doživetja, ki nas preseneča in zavzame, saj je to doživetje najmanj vpadljive podobe Krasa — in hkrati dokaz izredno intimnega odnosa slikarja do tega koščka naše zemlje. Hlava-tyjeve slike dihajo, živijo in slehernega poznavalca slej ko prej obogatijo za subtilno doživetje, ki tvorno dopolnmle slikarjevo.* OVEN (od 21.3. dr, 20.4.) Zelo ugoden dan za poslovne zadeve. Preveč ste utrujeni: odpočijte se. BIK (od 21.4. do 20.5;) Spričo nesporazumov s poslovnimi tovariši ne prilivajte ognju olja. Zdravje zelo dobro. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne bodite žalostni. Poiščite si kako zabavo. Zdravje se boljša. RAK (od 23.6. do 22.7.) Opravka boste imeli s sitnimi klienti. Ne razburjajte se. Ljubezen: vse je že odločeno. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne izgubljajte zaupanja vase, kljub težavam. Pojdite na sprehod. Zdravje dobro. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Prišel je čas, da začnete izvajati že zdavnaj pripravljeni načrt. Posvetite več časa svoji družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Finančni položaj se bo izboljšal. Soglasje z ljubljeno osebo se bo še bolj utrdilo. Zdravje: lažje motnje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne črhnite niti besedice nikomur o načrtih, ki jih imate v ljubezenskih zadevah. Zdravje: bodite pre-vkkii. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Prilagodite se razmeram v svojo korist. S prijatelji se boste dobro zabavali. Zdravje odlično. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zaradi nekega vašega dejanja vam je ugled zrasel. Nerazpoloženi ste zaradi tega, ker si površno razlagate dogodke. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pri vaših poslih bo šlo vse zelo dobro in enostavno. Srčne zadeve: novi upi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Čeprav so pred vami nove poslovne možnosti, ni treba opustiti tistega, kar ste začeli. Zdravje dobro. TOJVE SVETINA lllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllll druga KNJIGA S sklonjenimi glavami so odšli v gozd, od koder so bili prišli. Veter je upogibal vrhove smrek in šumel kot velika reka. Ana, ki Je hodila ob Primožu, je bila omotična in obupana. Včasih se ga je oprijela za roko in čutil Je njen trepet. Te smrti ni razumela. Kakšna je bila krivda tega fanta — če Je bil sploh kaj zagrešil — v primerjavi z njeno? Ona živi, on pa je mrtev. Kako čudno se poigrava življenje z ljudmi! Kako nenavadno kaznuje ali pa nagrajuje... Tisti hip ji Je prišel na misel kip pravice pred upravnim poslopjem v mestu: ženska z zavezanimi očmi, s tehtnico in mečem v rokah. Mahoma se ji je razodelo, zakaj so njene oči zavezane, če ne bi imela Primoža, Vojka, Pajka in fantov okoli njih, bi bila že zdavnaj obupala. Njim se. ima zahvaliti, da še živi, da vztraja, da je le našla tla pod nogami, da vsaj skuša razumeti stvari, ki jih mnogi ne bodo nikoli razumeli. Mrzlo Jo je spreletelo po hrbtu. Se niso v četi nekoč pogovarjali, da je menda prav v tej brigadi komandant ustrelil borca na pragu domače hiše, ker je bil na pohodu pretrgal zvezo?... Gozd je bil vse bolj prostran, mogočen in hkrati tesnoben. Razjedeno skalovje je oblivala divja žalost. Ana se je čudila Vojku, ki jih Je vodil nezmotljivo v smeri neba, kjer je zahajalo sonce. Zaslišali so streljanje. Stisnili so se na greben ter prisluhnili votlemu odmevu, ne da bi mogli ugotoviti, od kod prihaja. Potem so se naslonili na stara debla im poslušali, kako se širi, bliža in oddaljuje. Molčali so. Gozd je bil poln smrti in presenečenja. Bil jim Je tuj in domač obenem. Prijazen, pa tudi grozeč... Ana se je zazrla v Primožev obraz. Gledala ga Je, kako opreza v sivino, kjer so izginjala debla — kot bi se trudil, da bi razbral, kaj je na dnu globoke vode. Njegov obraz Je bil izmučen in oči so mu turobno sijale. Zdel se Ji je potrt, prav takšen kot včasih, kakor Je slutil smrt. O ustrelitvi niso spregovorili niti besede. Zajedla se lim Je v dušo. Vedeli so, da o tem ne smejo ne razmišljati ne govoriti. Pozabiti morajol Zdaj gre pri vsakem koraku in vsako minuto tudi za njihova življenja. Vojko Je slonel nad karto, nad katero Je bil naravnal kompas, če niso hoteli naleteti na Nemce, so morali spet kreniti vstran. Ko Je streljanje potihnilo, se Je dvignil in jim z roko pokazal smer. Potem se je prvi napotil v temačni gozd, ki Je bil nenadoma tako tih, kot bi umrl ves svet. Mahovje je vpijalo njihove korake. Z neba se je vsul pohleven dež. Z drevja so padale debele kaplje in jim polzele po mladih, razgretih obrazih. Kmalu jih Je stresal mraz, v želodcih pa so čutili glad in gnus. šli so naglo naprej, k svojim, kajti preveč so bili osamljeni sredi turobnih debel in korenin med temnimi globačami 6 Divizijski štab, pri katerem sta bila komandant korpusa Novljan in vodja angleške vojne misije podpolkovnik Moor, se je nastanil v razpadajoči drvarski bajti sredi gozda. Po preperelih skodlah Je štropotal dež, skozi reže med bruni je vlekel veter čeprav so streho «zakrpali» s šotorkami, so curljale debele kaplje na karte, razprostrte na edini, iz kolov in odtrganih desk zbiti mizi, ob kateri sta Novljan in Lazar proučevala položaj. Izvidniške patrulje in obveščevalci iz vseh brigad so poročali, da Nemci stiskajo obroč. Selško dolino so RIBARSTVO JUGOSLAVIJE. Avgust 1971. List poslovnog udruž®" nja organizacija slatkovodnog n' barstva, Zagreb. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Pino Caldarulo v Pasaži Rossoni Pino Caldarulo se ne predstavlja prepogostokrat z lastnimi razstavami, na katerih smo videvali slike najrazličnejše vsebne od pokrajin in morja do slik, kjer je bil človeški lik kot ženski akt ali kako drugače obiino nakazan. Vse drugače pa je to na njegovi razstavi v Rossonijevi galeriji. Tu nastopa v vlogi ljubitelja lipicancev, plemenitih belih konj, ki jih hodi risat tja preko meje ter jih tudi podaja v risbah, mo-notipijah, akvarelih, oljih in temperah. Kakor so raznoterni s l >-kovni prijemi v načinu podajanja, tako je v njih Caldarulo tudi slogovno pester. Niha namreč med ljubkostjo res domselno, skoro ilustrativno izvedenih malih risbicah jahanja z dokaj sintetično obrisnostjo črt, pa do zamegljenosti impresionistično odlično izvedenih monotipij konjskih glav. Če so večje risbe bolj študije belih lipicancev, skupinsko in posamezno opazovanih v diru in hoji, pa so olja tozadevno zaključene kompozicije, škoda da je nekatera platna naslikal samo v be-ločrnem in so tore i bo'i nekake risbe v oljnati tehniki. Škoda tudi, da kupci, zlasti tuji tur1 »ti, odnašajo sproti komaj izde'ane slike. Med temi pa je vendar tu še gotovo najboljše delo. podoba v temveri iskrega žrebca, ki se neugnano spenja kvišku na ze’enem ozadju travnika. Čeprav je razstava vsebinsko tako enotna, pa ji ona v začetku omenjena tehnična raznolikost del jemlje višjo ce’ovitost. Je pa s tem hotel slikar menda pokazati svo:o mnogostransko spretnost, ki jo bo gotovo bolje tolmačila n'e-gova prihodnja razstava v občinski galeriji. MILKO BAMBIČ IZ DARIJEVIH SPOMINOV (NAJBOLJŠI SO PADU» V teh dneh pred 30 leti nastala Primorska četa Dvanajst primorskih lantov se ie z navdušenjem odpravilo na pot Iz včeraj objavljenega razgovora z narodnim herojem Stanetom Semičem-Dakijem izhaja, da bodo do konca novembra izšli njegovi spomini z naslovom ((Najboljši so padli«. Narodni heroj Daki nam je dovolil, da iz teh njegovih spominov objavimo nekaj poglavij. Danes objavljamo poglavje o prvi partizanski čeli, ki je prišla jeseni 1941 na Primorsko. Narodni heroj Daki o tem piše: tembra 1941. leta iz Mokrškega taborišča, je šlo z menoj 13 tovarišev; 12 jih je bilo potrebno pripraviti za PrimorsKo partizansko četo. Z Mokrca smo odnesli eno zbrojevko, pet pušk, tri samokrese, vsak pa je imel po eno ali dve ročni bombi. Tako smo krenili po kosilu iz taborišča čez Bloško planoto. Po čistini smo hodih’ hitro, ne glede na to, ali nas lahko vidijo Italijani iz bloških kasarn ali ne. Ko smo prekoračili Bloško planoto, smo se ustavili v vasi Metulje, kjer sem pustil sporočilo organizaciji OF oziroma Šraju, češ da sem šel čez Bloke in da naj pride ponoči k meni v vas na sestanek. Ko je prišel, me je najprej vprašal, češ zakaj sem mu pustil pošto, ko bi lahko prišel sam. Nato je rekel: »Videu so te Italijani, karabinjerji in vsi smo te videli, kako hitro si šel po čistini čez Bloško planoto. Italijani so bili kar nekoliko prestrašeni, kaj to pomeni, mi pa smo se delali, kot da nam je to uganka » Hitro sva bila dogovorjena, ker sva le malo govoriia in še to na pol v smehu. Šraju sem povedal, da potrebujem orožje in da mi ga naj prinese moj brat, ki ga ima zame Zaradi stalnega dotoka novih partizanov iz Ljubljane na Mokre je bilo p-edvideno, da ustanovimo novo skupino desetih borcev. Določena je bila za Primorsko in bi morala potovati čez staro jugoslovansko mejo. V tej skupini so bili sami Primorci, ki so bili zelo hraori borci. Dobro so se zavedaj, da morajo oditi v domače kraje in tuni tam zanetiti plamen osvobodi! ne borbe. Skupina je bila « itavljena iz borcev, ki so se že p..! nas iz-vežbali. Predvsem so bili fantje, ki še niso služili v nobeni vojski, razen dveh borcev, ki sta že služila italijansko vojsko. Za organizacijo }n odpravo te skupine so določili mene, ker sem precej dobro poznal ta pota in kraje. Kako sem organiziral to četo? Izbral sem 12 ljudi v Mokrškem taborišču, ki so bili vsi iz Primorske. To nalogo mi je dal Ljubo Šercer, povelje pa je prinesel oziroma ga je dal Jakič-Jerin, ki je prišel iz Ljubljane v Mokrški tabor 14. septembra 1941 (mislim, da je bil takrat član Glavnega po veljstva). Ko smo odšli 16. sep- Kakor smo zapisali že v nedeljo, so v soboto zvečer v Kraški hiši v Repnu odprli razstavo del šestih mlajših slovenskih likovnikov Iz »Grupe U» pod skupnim naslovom »Nekoč je bil Kras*. To geslo Je bilo tudi vodilno geslo literarnega večera, ki je spremljal otvoritev razstave že pripravljenega. Dogovorila sva se še, da mi bo priskrbel pet pušs, eno zbrojevko in več streliva. Povedal sem mu, da bom imel taborišče v gozdu «Farjevci» nad Loško dolino. Njemu sem vse zaupal 'n mu tudi povedal, kaj deiam in kakšen je cilj te patrole. V Farjevcih naj bi jih naučil ravnati z orožjem, oboroženim preskrbel suho hrano m jih poslal čez staro jugoslovansko-italijansko mejo čez Snežnik na območje Ili-ska Bistrica — Vipava — Nanos. Povedal sem mu, da je 1° zapoved Glavnega poveljstva. Začeli smo torej sestavljati n*e° Bloško planoto in Loško dolino Primorsko četo. Zasilni tabor je bil y gozdarski baraki, Kjer smo spa-1 ponoči, drugače pa smo bili zunaj-Oboroženi smo bili že prvi dan-Imeli smo dva puškomitraljeza »zbrojevki*, deset mavzeric, vsak dve ročni bombi in štiri samokrese. Za vsak mitraljez je bilo 300. za puške pa po 100 nabojev. P°" t-eboval sem 4 dni, da smo usposobili orožje in naučil fante rokovati z njim oziroma jih pripravil za nadaljnji pohod. Radi so šli i® so se veselili svojega rojstnega kraja, svoje Primorske. Suho hrano in hrano za ta čas, ko smo kuhali, smo dobili v Loški dolini, v glavnem na Vrhniki pod Račno goro-Tudi sami prebivalci so nam jo nosili na pol poti do našega taborišča. Vse je bilo urejeno. 20. septembra 1941. leta je bila zjut”aj četa pripravljena za odhod. Ta dan je prišel okrog enajste ure v taborišče Janez Hribar iz Loža: v°; dil je vso organizacijo KP v Lošk' dolini, ki je bila zelo aktivna lrl močna. Na travniku je zbranim fantom govoril o nalogi čete, ki odhaja na Primorsko in o tem, kal pomeni za nas Primorska Slovenija. Okupatorja je potrebno izgnati tudi iz Primorske, je poudaril n*1 koncu. Popoldne okoli treh istega dne Je bila četa pripravljena za odhod. Janez je nato ukazal, naj četo P0-strojim, da bo videl, kako so oboroženi, kako so založeni s hrano, kako oblečeni in podobno. Četa se je postrojila v bojnem stanju s polnimi puškami in nabitim mitraljezom. Eden od njih je imel napel mitraljez, česar pa nisem oparil-Postrojild so se v kolono po eden. mitraljezec pa je zbrojevko postavil na tla k nogam. Tisti hip i® nekdo zadel ob sprožilec in kratek rafal je ranil tovariša pred njirn in mu prebil nogo, da je bila takoj v krvi. Fantu sem hitro previl nogo oziroma mu ustavil kri, četi pa ukazal, naj leže po travi in čak* na moje novo povelje. Kasneje sem s četo in Hribarjem krefld proti Loški dolini; ranjenega srn® oddali našemu kmetu na Vrhniki-Janez se je poslovil od nas, četa pa je odšla z vodnikom na čelu do Snežnika. Tu se je vodnik s>ovil, pot pa so nadaljevali sanu-Ko smo si ob slovesu stiskali rake, nam je bilo težko, ker smo s® na pohodih in v bojih zelo naveza ii drug na drugega. To je bij0 tovarištvo. Tudi jaz sem se poslov f od njih, Primorcev, in se vračal v taborišče na Mokre. Toda nadaljnja pot Primorske čete ni bila srečna, kajti čez prog0 med Ilirsko Bistrico in Postojno s® se spopadli z italijanskimi patre lami, kakor smo zvedeli kasneje-Italijani so jih razbili in razhai" kali. Nekaj mladincev so zajeli i® še isto leto je bil v Trstu pr°h njim sodni proces. Niso pa jih obsodili na smrt, ker so bili mlade letni. En mladinec je med spop®' dom pobegnil in se spomiadi me seča marca vrnil k partizanom. (Nadaljevanje sledi) PKKJKIJ SMO že zasedle močne enote, lz Savske doline je sovražnik vdrl z več strani že na planoto, v gozdove, in se spopadel z zasedami. Močnejše kolone nemške vojske pa so na poti Iz različnih smeri. Votlo streljanje — včasih zelo kratkotrajno — in tudi posamezne eiksplozdje so najavljale sovražnika. Dež in slaba prehrana sta povzročala razdražljivo napetost in tesnobo. Vse brigade so se že tolkle z naskakujočimi Nemci. ((Diviziji poveljuješ, Lazar, odloči se, kaj naj napravimo, čas je zlato,« Je dejal Novljan. ((Položaj je vsako uro slabši. Nihče ni računal, da bodo Nemci tako naglo reagirali.« Lazar ni odmaknil pogleda od zemljevida. Novljan je gledal zdaj Lazarja, zdaj stoično mirnega Angleža, ki je sedel ob ognju, kadil pipo in prisluškoval bobnenju gozda. Njegova preračunana hladnokrvnost je prikrivala strah pred jutrišnjim dnem. Vreme je onemogočalo, da bi angleška letala odvrgla tovore eksploziva in orožja. V tem položaju, ko je šlo preše neoenje po vodi, bi jim bilo to ceilo odveč. Namesto angleških letal so nad širni gozd, brž ko so se razpotegnile megle, prihrumeli nemški bombniki in izvid-niška letala. Lazar je takoj po vrnitvi Borutove čete — ta je poročala, da so Nemci bombardirali v prazno — poslal nekaj skupin borcev, ki so jih vodili domačini, z nalogo, da na določenih mestih zakurijo ognje z rahlim dimom in ustvarijo videz, da so se ondi zbrale brigade. Nekaj ur po odhodu teh skupin je bilo že slišati votlo treskanje bomb: Nemci so bombardirali navidezne koncentracije. Tja se je odpravila tudi njihova vojska... General SS je tudi tokrat ukrepal dokaj hitro in učinkovito. Jelovica je bila še vedno najobčutljivejša točka, kjer ni trpel velike enote, kaj šele divizijo. Da bi mu s skalnih vrhov gledali v lonec In posteljo? Bombe in vojska — to je jasen NE ln šele «dobro jutro«, kot je sklepal Lazar, ki je bil prepričan, da se divizija na Jelovici ne more obdržati in ne mane vrirati več kot nekaj dni, potem ko jo opazijo. Štab je sklenil, da mostu ne bodo napadli. Angležu so predlagali, da bi ga bombardiralo letalstvo. Potem so se dom®' nili za drzen manever. Navsezgodaj, še v mraku, bodo P^ makniil divizijo na bok bohinjske proge, ki je sicer prej nis® nameravali rušiti. Naslednjo noč bodo navalili nanjo od Skal0' vite Soteske vse do Bohinja, tam, kjer Jih Nemo! ne priča' kujejo. Potem se bodo prebili na Pokljuko in odondod pr®* bohinjskih gora na Tolminsko. Lazar ln Novljan sta se domenila, da bodo celo komandanti brigad dobili povelja šele tik pred začetkom pohoda- Lazar je že poslal kurirje po komandante brigad. Angl®* je sedel v kotu koče, žvečil čokolado in prepečenec im kuhal v aluminijasti kozici kavin ekstrakt, hoteč jih pogostiti. D°h po kavi mu je dramil lepe spomine na prekmorski svet, kj®r je služboval deset let — kako bo zvozila divizija iz nemških klešč, pa ga ni prav nič zanimalo. Prijazno je postregel z dehtečo pijačo vsem štabnim Uu' dem. V tej kavi, ki so jo sioer dajali pilotom, je bilo nekaj nebeško poživljajočega, kar je človeka pomirjalo, mu dram*1® pogum in zbujalo upanje. V kotanji pod kolibo so zahrzali konji. Po stezi se J® premikala kolona z ranjenci. Zaviti v italijanske šotorke, P° katerih je neusmiljeno bobnal dež, so nemo prenašali bolečin®-štabovci so šli ven in se s komandirjem kolone pogovarjali kod naj hodijo, da bi se na poti do bolnišnice izognili nemških zased. Novijanju je pogled na žalostni sprevod, ki se je i2 * * * 6 * * *' gubljal med rjavimi debli, zbudil novo skrb: kako manevrirati z lačno in ranjenci obremenjeno vojsko. Kmalu za ranjenci Je prišel divizijski intendant z vestj°-da se brez boja nikjer ne da priti do hrane. Skupino njegovih ljudi, ki so jih vodili domačini, so Nemci spustili skozi zasede v Bohinj. Ko pa se je skupina vračala s hrano in živino, so jo napadli, ubili nekaj ljudi, nekatere pa ujeli. Hrana 10 živina sta ostali v nemških rokah. Tudi vprašanje, kaj ho divizija Jedla, je zaskrbelo poveljstvo. Že nekaj dni so kuhal1 večidel meso, In še to po navadi neslano. Primanjkovalo ie celo pitne vode. Kraška planota Jelovice je borna z izviri-Nekatere so Nemci že blokirali. Torej se bo treba prebij«41 PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT V OKVIRU LETOŠNJIH 12. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER Po skoraj polstoletnem presledku prvo tekmovanje naših veslačev Nastop je organizirala taborniška družina Rodu modrega vala Trije udeleženci včerajšnjega veslaškega tekmovanja s kajaki v okviru 12. SSI: (od leve proti desni) Obersnel, Košuta in Sancin Včeraj popoldan je bilo v Bar-kovljah pri konitovelskem portiču tekmovanje v veslanju v okviru 12. Športnih iger. Tekmovanja so se udeležili samo taborniki, člani R-MV. Druge zastopnike smo žal Pogrešali. Čeprav je veslanje v ka-jekih velika novost (ne le letošnjih športnih iger, ampak je to športna zvrst na katero smo po letu 1927 Popolnoma spozabili*) je bilo pričakovati vsekakor nekoliko večji odziv. Toda vsak začetek je težah te tudi, ta ni bal postlan z rožicami. Led pa je vsekakor prebit. Vso pohvalo zaslužijo to pot še Posebej iznajdljivi taborniki, na čelu s prof. Al dom Ruplom. Lepo in sončno vreme ter izredno teirno morje .je pripomoglo, da je tekmovanje dobro uspelo in dosežni rezultati so kar zadovoljivi, kljub temu da «vodni konjiček*, kajak, ni vseh ubogal. Časi na približno 200 metrov dolgi progi so zadovoljivi in nobeden od sedmih tekmovalcev se ni n epEOstovoljno oko-Pal. Pohvalo zasluži zlasti naraščajnik Valter Prašelj. ki je dosegel obenem najboljši čas. Izenačena konkurenca je bila pm mladincih in članih, kjer so časovne razlike Precej manjše. SOBOTA (25. septembra) KOŠARKA Nastop mladincev KOTALKANJE 15.00 na Opčinah, Prosvetni dom NEDELJA (26. septembra) KOŠARKA 9.00 na Opčinah, Prosvetni dom Mladinci 15.00 na Opčinah, Prosvetni dom Nastop deklet PONEDELJEK (27. sept.) STRELJANJE 20.00 v Doberdobu Kvalifikacije SREDA (29. septembra) STRELJANJE 20.30 v Trstu, stadion «1. maj* Kvalifikacije ČETRTEK (30. septembra) KOŠARKA 15.00 na Opčinah, Prosvetni dom Mladinci PETEK (1. oktobra) ŠAH 20.30 v Dolini, PD V. Vodnik nedelja (3. oktobra) KOŠARKA 9.00 na Opčinah, Prosvetni dom Mladinci 15.00 na Opčinah, Prosvetni dom Nastop deklet REZULTATI Naraščajniki Prašelj Valter Pahor Adrijam Obersnel Adrijan Košuta Edi (vsi RMV) Člani in mladinci Marega Diego Rupel Aldo Sancin Igor (vsi RMV) 1’15”5 1’33”2 1'37”6 1'37”7 1’20”9 1’24”5 1'25”0 G. F. Spored košarkarskega tekmovanja za mladince in ženske na 12. SŠI bo tak: NEDELJA, 26. SEPTEMBRA 9.00 Polet B - RMV (M) 10.30 Polet A - Breg (M) 15.00 Cankar - Polet B (ž) 16.30 Polet - A Cankar (Ž) mMiiiiiiiiiiiiiHnmniimininnMiiiinimmHiimmiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MLADINSKA NOGOMETNA PRVENSTVA ČETRTEK, 30. SEPTEMBRA 15.00 Breg - Polet B (M) 16.30 RMV - Polet A (M) NEDELJA, 3. OKTOBRA 9.00 Breg - RMV (M) 10.30 Polet B - Polet A (M) 15.00 Polet B - Polet A (Ž) Vse tekme bodo na Igrišču Prosvetnega doma na Opčinah, Ulica Ricreatorio 1. Pravilnik tekmovanja v streljanju 12. SŠI 1. Tekmovanje v streljanju z zračno puško organizirata društvi Kon-tovel in Mladost. Kontovel organizira kvalifikacije za Tržaško ozemlje na stadionu «Prvi maj», Mladost pa kvalifikacijo za Goriško v Doberdobu, v dvorani Prosvelnega društva Jezero. 2. Tekmovanje se bo odvijalo v dveh kategorijah A — moški B — ženske 3. Razdalja od strelca do tarče bo znašala 10 metrov. V izločilnem in finalnem delu tekmovanja bo imel vsak strelec na razpolago 13 nabojev, od teh bodo prvi trije poskusni, ostali pa bodo veljali za konkurenco. 4. Tekmovalci lahko nastopijo z lastnim orožjem, če je uporaba tega orožja v skladu z določili, ki so jih predpisale oblasti. 5. Nastopajoči lahko uporabijo pri tekmovanju le strelivo, ki ga da na razpolago organizator. Kdor bi uporabljal lastno strelivo bo izločen iz tekmovanja. 6. čas za izstrelitev vseh trinajstih strelov je določen na 10 minut. 7. Norma za nastop v finalu je naslednja: moški 70 točk, ženske 50. V primeru, da norme ne doseže ali preseže deset tekmovalcev, bodo v finalu nastopili tekmovalci z desetimi najboljšimi rezultati. g. Rezultati iz kvalifikacij ne bodo vplivali na rezultate v finalu. Lepa zmaga Brega Breg — Don Bosco 3:0 (1:0) BREG: Ota K., Ota R., Slavec, Žerjal, Krmec, Sovič, Predanzani, Samec, Kocijančič, Saksida, Ota V., 12. Sancin, 13. Martini. STRELCA: Kocijančič (2), Pre-danzani. V drugem kolu mladinskega nogometnega prvenstva so Brežani premagali močno ekipo Don Bosca. Gostje so zaigrali že od vsega začetka odločno in hitro, vendar so se vsi njihovi neurejeni napadi končali pred strnjeno brežansko obrambo. Breg je odgovarjal s hitrimi protinapadi, tako da je že v 5. min. povedel s Kocijančičem, ki je lepo izkoristil Samčev predložek. Nasprotniki so stalno napadali, vendar niso nikakor mogli do vrat. V drugem polčasu je bila slika na igrišču ista. Gostom so zaradi neučinkovite igre odpovedali živci ter so zaigraii zelo grobo, tako da je moral sodnik izključiti dva izmed njih. S tem je postalo za Brežane vse lažje, tako da so lahko še dvakrat pretresli nasprotnikovo mrežo ter so zapustili igrišče z dvema dragocenima točkama. Cremcaffč — Gaja 0:0 Padričarji so sc pomerili v nedeljo v Trstu, pri Sv. Sergiju, z enajsterico Cremcaffe. Moštvi sta bili precej enakovredni, vendar se napada obeh enajsteric nista preveč izkazala, saj v vsej tekmi ni padel niti en gol. Breg — Edera 1:1 (0:0) BREG: Ferluga, Stančič, Coloni, Grizenič, Kralj, Krevatin, Giacomi-ni, Kraljič, Cej, Mičič, Krmec (Premk). Strelec za Breg: Kraljič v 17. min. d. p. Najmlajši Brežani so se v soboto pomerili na padriškem igrišču s tržaško Edero. Tekma je bila preče; zanimiva, tudi zato, ker so nekateri •feralci prvič oblekli plavi dres Vsekakor so se dobro odrezali, sa. so pogumno nasprotovali bolj uigranim nasprotnikom in čestokrat so tudi ogrožali njihova vrata. V bre-žanskih vrstah je poleg Kralja in Krevatina izstopal Kraljič, ki je tudi dosegel edini gol za Dolinčane. gra se je odvijala predvsem na sredini igrišča, ker sta bili obe obrambi močnejši od napadov, dera je prišla prva do gola z levim krilom, ki je preigral Stančiča in je presenetil Ferlugo. Šest minut kasneje pa je za Brežane izenačil Kraljič, ki je neubranljivo streljal prosti strel. Edera je napadala do konca, vendar je rezultat ostal nespremenjen. IST Sovodnje — Itala 2:1 (1:1) Sovodenjski naraščajniki so nastopili v nedeljo v Zdravščini. Srečanje se ni odvijalo najbolje, saj je sodnik sodil zelo pristransko, kar je močno vplivalo na potek dogodkov na igrišču. Razen tega je tudi izključil dva igralca Sovodenj to povsem neupravičeno. D. Alpinistični odsek SPDT obvešča, da bo v nedeljo, 26. t.m. v Glinščici PLEZALNI TEČAJ katerega bo vodil alpinist Iztok Furlan. Tečaj bo za začetnike in tudi za bolj izurjene plezalce. Zbirališče pri zavetišču Premu-da ob 9. uri zjutraj. 9. Za tisto kar ni predvideno v tem pravilniku, velja glavni pravilnik 12. SŠI, oziroma pravilnik italijanske strelske zveze. 10. Organizator bo v primeru potrebe določila tega pravilnika spremenil. ROK ZA PRIJAVE ZA TRŽAŠKO PODROČJE JE DO 27. T.M. V TRSTU, ULICA GEPPA 9. ZA GORIŠKO PA SPREJEMA PRIJAVE PROSVETNO DRUŠTVO JEZERO, DOBERDOB. • * * IZLOČILNE TEKME BODO V DOBERDOBU V PONEDELJEK. 27. T.M. OB 20. URI, ZA TRŽAŠKO OBMOČJE PA V TRSTU, NA STADIONU «PRVI MAJ*, 29. T.M. OB 20.30. FINALNI DEL BO NA DAN, KI BO PRAVOČASNO DOLOČEN. mmmam Jutri bodo odigrali več nogometnih tekem za razne pokale. POKAL NARODOV: Finska — Romunija Sov. zveza — Severna Irska Poljska — Turčija EVROPSKI POKAL »UNDER $»: Romunija — Finska Turčija — Poljska POKAL UEFA: Milan — DAM (Ciper) ŠPORTNA TV Jugoslovanska televizija bo prenašala danes, z začetkom ob 18.55, mednarodno nogometno tekmo Jugoslavija-Mehika. OBVESTILO ŠO Brega obvešča vse člane In tiste, ki bi želeli postati člani šahovskega odseka, da lahko trenirajo vsak torek in petek v društvenih prostorih v Boljuncu od 20.30 dalje. ODBOJKA V OSMIH ITALIJANSKIH MESTIH Jutri začetek evropskega prvenstva V Gorici bosta nastopali dve zenski skupini s SZ, Švico, Švedsko ter Italijo, Poljsko in Avstrijo ZSŠD obvešča vsa športna društva, da bo skupščina 31. 9. 1971 ob 20.30 v Nabrežini na sedežu ŠD Sokol. Jutri se bo pričelo evropsko prvenstvo v odbojki za članice in člane. Organizacija tega pomembnega športnega dogodka je bila poverjena. Italiji. Izločilne tekme v dvanajstih skupinah (6 moških in 6 ženskih) se bodo pričele jutri in nadaljevale do sobote. Letošnjega osmega evropskega prvenstva se bo udeležilo 17 reprezentanc v ženski konkurenci in 22 v moški. Pri dekletih so odbojkarice Sovjetske zveze zmagale leta 1949 v Pragi, 1950 v Sofiji. 1951 v Parizu, leta 1955 pa so jim v Bukarešti odvzele naslov Čehoslova-kinje. Nato pa so si Sovjetinje pridobile primat na kontinentu leta 1958 v Pragi in 1963 v Bukarešti ter na zadnjem prvenstvu v Carigradu 1967. Pri moških ie Češkoslovaška zmagala na prvem prvenstvu v Rimu KOŠARKA NA POVRATNEM GOSTOVANJU Lep sprejem Bora na Poljskem «Plavi» so v prvih dveh nastopih doživeli poraz WROCLAW, 21. - Borovci so že četrti dan gostje košarkarske zveze mesta Wroclawa na Poljskem. Predstavniki društva so sprejeli naše košarkarje res izvrstno, tako da je razpoloženje med igralci odlično. Sploh pa so prebivalci mesta tako gostoljubni, da so bili borovci večkrat skoraj presenečeni. Skratka, res posrečena turneja, čeprav se ie ta začela dokaj neugodno za borovce, kajti že pri Vidmu so zamudili nekaj ur zaradi okvare na enem od avtomobilov. Po dveh urah popravljanja pa so le srečno odpotovali in so brez^ težav prekoračili obe meji. Prenočili so v Poysdorfu. Prispeli so v Wroclaw v soboto, pozno zvečer. Toliko na kratko o potovanju naših košarkarjev. ki so bili dokaj utrujeni zaradi dolge vožnje. In to se je seveda poznalo tudi v obeh tekmah, ki so jih borovci do sedaj odigrali V prvi prijateljski tekmi proti mladincem Sionska so »plavi* zgubili z izidom 79:93. Bila je to v bistvu trening tekma za obe eki pi. Domačini so predvsem presenetili zaradi izredne telesne pripravljenosti in požrtvovalnosti. Zmagali so zato povsem zasluženo. Med borovci ie zadovoljivo presenetil Martin Kralj. Najboljši strelec pa je bil Starc z 22 točkami. Danes so «plavi» odigrali prvo bekmo turnirja, na katerem nastopajo prva ekipa Sionska (z znanim Lopatko), Skleza. Gvardija in Bor. Borovci so se že v prvi tekmi spo prijeli z ekipo Skleza, ki nastopa v drugi poljski ligi. Po ostri in borbeni tekmi so »plavi* zgubili srečanje z izidom 72:77. Prvi polčas se je zaključil s 30:48 za Sklezo. Za borovce so bili uspešni Zavadlal 6, Koren 2, Fabjan 10, Rudež 6, Lakovič 4, Starc 10, Rajmund Kral; 3. Starc 2. Ambrožič 2. S. Hrvatič 2, V. Hrvatič 2. Kralj Martin 12. Jutri bodo »plavi* igrali proti Gvardiji, ki nastopa v drugi poljski ligi- Borovo mladinsko moštvo pa bo igralo proti mestni šolski reprezen tanci. BRANKO LAKOVIČ Lorenzo nastopil doslej že na dveh turnirjih in je enega tudi osvojil). Pri Sovodenjcih se je izkazalo celotno moštvo, dobro pa so igrali tudi mladi igralci, ki so se borili za vsako žogo. V začetku tekme so Sovodenjci ostro napadali in Vižintin je le za las zgrešil vrata. Prav tako je ogrožal nasprotnega vratarja tudi mladi Franko Peric. V d. p. je S. Lorenzo nepričakovano prišel v vodstvo. Slovenski nogometaši so kljub temu še pritiskali na nasprotna vrata in nasprotni vratar je imel polne roke dela. Marson bi skoraj izenačil, toda žoga se je odbila od prečke. V drugi tekmi tega turnirja je Aurisina premagala Podgoro s 3:1. Postava Sovodenj: Tomasin, Flo- renin, Malič, Fajt, Paškulin, Montico, Batistič, Vižintin, Marson, E. Tomšič, Ferfolja, L. Tomšič, Peric. NOGOMET Na turnirju Podgore Tesen poraz Sovodenj S. Lorenzo - Sovodnje 1:0 (0:0 Sovodenjci so v nedeljo odigrali prvo tekmo te sezone in sicer v okviru turnirja v Podgori. čeprav so bili premagani, so igrišče vendarle zapustili dobre volje in v prepričanju, da neuspeh ne odgovarja dejanskemu razvoju dogodkov med tekmo. Srečanje je bilo namreč dokaj dobro in obe moštvi sta predvajali več ali man. enakovreden nogomet (čeprav PLAVANJE ekipe: Sovjetska zveza, Romunija, Madžarska, ZDA, Nizozemska in Nemčija. V boj za prva mesta bi morali poseči Sovjeti, Madžari, Jugoslovani in Američani, ki so v zadnjem času precej okrepili svoje moštvo. DVIGANJE UTEŽI LIMA, 21. — Japonec Miyake je osvojil prvo mesto v lahki kategoriji na svetovnem prvenstvu dviganju uteži v Limi. V treh poskusih je dvignil 387,5 kg. Drugi je bil njegov rojak Ando, tretji pa Bolgar Nurikjan. 1948. Leta 1950 v Sofiji in Parizu leto kasneje pa .ie prevzela primat Sovjetska zveza. Obdobje od 1955 (Bukarešta) in 1958 (Praga) je prineslo ponoven preporod Češkoslovaški odbojki. Leta 1963 so si v Bukarešti Romuni, kot domačini, priborili prvi naslov prvaka Evrope, ki so ga morali štiri leta kasnej® r Carigradu spet prepustiti izredan močnim odbojkarjem Sovjetske^«**«. Izločilne skupine letošnjega 8. prvenstva. MOŠKI IMOLA: Sovjetska zveza in Belgija BERGAMO: češkoslovaška. Izrael, Turčija in Škotska ANCONA: Poljska. Francija. Nizozemska in Danska MILAN: Vzhodna Nemčija, Bolgarija. Švedska in Švica TURIN: Italija, Romunija. Finska in Grčija MODENA: Jugoslavija, Madžarska, Zahodha Nemčija in Avstrija ŽENSKE GORICA: Sovjetska zveza, Švica in Švedska GORICA: Italija. Poljska in Avstrija REGGIO EMILIA: Češkoslovaška in Zahodna Nemčija REGGIO EMILIA: Vzhodna Nemci ja. Romunija in Jugoslavija IMOLA: Madžarska. Izrael in Velika Britanija MODENA: Bolgarija. Holandska in Danska Sedaj pa si oglejmo še favorite posameznih skupin. Sovjetski zvezi odbojkarji Belgije ne bi smeli povzročati velikih preglavic. Ta skupina bi marala prvot no igrati v Foriiju, toda Albanija je odpovedala udeležbo iz političnih razlogov, ker se noče srečati s Sovjetsko zvezo. Velika Britanija pa je odpovedala svoj nastop zato. ker njihova zveza meni, da .ie odbojka na otoku še «v povojih« in ne sodi na tako pomembno tekmovanje. Lahko pot do finala bodo imeli iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniii «MLADI» IN «STARh NOGOMETAŠI Slikovita tekma na Proseku Kot smo že poročali, je bila v 1 diagonalnim strelom, kakršnega ne MILAN, 21. — Danes se je v Milanu zaključilo italijansko plavalno prvenstvo. Tudi letos je odnesla največ kolajn Novella Calliga-ris, ki je osvojila kar sedem državnih naslovov. To je vsekakor pozitiven rezultat, vendar plavalka iz Padove ni uspela, kot je želela, postaviti nova evropska rekorda na 400 m in na 800 m prosto, ki sta bila že njena last. V poslednjem dnevu prvenstva je padel še en državni rekord. Dosegel ga je Luigi Barelli na progi 1500 m prosto s časom 17’11”9. Prejšnji najboljši rezultat je postavil komaj šest ur prej Finocchiaro s časom 17’14”1. Izidi zadnjega dne: MOŠKI 200 m mešano: 1. D’Oppido 217”1 1500 m prosto: 1. Barelli 17’11”9 4 X 100 m mešano: 1. Aniene «B» 4’11”8 Ekipna lestvica: 1. Aniene, Fiamme Oro, 3. Genova nuoto. ŽENSKE 200 m mešano: 1. Calligaris 2’37”1 800 m prosto: 1. Calligaris 9’29”1 4 X 100 m mešano: 1. Lazio nuoto «A» 4’47”2 Ekipna lestvica: 1. Aniene, Lazio nuoto, 3. Florentia. VATERPOLO RIM, 21. — Italijanska vaterpolska reprezentanca je prispela danes v Hvar v Jugoslaviji, kjer bo nastopila na mednarodnem turnirju. Poleg Italije in Jugoslavije, se bodo turnirja udeležile še te nedeljo na Proseku, na stadionu Velika rouna, tradicionalna nogometna tekma med »starimi* in »mladimi*. Tekma je bila tudi letos izredne važnosti, saj ie veljala za ptoseški pokal, za fižol in kalamare. Trenerja sta zato temeljito pripravila svoje igralce, da so bili na dan srečanja v najboljši formi. Vse to sta opravila skrivnostno, da ne bi kdo zvedel za razne sisteme igre in taktične poteze. Na Prosek so prišli »časnikarji in fotoreporterji*. Mnogo zanimanja je zbudil »neposredni barvni televizijski prenos* in »televizijski napovedovalec* Lenčko iz Kaučevih urehov. Ob robu igrišča sta pazila za morebitne poškodbe »zdravnik* Gimi Gorgonzola in njegov pomočnik, »maser* Mirko Ljubica. Točno ob 15. uri sta stopili na igrišče obe ekipi ob glasbeni spremljavi godbe pod vodstvom Zdravka Kanteja. Enajsterici sta nastopili v postavah: »STARI*: Točo (Geki). Muco. Fu-la, Štueka (Pineka), Cilen, Ueika, Urca, Gredlin (Bosanac), Dorka (Usranja), Kampion, Pedal. Rezerva: Romano Rošo. «MLADI»: Gudla (Peljenta), Fu-la jr., Jona (Ližeta). Pinca. Pe-Ijerjev, Bezin, Zambia (Lupara) Dorka jr. (Brvinc), Largo, žžk. Šega (Gudla), SODNIK: Gek. Tekma se ie pričela ob burnem bodrenju gledalcev, ki so z zanimanjem sledili vsaki akciji. »Mladi* so pod vodstvom kapetana Pince pričeli zelo napadalno, to pa ni razburilo »starih lisjakov*, ki so imeli v Točotu in Euli dva nepre magijiva stebra. S časom so se tu di »stari* podali čez sredino igrišča in so povedli nekaj minut pred koncem polčasa, ko je Grdelin z vidimo niti na svetovnih prvenstvih. ukanil nemočnega Gudlo. V drugem delu sta trenerja nekoliko spremenila ekipi. »Mladi*, so se medtem spomniH na fižol, ki čaka poraženca, so postali še boli napadalni, »stari* pa so okrepili obrambo in se posluževali pretežno »hitrih* protinapadov. Ves trud mlajših nogometašev pa ni nič poma gal. saj so morali podleči »starim* z 1:0. Po tekmi so se »stari* podali na voz. katerega so morali «mladi» v aivtokolond pripeljati do Kržade, kier so zmagovalce čakali kalamari, po ražence pa fižol. tudi češkoslovaški mojstri odbojkarske igre. V Anconi je velik favorit Poljska pa čeprav ne bo imela lahkega dela s Francijo in Nizozemsko. Spopad med Vzhodno Nemčijo (svetovnim prvakom) in Bolgarijo (podprvakom) pa bo v Milanu, po mnenju nekaterih, tekma vredna evropskega naslova. Težko ie dati prednost eni ali drugi odlični izbrani vrsti. Prisotnost Švedov in Švicarjev v tej skupini bo zgolj simbolična. Zahtevna, morda prezahtevna naloga pa čaka Italijo v Turinu v spopadu z Romuni. Prevelik optimizem »azzurrov* ter trenerja in vseh ostalih se lahko bridko maščuje. Verjetno niti pomoč gledalcev ne bo zalegla, kot na lanski univerziadi. Jugoslavijo je žreb določil v razmeroma lahko skupino in zmaga nad Madžarsko bi ji zagotovila nastop med šestimi najboljšimi šestericami Evrope. Zahodna Nemčija in Avstrija nista tako nevarna tekmeca. Vsekakor pa bo težko premagati Buzeka in tovariše. Nastop v finalu za razvrstitev od prvega do šestega mesta bd pomenil za veterane Umauta, Kosa. Jankoviča in Grbiča izreden uspeh. Pri dekletih bo Gorica prizorišče dveh izločilnih skupin (in Trst je tudi ob tei priliki ost^l ob strani, ker še vedno nimamo pred dolgimi leti obljubljene dvorane za tako pomembna tekmovanja). V prvi skupini bosta nastopa proti Švici in Švedski, za svetovne, olimpijske in evropske prvakinje, odbojkarice Sovjetske zveze, le lahkoten trening. Vse drugačno pa bo »delo* Italije proti izredno nevarni Poljski. V Reggio Emilii bodo gledali tudi odbojkarice dveh skupin. V prvi skupini bo Češkoslovaška z lahkoto odpravila Zahodno Nemčijo. V drugi pa bo nekoliko drugače. Vzhodna Nemčija in Romunija sta enakovredna nasprotnika in pomlajena reprezentanca Jugoslavije ie že vnaprej obsojena na izpad. V Imoli, kot tudi Modeni, pa bi si morali priboriti vstop v sklepno tekmovanje odbojkarice Madžarske in Bolgarije. Dekleta bodo igrale za razvrstitev od prvega do šestega ter trinajstega do osemnajstega mesta v Reggio Emilii, od 7. do 12. pa Bologni in to od 27. t.m. do 1. oktobra. Ob istem času se bodo moški spoprijeli v Milanu za uvrstitev od L do 6. ter od 19. do 24. mesta, v Bologni od 7. do 12. mesta in v Imoli od 13. do 18. mesta. G. F. KOLESARSTVO ORANGE, 21. — Čehoslovak Hradzira je zmagal v peti etapi kolesarske dirke Tour bodočnosti za amaterje. Na skupni lestvici še vedno vodi Nizozemec Den Har-tog. Tekmo »mladi* — »stari* na Proseka so »prenašali* tudi po »televiziji* ia področje, kjer je voda. Na večer so prišli komandanti brigad, premočeni in za-krbljeni. Prinesli so najnovejše vesti iz enot, ki so se bori-8 z Nemci. Svarun je ugotovil, da nemške udarne skupine predvsem itipavajo položaje. Kjerkoli so naletele na obrambo, so silo-rito užgale z avtomatskim orožjem in se umaknile. Vendar o ostale nekje v bližini. Tudi Rudar je s svojo brigado nale-ei na podobno zelo nevarno taktiko. Prostrani gozd Jelovice * je ves spreminjal v bojišče. Nikjer ni bilo varnega kotička. Bosanec Radko je poročal o obrambnih bojih svojega >ataljona na katerega je sovražnik čez dan močneje pritisnil. Korali so se umakniti v bližino glavnih divizijskih položajev, /si so se pritoževali, da so terened, ki so jih imeli za vodnike, zginili brez sledu, kot bi se vdrli v zemljo. Tako so bile mote ko so vdirale v dolino po hrano, navezane na svoje ljudi; a pa’se niso znašli povsod in so padali v zasede. Najbolj vznemirljivo je bilo zadnje poročilo vojno obveščevalne točke, da je čez dan prispelo na Bled s Koroške Iva tisoč mož vojske, ki se je že odpravila na Jelovico. V tem položaju so se soglasno odločili za pohod v jutranjih urah Lazar je ukazali patrulji šestih obveščevalcev Prešernove brigade, naj gre na Selško planino in ugotovi, če so tam okrog Nemci, če jih ni, naj počaka tam do nadaljnjih navodil in prihoda enot, če pa so, pa naj se trije vrnejo, drugi pa naj Nemce opazujejo. V mraku je odšlo šest drznih fantov na negotovo pot, vsi drugi pa so legli h kratkemu počitku. Takoj po kosilu se Je major Woif s stotnikom von Grafem pripeljal v bivšo dvorno garažo, veliko štirikotno, trinadstropno stavbo z betonskim dvoriščem v sredini. Tu je bila las tanjena šola policijskih psov z delom policijskih enot. Zdaj je bilo tu zbirališče polioijskega odreda, ki je imel v akciji proti diviziji posebno nalogo. Major Wolf je sedel na klop na robu ploščadi pred vhodom. Odprl se mu je razgled na mlzasto planoto Jelovice, ki je segala do skalnih prepadov in drzne škrbine Babjega zoba. Kamniti steber se je dvigal kot okamenel stražar nekaj sto metrov visoko nad Sotesko, iz katere so se med gričevjem izvijale iz tesnega objema sten reka, cesta in železnica. Pogled mu je zdrsel z mostu ob reki. UperiJ je daljnogled v dolgo kolono vojske in mul, ki je šla čez ravan in izginila v pobočje, nato je pogledal tja, kjer se je grba gore stikala z obzorjem. Tesnobno vzdušje je dihalo iz sivega neba nad gozdom, kjer so se spreletavala letala kakor ujede nad mrhoviščem. Eksplozije bomb so podrhtevale v zraku in potresale tudi Wolfovo samozavest in pripravljenost. «To bo prava atrakcija! Z vseh strani se vzpenjamo nanje. Videli bomo, če je res, da je najboljša obramba napad.» Od tega napada si je tudi on obetal koristi in ponovno uveljavitev z majhnim tveganjem. Jelovica je ležala v njegovi zavesti kot nenehna grožnja, nevidna nevarnost, ki ji je moral posvečati nenehno skrb. V teh gozdovih so se skrivali njegovi znanci, o katerih je razmišljal več kot o prijateljih: Jelovčan, živan, Nestor in njihovi. Odondod je prihajal Tonček, najnevarnejši izmed vseh — njegovi podvigi so čedalje bolj debelili mapo z njegovim imenom. Zadovoljen je bil, da so izvidniki zavohali predele, v katerih se skrivajo vosovci. Sklenil je, da bodo po končanih operacijah preiskali nekaj teh kotičkov in skušali odkriti podzemska skrivališča. Izpod obokanega vhoda se je prismejal poveljnik gorske policijske čete stotnik Vogt s von Graffom. «Moji so pripravljeni, gospod major,« je odrezavo sporočil plavolasi stotnik. Wolf mu je stisnil roko, rekoč: «Ko se vrnemo, poj deva na some. Ali mi Jih kaj pridno krmite?« «Seveda, gospod major. Vse ostanke naše kuhinje zmečemo v jezero, da kar mrgoli rib ob skalovju.« Njihov pogovor o ribah je zmotila nova kolona. Na štirih kamionih se je pripeljala četa divizije Brandenburg. Sestavljena je bila iz posebej Izurjenih mož, diverzantov, saboterjev in izvidnikov. Elita izobčencev iz vseh koncev rajha in Evrope, pripravljenih posebej za boje s partizani. Zapeljali so v notranjost zgradbe. Na oster znak s piščalko so možje — še preden so zacvilile zavore — poskakali kakor tigri na tla z orožjem v rokah. «Zelo dobro,« je občudujoče vzkliknil Wolf. Abwehrovci so bili oboroženi z avtomati in strojnicami. Oblečeni so bili v močeradaste, zeleno, rumeno in rjavo lisaste kombinezone ter pokriti s čepicami, s katerimi so spominjali na gorske lovce. Za pasovi so imeli nože in bombe. Visok poročnik, dvajsetleten dečko s surovimi usti in obrazom predrznega izzivača mu je poročal in segel v roko vsem po vrsti. Predstavil se je za poročnika Hartwioka. Oči so se mu ubijalsko bleščale. ((Potrebujemo žive ujetnike, gospod poročnik. Videli bomo, kako služite svojemu šefu, admiralu Canarisu,« je dejal Wolf in se spogledal s von Graffom, M so mu bila nasprotja med Abwehrom in gestapom znana. ((Potrudili se bomo in vam skušali ustreči, gospod major. Prav radi bi opravičili svojo prisotnost v teh krajih s pomembnimi uspehi.« Iz kuhinje Je priškomjal visokorasli policijski major Helm z vrčkom piva v rokah, ki je prevzel vojaško poveljstvo nad odredom. Pravkar je zapovedal, naj se vojska spravi na vozila. Med vkrcavanjem Je povabil oficirje v kuhinjo na žganje. Srknili so ga vsak nekaj kozarčkov in se pogumno vzpeli na tovornjake. Vozila so zabobnela in se zvrstila v kolono. Odred se je brez nezgode pripeljal v Sotesko in obstal pod pečevjem, kjer je reka napravila zavoj. Skalnata, z gozdom porasla pobočja so se strmo spuščala v korito, kjer se je cesta, železnica in reka stisnila v tesen. Poskakali so z vozil in se zvedavo ozirali v strmine obakraj Soteske in ozek pas sivega neba, iz katerega je blago rosilo. Major Wo!f in nekateri oficirji so zrli v skalnate pregrade, ki so ustvarjale vtis nedostopnosti. Med njimi je stal tršat vodnik Pesjak, ki je poznal Jelovico kot svoj žep, saj je kot divar preživel v njenih hostah skoraj vse življenje. Z grčasto roko z debelim prstom je kazal med skalovjem skrivno, opuščeno lovsko stezo. Svoj čas so jo uporabljali delavci, ki so po rižl spuščali v dolino les. Ko so kasneje zgradili žičnico, se je steza zarasla in so jo uporabljali le divji lovci. Med njimi Je bil tudi Pesjak, ki je majorju predlagal, da bi pripeljal diviziji odred za hrbet. 2e tretje leto je po Wolfovih navodilih vodil nemško policijo po Jelovici. Računal je, da ima divizija zasede na prehodih, vrhu skalovja pa ne. Vojska se je skrila v gozd, kamioni pa so peljali naprej, da bi prevarali morebitne izvidnike vrh skalovja Soteske. Pesjak je vodil kolono sprva kar naravnost skozi strm gozd, pod skalami pa so našli stezo, ki je držala v pečevje. Na nekaterih mestih Je bila zavarovana z jeklenimi vrvmi. Vijugala se je skozi skalovje, vse više v pobočje med dvema hudournikoma. Wolf in von Graff sta se vzpenjala za predhodnico obwehrovoev in zasopla preklinjala, ker so preveč hiteli. Von Graff se je skozi veje starega drevja s skrbjo oziral v dolino. «Dal sem se izvati Wolfu,» je razmišljal. «čemu le rinem v nevarnost?« Celo žena mu je oponesla, zakaj tvega in jo pušča samo. Dal se je izvati njej in ne njemu — zato, da bi ju prepričal, da se motita, če mislita, da ga je strah. Besnel je, ker se Je žena navduševala nad Wolfom, če ga je še tako grdil. Sprva je mislil, da to dela namenoma, da bi mu vzbudila ljubosumje. Nazadnje pa je prevladal sum, da se je resnično zagledala v majorja. Von Graff se je preveč ukvarjal s problemi rase kot celote, ženo pa je imel zgolj za lep predmet, ustvarjen za to, da krasi njegovo življenje. Zdaj mu je žrla živce. Komaj je čakal, da odpravijo Wolfa. Kot neljub privid bo zdrsnil iz njegovega življenja. Na tihem mu je želel, da bi ga zadela prva krogla. (Nadaljevanje slediJ llredniitvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Monrecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina us. 6““m*- "/»si»'- E *"»• ~~~ 14- letna ,«1 X __________f,žun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 22. septembra 1971 Za SFRJ Tekoi račun pri Narodni banki v Llubljanl 501-3-270/1 »ADIT* • DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v viiinl onega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtr ice in sožalja 200 lir. »Mali ogl**1’ 50 lir beseda Oglas' ra tržaške m goriško pokrajino se naročaio PT upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Sorie*š Pubbliclti ItallaP**" Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala In tiska CTT*Trt* Edina možnost * MADRIDSKO ZASEDANJE ŠKOFOV IN DUHOVNIKOV Nov duh prodira v zavest španske katoliške duhovščine Z navadno večino sprejet sklep o prošnji za ^odpuščanjem ravnanja v državljanski vojni MADRID, 21. — V Madridu zaseda od 13. t. m. vsedržavna skupščina španskih škofov in duhovnikov, ki je že sprejela nekaj pomembnih sklepov z dvetretjinsko večino, nekaj pa le z navadno večino. Sedanja skupščina španskega duhovništva je prikazala svetu popolnoma drugačno sliko o razmerah v španski katoliški cerkvi, kot smo jo poznali do sedaj. Kazno je, da je pokoncilski duh globoko prodrl zavest današnje španske duhovščine. Res je, da so še zelo močni konservativni tokovi, ki skušajo preprečiti vsakršen napredek smeri demokratizacije španskega javnega življenja in ki se še vedno skušajo naslanjati na državno oblast, da bi obdržali svoj verski in politični vpliv, toda ve- nja, individualne svoboščine, itd. Posebno na teh področjih so napredni katoliški krogi želi pomembne uspehe, saj je skupščina izglasovala sklepe z dvetretjinsko večino. Napredni tokovi pa še niso popolnoma prodrli pri nekaterih drugih pomembnih vprašanjih. To velja posebno za celibat, o katerem bodo morali ponovno razpravljati. Z navadno večino je bil sprejet tudi sklep o prošnji za »odpuščanje*, ki je nakakšno priznanje soodgovornosti španske duhovščine pri pobijanju odpora španskega ljudstva proti fašizmu v državljanski vojni 1. 1936—1939. Glasovanje o tem vprašanju ni daio popolnoma pozitivnega rezultata, se pravi, da se navzoči niso z težnje. Za špansko napredno duhovščino velja danes geslo o ločitvi odgovornosti duhovščine od političnega vodstva države. Španska duhovščina noče več deliti odgovornosti s predstavniki Francovega režima, prav gotovo zato, ker podzavestno sluti, da bo prišlo v Španiji v kratkem času do ostrega preloma s preteklostjo. Noče zamuditj priložnosti ter zato nastopa kot verska sila, ki zahteva (IZ «,CICAGO SVN-TIMES,) MiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimmfiiHiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiinmiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiuiimiiiiiMinmH DANES V ANGLEŠKI SPODNJI ZBORNICI RAZPRAVA 0 ULSTRU Napovedano vrhunsko srečanje ni ublažilo mestne gverile Letos je bHo v Severni Irski ubitih 49 civilistov in 27 vojakov ter policijskih agentov čina španskih škofov in posebno dvetretjinsko večino odločili za po-duhovnikov odločno pobija take I P°*no *n dokončno obsodbo Franco- I vega režima. Res pa je, da je za ta del dokumenta glasovalo 137 na vzočih, 79 proti, 19 jih je izrazilo določene pomisleke, 10 pa je bilo belih glasovnic. S tem glasovanjem ni bila dosežena dVetretjinska večina ter bodo morali v tej zvezi glasovati ponovno. Zanimivo pa je, da se je v smislu predloženega dokumenta izrazila več kot polovica navzočih škofov in duhovnikov. Točka dokumenta, ki govori o »odpuščanju* se začenja s citatom iz evangelija sv. Janeza, ki poudarja potrebo, da ljudje priznajo svoje grehe. V dokumentu je rečeno: »... in zato mi ponižno priznavamo ter pričakujemo, da se nam odpusti, ker tedaj (dokument se nanaša na dogodke iz državljanske vojne 1936-1939 - op. uredništva! nismo vedeli kako opravljati svoje resnično duhovniško poslanstvo, da bi delovali za spravo v srcih našega naroda, ki ga je razdvajala državljanska vojna med brati*. LONDON, 21. — V Severni Irski še vedno razsaja gverila. Neznanci so odv-gli v Londonderryju dve bombi v dve pražili jidslopji, manjša bomba pa je eksplodirala na nekem oporišču angleške vojske v katoliški četrti v Belfastu. V nedeljo ponoči so irski pripadniki IRA odvrgli bombo v neki lokal, kjer je eksplodirala in ranila 25 ljudi. V tem vročem vzdušju se bo jutri sestal angleški parlament (spodnja zbornica), ki bo razpravljal > stanju v Ulstru. Vladno stališče bosta pojasnila ministrski predsednik Heath in notranji minister Maudling. Opazovalci pa menijo, da bosta oba angleška državnika zelo zadržana, ker nočeta spraviti v nevarnost tristranskih pogovorov, ki se bodo začeli v ponedeljek in na katerih bodo nastopili predstavniki Veuke Britanije, Irske (Eire) ter Ulstra. Nekaj več bo mo-da povedal notranji minister Maudling, ki se je v zadnjih dveh tednih pogovarjal s predstavniki raznih severnoirskih političnih skupin. V londonskih političnih krogih menijo, da razprava o severnoirskem vprašanju v spodnji zbornici ne bo prispevala k razčiščenju sedanjega stanja. Prevladuje namreč mnenje, da je angleška javnost postala nekoliko neobčutljiva za dogodke v Ulstru, ker se zaveda, da prizadete stranke ne bodo mogle ukrepati odločilno za pomiritev, ker pač na bližnjih srečanjih ne bodo navzoči tisti, »ki mečejo bombe in streljajo*. To vzdušje je nekoliko podobno tistemu, ki je vladaio v Franciji tedaj, ko je postalo očitno, da bo Alžirija postala v najkrajšem času neodvisna država, ker je ni bilo pač sile, ki bi se utegnila zaporstaviti takemu zgodovinskemu razvoju. Prvi ministri Velike Britanije, Irske (Eire) in Ulstra bodo sicer skušali doseči nekakšen sporazum na podlagi najrazličnejših kompromisnih formul. Anglija bo zahtevala, naj Eire poseže z vso svojo uplivnostjo za preprečitev dejavnosti IRA v Irski, toda nihče si ne dela nobenih utvar, ker vsi vedo da je irska vlada eno, republikanska irska vojska (IRA) pa nekaj drugega. Prav tako tudi londonska vlada ne more zagotoviti, da bo brzdala delovanje severnoirskih ekstremističnih protestant skih skupin. Jutrišnje zasedanje angleške spodnje zbornice prav gotovo ne bo prispevalo k takojšnji ublažitvi hude severnoirske krize. Dvomljivo pa je tudi, da bi srečanje prvih treh ministrov rešilo v najkrajšem času osnovno vprašanje enakopravnosti protestantov in katoličanov glede državljanskih, socialnih in gospodarskih pravic, kajti kar ni bilo storjeno v 50 letih od kar je prišlo do razdelitve irskega otoka v dve politični enoti (Eire in Ulster) se ne more uresničiti v nekaj dneh. >“-< Sporočajo, da je danes umrl v bolnišnici neki civilist, ki je bil ranjen prejšnji teden pri nekem bombnem atentatu. Tako se je šte-vlo ubitih civilistov v letošnjem letu zvišalo na 49. Ubitih je bilo tudi 27 vojakov in policijskih a-gentov. Po obisku v koncentracijskem taborišču v Long Keshu, kjer je priprtih 129 ljudi, ki so osumljeni, da pripadajo organizaciji IRA, je skupina opozicijskih poslancev v ulstrskem parlamentu skušala prirediti tiskovno konferenco. Namera se ji ni posrečila, ker so jo napadli s kamenjem protestantski mladinci. | VIDEM, 21. — Spreten in oboro-Za pomiki v taborišču trdijo, da so žen ropar se je davi pojavil v vi-razmere v katerih živijo podobne demskd tobakami v Ul. Antonio tistim v nacističnih taboriščih. Caccia. Politični opzovalci menijo, da s tem nastopom španska cerkev zavrača vsakršno nadaljnjo soodgovornost z dejanji in ukrepi Francovega režima. Na sklepe španskih katoliških škofov in duhovnikov je morda vplivala čeprav neodločilno, tudi sedanja stavka španskih gradbinskih delavcev, ki je zajela številne kraje v državi. Po zadnjih poročilih stavka v Madridu še vedno 25.000 gradbincev, več kot 1.500 pa v Barceloni. Kot je znano, je španska policija »guardia civil* ubila pired dnevi gradbinskega delavca Pedra Patina, ki je razdeljeval letake s pozivi na stavko. Mladenič star od 20 do 25 let je ob vstopu v trgovino najprej na kupil nekaj časopisov. Nenadoma je v lastnico tobakarne pomeril s pištolo in ji ukazal, naj mu izroči ves denar. V predalu pa je bilo samo 50.000 lir, ki mu jih je prestrašena Rosanda Fattori nemudoma izročila, nakar je ropar izginil. Policija je seveda uvedla pre iskavo. Za sedaj roparja še niso odkrili, zanj pa se zanima tudi policija iz Padove. Železniška nesreča v Alžiru: 22 mrtvih ALŽIR, 21. — Po uradnih vesten, ki so šele danes dospele iz Alžirije, se je v bližini mesta Biskra pripetila včeraj izredno huda železniška nesreča. Iz neznanih razlo gov se je iztiril vlak, kar je povzročilo smrt 22 potnikov. Ranjenih je 76 oseb, od teh ima približno poiovica izredno hude poškodbe. Sammy Davis jr. v bolnišnici LAS VEG AS, 21. — Znanega a-meriškega temnopoltega pevca Sam-m.vja Davisa jr. so včeraj sprejeli v bolnišnico za vrsto pregledov, ki naj bi ugotovili, če so njegova jetra popolnoma zdrava. Nekateri sicer ugotavljajo, da si skuša Sam-my Davis na ta način zdraviti živčno izčrpanost. V VERONI OD 6. DO 10. OKTOBRA Tretja mednarodna razstava Eurocarne 7P Na prireditvi 13 držav iz Evrope * Problemi italijanske živinoreje in potrošnje govejega mesa V dneh od 6. do 10. oktobra bo i italijanskega tržišča z živino in me-v Veroni III. mednarodna razstava I som. živinorejskih dejavnosti z naslovom Eurocarne. '71. Na njem bo poleg italijanskih živinorejcev nastopilo tudi več podjetij iz tujine, in sicer iz 13 evropskih dežel in iz Združenih držav Amerike. Med evropskimi deželami bo prisotna tudi Jugoslavija, in sicer s podjetjem Koprodukt iz Novega Sada, ki bo prikazalo razvoj živinoreje v Vojvodini in možnosti zalaganja m, Humu, nun,,,,, mi,mi mn,umu miimmm,, niMnnininiiimnnmnummu PO DEŽEVJU V VZHODNI ŠPANIJI IN JUGO VZHODNI FRANCIJI Poplave v Kataloniji uničile pridelek in terjale najmanj 12 človeških žrtev Reševalne skupine še niso dospele do vseh poplavljenih krajev - Prizadetemu podroiju grozi tudi epidemija kolere Oborožen rop v videmski tobakami llllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||MIII|||||||||||||||||IIIIHIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||f|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|,,,,|||,|,||||,||||||||||||||| GENETSKO (INŽENIRSTVO* NI VEŽ SAMO PLOD FANTAZIJE Nova tehnika odkrivanja kromosomov Morda bo to odkritje pripomoglo pri zdravljenju dednih bolezni HOUSTON, 21. — Skupina znanstvenikov teksaške univerze je sporočila, da je izdelala novo metodo za odkrivanje hromosomov v človeških celicah. V znanstvenih krogih trdijo, da je to odkritje zelo pomembno za nadaljnji razvoj genetike. Potencialne zdravniške a-plikacije te nove tehnike so zelo številne in gredo od preventivnega zdravljenja prirojenih bolezni in slaboumnost« do dednih bolezni kot so nekatere vrste slabokrvnosti in nekatera rakasta obolenja. Hromosomi so mikroskopska telesca, ki tvorijo razne dvojice v notranjosti celice in vsebujejo gene, ki nosijo v sebi vse telesne in duševne poteze človeka. Znanstveniki so ugotovili, da so hromo-somske anomalije odgovorne za hibe in bolezni, ki lahko povzroči- s-* ::■? .... s I 6iifypp *** & -'.'■'.v-. V.' - V <*. jLJ?i «*£ Bristoi: Angleški tehniki dokončujete nadzvočno letalo vrste »Concorde 01», katerega prvi ob kanca mo« »ca let je predviden jo tudi smrt. Vedno večja jakost elektronskih mikroskopov je dosedaj omogočila znanstvenikom, da opazijo štiri dvojice hromosomov, ki so se razlikovale od ostalih po svoji posebni obliki, z novo tehniko pa je mogoče videti triindvajset dvojic. Nova metoda, ki so jo izdelali znanstveniki v Houstonu sestoji praktično v tem, da spravijo hro-mosome v inkubacijo v neko solno raztopino in jih nato barvajo s posebno snovjo, ki 3e imenuje Giemsa. Nato jih slikajo in posnetki jasno prikazujejo vse dvojice hromosomov in tudi delce, ki jih sestavljajo. Če pustimo dalj časa hromoso-me v solni raztopini, se v telescih, ki imajo obliko metulja, prikažejo lise, ki odgovarjajo strukturnim sestavinam telesc. Ta pojav so odkrili čisto slučajno, ko je nebi znanstvenik pozabil celice v solni raztopini in te so se namakale nekaj dni. S tem novim sistemom študira-nja hromosomov bodo znanstveniki lahko bolje dojeli vse zdravstvene nepravilnosti. Po mnenju nekaterih znanstvenikov bo morda mogoče na podlagi tega odkritja izdelati pravo genetsko inženirstvo, s katero bi lahko popravili vpliv hromosomov, morda že ko je človeško bitje še v zarodku. To je seveda samo še hipoteza, vendar znanstveniki v laboratorijih že pripravljajo tovrstne poskuse, ki se zdijo le predmet za znanstvenofantastično literaturo. Vsakih tisoč otrok, ki so se rodili v ZDA lani, približno sedemdeset je bilo umsko zaostalih. Pet od teh sedemdesetih je zbolelo za kako znano hromosomsko bolezen, nova tehnika pa naj bi dokazovala, da celo trideset otrok na sedemdeset ima kako hromosomsko napako. BARCELONA, 21. — Hudo deževje je v zadnjih dneh povzročilo v vzhodnih predelih Španije in južno-vzhodnih predelih Francije obširne poplave, katerih posledice še niso povsem znane. Govor je o dvanajstih človeških žrtvah, vendar se število mrtvih veča iz ure v uro. Tudi reševalne skupine še niso dospele do vseh prizadetih področij, kar onemogoča vsako oceno glede žrtev in škode. Deževje in poplave so v omenjenih predelih izreden pojav, zaradi česar .e nesreča našla povsem nepripravljeno prebivalstvo. Najbolj prizadeto področje je skoraj 65 kilometrov širok pas v dolini reke Lobregat, v bližini mesta Manresa, približno šest kilometrov južno od Barcelone. Prizadetim predelom grozi tudi epidemija kolere. Pred kratkim so prav v pokrajinah Barcelona in Gerona zabeležili nekaj primerov tako imenovane «poletne diareje*, za katero so zdravstvene oblasti prepričane, da je lažja oblika kolere. Sumljive bolnike so odpeljali v bolnišnice, ki so sedaj polne po-plavijencev, zaradi česar bi ne bilo čudno, če bi izbruhnila obširna epidemija. Zdravstvene oblasti so sicer že izdale zelo stroge ukrepe, ki naj bi obvarovali prebivalstvo pred boleznijo. Zadnji uradni podatki javljajo o dvanajstih človeških žrtvah samo v Kataloniji. V mestu Sabadeil (približno 20 km od katalonskega glavnega mesta) so reševalne skupine z največjo naglico odpeljale nad dvesto otrok, ki so stari od štirih do šestih let. V Martorellu (30 km od Barcelone) je poplava prisilila nad štiristo oseb, da so nemudoma zapustile mesto in se zatekle na bližnje griče. V Tarrasi (35 km od Barcelone), se je zateklo v bolnišnico nad sto oseb, ki so utrpele lažje in hujše poškodbe ko je voda zalila nekatere mestne četrti in porušila nekaj poslopij. V bližini Gerone je voda, ki je prestopala bregove reke Aren as, odnesla človeka, ki je z motorjem vozil po bližnji cesti. V Figuerasu, na severu pokrajine Gerona, je strela zadela moškega, ki je delal na dvorišču. V samem mestu Geromi je mnogo prebivalcev, ki so se skušali umakniti vodi, tako da so se iz nižjih nadstropij preselili v višja. Voda pa jih je prehitela, in jim onemogoča, da bi zapustili stanovanja. Do teh ljudi reševalci še niso dospeli. V samem mestu Barceloni do sedaj niso zabeležili hude poškodbe, čeprav j« voda zalila skoraj vse predmestje. Precejšnjo škodo je poplava povzročila v znanem zgodovinskem samostanu Monserrat, severozahodno od Barcelone, kjer je neurje povzročilo podrtje nekaj zidov in je voda zalila spodnje prostore. Zveze med Barcelono in skoraj vsemi bližnjimi kraji so popolnoma prekinjene. Neurje je podrlo električno in telefonsko napeljavo, ceste pa so že več dni p iplavljene. Voda je zalila tudi radijsko postajo »Glas Gerone*. tako da o škodi in žrtvah v tem mestu sploh ni vesti. Prekinjen je tudi železniški promet med kraji Barcelor.a - Gerona in Barcelona - Valencia. Neprevoznost poti onemogoča reševalnim skupinam, da bi pravočasno dospele do ranjencev in poplavljencev, ki so morali zapustiti svoje domove. Drugo težavo predstavlja dejstvo, da je prizadeto področje zelo obširno. Vse reke na omenjenem področju so prestopile bregove, voda je uničila skoraj ves pridelek, mnoga poslopja pa bodo morali podreti, ker je voda poškodovala temelje. Do sedaj so reševalne skupine odpeljale vse prebivalce krajev ob reki Lobregat. Popiavljence zbirajo v šolah in bolnišnicah, ki so na nekoliko višjih točkf h. Položaj pa bo postal nevzdržen zaradi premalo razpoložljivih mest. V začetku smo omenili, da so poplave prizadele tudi južno Francijo ob meji s Španijo, vendar stanje ni tako tragično kot v Kataloniji. V kraju Colioure sta izgubili življenje dve osebi, narasle reke so odnesle vsa vozila z bližnjih poti in cest, deževje pa je tudi uničilo ob- širne vinograde, Id so v tem predelu. Trgatev je bila predvidena ob koncu meseca. Nastanek Primorske čete (Nadaljevanje s 4. strani) zaradi konspiracije izločeni iz članstva in iz delovanja v ilegali, toda še vedno je opravljala svoja pota, vedno rahlo nasmejana in prikupna. Ta pota so včasih vodila tudi na kvesturo ali do raznih fašističnih oblasti. Najpogosteje pa je hodila v zapore. Ta njena pota so postala sumljiva kvesturi. Poklical jo je kvestor in jo posvaril. Kvestura ji je postavila za pete celo posebnega agenta, ki jo je kot senca zasledoval. V ton času je Fa-nica izgubila mater, kateri je često nosila cvetje na grob. Policijski agent ji je sledil celo tja, dokler ga ni nagnala. Fanica je čutiia, da hodi po tveganih poteh, posebno ko je februarja 1930 eksplodiral peklenski stroj v poslopju lista «11 Popolo di Trieste*. Skoraj sleherni dan se je srečavala s Špangerjem, Marušičem in z drugimi člani ile-gaine organizacije. Pa ni vedela, oziroma ni hotela vedeti, da so prav ti fantje avtorji sabotažnih dejanj proti fašističnim ustanovam v Trstu in okolici. V slovenskih krogih so Fanico poznali kot drobno, prikupno hkrati pa pogumno dekle, ki se ni ustrašilo nobene naloge. Končno pa je prišla tudi njena ura, da so jo fašistične oblasti zaprle. Po daljšem zasliševanju in mučenju pa so jo vendarle izpustili in njeni prijatelji so jo tako rekoč prisilili, da se je umaknila v Jugoslavijo in to preko Sušaka s ponarejenimi dokumenti. V Ljubljani je nekaj časa delala pri «Ženskem listu* nato se je zaposlila v upravi ljubljanske bolnišnice, od koder so jo tik pred drugo svetovno vojno premestili v zdravilišče Topolščiea. V tem času je veliko delala v emigrantskih organizacijah, kjer je veliko pomagala tistim primorskim fantom, ki so pobegnili iz svojih krajev v Jugoslavijo. Ko pa so fašistične sile napadle in razkosale Jugoslavijo, so tudi Fanico, kot vse Primorce, izgnali iz Štajerske. Izgnali so jo v tedaj ustaško Hrvaško, kjer so jo ustaške oblasti zaprle v koncentracijsko taborišče, tudi v Jasenovac. Že proti koncu vojne je prišla iz taborišča. Odšla je v Sarajevo, kjer je našla zaposlitev v tamkajšnji bolnišnici. Tu je pomagala reševati ranjene bosanske ilegalce in partizane, opravljala je pač podobno poslanstvo kot v času, ko je bila še v Trstu. Ob osvoboditvi leta 1945 se je vrnila v Slovenijo, Kjer je doživela družinsko tragedijo, da je njenega moža zadela sodna pomota, ki se je razčistila in popravila šele dolga leta pozneje, ko je bilo prepozno. Fanica je kot vdova trdo delala še deset let in bila vedno ista Fanica, ki je vedno našla dovolj časa za dobra dela, da je obiskovala bolne in betežne, trkala pa na vrata premožnih. Vse to je Fanica počela vedno s tistim njej prirojenim nasmehom, ki je odpiral mnoga vrata, s tisto svojo tiho skromnostjo, ki je bila njena velika odlika. Prav tako tiho in z nasmehom na ustih se je tudi pred desetimi dnevi v ljubljanski bolnišnici »Dr. Petra Deržaja* poslovila od življenja. 'lil. Razstava Eurocarne ima Pre“ vsem namen pospešiti domačo žl' vinorejo oziroma opozoriti poslovne kroge na nekatera vprašanja s področja zootehnije. Predvsem na' meravajo postaviti v ospredje Pr<> blem uvoza goveje živine in sa iz tujine. Italijanski državljani so lani izdali za zasebno P®-trošnjo skupno 37.200 milijard od tega pa je šlo za prehrano okoli 15.000 milijard. Samo za me' so je šlo v tem okviru 50 od izplačanega denarja, kar ustreza vrednosti skoraj 8.000 milijard m-Italija, kakor znano, ne redi d®" volj živine, zato mora kriti vri** del svojih potreb z uvozom. i/1 tem nosi največjo težo postavka »goveja živina in meso*. Najve® govedi so tudi lani uvozili iz de-žel Evropske gospodarske skupnosti: uvoz iz Francije je dosego; 606.505 govedi v skupni vrednosti 70 milijard 356 milijonov lir; u| voz iz Zahodne Nemčije je dosego* 545.757 glav v vrednosti 47 milijard 709 milijonov: uvoz iz Bel' gije je znašal 53.056 glav v vrednosti 4 milijarde 368 milijonov: voz iz Nizozemske je dosegel ™ tisoč 18 glav v vrednosti 3 milijarde 628 milijonov. Izven EGS s® dobavile italijanskemu tržišču g®-vejo živino naslednje države: P0’*' ska 235.295 glav v vrednosti nad 25 milijard lir, Madžarska 171-1*® glav v vrednosti 34 milijard milijonov, Romunija 102.377 gl®; v vrednosti 13 milijard 423 mn1" jonov, itd. Skupen uvoz iz Evrope je dosegel 2,100.284 glav g® vedi v skupni vrednosti skoraj milijard lir, čemur je treba dodati še uvoz 2,900.000 stotov svežega in zmrznjenega mesa v skupn' vrednosti 199 milijard lir. Pogreb brazilskega gverilca Lamarce RIO DE JANEIRO, 21. — Na P°” kopališču v kraju Salvador (glavno mesto države Bahia) so danes P®' kopali znanega brazilskega gverilo* Carlosa Lamarco, ki ga ie Pr®._ nekaj dnevi zasačila in ubila P®b.' cija. Pri pokopu so bili navzoO* samo brat Valter in dva policaj®- Vojaško letalo strmoglavilo pri Catanii CATANIA, 21. - Letalo italijanskega vojaškega letalstva je dari iz še neznanih vzrokov strmogi*! vilo v bližini letališča NATO P11 k-aju Sigonella. Ko so dospeli re*®' valci sta bila dva člana posadk® mrtva 24-letna podporočnika G10" vanni Attanasio in Carmelo Basile '' ostala dva člana pa so odpeljali bolnišnico, kjer so si zdravniki zaradi izredno hudih poškodb, ki sta I ra lju utrpela, pridržali prognozo iniltlltlllllllmniiiiiiiillimiiHiiiiiiiiitllilMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiliiifii,11111111111111,r,Hii,itiitiiiiiiiin,,11111,11,|,m,nul,,in,,(,„1,11,,, nimM„|I|I||I|MIM||I,|,||,iiiillU* 17.15, rrd TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7i30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Na eiektrično harmoniko igra P. Principe; 12.10 Evropske prestolnice: Budimpešta; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 18.50 Stef fenov ritmični orkester; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazzovski ansambli; 19.40 Grške ljudske pesmi; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 22.20 Zabavna glasba. TRST 12.10 Fiošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 »El Caicio*; 15.40 Lupijev ansambel; 16.00 G. Verdi; «0-thello*; 16.40 »Tramvajsko dekle* (povest A. Pittonijeve). KOPER 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Zbor CAI iz Padove; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Melodije za vsakogar; 18.10 Pregled jazza 1971; 19.00 Radijski prizor; 19.30 Operne strani (Cherubini, Do-nizetti, Puccini, Massenet, Smetana, Verdi); 20.00 Prenos RL; 23.20 Orkester John Barry Seven; 23.35 Komorna glasba (Berg, Dallapic-cola); 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutra nja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje sopranistka Regine Crespin; 12.10 Za bavni spo-ed z E. Simonettijem; 13.15 R. Rascel: Košček ledu; 14.09 in 15.30 Italijanski zibaldone; 15.10 in 15.45 G. Sand: »Consue-lo»; 16.20 Za vas mlade; 18.15 SREDA, 22. SEPTEMBRA 1971 Lahka glasba; 19.30 Znane pesmi; 20.20 Drama v dveh dej.: »La sep-pia»; 21.50 Koncert flavtista S. Gazzellonija in čembalista B. Ca-nina; 22.30 Lahka glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila: 7.40 Jutra nje pesmi: 8.40 Zvoki in barve orkestrov; 9.50 Pustolovščine G. Casanove; 10.05 Pesmi za vse; 10.35 »Otto piste*; 12.35 »Alto gradi-mento*; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Medig-a; 16.05 Popoldanski glasbeni spored; 18.45 Vesele harmonike; 19.02 Zabavni spored; 20.10 Svet opere; 21.25 Prenos drugega polčasa nogometne tekme Tot-tenham-Torino; 22.40 »Hit parade de la chanson*. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Bachovi koncerti; 11.40 Italijanska sodobna glasba; 12.20 Vzporedne skladbe; 13.00 Medigra; 14.30 Strnjena melodrama P. Mascagnija; Prijatelj Fritz; 15.30 Portret avtorja: Pablo De Sarasate; 16.15 Komorni koncert; 17.20 Strani albuma; 17.35 Glasba izven sheme; 18.35 Lahka giasba; 19.15 Vsako-večerni koncert; 20 15 Indijska filozofija; 21.30 Godalni kvarteti. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Italijanska sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 1010 Chopinova skladba; 10.20 Operne skladbe, 11.00 Medigra; 12.00 Klasična glasba; 12.20 Šostakovičev preludij; 12.30 Plošče v izložbi; 13.30 Sim fonični koncert; 15.30 Komorna glasba — stereo. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 23.00, 24.00, 01.00 Poročila; 9.00 Operna matineja (Mozart, Blodek, Verdi, Massenet, Čajkovski, Char-pentier, Puccini); 10.05 Kaj vam pripoveduje glasba; 10.20 Iz del skladatelja Johanna Straussa: 10.40 Pesmi za glasove in orkester po starih narodnih besedilih 11.15 Pri vas doma; 13.10 Iz albumov skladatelja Vasilija Mirka: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 Ob lahkj glasbi; 15-35 Naši poslušalci čestitajo; 16-35 Glasbeni intermezzo; 16.40 Uvertura in koncert; 17.40 Z orkestrom Radia Stuttgart; 18.10 J o-hannes Brahms: Koncert št. 1 v d-molu; 19.15 Iščemo popevko P9” letja; 20.00 Lahko noč, otroci- 20.15 Glasbene razglednice; 21-66 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu (Vremšak. Haydn, Mahler); 22.30 Lepe melodije: 23.15 S festivalov jazza (XII-mednarodni festival jazza Ljubljana - 71); 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 TV za otroke: «V vasi P: rimpiilijev*. (18.45) »Tisoč obrazov gospoda Magooja* (risanka)-(19.15) «Thibaud, Oeli konjenik* 19 45 Športni dnevnik in kronike 20.30 Dnevnik; 21.00 Dokumenta rec: »Življenje v... Los Angelesu* 22.00 Športna sreda: 23.00 Dnevnik II. KANAL 21.00 Dnevnik: M. 15 Film: «G° spod Max» (režiser M. Camerini) 22.45 »Pesaro 71». JUG i ELEVIZIJA 9.15 TV v šoli: 18.00 Erazem