Še enkrat: ali je stanovanjsko sodišče upravno oblastvo?
Dr. France Goršič.
2e ko sem obravnaval to vprašanje prvič*), je mogel bravec spoznati, da se nagiba državni svet v Beogradu ua nikalno stran. Državni svet v Beogradu je sedaj v razsodbah z dne 21. maja 1925 Br. 10.261/24 in z istega dne Br. 21.014/24 na podstavi čl. 37 in 41 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih v zvezi s čl. 54. uredbe o Poslovnem redu uničil razsodbi upravnega sodišča celjskega z dne 23. aprila 1924., opr. št. A 110/23.—17 in z dne 30. maja 1924., opr. št. A 10/24.—8, izrekši nastopne razloge: »Upravni sud nije nadležan, da rasmatra rešenja suda za stanove, jer sud za stanove po svojoj organizaciji,
*) Glej stran 76. nasl. tega letnika!
182 Književna poročila.
delokrugu, i postupku, propisanom u čl. 6. zakona o sta-novima i čl. 45.—49. pravilnika za njegovo izvršenje nije upravna vlast u smislu čl. 15 zakona o državnem svetu i upravnim sudoviraa, več naročiti sud, koji nezavisno od administrativne vlasti resava sporove o zakupnim odnosima zgrada, pa rešenja toga suda ne mogu biti, prema tome, akti upravne vlasti, te se njima ne može zasnovati administrativni spor.«
Modernega pravnika, ki mu je bistven karakteristikon sodišča tudi nezavisnost sodnikov, ne more zadovoljiti aprio-ristična utemeljitev teh razsodb, saj je moja zadnja razprava nekaka in morda celo zadostna izpričba, da moreš na pod-stavi čl. 6. prejšnjega stan. zak. ter čl. 45 in nasl. prejšnjega stan. pravilnika, torej na podstavi prav tistih določb, ki se nanje, pač brez ug'lobitve, sklicuje državni svet, ravno obratno sklepati, da je stanovanjsko sodišče kot stanovanjsko oblastvo II. stopnje upravno oblastvo. Toda čas je, da končamo raz-matranje o vprašanju, katera teorija je pravilna, zakaj jasno je, da bo moralo upravno sodišče celjsko spričo striktnega izreka vrhovnega upravnega sodišča dosedanjo prakso opustiti. Sličnih predorov bodo naši pravniki tudi še v drugih panogah doživeli, ako znamenja ne varajo.