List c* ft*Vrlett delev-ekega t)ud«ivt Delavci to oprtvltcnl do v»*ga kar productra|o. Thle paper i« devoted to the tntereeta of th» working claee. Work-ere are entitled to ali what they produce. KDi.r.o.« ••oodii-ciikâ» maii.r, Dm. 6, 1907, »i tli« po#i offlo. »I ChifMd IU. aná-1 lb* Act of OoB«r«». of M »rob lr«i, IM?« OHIei: 4008 i. 31. Str., Chitin. "Delavci v&ch dežela, združite se!' P A Z I T t na številko v oklepa|u ki ee naha|a poleg va« Sega naelova. prilepile* nege apode| ali naovitku. Ako (376) |e številke tedni vem m prlhodn|o itevllko nagega lieta potege nnročnlna, Proel-mo ponovite |o tako|. Ste v. (No.) 375. Chicago, III., 17. novembra (November) 1914. Leto (Vol.) IX. Posledice volitev. Rezultati, ki prihajajo z volišč, kažejo, da nima socialistična stranka v Ameriki nobenega razloga za žalovanje. Dosegla je uspehe, ki so nasprotnikom zelo neprijetni. Žalovati tudi ni treba tistim delavcem, ki so kot zavedni socialisti storili svojo dolinost. Več nego mu dopuščajo moči, ne more nihče storiti, kdor pa je izpolnil svojo dolžnost popolnoma, ima v tej zavesti svojo zadovoljščino. Razloge za žalovanje pa imajo tisti delavci, ki so ostali brezbrižni za volilni boj ali pa so se dali premotiti, da so glasovali za kapitalistične stranke. Med njimi je pač nekoliko takih, ki so dobro vedeli, da škodujejo s takim ravnanjem de lavskemu razredu in pomagajo njegovim sovražnikom. Takim ni nič za delavstvo. Če jim kdo plača izdajstvo, se ne brigajo, kakšne bodo posledico. ^ Judeži se najdejo povsod, sramota pada nanje, ne pa na delavstvo. Ali med onimi, ki volijo kapitalistične kandidate, niso sami lumpi. Večina jih je onih, ki pripravljajo svojemu vratu zanko iz nemarnosti in nevednosti. Ne da bi razumeli, kaj delajo, pripravljajo sami sebi največjo škodo. Včasi celo mislijo, da so posebno modri, če glasujejo n. pr. letos za republikanca, ker so zadnjič volili demokrata, ali pa narobe. Toda posledice so vedno enake, naj je bila napaka storjena s hudobnim namenom ali pa iz neznanja. In trpeti jih morajo vsi delavci: Tisti, ki so grešili, in tisti, ki niso grešili. Zakone bodo sklepali nasprotniki delavske ga ljudstva. Politiko bodo vodili delavski sovraž niki. Torej bo politika kapitalistična, zakoni bodo po večini protidelavski. Tako mora biti po rezultatih volitev, zakaj voda nikdar ne teče v hrib. Mr. Wilson je predsednik Zedinjenih držav, torej velika glava. Pravijo, iU hna v Ameriki moč. Ali tudi on ne more storiti tako, da bi bilo v tej deželi prav za vse. Če bo kapitalistom všeč, ne bo prav delavcem. In če bi ustregel delavcem, bi bili kapitalisti nezadovoljni. Možje, ki so bili izvoljeni v kongTes, stoje pred velikim vprašanjem: Ali naj služijo kapitalistom ali delavstvu? Obema ne morejo. Zakaj če hočem medvedovo kožo, jo mora medved izgubiti. Da "bi jo on obdržal, jaz pa dobil, je nemogoče. Niti sv. Hubertus ne dožene tega. Za nekatere je bilo vprašanje že davno pred volitvami rešeno. Posebno za stare političarje po poklicu. Sli so v volilno kampanjo z neomajnim namenom, da osleparijo maso volilcev po stari navadi. Iz svoje agitacijske skladišnice so vzeli tiste fraze, s katerimi so že neštetokrat paradi rali; ampak skladišnica je ostala odprta, da se polože takoj po volitvah fraze zopet vanjo — za poznejšo porabo, kadar bo zopet treba sipati peska v oči. Drugi, nekoliko novejši, ki še niso dovolj izurjeni v političnem rokodelstvu, prihajajo do premišljanja šele tedaj, ko imajo že mandat v žepu. Ali tudi zanje ni težka odločitev. Na eni strani je kapitalistična vreča, na drugi je delavska malha. Prva je polna ,druga je prazna. Kapitalistom se izplača služiti ; služba za delavce pa ne nese. Če je pa izjemoma kateri med gospodi, ki gre s svojo naivnostjo v Washington in misli, da bo lahko sedel na dveh stoleh, spozna v kratkem v zbornici, da se tudi zanj ni spekla posebna pogača. Tudi če molči kakor riba v vodi, mora vsaj glasovati. I to ne gre na dve strani. Ako je njegova stranka sklenila črno, mora biti črno. Kapitalistična stranka bo vedno sklepala kapitalistično. Prvič to bo storila zaradi tega, ker mora zastopati svoje interese. Zato je šla v kongres. Tam se odločuje, kdo bo spravljal in kdo bo plačeval. Spravljati je bolj prijetno; zato prepuščajo plačevanje delavcem, da imajo tudi kaj od njihovega zakonodajnega dela. Kongresman vidi, da ga bodo kapitalisti takoj pustili na cedilu, če nastopi proti njim. Ali delavce je že neštetokrat opeharil, pa so ga vendar zopet volili. Torej je popolnoma v redu, da •e ne briga za delavce, ki ga bodo itak zopet volili, in da služi kapitalistom, ki mu gledajo na prste. Občutili bodo posledice svojega nespametnega glasovanja tudi najbolj nezavedni delavci, če jih bodo razumeli, je seveda drugo vprašanje. Razredni boj ni razredno sovraštvo. Razredni boj je neizogiben, ker so si interesi razredov tako nasprotni, da se ne morejo izenačiti. Cilj razrednega boja je odstranitev razrednega gospodstva. To je mogoče le v družbi, v kateri ni razredov. Socializmu služi razredni boj za to» da odstrani razrede. V družbi brez razredov so vsi člani enakopravni. Kadar se ustanovi taka družba, minejo nimmt il llltereanv tnrei mine tudi —Éj boJ. Spomin chicaške tragedije. Kuajsti november je bil za chicaške delavce spominski dan. Tega dne pred 271eti se je zavrii-la tragedija, katere prvo dejanje se je v zvezi z gibanjem za osem-urni delavnik odigralo na pogo-stoma omenjanem shodu na Hay-marketu. Žalosten je spomin na one dogodke v vsakem ozira, žalostna Je justifikacija propadlega zločinca kateremu so krvava hudodelstva do pike dokazana. Za človeško družbo je smrtna kazen znamenje ponižujoče zaostalosti, in red, ki se ne inore ohraniti brez vislic in električnega stola bodo poznejši rodovi smatrali za ostanke dolgo trajnega, skozi tisočletja segajo-čega barbarstva. Se žalostnejši je justični umor. (Vtvoriea anarhistov, ki so bili dne 11. novembra 1SM7. na podlagi porotniške sodbe obešeni, je po nedolžnem storila smrt. V sodni dvorani se ni izvršil pravičen proces, temveč krvava justična komedija, katero je pisalo sovraštvo do delavskega razreda in maščevalnost najnižje vrste. Žalostno je, da se je mogla iz-J vršiti krvava krivica v imenu sve ti* pravice; žalostno, da so ljudje poklicani na izpolnjevanje velike, resne dolžnosti, prinesli s sabo klavrno majhne duše. ki niso mo gle premagati svojih nizkih pred sodkov niti vpričo "srninega vpra Sanja o Življenju in smrti. Snomenik na gozdnem pokopa-; lišču v Chicagi j«' monument stras m- kulturne sramote. Žalostno pa je tudi, da so ve-i like mase delavstva v tistih časih tavale v v t * 1 i k i h zmotah anar-j hizma. ki lahko vpliva na človeške. strasti kakor silno opojna pijača,I ki pa ne more nikomur prinašati rešitve. V zmoti so bile žrtve grozne ju-stiene satire same. Vse, kar je znano o tedanjem anarhističnem gibanju, o možeh, ki so stali v Chieagu na čelu in s svojim življenjem plačali svoj nauk, vse, kar so povedali sami o sebi, kar so pravili o njih tisti, ki so jih najbolje poznali, in vse, kar j«' mogla s skrajno pristrano* stjo izvedena pravda spraviti na dan, potrjuje, da so bili od starega Kugela do mladega Liugga vsi mučeniki svojega prepričanja. Razlikovali so se po svojem temperamentu, po izobrazbi, po inteligentnosti; ali šarlatanstva jim ni mogoče očitati. Njih boj za o-svobodtti v delavstva je bil resen in njihovi nameni pošteni. ,*li zmota je zmota. Za delavski hoj ne zadostuje ljubezen do zatiranih, ampak treba j»- pravega znanja in spoznavanja/ Anarhizem je lahko teoretičen i deal, ee sledimo svoji fantaziji in ji dovolimo, da nam ustvari popolno človeštvo, ki ima v sebi vse sposobnosti za življenje v absolutni svobodi. Razmere, ki jih vidimo na zemlji, nam ne dovoljujejo da bi prestavili tak ideal iz teori je v prakso; tudi za svobodo je potrebna organizacija, ki ji da podlago. Se bolj kakor anar ustični cilj je zgrešena anarhistična metoda in vsaka njej sorodna taktika slepega nasilstva, ki lahkft razdira, ne da bi mogla graditi. Človeška družba m- more obstajati s strastjo, ampak potrebuje razuma; gibanje, ki hoče rešiti delavski razred sedanjega zatiranja, inora dovesti delavstvo do najvišjega razuma, da bo sposobno za veliko nalogo svoje osvoboditve. Nobena bomba in noben peklenski slroj ne more ncdftmestiti treznega razuma; razrušenje celega miljonskega mesta ne nadomesti revolucije v glavah. Vsi, ki se bojujemo za svobodo, bi radi Čimprej doživeli zmago. A-li z nobenim atentatom ne moremo pospešiti razvoja; dejanja o-bupnega besa le izzivajo reakcijo in zadržujejo napredek. Pot, po kateri hodi socializem, je težja. Delo, ki ga zahteva socialistična metoda, poučavajoča, prepričujoča, pridobivajoča delavstvo od moža do moža za boj, je trše. Ali do končnega uspeha vodi le tako neutrudljivo d«Io. "Delavstvo spoznava čimdalje bolj to neizprosno resnico. Anarhistično gibanje je danes le Še šport za majhne skupine, ki se iz različnih razlogov jeze nad bur-ž važno družbo, pa vendar nimajo dosti moči za resni boj socializma. Anarhizem ne more več postati vpoštevanja vredna ovira socialističnega pohoda. Ali teoretična zmota tedanjih voditeljev ne opravičuje krivice chicaške sodbe in ne izpremem mučenikov v zločince, "Prišel bo čas, ko bo naš molk v grobu zgovoynejši od glasov, ki jih sedaj zadavite I" je dejal Spiess, ko mu je krvnik položil zanko okrog vratu. Molk je postal govoren. Rahelj je lahko stisnil štiri grlu, da so morala izpustiti dušo. Nihče ne more zadaviti duše dvrgajočega, dramečega se ljudstva. Drugače spoznava delavstvo danes resnico, k?ikor so jo takrat mislile spoznavati krvnikove žrtve. Ali spoznava jo! Novo malikovalstvo. Stari narodi, ki so ustvarjali bo gove, kjerkoli je bil za katerega prostorček, v zraku in v vodi, na vrhovih gora in v globočinah prepadov, v gozdovih in puščavah, sredi zemlje in v oblakih, so ime li tudi za vojno posebnega bog», ne glede na to, «la so se sploh vsi nesinrtniki večalimanj vtikali v vojno. In za zmago so imeli celo žensko boginjo. To je bilo v starih časih, ko še ni Jehova ustvaril človeka po svoji podobi, ampak so bogovi nosili človeško obliko. Bilo je v divjih časih, nad katerimi smo dandanes vzvišeni kakor oblaki nad meglo. Danes ne poznamo nobenega botra več, ki bi se imenoval , Ares. Mars, Thor ali podobno. Danes imamo veliko civilizacijo, visoko kulturo, najpopolnejšo, od samega boga razodeto, z božjo smrtjo ustanovljeno, z božjim vne bob od o m potrjeno vero. Danes imamo boga ljubezni. Vsi maliki so odpravljeni; samo enega edinega boga imamo.: samo boga ljubezni. Samo boga ljubezni?... ,Ali se vam ni zdelo, da se je razlegel porogljiv smeh kakor or-i kan po vsetnirju? Nemara sata , nov smeh ? SAmo enega edinega boga imajo civilizirani, kulturni, krščanski narodi, ki nosijo njegovo lice. Kapitalizem ne zadržuje le delavstva, ampak vse človeštvo v njegovem razvoju. Ker se morajo neštete moči izrabiti v besnem boju med delom in kapitalom, se ne morejo prosvetiti drugim nalogam, za katere bi bile sposobne. V kapitalistični dmžbi mora o-gromna večina ljudi skoraj ves svoj čas, vse svoje duševne in telesne moči Žrtvovsti morečemu dc-1 lu za proste materialne potrebe. Toda kakšen bog je to? Bog ljubezni! Tako uče svoje o troke, tako pišejo v svojih verskih knjigah. Sam bog Zebaot živi; Mars je mrtev, in Perun in vsi drugi. Ma likovalstva ni več. Tako pravijo. Ali če je stari bog vojne resnično odstranjen, ni odpravljeno njegovo rokodelstvo, in tudi bog ni odvzet poklicu umora in uboja. Le izprenenili so ga. Božanske naloge so koncentrirali in dodelili so vse enemu samemu bogu. Krščanski bog ni nič manj bog vojne kakor stari asirski, persij ski, egiptovski, grški, rimski, germanski in slovanski bogovi. Le da so bili takrat odseki razdeljeni kakor v kak&nem ministrstvu, sedaj pa upravlja eden vse. Tako nas uče kristjani sami. n ni uinl¡«jo svojega boga, naj izpolni njih vojaške želje, naj jim blagoslovi pufike in bajonete, topove in torpede, kakor jih v njegovVm imenu na zemlji blagoslavljajo kaplani in kurati in škofje. Oni molijo, naj jim nakloni uspeh na bojišču, naj jim pomaga pobiti mnogo, mnoeo sovražnikov, raz-dejati mnogo mest, populiti mnogo vasi, potopiti mnogo ladij. (»ni zahtevajo, naj uniči armade nasprotnikov, ki so njegovi otro ci kakor tisti, ki tako prosijo. Socializem hoče organizirati družbo, v kateri bo vsak človek le toliko delal, kolikor bo treba, da ne bo njenim članom ničesar primanjkovalo. To pomeni, da bodo imeli v socialistični dražbi vsi ljudje dosti časa ne le za svoje razvedrilo in za počitek, ampak tudi za prostovoljno delo, ki ga bodo zahtevale njihove sposobnosti. Tedsj se bodo osvobodili talenti. Tedaj se pri-čne veliki napredek človeštva. Vse to zahtevajo od boga ljube/. ni. Vidi se, da verujejo res v vsemogočnost svojega boga. ker so prepričani, da druži lahko vse nasprotja v sebi:' Neskončno do broto, z neskončno okrutnostjo neskončno ljubezen z neskončnim sovraštvom. Ustvarili so si sicer hudiča zal vse, kar je slabega na svetu. Ali I kakor pozabijo včasi na boga. soi pozabili na satana. Sicer bi bili I sedanjo vojno menda pripisali Lu I ciferju. Toda zdaj mu je ne morejo več vpisati na rovaš, ker so s svojimi | molitvami pokazali, da jo smatra ¡ jo za delo svojega boga. Tudi mesto lepe Nike, grške boginje zmage, ni ostalo izpraznje no: nanj so postavili Marijo, deviško mater božjo, in njo prosijo sedaj za svojo zmago in za poraz nasprotnika. To vero imenujejo krščansko, najlepšo, najidealnejfio, najpopolnejšo. Sebe imenujejo kristjane. Pa so malikovalci, nič drugačni kakor tisti, katerim so porušili stare tualike. Ne novega, velike-ga. božanskega boga. ampak novega, vse drug«» ve sebi obsegajo-čega malika so postavili na njegovo mesto. (V je Kristus res umrl na križu, je umrl zastonj. Krščanstvo uči: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Kapitalisti ne ugovarjajo, ampak ljubezen do samega sebe jim jemlje toliko časa, da ne pridejo do one drugo ljubezni. Ameriškim oderuhom je dovoljeno prodajati živež z ogromnim dobičkom v Evropo; ameriškemu ljudatvjH^j^dovoljem V politično organizacijo! Ako bi imeli od zmage kapitalističnih strank samotisti delavci škodo, ki so pomagali demokratom in republikancem do uspeha, bi bila stvar še precej enostavna. Kdor si je trdo postlal, naj trdo leži. de tedaj se ne sme pritoževati, če se mu drugi rogaio zaradi tega. Ali z njimi morajo trpeti vsi delavci, tudi najboljši, najzavednejši, najtrdnejši. Če bi se norčevali iz slabih volilcev, kadar jih bo tepel bič, nam ne bi nič pomagalo. Zakaj bolelo bo tudi nas. V Ameriki nimamo proporcionalnih volitev. Ako bi jih imeli, bi prišlo v kongres vendar precej čedno število socialistov. Glasovi, ki so jih oddali sodrugi, ne bi bili izgubljeni. Naši zastopniki pač tudi tedaj ne bi imeli večine. Ali v Washingtonu bi bila taka socialistična skupina, da je ne bi bilo mogoče prezirati. Izkušnje v drugih deželah nas uče, da včasi tudi manjšina lahko kaj opravi. V Nemčiji, v Avstriji, v Italiji, na Francoskem i. t. d. tudi nimajo socialisti večine. Ali v vseh teh parlamen tih jih morajo vpoštevati in v vseh teh državah so dosegli delavci več zakonitih pravic kakor v Aineriki. Ali proporcionalnega volilnega sistema nimamo, in če ne spravimo po navadnih volitvah več svojih zastopnikov v glavni parlament Zedi njenih držav, nam ostane kdove kako dolgo edini Meyer London. To rotovo ne bo zadovoljevalo zavednih so-drugov. Saj se bojujemo zato, da bi napredovali in kaj dosegli. Kakšna sredstva pa imamo za to? Od meščanstva ne moremo pričakovati, da nam bo pomagalo do zmage. Posamezniki se pač dobe tupatam, da spoznajo pravičnost delavskih zahtev in so sami v sebi dovolj neodvisni, da se pridružijo poštenemu boju. Toda belih vran je malo. Od njih ne more priti rešitev. Delavcev pa je veliko. Ako bi bili vsi v naših vrstah, moramo zmagati. Tudi če se ne oziramo na tiste propalice, ki namenoma služijo sovražniku, jih je še dosti, da dosežemo večino. Druge poti ni. Pridobiti moramo maso delavstva. Kajti zmagati hočemo. Socialisti nismo postali za šport; organizirali se nismo za zabavo. Prepričani smo, da je le v socializmu rešitev delavskega razreda. Vemo, da moramo padati nazaj, če ne bomo korakali naprej. Če so si delavci kje kaj pridobili, vendar nimajo svojih pridobitev nikdar popolnoma na varnem. Ako je bil kapitalizem prisiljen, da je kaj dal, ie vedno pripravljen, da vzame, če se pokaže prilika. Delavci morajo biti neprenehoma na straži, in dostikrat le zato ne morejo napredovati, ker je težko ohraniti, kar je že pridobljeno. Se to se včasi izgubi. Z dobrimi zakoni bi se v tem ozira delavski boj izdatno olajšal. Delavci si n. pr. v kakšni industriji prištraj-kajo minimalno plačo. Z delodajalci se sklene pogodba Ali ne le cesar Viljem, tudi kapitalisti znajo prelomita pogodbe. Ako bi bile minimalne plače z zakonom zavarovane, no bi bilo delavcem več treba trošiti svojih sil za to, da jih obvarujejo, ampak bi lahko porabili svojo moc, da bi vi pridobili zopet kakšno zboljšanje. Tako bi si ugladili pot do končne zmage. Vidimo, da ni drugih sredstev. Kaj nam torej preostaja? Pridobiti moramo delavstvo. Prepričati moramo tiste, ki še niso prepričani, poučiti vse, ki še niso poučeni. Stara pesem: Organizacije nam je treba. Kjer ni klubov, jih je treba ustanoviti, kjer so, je treba pomnožiti njihove člane. Zakaj mi ne potrebujemo le več volilcev, ampak več socialistov nam je treba. Na delavca, ki glasuje enkrat z nami, ker smo mu prigovarjali kakor voznik bolnemu kon ju, se ne moremo zanašati. Kdor se da pregovoriti od enega, se da pre-govoriti tudi od drugega. Treba nam je sodragov, ki glasujejo pri vsakih volitvah z nami, s popolnim prepričanjem in s popolno zavestjo. Tovariši delavci morajo spo-znati, kar smo spoznali sami: Da sta kapitalizem in delavstvo dva svetova, da ne more biti med njima nobene sprave, ampak le boj do konca, in da morejo ta boj izvojevati le delavci. Vsega tega razumevanja in spoznavanja pa ne morejo delavci doseči slnčaino. Mi, ki že poznamo te resnice, vemo, da so lahke in enostavne, v Toda nezavednemu delavcu se zde težke in nerazumljive V privatnem razgovora par dni pred volitvami se mu to ne bo razvozi i alo. Le v organizaciji, kjer je delavec med mislečimi tovarišili, ki mu korakama pomagajo na pravo pot, se mu bo odprlo ln se bo naučil misliti kakor mi. Tedaj mu bo lahko, kar se mu sedaj zdi težko Intcrnacionala Ko je pliilnm prinesel na svet absolutno pravico do življenja in do vsega, kar morem doseči. Kdor zahteva od mene. povračilo za to, kar si vzamem, bodisi v obliki plače, v obliki dela ali kakoVkoli, o ure ju je mojo osebno svobodo in moje tHoveške pravice. Dolžnost jc tiranstvo; dolžnost nasprotuje svobodi. Ni je dolžnosti, katero bi priznal. Moji volji mora biti prepuščeno, če kaj storim ali ne storim. To bi bil gotovo krasen ideal na kakšnem svetu, na katerem življenje ne zahteva dela in kjer so bitja, če že ne popolna, vsaj vseskozi dobra. Mogoče je med iuiljardaiui svetov kukšna zvezda, na kateri ni treba jesti, ampak se iz atmosfere vdihu jejo vse snovi, ki so potrebne za vzdrževanje telesa; kjer ni treba zidati hiš, ker so v naravi bivališču z vsem, kar se more smatrati za potrebo; kjer ni treba oblek, ker je podnebje vedno tako, da je prijetno bitju, kakor ga je ustvarila priroda. Na takem planetu pač tudi ii treba anarhističnega gibanja, ker je tam naj-brže anarhija sama po sebi. Ali velika zmota naših anarhistov je v napačnem pojmovanju svobode na zemlji. Priroda našega sveta sama nasprotuje čisti svobodi. Kar imenujemo v vsakdanjem življenju "svobodo", je zelo relativen pojm, in besede se poslužujemo le zato, da moremo z njo označiti nasprotje suženjstva. Svobodi v abstraktnem pomenu jc nekaj absolutnega, brezpogojnega, brezmejnega. V stvarno življenje preiicšena je pa taka svoboda nemogoča. Človek ni svobodno bitje. On ni "svobodno rojen", ampak prihaja ua svet, ne da bi ga bil kdo vprašal, če hoče. In ostati mora na zemlji. Celo kaihar umrje, morajo atomi, iz katerih je bilo sestavljeno njegovo telo, ostati tukaj. Na svet pride tak, kakor hočejo zakoni, ki so določili njegovo spočetje. Fizično in psihično je determiniran; izbrati si ni mogel ne telesa, ne duše, ki bi bila njemu všeč, ampak oboje je moral vzeti tako, kakršno je dobil. Morda bi mu bolj ugajalo, če bi se lahko kar trkljal po svetu ; skoraj vsak otrok si jc želel, da bi mogel letati kakor ptič ; pa mu nič ne pomaga ~~ hoditi mora po dveh nogah. Človek jc podržen zakonom prirode tako, da ni v resnici niti en njegov korak svoboden. Vsa svoboda njegovih dejanj je le navidezna, kakor je svoboda njegove volje prazna iluzija. Karkoli stori človek, stori zato. ker mora. Od rojstva pa do groba je vklenjen; lahko bi celo dejali: Vklenjen je bil pred rojstvom in vklenjen bo po smrti. Priroda, mu je izkazala le toliko dobrote, da mu jc naredila verige nevidne. Lahko doseže spoznanje svoje sužnosti; ali tista zavest, ki je nosi s seboj za vsakdanjo rabo, je oslabljena. Tudi najglobokoumnejši filozof, ki natančno ve za silo prirodnih zakonov v vsakem svojem atomu in pojmuje svoje bitje kot neločljiv del vesoljnosti, s katero je tako trdno spojen, kakor da so njegovi živci trakovi, ki so z nevidnimi vozli zvezani z vsemirjem, uvažuje, premišljuje, se odločuje za ta ali ona dejanja, kakor da so njegove misli popolnoma svobodne. On ve, da mora biti vsaka njegova misel natančno taka, kakršna je. Ali ta njegova vednost počiva, kadar praktično misli in dela. To je milost, ki nam jo je udelila priroda. Patriotizem kapitalistov. Pri dejanju — je morda malo drugače. Na Dunaju je bilo 1. 1912. nič manj kakor 3809 miljonarjev, to je takšnih oseb, ki so pri davčni oblasti priznali, da imajo na leto več kakor 40.000 kron dohodkov. Po davčnih podatkih jc imelo na Dunaju letnih dohodkov več ka kor 40.000 kron 419 oseb, več ka kor 52.000 kron 267, nad 60.000 173, nad 80.000 kron 115. nad 100.000 kron 59. nad 200.000 kron 29, nad 250,000. kron 20, nad 2S0. 000 krou 24. nad 290.000 kron 17 nad .'100.444 kron 6. nad 500,000 5 nad 670.000 kron 5, nad 1 miljon kron 20, nad 2 miljona kron 6 nad 3 in pol miljona kron 1, 4 in pol miljona kron 1 in 27>jniljonov krom letnih dohodkov 1 oseba. 3809 dunajskih miljonarjev so torej sami priznali, da imajo sku pa j 453 miljonov 392.000 kron let nih dohodkov. Na podlagi te statistike argumentira ljubljanski "Rudniški Delavec" takole: "Ako bi torej ti miljonarji žrt-legar, ki jc zelo grda bolezen, in san)0 >V;; svojih ^odkov tudi za kolero pravijo, da ni pri- j Rft H(lefi križ in rioveko J'ina- ljubile svrhe, kakor so to storili Da so kapitalisti patrioti, se ra ! marsikateri meščani, obrtniki in /.ume samo ob sebi. Kako ne bij delavci, bi te človekoljubne na ljubili domovine tisti, ki jo ima I prave dobilemiljonov kron. io in lahko z zemljiško knjigo do j Ako pa bi se ti bogataši odločili kažejo, da je res njihova? In kdij žrtvovati 59J svojega premoženja Če bo imel od sedanje blazne vojne kdo kaj koristi, jc gotovo ne bodo imeli delavci, ampak ka [»italisti. Za nekatere je nedvom-io. da jim prinaša krvavo bar barstvo zlate profile.^ Krupp na Nemškem, delničarji Skodove tovarne za kanone v Avstriji sc nimajo kaj jakati. Tega 'koristnega' blaga se sedaj toliko 'konsu mira,' da bi še revež obogatel ob tem poslu, če ne bi bila ta blagodejna industrija iz mnogih vzro kov nujno pridržana kapitali stom. Z druge strani bi sc skoraj tipali trditi, da prenaša bogatin vojno sploh nekoliko lože kakor revež. Kjer sc štejejo miljoni. ne dela cena moke takih preglavic kakor tam, kjer manjka vinarjev Skoraj bi stavili, da si dovoli baron Rotšild še vedno .ahko fa zana in od časa „do časa kapljico šampanjskega. Medtem so delavci tupatam cc lo za vodo v zadregi, kajti tam kjer ni dobrih vodovodov, žuga bi dvomil o njihovem čistem, sve tem patriotizmu, dokler vidimo, da so na vsakem oklicu za zbirke a darove, dobrovoljne prispevke, za vse tiste milosrčne akcije, ki lih imenujejo neidealni ljudje 'fehtarije' na prvem mestu pod nisi knezov in kneginj, grofov in «▼rofic kinj! kar bi se jim prav nič ne poznalo, bi to znašalo najmanj 575 miljonov kron. Doslej pa se je v to svrho nabralo 7 miljonov, večino te vsote r«a so žrtvovali manj' premožni sloji. Ako imajo naši miljonarji samo miljonarjev in miljonar , še iskrico sramu in domoljubja, potem bodo vedeli, kaj je njihova Pri nabiranju so vedno prvi. ¡dolžnost." Strinjamo se z "Rudniškim Delavcem," dokler pravi "ako bi —". Ampak "da bodo," tega ne verjamemo, dokler se ne zgodi resničen čudež, ki bi ga bilo mogoče dotipati, tako kakor je sv. Tomaž verjel šele tedaj; ko je položil prst v rano. Ce bi miljonarji hoteli, bi lahko žrtvovali tudi deset odstotkov svojega premoženja pa jim zaradi tega še ne bilo treba večerjati liezabeljcne kaše! ( e bi hoteli! Ampak nočejo, nikdar niso hoteli in nikdar ne bodo hoteK. Zakaj kapitalisti dobro vedo, da bo tudi sedanje vojne enkrat konec, in zanje jc veliko važnejše, da si ohranijo svoje miljone. kakor da si ohranijo Avstrijo. S svojimi miljoni bodo gospodovali v vsaki državi, naj se imenuje, kakor se hoče, naj ima meje kakršnekoli. Kadar utihnejo topovi in puške. bo denar zopet poglavitno o-rožje. In medtem ko uničuje ka-noti in torpedo vrednosti, bo kapital prisilil delo da mu bo list varjalo vrednosti. Kapitalizem ne da svojega o rožja. iz rok. Celo prisiljenci v ljubljanskem " Arbeitshausu" so nabrali od svojega žalostnega zaslužka svoto za "Rdeči križ." Miljonarji so pa predsedniki, protektorji, častni Člani i. t. d. In to je zanje dovolj, da izkažejo svoj patriotizem. Davčni zapiski kažejo, da je v Ameriki 34 oseb, ki imajo nad mi-lion dolarjev letnega dohodka. Na drugi strani je čez miljon Američanov, ki zaslužijo manj kakor 340 dolarjev na leto. — Pravična družba! P H O L E T A U E C ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko U«tMovlj«uu U. januvarj* lSSi. Bol. Pod, Društvi) lnkorportraM S4. Ubruv« • itti« v drtavi Iumi Sedež: Frontenac, Kana». GLAVNI URADNIKI: Predstnlnik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Miuoral, Kana. Podpreds.: JOHN GORSEK.Box 179, Radley, Kana. Tajnik: JOllP ČERNK, Box 4, Breezy Hill, Mulbarry, Kan. blagajnik: FRANK ST A RČIČ, Box 245., Mulberrv. Kan» Zapisnikar: LOUIS BREZNI KAR, L. Box 38, Frontenac. Kan. NADZORNIKI: PONORAC .IURSE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 4«2, Frontenac, Kana ANTON KOTZMAN, ProntOnac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Wood ward,.Iowa. FRANK STUC1N, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SETINA, Box 23, Franklin, Kana. Pomotni odbor: FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kana. JOHN MIKLAVC, Box 227, Fiontenac, Kana. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50 Vsi dopisi se uaj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. Tae denarne pošiljatve pa gl. blagajnika. IZ URADA GL. TAJNIKA A.S.B.P.D. Spremembe pri krajevnih društvih v mesecu oktobru 1914. Pristopili člun(ice): K društ. St. 11.—Ernesta Pinamonti. K društ. St. 20.—Martin Koži?. Zopet »prejeti član(ice): Pri dr. St. 3.—Mihael in Margareta Stel, Ant. Wexoviiek. Pri dr. St. 4.—Florjan Stolar, Hud. in Mary Trele, John in Msrv Sluga. Math in Mary KlemenM. Pri dr. St. 5.—Martin Hmerekar in Fr. Mesojed ni k. Pri dr. St. 6.—Reimund liro««». Pri dr. St. H».—John Eržen, Jacob JaneS in Fr. Birk. Pri dr. St. 11.—Joaef Zupan, Aug. in Johan.'i Kuplen, do*. Kocjan. , Pri dr. St. 12.- Martin l^i-nik in Louis l'an»x«r. — Pri dr. St. 13.—Valentin Pipp. Pri dr. St. 16.—Alex Haas, Mart. Žai ber, Jo*. in Antonija Hinarda. Pri dr. St. 17.—Vincenc iu Cecilija Merzel, Jacob in Petronela HekliČ. Prestopili član (ice): Oil dr. St. 4: k dr. St. 9: John Uorüek cer. 1Ü53. Ignac Hluga Leopold in Paulina Hteiner, John in Mary OorSek. Od dr. St. 1« k dr. St. Beim und Gros« in k dr. St. 11 Frank Vehovec. Od dr. St. 7 k dr. St. 11: Anton in Frančiška Šinkovec. Suspendirani «*lan(ice): Pri dr. St. 3: Drugi mesec John Htel. Pri dr. St. 4: Prvi mesec Jos. Steiner, Fr. in Matilda Speiser, Simon in Mary KropuSek, Karl in Kmila Goljato. Drugi "mesec: Rank in Lina Bond. Pri dr. St. 5: Anton Jakoš. Pri dr. St. 6: Jacob Vidmar in Apoloni ja Straus. Drugi mesec. Pri dr. St. 9: Prvi mesec A nt. in Ci-cilija Si m ion. Pri dr. St. 10: Prvi mesec: Barnv in Mary Petachauer, Math in Mnrv Rum. Drugi mesec: John in Mary Pukel. Paul in Katarina Vermund, Ne/a Bjrk. Jera Močivnik in Mary Golar. Pri dr. St. 11. Prvi mesec: Jos. in Terezija Boseti, Jos. Hodalin, John in A-malija IkIíí. Drugi mesec: Emanuel in Angela Albertini. Pri dr. St. 13: Prvi mesec: Josef Smuk. Pri dr. St. 10: Prvi mesec: Ant. Kon-cilija, Mohor Žaubi, Louis Koblar. Math in Julijnna Setina. Pri dr. St. 17: Prvi mesec: Frank in Eliza Vta Wilfan. Luka in Terezija Wílfsn, Drugi, mesec: Fr. in Mary (»n lantini. Pri dr. St. 18: Prvi mesec: Ant. Med vejSek in John Tnkert. Drugi mesec: Stefan Beaediftč. Pri dr. St. 19: Fr. Kočevar, Fr. Hornig, Jos. Blatnik, Ignac in Frančiška Znidarai?. Drugi m«'sec: Ignac KoSak in Joaef Cestnik. Pri dr. it. 20: Prvi mesec: Fr. Do-linSek in Louis Fink. Pri dr. St. 21: Prvi mesec: Konst. Dona, Fr. Prohaska in Mary Prohaska. Pri dr. St. 23: Prvi mesec: Fr. Kur-nik. Drugi mesec: Jacob in Marjeta Zaje. Izobčeni član (ice): Od dr. St. 4, Josef in Oliva Skalet. Od dr. St. 5, John MiSmash. Od dr. St. 8, Mary liner. Od dr. it. 10, Jacob Oeepek in Karl Ci rar. Od dr. it. 11, Math Kuplen. Od dr. it. 16, Louis ftkrbinek, Josef Triinar, John Mohori«*, Ferdinand in Mary Čil«. Od dr. it. 20, Jos. Brodnik, John Petri« in Feliks Salcar. Od dr. it. 17, odstopi Frančiška Swatta. Umrli člani: Pri druit. it. 6, Yale, Kans., Vi ncenc Straus, cer. 1854. Umrl 1«. sept. t. 1. V starosti 43 let. Bohratski pozdrav John Čsrne KAKO IMAJO LJUDI ZA BEDAKE Povedali smo že, da objavljajo avstrijski listi neverjetne zgodbe o hrabrosti naših vojakov in ka žejo s tem, da je Avstrija bolj kle likalna kakor kdajkoli. Zakaj ta poročila zahtevajo naravnost vero v čudeže. Hrabrost je že mogoča. V gotovih slučajih se celo straho-petnost izpremeni v junaštvo. Kadar udarijo na človeka, bije i'1 seka okrog sebe kakor blazen, morda bolj iz strahu kakor iz poguma. Ali če ima uspeh, je bila «to hrabrost. Povsod se najdejo pogumni | ljudje. Toda nikakor ni dovolj, «la verjamemo to. Verjeti bi morali absolutno to, kar je nemogoče. Na primer sledečo, notico: "Pri Olbinu, H km. zapadno od Kraanika,jc 24. avgusta padlo več strelov proti olomuški domobranski pehoti. Pešec Feliks Hilbert je nato savn udri v vhs iu iskal sto rilce, Takoj se zopet oglasijo streli iz neke Iriše. Hilbert gre naravnost proti hiši in pogleda skozi okno. V sobi je stalo 30 Rusov s »puškami v rokah. Ne da bi pomiš Ijal, je* Hilbert dvignil puško in ustrMil skozi okno, nakar so vsi Rusi pometali puške proč in se' udali." To je bil korenjak kaj? Ampak, pasja taca — če je vojskovanje tako enostavno, je pa pravzaprav povest o hrabrosti vendar od muh. Skozi okno po-; gledati, pa s tem vjeti trideset sovražnikov naenkrat — to bi bilo kvečjemu tedaj mogoče, ako se je vseh trideset tam skrilo z namenom, da se vdajo prvemu, ki pride ponje. To bi se dalo misliti. Ampak potem je junaštvo flavza. " Nadporoenika 5. dragonskega (mariborskega) polka (»ilberta In der Maur von Frevfelt je divizij sko poveljstvo s 15 jezdei poslalo poizvedovat v Bobrko in Zborow* prvi kraj leži 90, drugi pa 90 lU« ixiuiiMIi« Ju«u«l — aociaükli. I • ««m«« Am«ri-l. —- Vb« pritožbe fr le Je nerednega pošiljanja lista in drugih nerednonti, je jiosiljaii piedstdniku družbe fr. Podlipcu, 50J9 W. 25. PI Cicero. III. PROLETARIAN Owned and pul ii»K«d avety ruaaday by South Slsvio Wor men's Pubiskirg Coirpiny C ic'go. Illinois Subscription ra ea: United States and Canada. S2.00 a year. $1.10 for half {•nr. Foreign << untrus $2.60 a year, 1.26 for half year. -:- «:- Ad"friiiing .-'itrf on agreement. NASLCV (ADDRESS): " P R O IL ETA R EC " 400« w. 3í. street. chicago. illinois Tale phone: LAWN DA LK 9 »77 REFERENDUM 0 VOJNI Krvava igra v Kvropi, ki ni le za sedanjo generacijo presenetljiv dogodek, ampak prekaša sploh vse, kar - je zemeljski svet doslej poznal grozot, mora mogočno vplivati na vse duhove, ki so sposobni globokejšega mišljenja. V socialistični stranki, v kateri se od dne do dne bolj zbirajo resnično svobodni misleci, je več duševnega dela kakor kjersibodi posvečenega temu strašnemu problemu, ki spremlja človeštvo od zibelke rodu po vsej poti njegovega dosedanjega razvoja. To je dobro in potrebno. Vojna je socialen pojav in razumeti ga moramo do dna. Stvar nikakor ni tako enostavna, da bi se moglo reči z enimi ekstreujisti: "Vojna bo, dokler bodo ljudje na svetu," ali pa z drugimi: "Socialisti ao načeloma proti vojni." Problem je veliko bolj zapleten in treba bo se dosti študij, da bo pojasnjen od vseh strani. Tudi ameriški socialistični teo' retičarji se bavijo s tem zamota' nim vprašanjem. Na podlagi ne kega članka eodruga Hensona, ki je izštd v Pearson's Magazin iu v Appeal to Reason, se je v nekih krogih pojavilo gibanje, da naj bi se izpopolnil socialistični program z dodatkom, da ne sme via da napovedati nobene vojne, dokler ne odloči o tem narod Ze-dinjenih držav s splošnim glasovanjem. Nekateri sodrugi žele v stranki referendum o tem dodatku. Nikakor ne dvomimo, da izhaja ta misel iz najboljših namenov in da izgleda prav demokratično. Kljub temu upamo, da bo stranki prihranjrno delo takega glasovanja. Zakaj če je predlog dobro zamišljen, je slabo premišljen. Z idealne strane priznavamo da je lep; če se obrne na praktično stran, spoznamo brez drobnogleda, da je nemogoč. O tem, kako se dandanes napovedujejo oziroma pričenjajo vojne, se zmenimo na drugem mestu. Lo s predlogom samim se pobavi-mo tukaj. Vzemimo slučaj, da zažuga Ze-d in jen i m državam vojna brez njihove krivde. Po morju se pribli žuji» nekoliko eskader bojnih ladij Vzhodni ali pa zapadni ameriški obali. Sovražnik ni napovedal vojtie ,ampak misli to storiti, ka dar bo že pred New Yorkom ali San Franciseom. Z napovedjo vojne misli obenem bombardirati ameriška mesta. Amerika ima — vse to suponi-rnmo — na oceanu dovolj podmorskih čolnov in torpedovk da torpedira sovražne ladje davno preden se približajo našemu obrežju in s tem lahko napravi vojni kon^c takorekoč še preden se je pričela. Ali po omenjenem predlogu ne bi smola storiti tnga, temveč bi morala dati vprašanje vojne na splošno glasovanje. To vzame, kakor je znano. 150 dni. Kajti 60 Hni io t»*"bn e^tinti, če dobi predmet, ki je določen za referendum. r^imn pndpnro. Potom j«' dolo-čenih 90 dni za glasovanje. Kaj na na i vlada stori, ako 7*čr»p sovražnik med tem borbar-•dirati naša mesta, razruši Boston in Philadelphijo, izkrca komodno nekoliko armadnih «borov, pa po žene vlado k vragu, z njenimi akti za referendum si pa oficirji prižgo ameriške cigare? Č e bi se dal rok splošnegs glasovali ia tudi skrajšati na tri mesece, ijm dva meseca, magari na tri tedne, bi vendar ves referendum postal brezpredmeten, ako bi Zeti in je ne države imele sovražnika, ki bi res hotel vojno z nami. Referendum je v nekaterih slučajih jako dobra reč. Ali za zdravilo proti vsaki bolezni ga tudi ni smatrati. In ker socialisti niso sanjači, ne bodo obremenjevali svojega pVograma z besedami, ki nimajo vsebine. TAJNA DIPLOMACIJA Ni davuo, kar smo razložili, tla je v vseh državah tega sveta ljudstvo brezpravno v vprašanjih, ki imajo lahko največji vpliv na njegovo življenje. O notranji politiki odločujejo parlamenti vsaj v tistih državah, ki si niso pod gladko krinko ustavnosti ohranile trdovratnega absolutizma. Na Angleškem ali na Francoskem se ne more pobrati niti vinar davka brez parlamentarnega dovoljenja. V Avstriji si vlada celo rek rute sama dovoljuje z zloglasnim § 14. Ali če ima v notranji politiki ljudstvo v raznih državah različne pravice, je v zunanji politiki popolnoma brezpravno. Ako n. pr. skleneta Franc Jožef in Viljem zvezo, sta jo sklenila, in noben parlament je ne more razdreti. Različne alianec v Kvropi so veliko pripomogle, da je prišlo do sedanje'vojne. Ko ko ustanovili trozvezo Nemci-ia. Avstrija in Italija, ko vsi trije trdili, da je bila ustanovljena za ohranitev miru. Toda s to mirovno /araneijo j«- bilo kakor z oboroževanjem. Francija ne je ustrašila trozveze, li napadel sosoda, bo najbolj tajil vprašanju, če naj se napove vojna, je premalo. Kajti kadar ji- diplomacija vse tako za pletla, da postane spopad neizogiben, je prepozno. Iu če nima narod vpogleda v vse razmere, pride sam lahko do napačne sodbe. V sedanji vojni so mase skoraj po vseh deželah prepričane, da je njihova država v obrambi iu da je sovražnik napadalec. Naravno je. da to ne more biti resnično. Ako ne bi bil nihče napadel, ne bi bilo vojne. Toda ljudstvo ni moglo kontrolirati, kar je počenjala tli plomacija vsa leta ; v temi ko se tkale spletke, vršile intrige, pripravljale zanke, in o vsem skupaj ni vedelo ljudstvo ničesar. Ko je prišlo do katastrofe, je vsaka vlada prikazovala sebe za nedolžno jagnje in valila vso krivdo na na-sprot nika. Ljudska kontrola \ zunanji p<» litiki je torej potrebna ves čas ne na šele /.adnji trenotek. Za demokratizacijo zunanje politike se mora boriti socializem po vseh deželah. To se popolnoma vjema ie S njegovim sedanjim programom. ŽETEV IN DRAGINJA Mi sicer ne znamo razlagati sanj, ampak budiiiiu sc nam zdi, da bi bilo na modernejši način tudi sedaj mogoče, kar se jc dalo na starinski način izvršiti v egiptovskih časih. Le družabni sistem ne bi smel imeti kapitalistične oblike. , Ogromni kosi neobdelane zemlje so še na naši premičnici. Velik del te zemlje je rodoviten; drugi, nič manjši kosi. bi se dali z razmeroma majhnimi žrtvami izprcmcuiti iz puščave v plodovita polja."Prva investicija bi zahtevala nekoliko več, pozneje pa bi rodila. Tehnika jo dala tudi poljedelstvu umetna sredstva na razpolago. Z elektriko, s pan>, z vsakovrstnimi uiotoii se lahko obdeluje zemlja, pospravljajo plodovi in opravljajo razna kmetijska dela. Velikanske množine živeža bi se lahko pridelale za stalno rezer-j vo, tako da ne bi mogla nobena slaba letina povzročati pomanj kanja ali celo lakot Ali t ako ne tarstva namreč« prijazne ljudi, ki se jim od veselja širijo nosnice, ako zmanjka ljudstvu kruha. Tedaj je najugodnejši čas za genialne špekulacije. In ker niso nebesa vedno dovolj trdno spojena z ljubeznivim cehom oderuhov, pa dajejo boljše letine nego jim je všeč, si popravijo gospodje srečo tako ka kor tisti kvartaéj, ki si zaznamujejo kvarte. Ne »ukrat se je zgodilo, da so se potopile velikanske zaloge riža ali pšenice, le zato, da ne bi preplavilo trga iu znižale cen. Far- A. F\ ol L. V pondeljek, 9. novembra dopoldne, se je zbrala v Philadelphi-ji letošnja konvencija ameriške strokovne zveze — American Fe-deration of Labor. Velik zbor je to, na katerem je zbranih blizu 600 delegatov, iu zastopanih je na njem čez dva miljona članov. Vsakega delavca, ki ima kaj pojma o svojem položaju v kapitalistični družbi, mora zanimati taka organizacija. Ona ima naj večji vpliv na boje med delom in kapitalom v tej deželi; od njene moči, od podlage, na kateri stoji, ne v zadnji vrsti tudi od njene taktike je v veliki meri odvisen položaj, delavstva. Strokovna organizacija je za delavce absolutno potrebna. 7.\x-11 jen je človeške družbe je zelo mno kapitalistični družbi lahko zadovoljiv položaj. (lompers noče ničesar slišati o soei*|iziuu; on nasprotuje celo vsakemu poizkusu, da bi se delav« ei osamosvojili od kapitalističnih strank. To je velika ovira delavskega gibanja v Ameriki. Zakaj brez politične neodvisnosti je delavstvo kakor vojak z bergljo. Nikjer nu svetu ne omalovažuje socializem strokovnega gibanja. Povsod ga podpira. Po mnogih deželah je šele socialistična stranka ustanovila strokovne organizacije. Ali naj Jih ceni. kolikor jih hoče — za nadomestilo političnega hoja jih vendar ne more smatrati, iu za dobre jih more le tedaj priznati, če delajo roko v roko s I gost ransko in na raznih potih tr socialističnim političnim gibanjem "i kal a kapital in delo skupaj. Bo- in ne podpirajo na eni strani ti- III Celo lakole. , .... . , , • ' - , , i - i i i . . . Jisea za neizogibne spopade si ne stega sovražnika, s katerim se mo- o bi bilo le tedaj mogoče.1. . • i i • • i •• . i •/•»_• ...... . . ' Morejo delavci izbirati po svoji rajo na drugi strani bojevati. bi bil zivez predmet nrofi- .■ i-- ......... • . .. , prosti volji; določajo jih raz.....re Polagoma se razširja to spozna- . \ sedanji družbi imamo ¡n V(?JlHi BOvraiuik sam. Tako so vanje tudi med ameriškimi delav- na gospodarskem polju prisiljeni, cl, in opaža se to boljinbolj tudi v da s«* bojujejo, naj jih to veseli ali ne. (iospodarskemu boju služi strokovna organizacija. Toda delavec nima nasprotnike le v tovarni. Sovražen mu je American Federation of Labor. Socialistična struja narašča. Kajti delavci vidijo, da ima kapitalizem dvoje rok. Unije ga prisilijo, da jim z eno roko nekaj tla v obliki mezdnega priboljška; on pa* iz- veš kapitalistični sistem, čigar tegne drugo roko, pa jim v obliki podlaga je mezdno suženjstvo. Z podraženih cen, v obliki davkov gospodarskim bojem si delavec; dvakrat vzame, kar jim je enkrat Nt mislimo na največjo žetev, ki jo ima kdo lotos na svetu. To pospravlja na vsak način gospa Smrt v Kvropi. Njen uspeh je velikanski. Toda ker še ni pri kraju. bo treba čakati preden bo znan ves njen krvavi dobiček. So-le takrat bomo tudi zvedeli, kakš no provizijo je nao,»nila svojim kronanim agentom. Za sedaj nas zanima vprašanje, zakaj moramo imeti \ Ameriki draginjo. Dokaz, da jo imamo, si mentía lahko prihranimo, to nam bodo verjeli ljudje dobre volje, k» motajo izdajat i svoj v potu obraza prisluženi denar na trgu ali pa v gostilni. Razumljiva je draginja, kadar je pomanjkanje živeža. Ce ne za ležejo procesije in tiru tre pobožne pridobitve pri Bogu toliko, da bi razveljavil zakone Prirodo in pošiljal vse leto tako vreme, za kakršno prosijo njegovi mnogovrst ni namestniki, če daje aolnce pre več svoje dobroto ali pa s«« oblaki prcstalno naselijo na nebu, <:e so mrazovi ne ravnajo no koledarju, pa ne prinese žetev, kar jó priča kovala setev, pa ostanejo vsled tega skladišča prazna, se ne čudimo, dragemu kruhu. Nekateri ljudje celo mislijo, da mora biti tako, češ zoper take nesreče ni nobene pomoči. Mi imamo grdo navado, da radi oporekamo mnogim trditvam, ki jih pribijajo modrijani sedanje družbe kot «ve to, neizpodbojne resnico. Pa oporekamo tudi tukaj. Egiptovski Jo žef, ki je znal razlagati sanje in vedel,* kaj pomeni sedem debelih mi setlem suhih krav, jo bil že tako previden, d*t je v dobrih letih varčeval za slabo. Zato jo posta faraonov poljedelski minister in nrišol v stari testament svetega pisma. misija," tla tlela to /a ljudi, ki so željni kruha Kapitalist ve bolje, da dela vse to za njegovo špekulacijo. Da bi mogla poljedelska produkcija resnično služiti ljudstvu, bi moralo biti njeno glavno sred stvo zemlja ljudska last. Ravno tako bi morala biti ljudska last vsa obdelovalna sredstva. Na I lahko nekoliko olajša svoj polo zaj v sedanji družbi, rešiti se pa ne more, dokler ne pade kapitalizem popolnoma. Strokovna organizacija sama nima in tudi tie more imeti namena, da bi preosnovala družabni red. Družba ima politične oblike in se inor<* le s političnim delom preurediti. Torej ne zadostuje le gospodarski I m» j ; delavstvu je treba tudi politične borbe in zanjo politične organizacije. Ta enostavna resnica še ni našla dosti v pošt o vanja v Ameriki. V i American Federation of Labor o- taki zemlji bi se živež lahko pri-¡ pažamo v KittVnem dve struji, ka- lelaval za potrebo ljudstva ne pa kakor sedaj, za špekulacijo posameznikov kapitalistov Ali če bi bil tedaj delavec varen lakote, bi moral biti tudi tisti, ki obdeluje zemljo, varen vsakega pomanjkanja. < bi ne bi smel priti nevarnost, da bi zaradi obilice pridelka njegovih rok v kateremkoli oziru slabše živel kakor tisti, ki bodo uživali plodove njegovega tlela. o je mogoče doseči le na ta naein, da dobi popolnoma enake pravice kakor vsi drugi, ki delajo, Z denarjem s»- to ne bi dalo napraviti, sploh ne s kupčijo. Zakaj produkti, ki bi jih on potreboval, bi bili lahko dražji kakor njegovi plodovi. Njemu bi moralo biti zagotovljeno, da dobi - neodvisno od vremena in letine vso, kar potrebuje po višini sodobne kulture za svoje življenje. Taka distribucija vseli pridelkov bi bila le mogoča v socialistično organizirani družbi. Kajti da bi družba mogla- pravično zadovoljiti obdelovalca zemlje, bi mn rala biti tudi gospodinja vseh drugih produktov, torej tudi vseh produktivnih sredstev. Draginja spremlja kapitalizem na vseh njegovih potih in nobena sila je ne more uničiti v sedanji družbi. Le socializem jo lahko odpravi. TURČIJA- NAŠA ZAVEZNICA Dobe se ljudje, ki težko prav in unli narobe razumejo. Ce pride ta številka kakšnemu takemu v roke. ga upnzarjanio, tla ima tukaj /opet prav lepo priliko za napač no razlaganje. Turčija je torej naša zaveznica Naša - prazaprav no. Avstrija ,mi mi - to ni eiit), ampak dvojt leča in jetnik nista eno. Nekateri jetniki sicer mislijo, da je treba tudi svojo ječo ljubiti in svojega biriča in svojega krvnika. Mi ne mislimo tako. Nismo so tako pri vadili joči, da si no bi mogli militi lepšega Življenja v svobodi. Ponavljamo:'V svobodi. Zamenjava ene ječe z drugo nas namreč tudi nič no mika. Torej - Turčija je zaveznica Avstrije. Prav gotovo se s svojega stališča nič no razburjamo zaradi tega. V tej zvezi jo nekaj naravnega. Lo to je nekoliko nenaravno. tla ni 5o Rusijn zraven Avstrija in Turčija sta si sorodni. V obeli državah gospoduje na- teri bi lahko označili za starejšo iu mlajšo. Prva je, kakor se razu; me skoraj samo ob sebi, konserva tivnejša, druga pa naprednejša, radikalnejša. Prva jc poosebljena v predsedniku (»onipersu. Drugo vodijo socialisti, ki imajo največ zaslombe mod rudarji. t uijski konservativci V Ameriki ne poznajo jedra delavskega vprašanja. Oni mislijo, da je plača za delovni čas vso, ali vsaj približno vse. Politično stoje na podlagi sedanjega družabnega reda in mislijo, da doseže delavec tudi v zatlnjaštvo z malo razliko, da je v Avstriji katoliško, v Turčiji pa inohamedansko. Za nas to ne pomeni veliko, kajti če leze rak na-zflj. je vseeno, ali je malo temnejši ali pa malo svetlejši. Toda kako sc počutijo patrio-tični kristjani v tej zvezi, ki jo morajo hvaliti? Doslej so molili za avstrijsko-nemško zmago. Sedaj morajo pač moliti za avstrij sko-nemško-turško zmago. Ali se jim to ne zdi malo čudno, če jim je pustil klerikalizem ob svojem poneuninjevanju vsaj toliko možganov, tla morejo še malo misliti? Neštete boje so imeli Slovenci v preteklosti s Turki. Četudi so se morali pretepati "za cesarja" jh» vseh mogočih krajih Evrope, so jim vendar turški boji ostali naj bolj v spominu, prehajali so tudi v legendo in v narodno pesem. Turško ime je imelo za Slovenca nekaj pošastnega. Turek je bil v splošnem pojmovanju strašna prikazen. Po krivem je bilo tako, zakaj huli Turek jo človek in večinoma dober človek. Ali takt) jo bilo. "Sovražnik krščanstva" —• to jc bila dolga stoletja prva misel če je človek slišal besedo o Turkih. In ,zdaj morajo v .šenklavski cerkvi moliti za zmago 'Turkov nad kristjani. Avstrija jo v začetku vojne apelirala na Poljake* in da bi si Čimbolj pridobila njih simpatijo, so njene proklamaeije pripovedovalo, da je poljski kralj Sobio^ki rešil Dunaj. Od koga t. . . Od Tur-ka. - Spominjamo so na zadniorm»Vo. ♦ urško vojno. Osman paSa jo branil Plovno. V Ljubljani so se pri čakovnle novico z bojišča kakor mod Zidi prihod Mesijo. Ko jo pri-Slo poročilo, da jo Plovna padla, dal. Socialistična struja mora zmagati tudi v American Federation of Labor. Ameriška strokovna organizacija se mora rešiti vsega srednjeveškega cehovatva in mora postat i moderna delavska armada, ki ne izkuša zasipavati prepada med delom in kapitalizmom, ampak ga kaže z vso njegovo širino in glohočino. Prenehati se mora dosedanja praksa, da agitirajo funkcionarji strokovne organizacije pri volitvah za kandidate kapitalističnih strank, kar ne pomeni nič manj, kakor prodajati delavce kapitalistom. Selo kadar postane Ameri can Federation of Labor v svoji podlagi socialistična in bo delala solidarno s socialistično stranko, bo mogoče z združenimi silami na padati kapitalizem v vseh njegovih trdnjavah. To pa se bo zgodilo, če bodo naši zavedni sodrugi povsod med svojimi tovariši pridno in prepričevalno agitirali za socializem. Na moderno tire ne more spraviti a-meriške strokovne organizacije nihče drugi, kakor njeni člani. Iz njih je torej treba napraviti socialiste. je bil v Ljubljani vrisk, kakor da je deževalo cekine. Zastave so razobesili in zvečer so razsvetili okna. V vsaki narodni hiši so v tistih časih visele slike insurgentov proti Turčiji med svetniki. Predlanskem in lani so liberalci in klerikalci tekmovali v svojih časopisih, kdo da so bo bolj navduševal za srbsko in bolgarske zmage nad Turki. Padce Otlrina so proslavljali kot zmago vsega krščanstva. Zdaj morajo peti glorijo, če se Turkom kje posreči, tla naklestijo kristjane ali pa potope z alahovo pomočjo kakšno krščansko ladjo. Kdo more verjeti, da so so misli vseh teh ljudi od lani do letos tako radikalno izpremenile, da vi-tlijt» ztlaj res za belo, kar so prej videli za črno? Mi ne verjamemo. Mogoče je vse to lo na ta način, tla niso prej nič mislili in da zdaj nič ne mislijo, ampak govore kot papigo, kar slišijo. SLEPARIJA PRI VOLITVAH. Ameriških volitev brez sleparij h skoro ni misliti. Ampak nekateri» so že čez navado nesramne. Tako poročajo iz Loxington, K v.: V Piko Oountv so jo dvignilo 1200 obtožb ratli volilnih sleparij in pod obtožbo bo stavljenih še enkrat tolik«» mož. Preiskava se razširi tudi na tlruge kraje. Kazen v tukajšni drŽavi za tak pregrešok pomeni petletno izgubo državljanskih pravio in zapor. Apelacijsko sodišč1» jo izjavilo, da so bilo volitve V K^ntuckv sleparske. Mod obtoženci so nahaja mnogo odličnih oseb. vendar pa so njih imena niso objavila. Seveda. kdo objavljal imena "odličnih" Rleparjev! Učimo se citati. Veliko je ljudi, ki znajo Čitati, pa Vendar ne znajo. Za take je najteže p mati. Tak človek čita besedo xa besedo, stavek za stavkom; prečita vet članek — pa vendar ni *ital članka. temveč posamezne stavke. Zveze med njimi ni našel, zmiael iu duh celega članka mu ostane skrit. Ako dobi knjigo v roke, je še hujše, ker je treba za knjigo še bolj zbirati misli. Ca hočemo, da pride ljudstvo naprej, moramo pa skrbeti, da se nauči bolj obsežno in bolj globoko misliti. Z vsemi silami moramo delati na to, zakoj drugače bi bil ves trud socializma brezuspešen. Ne pozabi mo, da je naloga socializma velikanska. Osvojiti hoče svet! Strmoglaviti hoče kapitalizem. Na njegovem mestu hoče u-veati nov red. Lahko bi tudi rekli, povsem po pravici, da hoče socializem sploh vpeljati red, kajti v sedanji družbi ga ni. Le malo je treba premisliti, pa «e lahko spozna, da je to velikanska naloga. Saj .kapitalizem ni slaboten. Mogočne sile mu služijo. Vsak dan lahko vidimo, kako težak je najmanjši boj z njim. (e se premaga kapitalizem, pa nikakor še ni vse opravljeno. Drugi še težji del socialistične naloge je uvedba socialnega reda. Ce lio-¿emo, da bodo delavci gospodarji produktivnih sredstev, moramo tudi hoteti, da bodo sposobni za vodstvo svega dela in vseh tistih nalog, ki so v zvezi z njim. Socializem hoče, da se bo pro-duciralo za potrebe ljudstva, ne pa za špekulacijo. Te potrebe bo treba natančno poznati. Vedeti bo treba, koliko in kakšnega dela sc mora izvršiti, da se zadosti vsem potrebam. To delo bo treba čim točneje organizirati. Sadovi dela se bodo morali ne le pravično, ampak tudi pametno razdeljevati. Zato bo treba znanja; potreben bo velik umen aparat, ki bo moral natančno funkcionirati. Največji red bo potreben v prometu in v sistemu, ki bo nadomestil sedanjo trgovino. Iu kdo naj izvrši te naloge? Delavsko ljudstvo! Socializem noče, da bi delavsko ljudstvo premagalo kapitalizem, potem pa dobilo namesto sedanjih zatiralcev in izkoriščevalcev druge. V vseh revolucijah, kar jih pozna zgodovina, je sodelovalo delavstvo. Če so bile krvave, je tekla delavska kri. Če so padale žrtve, so bile delavske. Pa vendar se je vsaka revolucija končala s tem, da je bilo delavstvo vpognjeno pod nov jarem. Ako bi danes izbruhnila revolucija in bi vsled kakšnega čudeža zmagala, ne bi bilo nič drugače. Saj nismo tako neumni, da bi lagali sami sebi; torej moramo vedeti in priznati, da velika masa delavstva danes še ni tako sposobna, da bi se lahko v vsakem oziru sama vladala. Vsak nedostatek delavskega znanja bi pa hitro porabili sebič-neži, in nova družba bi dobila nove izkoriščevalce. Za to se pa vendar ne bojujemo, da bi dobili namesto enih pijavk druge. Ce gremo torej resno za osvoboditvijo delavskega razreda, tedaj moramo z vso resnostjo skrbeti za izobrazbo tega delavstva. Sposobno delavstvo moramo dobiti, da bo moglo izvršiti socialistični program. __ Zmožnost čitanja je jako dobro merilo za duševni napredek delavstva. Vzemimo n. pr. socialistični program. V njem je med drugimi zahtevami osemurni delovnik. Če čita delavec to točko brez zveze z ostalim programom, pride prav lahko do misli, da je to že socializem. Ali to bi bila velikanska zmota. Osemurni, sedemurni, šesturni delavnik je le- pripomoček socializma. Pomnožitcv prostega časa v sedanji družbi ni cilj socialističnega gibanja, ampak le sredstvo, brez katerega ne moremo doseči pravega socialističnega cilja. Seveda je treba čitati socialistični program točko za točko*; ampak premisliti ga jc treba kot celoto. Le tisti more biti socialist, kdor razume in priznava ves program kot nerazdeljivo enoto. Zakaj zahtevamo skrajšanje de-lovnega Časa? Iz različnih razlogov. Naj jih nekaj navedemo. Tehnika se neprenehoma razvi- ja in izpopolnjuje. Novi stroji so boljši od starih in opravljajo z mehanično silo več dela, ki so ga prej morale opravljati človeške roke. Kjer imajo popolnejše stroje, potrebujejo manj človeškega dela, pa odslavljajo delavce. Tako narašča brezposelnost. Ciiu več jo delavcev brez dela, tem večja je nevarnost za one, ki so zaposleni. Ako zahtevajo delavci v kakšni tovarni boljšo plačo, pa kapitalist ve, da ne more dobiti drugih delavcev, se ne bo dolgo u-piral, posebno če spozna, da so delavci dobro organizirani. Ce pa vidi trume brezposelnih, pride še sani lahko na to misel, da zniža plače, ker računa, da bodo morali delavci iz strahu pred skebi mirno prenašati vsako klofuto. Ako ne bi bilo brezposelnih, ne bi bilo skebov, vsaj nč toliko, da bi lahko postajali nevarni zavednim, organiziranim delavcem. I>a se kolikor mogoče prepreči brezposelnost in odpravi ta nevarnost, morajo delavci sporedno z razvojem tehnike zahtevati skrajšanje | delovnega časa. Vsako delo, naj bo duševno ali telesno, ugonablja človeške moči. Eno izmed onih sredstev, ki nadomeščajo izgubljene moči, je poči tek. Ce je delovni čas predolg, j«' počitka premalo; moči opešajo tako, da se ne,morejo nadomestiti. Človek oslabi, ne more se varovati nevarnosti, ki preže nanj pri delu. Garanje mu postaja vse težje. Sčasoma n»' more več slediti priga-njanju, pa ga spod«-. Na stara leta. če jih doživi, mora iskati "lahko" delo. Namesto da bi imel v starosti boljše življenje in vedel, čemu se je mučil dolga leta, mora s sivimi lasmi še bolj stradati. Skrajšanje delovnega časa zahtevamo, da bi si človek ohranil svoje moči. O življenju vemo, da ga živimo enkrat. Kaj bo po smrti, nam je neznano. Če pa uiora delavec garati od zore do trdne noči, dan-nadan, leto za letom, tedaj nikdar ne živi. Nikdar ne pride do kakšnega užitka, nikdar do veselja. Skrajšanje delovnega časa zahtevamo, da bo delavec kaj imel od življenja. Ali vse to niso cilji. Samo pota, sredstva, postaje so to. Cilj je zmaga nad kapitalizmom in uvedba social ist Lenega reda. Za zniago je treba boja. Opraviti morajo ta boj delavci. S suženjskim delom v tovarnah in jamah ga ne opravijo. Če bodo vedno le priklenjeni pri stroju, ne bodo mogli niti misliti na boj. Torej zahtevamo skrajšanje delovnega časa za to, da bodo delavci mogli jKistati bojevniki za socialistični cilj. Veliko prostega časa jim želimo, že zato, da morejo spoznati življenje. Kajti v kapitalistični ječi pozabi človek na prirodo, na lepoto, na knjigo, na vse. Kdor je vsak dan zaprt deset, dvanajst ur v smradni tovarni, bi v nedeljo, če je slučajno prost, še bolj potreboval svežega zraka in malo hoje kakor drugi ljudje. Ampak pretru-den je za to in ne ljubi se mu. Vesel je, ako ima mir in se more malo iztegniti na postelji. Kako naj tak človek postane bojevnik, če ni čisto posebne nature? Ampak treba je, da postane bojevnik, zakaj "osvoboditev delavcev izpod kapitalističnega jarma niore biti le delo delavcev samih". Vse delavstvo potrebujemo za ta boj. Torej moramo .doseči toliko počitka, da bo masa delavstva lahko spoznala življenje, zahrepenela po boljšem, lepšem življenju, da bodo imeli delavci časa za izobrazbo, za agitacijo, za organizacijo, za vsi tisto, kar obkega delavski boj.... Tako je posamezna točka socialističnega programa v zvezi s ciljem socializma. In tako jo je treba razumeti. Tako je treba citati program kot celoto. Tako pa je treba citati t tuli vsako drugo reč, knjigo, brošuro, članek v časopisu. Le na ta način more eitanje prinašati koristi. To velja tudi za eitanje Proletarca, Naš list je pisan zato, tla bi imeli delavci koristi od njega. In to je le tedaj mogoče, ako ga prav čitajo. Vzemi vsak članek v njem kot celoto. Sicer nima nobenega pomena, ali pa te pripelje celo do napačnih zaključkov, ako bereš vsak stavek zase brez zveze z vsem. "Sveto pisiuo" nedvomno uči I loga Ampak če iztrgam iz njega nekoliko besed brez zveze z drugimi, lahko pravim: v svetem pismu stoji, da ni Hoga. Priporočljivo je večkrat čitati tisto, kar se nam zdi težko razumljivo ali pa čudno. Prvič čila posebno iicuzui jen človek le besede in posamezne stavke. Celoto pojmi šele drugič. Ako bodo delavci tako čitali, se bodo rešili marsikatere zmote in potem jim bo eitanje prinašalo tisto korist, ki jo želimo, zato da bodo sposobni za svoj boj in za svojo zmago. SMRTNA KAZEN. \ državi Arizona je bilo volil-ccm predloženo vprašanje, če naj s«* odpravi smrtna kazen. Na splošnem glasovanju je bil pred log z večino odklonjen. Smrtna kazen ostane torej v držiivi Arizona Neposrednega pomena je to glasovanje za petnajst oseb, ki so bile obsojene na smrt iu bi jim bilo rečeno življenje, če bi se bili vo-lilci izrekli zoper siurtno kazen. Zdaj bodo justificirani. Smrtna kazen je uczmiselna iu Uničuje pojili kazui. Opravičuje se kazen, ki je sama po sebi nasilstvo, s tem, da naj poboljša človeka. Kako pa naj to opravi kazen, ki vzame človeku življenje? Smrtna kazen je barbarična. Kajti vsaka usmrtitev je barbarična; pretveza umora ne izpre-meni tega. Smrtna kazen je brezuspešna. Ona obdaja zločin z romantiko in ga dela za gotove značaje še pri-vabnega. Smrtna kazen je nekrščanska; zakaj zapisano je: Maščevanje je moje, pravi Gospod. Smrtna kazen je nevarna; ako je izvršena, je vsaka poprava eventualne justičue zmote nemogoča. Smrtna kazen je nepotrebna: družba se tudi brez nje lahko obvaruje spoznanega zločinca. Po vseh okrajih države Indiana se nabirajo podpisi za odpravo smrtne kazni. Ko sc prične zase datlje legislature v januarju p. 1. misli senator McCormiek staviti predlog v tej zadevi. . pričela vojna, kajti poskočila je od 24 K celo na 38 K. Pri vsem tem pa manjka blaga, manjka zlasti pšenice, tako da jo težko dobe mlinarji in peki iu da utegne v kratkem zmanjkovati moke in kruha, če se te razmere ne obrnejo na bolje. Res je, da vojska veliko moke potrebuje, ali res je tudi to. da delajo pretirane cene veliki žitni trgovci s tem, da tiščijo Žito v svojih bogatih zalogah in da pričakujejo še ugodnejših časov za svuja dohičkanosua podjetja. Zato je pa zadnji čas, da se carina na žito odpravi iu da se na ta način premaga škodljive judovsk špekulante. Potrebno je pa tudi to. da se postavno določijo tiste cene, do katerih se kupil... Za denar se dobi marsikaj v sedanji družbi. PROSPERITETA!. Iz (iary, lad., poročajo: Izdane SO bile odločbe, da sc zapro je klarne Illinois & Steel Co., vsled česar izgubi delo kakih 7000 oseb. To je prvič v zgodovini Gary naprav. Z delom se baje zopet prične dne 5. decembra. Predsednik H. F. Buffington je izjavil, da se ako bi bil z višine svoje popolno-sti padel na sedanjo nižino. Ako se je iz nekdanje nižave povzdignil na sedanjo višino, ima v dosedanjem razvoju dokaz, da ae lahko še više povzpne in po8tanc še kaj veliko večjega. Za njim so tisočletja; pred njim je na miljone let. Njegova preteklost je veliko krajša kakor njegova bodočnost. Če je razvoj resničen, se mu lahko izpolnijo ideali, ki jih more dane* komaj slutiti. Mi verujemo v razvoj, ker ga bo obratovanje sicer omejilo, da pa s tem še ni rečeno, tla bi se pre- dokazuje vsa pri rod a. nehalo z delom za vse leto. Za delavce radost na vseh koncih iu krajih! Znanost nas uči, da ni moglo VOJNA IN 0DERUÔTV0. sine žito in moka prodajati, da neL)it¡ ,m zom|j¡ nikdar paradiža, o bo treba najprej pri kruhu strada j katerem govore stare knjige. Človek ni prišel kot popolno bitjo» iz stvarnikove roke in ni padel vsled I i. Vsaka .stvar do gotove meje! Sedanje cene so pa previsoke, tako da jih ne zmorejo srednji in greha. I bog in divji je bil, ko s«* La H € g so zelo nadležne neprilike. Ako ste nadlegovani z njimi, nadrg-nite Severa's nižji stanovi mestnih prebivalcev. | jt. |>rv|$ kot čiovek ozrel po svetu ki so najboljši odjemalci in za ka • To U[ poniževalno za človeka, terc je treba tudi skrbeti. Pamet I ainj)ak tolažilno. Žalostno bi bilo, no bo tudi to, da sc odpravi tista j dolga vrsta številk pri pšenični moki, menda od 0 do 8, in da ae pšetiična moka prodaja v 2 ali 3 številkah, kar popolnoma zadostu [ je v sedanjih težkih časih. Na drugi strani se klerikalen list veseli draginje mesa in upa,1 da ostane drago, pa piše takole:' Cena goveje živine se je od zadnjič dvignila. Na zadnji sejmicii 5. oktobra se prignalo zelo veliko živine iu lepih volov. Prišlo, je tudi dosti kupcev iz domačih krajev, tako da je bila kupčija precej živahna. Kupovali so sej voli po 90 vin. do 1 K za kilo žive teže. Na novomeški postaji ju-naložilo ta dan 7 vagonov volov. 11 put i j«», u»ptt#uo In lutM uiinkuju. TriM-l m iii V»l«l ivviiiatizrna, ter rinil njetta iiinwiii uiotfrl hodili. t<*U po pur mtthartl»k«*ga olj« M-m »>e . im/uiiI popolnoma /ilm\i .M Nikoli n.* I*»iii lire/, njfg» v niojotn domu. MoJi» d vu ni via kit Hull |Nih\alita kot UhoTMa lofar i/viujeja In razteza, katere naatanvjo V»l«l tnletfii ileln. 1'riporočamo g» •vim. ki trpijo v»I vojaki že davno odrinili, kar je ostalo doma. ne povzroča vladi'nič več skrbi, iti do IMehna, ki je kandidiral za county elerka in mu jo pri prvem čitanju manjkalo 60 glasov. Zanj se je odredilo novo štetje, in mogoče je, tla je izvoljen. Pred zaključkom lista nam jav ljajo: Pri oficielni reviziji glasov se je izkazalo, da je sodrug Martin Plchn izvoljen. Dobil je glasov, njegov demokratični na- Widule pa 19.752. Torej je sodrug Plehn zmagal s 144 glasovi. DENAR—VLADAR bra mamka Avstrija se je zopet I sprotnik "nonpartisan" Louis G. pobotala z oderuhi. Tako čitamo v nekem starokraj-kem listu o draginji žita prav zanimivo notico. Cena žita — pišejo — se je od zfldnje poti zopet vzdignila, tako tla znaša za 100 kg pšenice že 36 do 38 K. Podražila se jc pa tudi pri rži, ječmenu in ovsu. Najbolj t>a pri krušnem žitu. Lahko se trdi, tla je cena pš»nice za dve tre-tini svoje prejšnje cene, odkar je 30 DNI NA POSKUSNJO Podpišite na spodnji kupon Vaše ime in priimek in ga pošljite nam, nakar Vam bomo poslali VICTOR ALI COLUMBIA PHONOGRAPH. kakor tudi 12 ploftč s slovenskimi pesmimi prosto, -ZA 30 DNI NA POSKUftNJO. Po preteku 30 dni če Vam ugaja ga lahko obdržite in plačujite nanj po $2.00 NA MESEC S strojem vred jiošljem tudi pisano garancijo za 15 let. Ta kupon je dober za vse kjaje Zed. držav in Canade. I'oil j i te ga na'naslov: S ALL BIRNS, 117 Second Av., Dept. 139, New York list sc I>en ver, Colo—Tukajšnji "Roekv Mountain News je bil lani hrabro postavil na stran coloradskih rudarjev, ki jih jo stiskala Rockefcllerjeva pest. Se daj bo poštene pisave tega lista konec. Rockefeller ga je namreč VABILO NA VELIKO LETNO VESELICO katero priredi društvo "VRTNI RAJ" številka 174, S. N. P. J. v Dunlo, Pa., dne 25. novlmbra. Začetek točno ob 6 uri zvečer. 1. 2. 3. 4. r : USPORED: Prosta zabava in ples. Ob H. uri nastop pevskega društva "Vihar". Omenjeno pevsko društvo bode na ta večer prvič javno nastopilo r jako lepimi pesmami pod vodstvom pevovodja Ig. Hiideta iz .loh'stovvn, Pa. . , . , K Predstavljala te bode šaljiva igra V Ljubljano jo dajmo | Nastop pevskega društva "Vihar". Prosta zabava, ples, šaljiva pošta in ribolov. Vjezeru se g bode nahajala krasni d.»vojka in blagor tistemu-Vstopnina za možke centov, gospe in gospodične so proste. Za vse stransko mokroto in prosti prigrizek bode skrbel. ODBOR. Victor.............................Coli'mbia. imk....................;...................... Naslov....................................... POZOR ROJAKI! Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirana in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvan obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno «tavljar nje in čiščenje zemlje in drug« vabljive pretveze katerih «ploh ne morejo in ne nameravajo (polniti. Veliko denarju u.počenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev, mapo iaključno samo slovenske far-marske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo rojakov kupljeni svet in jih je že lepo število naseljenih. Tam je «vet prav rodoviten in rodi vsakovntne poljske pridelke, ravno tako raznovrstno sadje in vinsko trto. Ta svet se nahaja tik prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in mnogo drugih podjetji. Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in polteno poetre-žen dobiti dober in rodoviten ko« zemlje v zdravem ia prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. Mantel, L Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacije in mapo tamošnje slovemske farmarske naselbine, p red no greste kam dru-£am svet gledati in po nepotrebnem čas ln denar tratiti. 6 I» R O L E T A R E C ADVERTISEMENT SLOV, DELAVSKA UiUMfljMi «in* 1*. aveu«!* IM. PODPORNA ZVEZA Inkorporlrrna« » »P«"1* 11Wt v tiri»»« t*«in. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI UHADNIKJ: ----- Predsednik: FUAN PAVLOVClC, box 7U5, Cono.augh, Pa Podpr.d^Uik: JO01P ZOBKO, K. F. D. 3, bo« 91|a, W-t Newton, Pa. Tajnik: ALOJZU BAVDKK, bo» 187, Conemaugh, Pa. Pomoto i tajnik: IVAN PBOBTOB, bo* 120, Export, Pa. Blagajnik: JOBIP ŽELE, 6108 Bt. Clair Av.., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: J081P MABINOIO, 5409 ft. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK. ANDBEJ VIDBIH, bo* 5U3, Conemaugh, Pa. NADGOBN1KI: VILJEM 8ITTEK, 1. nadzornik, Lo'ck box 57, Conemaugh, Pa. KK AN TOMAilC, 2. aadzornik, Gary, Ind., Tolestou, Sta., box 73. NIKOLAJ POV&E, 3. nad«., 1 Crkbst., Numrey Hill. N. 8. Pittaburg, Pa POBOTNIKI: IVAN GORAEK, 1. porotnik, Weit Mineral, Kanta«, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Luunen Street, Johnstown, fa. ALJOZIJ KABLINOEK, 3. porotnik, Girard, Kansas, K. r. D. 4. VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kara, M. D., 6202 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI URAD v hiši It. 46 Main Street. Conemaugh, Pa. POMOiNI ODBOR. • dpendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 273. Gainik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Gabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Bevc Franc, R. F. D. 5, box 111, Conemaugh, Pa. Suhodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa. Zoler Al o j sij, box 514, Couemaugh, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOK ZA ZDRUSTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Couemaugh, Pa., ¿lan S. D. P. Z. Zavertnik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, III., ¿lan S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, III., ¿lan S. S. P. Z. lira*t Anton, P. O. New Duluth, Minn., ¿lan 8. N. P. J. dteiauM Martin, box 78, Franklin, Kan«., ¿lan dr. «v. Barbare. Frank J. Ale*, 400« W. 31«t St., Chicago 111., ¿lan S. D. P. & P. D. * Goriek Ivan, box 211, We»t Mineral, Kau«., ¿lan A. 8. B. P. D box 86 Uradno Gla«ilo: PROLKAUTC, 4UU6 W. 31»t Street, Chicago, 111. «Jenjena društva, oziroma njih uradniki, ao uljudno profteni, pošiljati »m ¿opise in deuar, naravnost ua glavnega tajnika in niaogar drugega. Denar na; m pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Expresnih; ali Ban¿nih denarniL nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov. V «lučaju, otu-jočih članov kojih potni list je ie veljaven katerim so se že izdali potni listi, pred no so došle listine vzorec 7b v urad droit v a. Vsako pori» il o potujočega « lana ac ima ¡¿polniti natančuo, ter mora biti podpisano od predsednika, tajnika in blajmjnika društva in imeti odtis društvenega pečata. Da so se uredile karte za poročilo potujočih ¿lanov, in da se morajo te karte poslati v glavni urad za kontrolo, je zaradi tega, ker se je prišlo na sled, da veliko članov, ko so oddaljeni od ilruš-tva nimajo potnih listov. So društva, ki imajo po deset in več potujočih članov, pa ima od teh jedva par članov potne liste, «"'lani naj si zapomnijo, da vsak oddaljen član, mora po pravilih S. D. P. Z. imeti potni list, kateri mora biti veljaven v času, ko član zboli. Noben« članica ni opraviren-a do pod pore, ako nima potnega lista, ter ni v bližini društva. Bolniških nakaznic naj društva ne pošiljajo v gl. urad od članov, kateri so oddaljeni in nimajo |>otnega lista, ker se po pravilih ne more nakazati podpora. Se m pat je se še vedno člani in društveni uradniki jeze, da je enemu ali drugemu prikrajšana bolniška podpora. V gl. uradu S. I). P. Z. ni nobenemu članu prikrajšana bolniška podpora, ako so listine pravilno izpolnjene, ter če se je bolnik vedel pravilno. Nikakor pa za pravilno vedenje ne more biti gl. odbor odgovoren, ker ne more širom Amerike nadzorovati člane. To je dolžnost društva oziroma vseh članov. Vzrok večkratni nakladi v bolniški sklad je ta, «In je vedno veliko bolnikov. M tem ni rečeno, da ne bi dobili bolniki podpore, kateri so v resnici bolni in se vedejo v času bolezni po pravilih in predpisih zdravnika. Vsekakor pa mora društvo biti sila strogo pri nakazovanju bolniške podpore in obene-in previdno. Bolnik, ¿lan je opravičen do podpore toliko ¿asa, kolikor ¿asa je nezmožen za delo. Nikakor pa ni opravičen do podpore, ako se le nekoliko slabo počuti, pa je drugače zdrav. Zadnje ¿ase pridejo tako sila protislovna pisma v gl. urad od društev, da je čuda. Člani in društveni uradniki se pritožujejo "zaradi kak dolar premelo nakazane podpore. Ravno v istem pismu pa se sila hudujejo proti povišanju jnesečnine. Pravila so «troga in zah.e- vajo od glavnih uradnikov, da kar naj «trože in natančneje poslujejo. Pravil pa niso sestavili sami glavni odborniki, pač pa so bit' mili člani zastopani n« konvencija!, potom svojih najboljših mož, katere so izvolili za delegate. De legati so prav tako strogi kakor naredi stroga pravila. Ravno ti «Mani, ki *t> poslali delegate na konvencije,. ravno isti člani, ki m o bili delegati, so pa danes popolnoma pozabili \ so strogost konvencije. Pravila, koja so sami se stavili, puste v nemar. Društva tako slabo jKislujejo. da je od sile. Društvi-ni uradniki narede poleg velikega dela še več zaradi nepa/nosti, katera ne izvira iz nobenih težkoč in ne zahteva nikake učenosti, kakorina se rada pred baciva glavnim uradnikom. Bolnike je treba natamuo zapisati, kdaj so se javili bolne, kateri dan in če dopoldan ali popoldan. Prijava bol nika za odmero bolniške podpore je ve ljavna zadnja. Ako se bolnik pozneje pri zdravniku javi bolnega kakor pri tajniku, se mu štejejo dnevi za -podpo ro od prijave pri zdravniku, obratno pri prijavi tajniku. Dalje n»j pazijo, kdaj zdravnik spozna bolnika zdrave ga oziroma *j»osohnega za delo. Od ¿asa, ko je zdravnik spoznal bolnika zmožnega za delo, ne more dobiti več podpore. Ker pa bolnik lahko vleče zdravnika in društvo, je treba posebne pazljivosti, da se simulantu pride na sled. Bolniška podpora naj se nikar ne na kazuje na društveni seji kar tje ven dan. Nad dan, ko je bil bolnik pri zdravniku, da mu je izpolnil nakaznico, se neemore nakazati podpora. Podpora se tudi ne more nakazati drugače, ka kor da je prinešena bolniška nnknznica na sejo društva. Podpora se more na kazati le na seji društva in nev drugi dan. Mesečnina za mesec december, 1914, je razpisana vsem društvom za vse čla ne in ¿lanice prvega in drugega oddelka po 25e naklade, v bolniški sklad. O povišanju mesečni ne so še poslana na društva običajna poročila. V slučaju, pa da ne dojde na katero društvo poročilo, naj ¿lani vzamejo na znanje ogla šeno v glasilu. S sobratskim pozdravom LOUIS BAVDEK, gl. tajnik H. D. P. Z. DRUŠTVO DELAVEC ftT 61 S D. P. Z Naznanilo. Cleveland, O. S tem opozarjam vse člane druit. Delavec št. 51 S. D. P. Z. v Clevelaud, O., da 8e polnoštevilno udeleže priboduje mesečne seje, ki se bo vršita 3. decembra 1014. ob 8. zvečer v navadnih prostorih. Ker je to žadna seja tega leta, imamo rešiti ved važnih točk in volitev, «lrušt. odbora za leto 1915. Potne člane t«*ga društva pa prosim, e mora se vsak član (iea) jmsebej plačati. S sobratskim pozdravom Edward Branisel, tajnik, '>809 Prosier ave., Cleveland, O. ureditve pevskih vaj vsak blag«>-volil potom dopisnice naznaniti svoje ima, naslov in kat«>ri glas poje. Kdor še ni poslal naslova, naj ga takoj p«»šlj«' ua sledeči naslov: Fr. Matic, 331 Madison St. Milwaukee, Wis. (4x) Slovensko podporno društvo Smarnica Štev. 26. S. D P z. naznanilo. Export, Pa Članom "ftmarnice" nazna ti jam, . t. m.; v resnici pa ta seja v soboto večer, dne 21. novembra v prostorih "Ra«lničke Straž» " na 1830 So. Kacine ave. Želeti je, «la vzamejo vsi člani kluba št. 1. to na znanje in se kar največ mogoči' polftofitevilno udeleže omenjenih s«'j. S socialnim pozdravom Filip (lo«lina, tajnik. vabilo. Naznanilo. Dunlo, Pa. Društvo "Zarja svobode" št. 11. S. D. P. Z. naznanja članstvu, da se vrši glavna letna seja v nedeljo 6. dec. 1914. Dolžnost članstva je, da se seje polnoštevilno udeleži. Proti onim članom, ki se ne udeleže seje, se bo postopalo po pravilih dr. in S. D. P. Z. Seja ae vrši v Slov. Izob. Domu. Zače tek točno ob 1. pop. Odbor. Socialistični klub štev. 107 v lluntington, Ark. vljudno vabi vsa sosedna društva in soe. klube na veliko veselico, katera se bode vršila 18. novembra v tukašnji " Slovenski društveni dvorani", ( isti dobiček je namenjen v sklad "Jugoslovanski soe. tiskarni". Igrala bode socialistična godba iz Hartforta. Veselica se prične ob 6.30 zvečer. Vstopnina za možke $1.00. Ženske vstopnino proste. Pričakujemo, da se te naše veselice udeleže vsi naši 8«>drugi, somišljeniki in prijatelji. Za najboljšo postrežbo bode skrbel socialistični odbor. Članom pevskega društva "Zvon" Milwaukee, Wis. < - Vsem tistim, ki so bili kdaj ne boste ču-dili, če povem, «la j«« zelo slabo. Saj je povso«! tako. kakor razvi-dim iz dopisov, o«lko«lerkoli jili objavljate. Dela se po «Iva do tri «Ini na teilen, bnzpom-lnih. ki vpraSujejo za delo, je pa na ti soče. Bosi so se Se naveličali o«lgo varjati, pa so kar obesili na vrata tablice z napisom : No help \vant-ed. Stvar bi r«>s lahko «lala «lelavcu nekoliko misliti. Leta in leta se je trudil, opravljal bogato delo, in s t« m dosegel toliko, da je danes brez zaslužka, ililjone spravljajo «lelavci na Urffp, nazadnje pa morajo beračiti za delo in se ponižno klanjati svojim izkoriščevalcem. K«lo je tega kriv? — Jaz pra vini: Delavci sami. Mnogo jih jc še v Ameriki, ki se ne zanimajo za gospodarsko in politično organizacijo. Večkrat jih v njihovem duševnem spanju potresejo gospo Z«li s«' mi, «la velja to posebno za slovenske delavce v Pittsbur-ghu, nied katerimi je taka politična nezavednost, da s«* smilijo človeku. Prišli so iz starega kraja in gotovo se jim tam ni dobro go-«lilo, k«*r bi bili drugače ostali tam. Ali hitro so pozabili na pomanjkanje, ki jih je pognalo čez morje; zdaj silijo nazaj in neka-t«*ri se skoraj jokajo, «la ne mo-rejo "služiti cesarju." Najbrže mislijo, da n«' bi bilo v starem kraju res nič druzega treba kakor vahtati krompir. Ljudje, ki so že V zadnjih letih črne vojske, pa «lajo na bojiščih; to je vendar o-čitno znamenje, «la uc kli ravno on varen krogle. Nekateri pa mislijo, «la si bo«l«> zaslužili nebesa, če bodo smrt storili "za e«»sarja." Kako l»«»š prišel v nebesa, če greš ubijat ! Kaj ni Ubijanje smrten gr«>h, za katerega je napovedan pekel? V božjih zapovedih ni nobene izjeme za umor na bojišču. ( e veruješ v Boga, te«laj moraš verjeti, «la je umor pred Bogom umor, naj bo tak ali pa tak. In Bog ni avstrijski cesar. Ali ni božja volja, «la vas ne pnsti čez lužo v klavnico? Za delom in zaslužkom so prišli naši ljiulj«' v Ameriko. In tukaj s«» morajo dannadan prepričevati «la je za delavca povsod enako. Mi jim pripovedujemo, «la je za to tako. ker se delavci premalo brigajo za svojo organizacijo m izobrazbo. Nekateri pa odgovarjajo v svoji kratkovi«lnosti: Saj jih je veliko organiziranih, pa ne morejo nič opraviti. Ali ti ljudje ne pomislijo, «la voda ne teče čez škaf, «lokler ni škaf poln. Pamet in dolžnost nalaga delavcu, «la se organizira in pridruži socialistični stranki za boj proti današnjemu sistemu, ki mora pasti, če hoče biti delavec rešen. Če se mora vsak izmed nas brigati za svojo in svojcev bo«ločnost, mora ttuli premisliti, kakor je mogoče zboljšati to bodočnost. Vsak delavec, ki živi v Ameriki, bi se moral brigati za to da postane ameriški državljan. f'e nima svojih državljanskih papirjev, je 'tujec v tej deželi. Kot državljan dobi volilno pravico, in šele te-daj lahko vpliva, da se izboljšajo razmere. Delavec brez volilne pravice v Ameriki je kakor kaplja rose na veji. / j Pred vsem naj bi si pa vsa^| slovenski delavec naročil Prol^ tarča, da bi se poučil o delavskih razmerah in o svojem položaju. Ako bo redno čital uaš list, se mu bodo čimdalje odpirale oči, in nazadnje se bo čudil, kako je mogel tako dolgo živeti v temi. Delavci, mogoče «la Vam v začetku ne bo všeč, kar boste čitali v Proletarcu. Zakaj list, ki piše resnico, mora povedati to, kar je neprijetno. Ali Proletarec Vam bo pomagal, da se boste naučili misliti s svojo glavo, in ves nov svet se Vam bo odprl pre«l očmi. Potem boste postali pravi bojevniki v naši delavski socialistični stranki, kjer se vam ne bo treba bojevati za kralje, cesarje in carje, za svoje zatiralce in izkoriščevalce, ampak zase in za svoje družine. M«*«l svojimi tovariši boste užival» spoštovanje, sebi boste pa pomagali do boljšega kruha. In otroci Vam bodo hvaležni. Anton Pire. f •V Nokomis, Pri nas gr«' z delom prav si bo in počasi. Komaj po dva do štiri dni se dela na teden, in kar se pri tem zasluži, je premalo za življenje in preveč za smrt. V naši družini pa še tega ni, zakaj moj soprog je že od 28. avgusta doma. ker ga je zadela v premogovniku nesreča in mu je zlomilo roko. Doslej se nič ne vemo, kako bo, če bo sploh še kdaj in«)g«l delati ali ne. Zdravnik še sam ne ve nič gotovega ; treba bo še dveh operacij, ali pa mu bodo morali roko odrezati. Vse to je zara«li kapitalistične požrešnosti. Delavec mora žrtvovati edino kar ima, svoje zdravjer da ostane kapitalistom več denarja v repu. Ce ga zadene nesreča, pa pravijo: Sain je kriv, ker je krivoverec; v cerkev ne hodi, in še hujše se mu bo godilo. Take neslane govorice sem slišala, ko se je ponesrečil moj soprog. Ali nimajo sedaj prilike, da bi izpregledali tisti, ki jim je vedno Bog na jeziku? Nikjer ni zdaj več molit v«' kakor v Evropi in tisti, ki padajo na bojiščih, niso krivoverci, ampak večinoma pravi katoličani ali sploh kristjani. Pa jim ni Bog pomagal, čeprav so molili. Kar se tiče naše naselbine, moram reči, da «lobro napredujemo Imamo socialističen klub, v katerem j«1 lepo število Slovencev. Vendar so pa še tudi med nami, ki mislijo, «la jih bo hudič vzel, če pojdejo v klub. T«>ga jc največ krivo, ker čitajo premalo socialističnih listov. Večkrat sem že priporočala temu ali onemu, naj si naroči Proletarca. Pa mi odgovarjajo; Kaj mi bo ta list, ki ne prinaša pov«-sti in novinc? Nam «lelavcem ni treba tistih novic, ki jih iščejo sami radoved-neži, ampak takega etivn nam je treba, kakršnega prinaša Proletarec, «la se bomo znali otresti kapitalističnega jarma in se braniti kapitalistične sile, ki nam pohab-lja ali pa celo ubija može in sinove. Pozdrav sodrugom in sodruži cam Fanv Truškovec. Black Havk, Utah. Delavske razmere so tukaj sedaj zares slabe. Dela se po «Iva, tri dni na te«len, in še za najnujnejše življenskc potrebe se zasluži premalo. K«laj se bo obrnilo na bolje, n<> vemo. Seveda ni pod tako vlado pričakovati nič boljšega in «lokler bodo delavci tako kratkovidni. da bodo volili svoje go-spodnrje, ni treba misliti, da pri-«le '»1 teh 47c. se mora plačati 9c kopačem, tako dr. ostane nakladalcem samo 38c. Svečavo, potrebno orodje in smodnik si morajo kupovati sami, povrh pa morajo še postavljati svoje življenje v nevarnost. Meseca avgusta je prišel demo k ras k' governor Koes v St. Clairs jih* in v Bellairi V obeh krajih imel govore. Pravili so, da bo »Kivdoval in da se bo končal rajk. Pa stno se varali. Napelja Vil' je le vodo na domokraški mlin Štiajkarjeni je priporočal, če smo ie Sest mesecev v stavkf, da naj osti nemo Se šest, potem da se bo "nekaj" storilo za premogarje Čudno! Ce se hoče "nekaj" stori ti, zakaj se ne bi storilo takoj T Ali je treba štrajkati celo leto,'«la se zganejo demokratje, kadar imajo ntoe v rokah T Sedaj so dobili v Ohio zopet republikanci prevlado, pa si oblju bujejo nekateri zopet od njih pro speriteto. Ob teh menjavah deželnih urad nikov prihajajo za delavce le slabši in slabši časi. Ženska volilna pravica je v dr žavi Ohio propadla. Največ so te ga krivi prohibicionisti, ki so še po cerkvah pridigali, da bodo "suhi" zmagali, če dobe žensk» volilno pravico. Zato se j«* pokaza lo za 30,000 več mokrih glasov Agitirali so vodopivci sploh na vse pretege in se posluževali laži Hujskali so žene v cerkvi in otroke v Soli, da so kričali po ulicah. Imeli so tudi že vse pripravljeno, da bi v slučaju zmage demonstrirali proti tistim, ki si včasi pri voftčijo kaj ječmenove vode. Država Ohio ima 88 co.; nad po lovico jih je bilo suhih, ko so vo-1 lili posamič. Zdaj smo skupaj gla sovali, pa je vsa država mokra. fcest let smo bili v Belmont pod suho prohibicionistično vlado Marsikaterega delavca, ki ni po znal zakona, so spravili za omrežje ali pa skoraj na beraško palico f Zakon je bil tako strog, da je človek smel kupiti pijačo in jo pri nesti domov; ali piti ni smel, da bi ga kdo videl. Ce ga je pa kdo zatožil. da ima doma pijačo, so prišli policemani in mu jo vzeli izpuščen pa ni bil brez kazni. Naj manjša globa je bila 60 do 75 dol Drugič se je kazen že podvojila Zdaj smo te r.ezmiselnc krutosti prosti. Ako hočejo ženske volilno pra Vico, naj se pridružijo socialist ič ni stranki. Za resnično žensko e-nakopravnost se bojuje le ta stranka. « Slovenskim delavcem priporočam, naj bolj pazljivo čitajo članke v Proletarcu in Glasilu, pa sem prepričan, da bodo prihodnjič gla sovali za socialistični ticket. S pozdravom Ignac Žlemberger. Dne 3. novembra smo imeli volitve, in izpadle so tako, da bomo do prihodnjih volitev zopet pod kapitalistično vlado. Oddani glasovi vendar izražajo, da so delavci prav zadovoljni, ako jih opleta kapitalistični bič. Zakaj če ne bi bili zadovoljni s kapitalistično vlado, bi bili pač glasovali za socialistične kandidate, ki imajo nalogo, da izvedejo delavsKi program. Delavci, usoda je bila v vaših rokah. Ne tarnajte in ne vzdihujte o slabih časih, temveč glasujte drugič za socializem, ki je poklican, da strmoglavi kapitalizem. S socialističnim pozdravom, A. Krall. Imperial, Pa. Cenjeni Proletarec! Zima se približuje iu za čita-nje bomo imeli dosti časa. Dela mo namreč samo 3 do 4 dni na teden, in po mojem mnenju se prost ičas pač najbolje porabi s eitanjem. Ker pa prinaša Proletarec za nas delavce in trpine v Ameriki res največ koristnega in poučnega etiva, bi želel, da si vsak rojak naroči ta list. Potem sem prepričan, da bi kmalu zmagal delavec, ne pa vedno kapitalist. Poročati hočem so šli štirje naši rojaki na lov. Pa ker niso imeli dobre sreče pri zajcih, so si za kratek čas v gozdu napovedali vojno. Dva sta bila Rusa, eden Nemec, eden pa Avstrijce. Pri tej igri Se je pa "ruskemu kozaku' sprožila puška in "avstrijski vo iak" se je zadet iu s težkimi poškodbami zgrudil. Z orožjem ni človek nikdar doovlj previden! Tebi, Proletarec, želim prihodnje leto trikrat več novih naročnikov. Star naročnik. Beavar Mines, Alta, Cañada. Cenjeni Proletarec! Ker s«' nič ne cita o naših krajih v Kanadi, sem se namenil, da povem jaz na kratko, kakšne razmere so tukaj. Dela ni dobiti nikjer; v naši okolici delata dve maj ni, in sicer po «Iva do tri «Ini na teden, vso drug«' l»a stoje. Posledice evropske vojne so zadele tudi nas, in ker je Canalla angb'ska, jih najbolj čutijo avstrijski in nemški «Iržavljani. Nam so pobrali vse puške, tako da si ne moremo niti iz goz«la prinesti kak-šne divjačine kakor druga leta. Se tistim so vzeli puške, ki so imeli že več let dovoljenje, da so smeli h«>diti na lov; razim tega je moral Se vsak, kdor je imel puško, plačati $6.75 globe. Tako morajo nedolžni proletarei trpeti za spore, ki jih imajo vladajoči med icboj. Kaj brigajo rudarja prepiri kralja Jurja s cesarjem Franc Jožefom ? In veiular moramo mi prenašati batine. — Nobenemu izmed rojakov torej ne priporočani, «la bi v sedanjih časih hodil v Cana«lo. N. S. Slapnik. LISTNICA UREDNIŠTVA Lowell, Arizona. Prosim vas, sodrug urednik, da mi odstopite malo prostora v svo-i jem listu, da izvedo delavci po A-< meriki nekoliko, kakSne so tukajšnje razmere. Z delom gre počasi. Delamo pač še po Sest dni na tetlen; ali plačo so nam znižali za «leset odstotkov in polovico delavcev so pometali na cesto. Brezposelnih je tukaj zdaj veliko število. Politični boj v državi Arizona je bil letos hud, posebno med suhim in mokrim. Zmagali so prohibicionisti, in zdaj bo suho osem let. Tukaj imamo zakon, da mora biti med zaposlenimi delavci 80 odstotkov državljanov in samo 20 odstotkov drugih. Vidi se torej, da so razmere zelo slabe, in tisti, ki poznajo položaj, pravijo, da bodo Se slabSe. Po vseh bridkih izkuSnjah bi bil čss. da bi delavci vendar spoznali, kje je njih prostor. Edin« socialistična stranka ima jasen de-lavski program, le z njo bi si delavci lahko priborili boljSe razmere. »Odgovor na neko pismo. Kazni ameriški listi so se že pritoževali, da dobivajo pisma, v katerih se rojaki jeze, «la se nikj«4r ne kaže v sedanjih časih prava ljubezen do Avstrije. Nam se v tem oziru ne Ko«li posebno slabo. Kno pismo so dobili enkrat anonimno — p«>«l-pis se je glasil "Slovenski naro«l-njak"; drugo smo dobili te «Ini. Iz obeh razvidimo, «la nas dotična čitatelja slabo razumeta. Sicer smo pa ravno nasprotno dobili veliko priznanj, kar nas veseli — ne zaradi nas, ampak zato ker vidimo, «la je med velikim številom ameriških Slovencev vendar zrelo mišljenje. Prijatelj, ki se je oglasil, pravi, da mu vest. ne da miru, ker sramo timo Avstrijo. Na to nimamo odgovoriti nič druzega, kakor da nišemo tako, kakor nam veleva vest. Vsak«) besedico v pohvalo Avstriji bi smatrali za najostud-nejši greh, ker bi s tem odobravali tiste brezmejne lopovščine, s katerimi je vstrija preilvsem Avstrija zagrešila se«lanje klanje. Mi nikdar ne zmerjamo tjaven-«lan. Avstrija obsoja brez dokazov, mi pa ne. Z vrsto člankov, ki so naštevala dokazana dejstva, smo razložili, da je Avstrija vsa leta od aneksijo Bosne in Hercegovine neprenehoma iskala pretvezo za vojno. Sam ultimatom, ki so ga z Dunaja poslali v Belgrad, je najboljši doknz, da so podle duše okrog Francjožefa hotele vojno. Tn to naj mi odobravali? •Snj pišemo "Proletarca", ki je usta "ovljen za resnico, ne pa za • Berchteldovo službo. Mož, ki je z nami nezadovoljeu pravi, da dobivamo iz Ljubljane pisma o«l hujskačev. To je navad na nesramnost, katere ne bi od pustili, če ne bi vedeli, da neved nost in uerazumnost veliko opravičuje. Kar imamo v starem kraju dopisnikov, jih poznamo in vemo da jim smemo verjeti vsako besedo. Sicer pa je Avstrija z ljudstvom nesramno ravnala v miru pa jc Čisto naravno, da ravna še nesramne je v času vojne. Mož vprašuje, kaj je Hribar dobrega storil. Taka vprašanja odklanjamo, ker se nas nič ne tičejo. Mi nismo nikdar hvalili Hribarja, nismo nikdar zagovarjali njegove politike, in kadarkoli je bilo treba, smo krepko u«la rili po njem. Ali zato nimamo razloga, da bi zagovarjali Suster-šičevo in Berchtohlovo lumpovsko politiko. IV smo kratko naznanili da je bil tudi Hribar zaj>rt, smo enostavno časnikarsko konstati-rali dejstvo. Mož bi nas nadalje rad poučeval, «la tudi «Irugc "vlade" gnlo delajo.Za ta nauk se zahvaljujemo. V Proletarcu bi o tem lahko našel boljše po«latke, nego jih ima sam. Ali kolikor toliko smo Avstrijci, pa so nam avstrijske razmere najbližje in spadajo poleg ameriških najbolj v naš (bdokrog Kusko vlado krtačijo ruski soilru gi po zaslugi, angleško prijemajo angleški socialisti, kakor se spodobi; mi moramo govoriti, o Avstriji, in če ne moremo o njej povedati nič «lobrega, je kriva ona, né pa mi. Naš kritičar čita Proletarca menda tako, da se pri prvem članku ujezi in potein mu jeza «lo konca ne «lovoli, «la bi premislil, kaj čita. Sicer bi pač vedel, «la je večina slovenskih delavcev v Ameriki ravno iz Proletarca spoznavala gr«>zote ruskega carizma, hinavšči-no angleškega liberalizma, intrige balkanskih vlad, zakriti absoluti zein nemškega kajzerstvu i. t. d. -Mi že vemov kaj delamo. Kdar mi*li, da bo s takim pismom pri nas kaj opravil, nam dokazuje, da se bo moral še prokleto veliko učiti, preden bo kaj razumel o političnem življenju. In če bi dobili vsak dan sto takih pisem, bi uam le bilo žal za tiste cente, ki bi jih ljudje po nepotrebiioin izmetavali za znamke. Po nepotrebnem, ker ne premaknejo našega prepričanja niti za milimeter. Od svojih so-drugov pa ne dobivamo takih pisem, iu to nam je najboljši dokaz, «la znajo misliti. Tistim, ki niso naši sodrugi, bi pa priporočili, naj čitajo "Proletarca" lepo mirno in z razumom pa se bodo lahko veliko naučili iz njega. In odvadili se bo«lo po-Ijubovati roko, ki jih tepe. Našim dopisnikom: Ponovno prosimo vse dopisnike, ki se še ne drže tega: 1. Pišite samo na eni strani papirja. V vseh tiskarnah velja pravilo, «la so rokopisi samo na eni strani. 2. Pišite razločno; pišite široko puščajte na papirju med vrstami in ob strani čimveč prostora za popravke. Kdor se ne drži teh pravil, mu na noben način ne moramo garan tirati, da bo njegov dopis objavljen. Z malimi izjemami mora uredništvo skoraj vsak dopis popolnoma predelati, in to vzame prebito veliko časa. Uredništvo ima pa — to nam cenjeni dopisni ki lahko verjamejo — še nekaj drugega dela kakor urejevanje «lopisov, medtem ko ima dan tiuli za nas le 24 ur. Marsikateri dopis bi se «lal brez prepisavanja popraviti, če bi se dopisniki «Iržali pravil. Nadalje prosimo: Pišite kratko. Sporočite, kar želite, «la se izve. Dopisi so poročila o dogotl kih in o položaju v onem kraju, odkoder prihaja dopis/ Citatelj bi iz «lopisov rad izvedel, kako je v državah, mestih, campah, kjer žive nji-govi rojaki. Politična uvaževa nja išče v političnih člankih, načelne štmlije v načelnih člankih Če pišejo «lopisniki kratka, stvar na poročila, nam omogočijo, «la objavimo več dopisov, in čitatelji dobe na ta način boljši pregled o življenju po slovenskih naselbinah. Marsikateri dopisnik začenja: Soflrug urednik, «lovolite mi malo nrostor«, da opišem razmere v na Som mestu. • Sodrug urednik se poglobi v študij dopisa, ki kaže po svojem obsegu, da ima sodrug dopisnik o "malem" prostoru vse drugačne pojme kakor uredništvo, pa čitu at rail za stranjo, željan «la bi spo znal razmere v dotičnem mestu Ali prva iu druga stran preklinja vojno; to ni nič novega. Urednik spoznava, da ima dopisnik o vojni enake nazore kakor Proletarec: toda on pričakuje opis razmer v dopisnikovem kraju. Tretja in četrta stran se bavi s kapitalističnimi strankami; uredniku so «lo-tična uvaženju čisto všeč, ker so bila že v Proletarčevih člankih. Ali v dopis m* spadajo. Peta in šesta stran j«' posvečena veri in cerkvi. Potem pridejo še kakšne misli o potrebi organizacije, naposled veliko pozdravov in p«ulpis . . . Očitno je. «la si je vzel dopisnik neizmerno veliko truda. Ker imamo nekoliko približnega pojma o teiu, kaj se pravi pisati, si luhko domislimo, koliko je prijatelj sodrug žrtvoval —- časa in dela, «la nam je spisal svoj dopis. Le tega ni povedal, kar bi bilo treba: Kaj in kako je v njegovem mestu. Ves «»stali tru«l je bil pa oil več. Koliko bolj bi ustregli listu iu njegovim čitateljem dopisniki, ce bi nam hoteli pošiljati čisto kratka, stvarna poročila o dogodkih! To bi jim povzročalo prav malo truda, poslužilo bi pa veliko bolj. Vsak hip se zgodi v ameriški industriji, v prometu i. t. d. kakšna nesreča. Tudi tam, kjer žive slovenski delavci. Ce se primeri kaj takega, ni treba nič druzega kakor par vrstic: Ta in ta «lan se je zgo d i IO tO ill to ; Zgodilo se je tako ill tako; vzrok je ta in ta, posledice te in te . . . Kapitalisti store sovražim korak proti delavcem; napišite Proletarcu: to in to se go-«li . . . Delavsko gibanje se v vašem kraju razvije; angleški sodrugi ustanove klub, finski s«xlru gi si zgraile llall; sporočite nam Število jugoslovanskih delavcev s« pomnoži v vašem tovvnu; sporočite nam ... Industrialen boj za-žuga v vašem distriktu; sporočit« nam . . . L<» par vrstic: Tako in tako. Sto in sto je takih «logodkov, ki zanimajo delavce. Ako sc nam sporoče, «lobi uredništvo pregled lahko izvaja sklepe, poda čitateljem komentarje i. t. d. lil manj pridnega dela gre v koš. Kenosha, Wis.: S'e vem prav ničesar o tistih knjigah. Ce ste jih naročili 1. julija in če so jih tudi o«lposlali, je padla pošiljatev že v čas vojne. "Zarja", kakor smo poročali, ne izhaja več, ker jo je policija ustavila. Najbolje bo, ako pišete njenemu pr«*jšnje mii upravitelju: Fran Bartl, Kar lovška c. 4, Ljubljana. Prejeli smo pismo gos. K. Vod-nansky iz mesta Bellefourche, So. lakota, katerega z veseljem pri-občino. "Tukaj je slovaška družina, mati te družine je bila bolna skozi celo leto, bolehala je večino-mu na želodcu. Nobene stvari ni mogla jesti, tako, «la je bila njena smrt skoraj neizogibna. Zdravniki so svetovali poskusiti z operacijo. Jaz sem pa pove«lal njenemu možu o Trinerjevein ameriškem grenkim vinu in ga tu«li nekaj takoj naroČil. Po zavžitju štirih steklenic tega zdravila se je ženska počutila zdravejšom, ima dobro slast do jedil in je zopet zmožna opravljati svoja hišna dela. Jaz sem sam nekoliko bolehal na. že-odcu, ali ko sem porabil dve ste-kieiiici tega zdravila, se počutim veliko zdravejši." Znani fakt je, la se Trinerjevo amer. grenko vino izdeluje na znanstven način in skrbno, ki slovi kot zdravilo za iz gubo slasti «lo j«*di, zanrtnico in njene posledice. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec in kemik, 133-1339% S. Ashland A ve., Chicago, 111. Za hitro odpomoč napram bo-ečinain v miSicah, hrbtu, prsih a-i v vratu, rabite vedno Trinerjev iniment. Cena temu linimentu je 50c in po posti pa 60c. (Advertisement.) ANTON MLADIC moderna gostilna. Toči pi lsenako pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Blue Ialnad Ave. Chicago. 111. VOJNE NEVARNOSTI NA FAR MAH U WISCONSINU NI DOBER NASVET Cenjeni rojaki! Kot stara tvr«lka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri- Z DELOM SI PLAČATE DOM Lesne družbe v Arkansasu in Louisiani vam prodajo zemljo za nizko ceno, le z malim uplačilom takoj in dolgo odplačevanje za o-Rtalo. VaSa družina se lahko dobro preživi z vrtom, kravo, pra Siči in s perutnico. Ko imate dela na svoji farmi, vam naša lesna družba z veseljem da delo in plačo. Pozkusite! Pišite ali se osebno zglasite za pojasnila. Ti. M. Allen. P* T. M., Ročk Island Lines. Room 718, La Salle Station, Chicago, 111. Nasveti in navodila našega agri-kultumotra oddelka so zelo koristni vsem naseljencem. (Advertisement.) NAZNANILO. poročam za blagohotna naročila. Cene so najnižje, kvaliteta najboljša. ANTON MERVAR, ml. 1162 E. 61. St., Cleveland, Ohio. CARL STROVER Attorney at Law Zistipi ii vstk sodiščih ¡specialist za tožbe v odškodninskih zadevah, ftt sobe 100« 133 W. WASHINGTON STREET. CHICAGO, ILL. f Telefon: Main 3989 Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdrarmlk ca notranje bolecnl ln raaacalalk. »adravaiAka preiskava brezplaia«—pla Uši je le zdravila 1924 Blua Ialan* A Ta., Cklcafo. Ureduje ad 1 da 3 papal.; ad 7 da • cvalar. izven Chiaafa iiva#i balaiki naj piieja tlovtnako. ttELL PHONK 1318 J F1SK Matija Skender SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Butler SI. Pittsburgh, Pa. Naznanjam rojakom v Wauke-gan in North Chicago, 111. da sem menjal saloon. Sedaj sem v prvem saloonu pri Genesee mostu, na juž-nozapadni strani. V novem modernem saloonu točim najbolj priljubljeno, domače Resley's pivo in najboljše' vsakovrstno žganje. Rojakom se toplo priporočam. JOSIP SLABE, 216 S. Genessee St., AVaukegan, 111. 3—x To je gotovo! Ravnotako je go t ovo in resnica, da se v okraju Chippewa dobi najboljša farmai ska zemlja v državi Wisconsin Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo kra sno okolico in rodovitno zemljo na kateri obrode raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna prst, brez vsakega peska. Vsi pmlpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine a krov sčiščenega zemljišča. Ob na Sem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici jc tudi kristalno čiste studenČnice Dobre ceste, vsepovso«!. Pet milj odilaljena železniška postaja mič nega mesteca Cornell s tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chip pewa, Chippewa Falls, eno naj ve<*jih mest severo-zapadnega Wisconsins, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pri delke. — PiSitc nam Se danes po natančen popis naše zemlje, ki ga pošljimio brezplačno. Aker od $16 —.$20. Vozne stroSke povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo Zdaj je Se čas, «la si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. PiSite nsm takoj. < SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 — lit Ave., Milwaukee, Wi« "Ako si nameravate naročiti gTafofon, ali importirane sloven ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo." PHONE; CANAL 8014 POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim keglj&čen Blv&l Martin Potokar place Sveie pivo v 'sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. — Postrežba točna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1625 S. Racine Ave., Chicago, III Pazite na ta Nič' redne ponared-be slavnega Pain-Expeller-ja dobite čeeto. ako niste pa zni. Pazite na sidro in ime Richter 26c in 5t»c pri vseh dobrih lekarnarjih. F. Ad. Richter & Go 74-aO Wa,hU((o«S NEW YORK. N. Y ALOIS VANA — izdelovalci] — sodovtee, mineralne ve4* ' "sinih neopojnth pijač. 1837 80. Fiik St. Tel CapaI 14«4 LOUIS RABSEL moderno urejen «alun là 460 6RAI0 AVE., KEROSHA. WIS Telefon 1199 J. A. FISCHER Buffet Ima na raapolago veakovratao plve vlao, Maodke, L t. d. Izvrstni pro«tor za okrepčilo. 3700 W. 26th St., Olilcaga, III Tel. Lawndale 1701 Socialistične slike in karte. "Piramida kapitalmna", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom. "Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom. "Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom. "Prohibition Dope" z angleškim napisom. Cene slikam so 1 komad 15c; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2cI 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St, Cleveland. Ohio. M, A, Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 12 A. M. —3 P. M. in od 10 P. M. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Cansl 47»; 1801 So. Ashland ave. Tel. residence: l«a*ndale yy»tno upraianj«! T U ¿nSTopravTl Kcmzulapn sodnijske > voja&ke llim o7 Haoova» M Milwaukee, Wis., i* U O L K T A li K t* Se JIH IZPU&ČAJO. Izpred deželnobrauibncga sodišča v Gradcu so zopet izpustili sledeče osebe: Fr. Zmazek, A. Vav-potič in l. Siebenreich iz Zidanega mosta; Andrej Brabčič, župnik v Lebachu; Mirko Volčič, župnik v Breznem; kaplana: ftkof iz Kamilice in Razbornik iz Jarenine; nadučitelj Kopič od Sv. Lenarta; nadučitelj Kranjc od Sv. Barbare; učiteljica Fanika Novak i* Ruš; župan Viktor Glas iz Smol nika; pisatelj Anton Novačan. Take vesti so v starokrajskih listih vsak teden. Iz tega je spo znati, da so na Spodnjem Stajer skem kar trumoma zaprli vse, kar je bilo slovenskega. Zdaj poročajo tudi iz Gorice, da so tam izpustili "menda" vse do-slej internirane. Med drugimi so izpuščeni tudi odvetnik dr. Puc, Andrej Gabršček, preiskovalni sodnik dr. Gradnik, učitelj Urban č uradnik Milan Hočevar itd.— cio vri brez vsake obsodbe. Kaj si neki mislijo tisti čudni Slovenci v Ameriki, ki čitajo take reči. pa se še čudijo, zakaj se pametni ljudje ne morejo navdušiti za 1'alotsko Avstrijo t In večinoma si še domišljajo, da so "narodnjaki!" _ IZ VELIKE BLAZN1CE. Iz stare domovine Mila sodba. Zdi se, da imajo vojaška sodišča v Avstriji dosti opravka. Seveda m poročil o vseh obravnavah, ali tista, ki pridejo v javnost, so dovolj značilna, tudi če so kratka in tako sestavljena, da se ne spotakne cenzura. V Gracu je stal dne 13. oktobra pred deželnobrambniin sodiščem čevljarski pomočnik Dragotin Mi-linkovič, ki je ubežal iz Srbije in delal v Gradcu. Ob neki priložnosti je hvalil Srbijo, žaljivo govoril o Avstriji ter med drugim tudi rekel: "Farji so krivi vojske." Obravnavo je vodil major-avditor dr. Seliger, ki je obsodil srbskega begunca na 16 mesecev težke ječe To kaže vsekakor mehko srce vojaškega sodnika. Zdaj bi bilo le še treba, da začno zapirat ljudi zaradi misli. Kajti misli so včasi hujše od besed. Avstrijsko-nemški pisatelj llans S t robi zahteva, naj se ne prevajajo in ne igrajo književna, drama-tična in muzikalna dela francoskih, angleških in ruskih pisateljev in komponistov, dokler si "dotični narodi ne zaslužijo, da jih bo nemški narod spoštoval." Torej: Dokler Viljem in Strobl ne dekretirata nasprotnega, so A-natole France, Maeterlink, Shavv. Gaihvorthv, Gorkij, Andrejev i t. d. same ničle. Če bi bila ženialnost odvisna do Stroblovega priznanja! Graški profesor Gross je dal nekemu japonskemu učenjaku dovoljenje, da sme prevesti neko njegovo knjigo na japonski jezik. Ko se je japonska država pridružila Angliji, je preklical dovoljenje in pisal možu strašno grobo pismo, v katerem zmerja .laponce, češ da so nehvaležni in da se niso resnično Zlato dam za železo. Odsek Srebrnega avstrijskega križa v Gorici naznanja, da so dospeli železni prstami, ki se bodo zamenjavali za zlato in srebro. Seveda za vojaške namene. Ka kor je videti, ne gre več le za poročne prstane, kakor so govorili od začetka, ampak,sploh Za zlato in srebro. Da ne bodo dobili tega blaga preveč pri bogatinih, je gotovo; kajti če bi hotela bogata gospoda poseči v žep, ji n«' bi bilo treba čakati na železne prstane. Tisti, ki ima v Avstriji nedvomno največ interesa na vojni je Franc Jožef, ki jo je napovedal. Poleg njega je cela tista rajda vsakovrstnih nadvojvod in nad vojvodinj, ki se brez vsake zasluge rede od ljudstva. V stoletjih Je nagrabila ta familija pijavk neštete miljone. Zakaj zdaj ne da ona par miljonov za vojno in za ranjence? Če vzame Avstrijo hudič, vzame tudi habsburški tron, medtem ko reveži ne morejo izgu biti več kot to, kar itak gube: Eni zdravje, drugi življenje. Ampak kronani drhali to ni dovolj; poklali naj se da ljudstvo zanjo iu še stroške naj samo plačuje. navžili velike nemške kulture. Gross je tudi psihiatrični izvedenec pri sodišču. Bilo bi dobro, če bi malo preiskal svoje lastno duševno stanje. • Angleški list "Daily Mail" je pred kratkim virtuoza na klavirju Maksa Ilambourga imenoval Nemca. Sodila je bržčas po imenu; saj ve vsak otrok,'da je Hamburg veliko pristaniško mesto v Nemčiji. Hainbourg pianist pa je bil vsled tega tako užaljen, da je tožil list. Pred sodiščem je dokazal, da je bil rojen na Ruskem, da so bili njegovi starši Rusi in da je pozneje postal angleški državljan. Sodišče je izreklo, da je res žaljivo(!), če se človek druge narodnosti imenuje Nemec. List je bil obsojen in Hambourgu priznano 2.r>00 dolarjev odškodnine. • Angleški dreadnought Audacious je prišel na mino in se je potopil. Z njim je šlo okroglih 80 milonov kron na morsko dno. Da se zgradi namesto njega nov dreadnought, ki bo veljal najbrž? še nekoliko več in ki pojde morila tudi na morsko dno, bo moralo biti mogoče. Ako zahtevajo delavci za svoje delo nekoliko mezdnega priboljška, ki znaša nemara nekoliko tisočakov, je to nemogoče. Metodistiena episkopalna komisija v Bostonu je določila 800,-000 dolarjev za misije v tujini. Sočasno se širi po Ameriki brezposelnost, kakšne že leta in leta ni bilo. Za zaslepljevanje ljudi v tujini je na stotisoče denarja na razpolago. Za pošten zaslužek za brezposelne doma ga ni. Rockefeller ne more mirno gledati človeškega trpljenja. Zato pošilja denar v Belgijo, da pomaga ljudem, ki so prišli vsled vojne v bedo. V Rockefellerjevem kraljestvu v Coloradi je že dolgo vojna. Tu-. di tam so ljudje prišli v bedo. Ali tja mu še ni prišlo na misel poslati denarja. Kajti tam je aam povzročil vojno, zato ne sme po- Orožje ubija Muze. Avstrijski naučni minister llu-sarek je izdal razglas, po katerem bodo prošnje za državne skušnje na avstrijskih vseučiliščih olajša ne. Vseučilišča se pa letos ne od pro. Tako bodo letos Slovenci enakopravni v sveučiliškem vprašanju. Res da ga saini ne dobe, ampak tudi drugim so jih zaprli. Tako zna biti v sili Avstrija pravična. aa: Dne 10. oktobra se je bakteriološko dognalo na Dunaju pet slučajev azijske kolere, po en slučaj v Ljubljani, Brnu in Velikem Njenišicu (okraj Auspitz). Na Dunaju, v Ljubljani in Brnu gre za z gališkega bojišča vmivše se vo .tfske osebe. V Galiciji sta bila do 0. oktobra po dva slučaja v Kra-kovu in Ropi (okraj Uorliee), 14 slučajev pa v Nove oiSandeeu. Gre izključno za vojaške osebe. Pri koleri ni največjega pomena, če gre za vojaške ali za civilne osebe, auipak za to, da je bolezen nalezljiva in vsled tega skrajno nevarna. Bacili ne gledajo na uni-!orino in na civilno suknjo. Ampak da pospešuje vojna razširjanje ti' pošasti, je bilo neštetokrat dokazano. O slučaju v Ljubljani je izdala deželna vlada sledeče poročilo: Vojak 17. pcšpolka, ki je dne 8. oktobra odpotoval iz mobilne rezervne bolnišnice v Kalvariji, o-kraj Wadowice v Galiciji, in ki je dne i), oktobra zvečer dospel v .jubljano, obolel je na potovanju za kolero. Suniljivost obolenja se je telegrafično sporočila iz Celja, nakar se je bolnik od tukajšnjega kolodvora z infekcijskim vozom prepeljal na infekcijski oddelek deželne bolnišnice, kjer se je dia gnoza v kratkem času ugotovila bakteriologičniiu potoni. Seveda ko hc takoj odredile vse obrambe-. ne in desinfekcijske naprave tei je upati, da ostane tudi ta slučaj, kakor oiia dva iz Idrije in Litije, osamljen. — Na koleri oboleli vojak je Jožef Mautinger, doma iz Koša ne; njegovo bolezensko stanje se je medtem izdatno izbojj-šalo. Pri vsem teni je vprašanje, ee priznavajo uradna poročila vso resnico. Tudi med bosanskimi rekruti, Ki so prispeli te dni v Gradec, se j pojavil en slučaj kolere. Bolnika so spravili v inlVkeijsk<^bolnišnico, njegove tovariše so kontumaci-rali. Zaradi obrekovanja. Mariborski "Slovenski Gospodar" poroča, da s«» bili zadnje dni v Mariboru zaradi obrekovanja obsojeni Frane Rcininger iz Polic- ij Oaliski begunci V času od 26. avgusta do 30. septembra je dnšlo v mariborski okraj 1000 galiških beguncev, ka tere je politična oblast porazdelila na občine Pobrežje, Tezno, Lajter-šberg, Karčovino, Kamnico, Ranče, Rudvanje, Orehova vas, Rogo-zo, Slivnico. Spodnje Hoče, Bohovo, Pivolo, Kram, Sp. Polskavo, G«r. Polskavo, Slov. Bistrico, Studence. Polijeane in Pekel. Vsi begunci so bili strogo zdravniško preiskani in vRem so «»tavili osep-nice. Tudi živali, katere so imeli begunci s seboj, so uradni živino-zdravniki preiskali. Tudi to je "vesela slika iz stare domovine!" k»' vasi pri Jarenini na 8 dni zapora, izvošček Novakovsky iz M ari bora na 40 kron in železniški uradnik NVagner na 50 kron globe. Tudi to poročilo je, kakor s« vidi, neznansko previdno, t e se že poročajo take obsodbe, bi bilo zanimivo izvedeti, v čelu je obstojalo tisto obrekovanje. Ali menda ne smejo avstrijski listi povedati takih reči. Prav zato si jih pa približno lahko mislimo. Svojo glavo stavimo, da je bil zopet kdo obre-kovan zaradi veleizdajstva. To je znamenje, kako cvete denunciant-stvo v Avstriji. V to poglavje spada pač tudi sledeča vest iz Gradca: Izpuščena sta bila abitunent Brumen in jurist Osojni k. Pri obravnavi zaslišana priča pa je izpovedala tako dvomljivo, da so oba takoj izpustili. Oba sta r<\jt»ska obveza nca. okroglih 15.000 K. Ako bo jesensko vreme dopuščalo, utegnejo biti novi prostori gotovi še letos Nesreča. Dne 6. oktobra je z avtomobilom ponesrečil pri Gro-belnem Albin Grundner ter bil pri priči mrtev. Avtomobil je zadel v kup gramoza ter se zvrnil v li m. globok jarek. Grundner zapušča vdovo in 3 nepreskrbljene otroke. Nezgode. Delavec Ivan Kastrun v Ljubljani si je pri sekanju drv presekal na levi roki palec iu od odšel v deželno bolnišnico. — I)e lavec Jožef Teran je v ljubljanski pivovarni "Union" prenašal za, boje s pivom ter je pri tem padel in si" rebra tako poškodoval, da j postal dclanezmožcn. — Ignacij Mandelj, premogar na Mirni, se je ponesrečil. Dobil je težke po škodbe na glavi iu je bil nezave sten prepeljan v kandijsko bolniš nico. Izgubil se je. Dne 6 oktobra j» neznano kam odšel z doma 22letn1 slaboumni mladenič Jožef Judnič iz Kota štev. 19 pri Semiču, Na Vršnih Selili so ga videli iti proti Ljubnu. Kant je visoke postave na eno oko nič ne vidi, dasi se to precej ne zapazi. Smrtno ponesrečil. Iz Ptuja po ročajo: 60letni mestni zidar Juri Belšak je padel pri popravljanju strehe meščanske bolnice z odri in nezavesten obležal. Prenesli s< ga v splošno bolnico, kjer je vsle< izkrvavenja možganov umrl. Dva uboja. Pri Sv. Marjeti ol Pesnici so neznani storibn ubi4 viničarskega fanta Simoniča ii pri Sv. Lovrencu na Dravsken polju kmečki fantje pri neken ponočnem pretepu kovaškega po močnika Marčiča. Strašna nesreča v trboveljskem premogokopu. I51etni delavec Franc Skabeme ie bil 23. sept. zaposlen pri nekem električnem mo torju. Ker se je motorju preveč približal, ga je ta za jopič pogra bil in ga večkrat s tako silo treščil na tla. da je bil na celem telesu ranjen in so se mu kosti polomile Ko so nesrečo zapazili in ustavili motor, je bil nesrečnež že nezavesten. 24. septembra je pa umrl. Grozna nesreča v Leykamovi papirnici v Oratkornu. 13. okt. popoldne je v papirnici Levkam Josefsthal v Gratkornu delavec Franc Stramšak, oče več otrok, na še nepojasnjeni način padel v takoimenovani "kolergang" in bil s kostmi vred zmlet. Njegove ostanke so z lopato yobrali v krsto in prenesli v mrtvašnico. Za kolero je zbolel s severnega bojišča dospeli vojak 17. pehotnega polka Josip Mautinger iz Ko-šane pri Postojni. Dne 9. oktobra je bil oddan v dermatološki oddelek deželne bolnišnice v Ljubljani. Požar. Pri Sv. Florijanu blizu Rogatca je zažgal štiri leta stari dečko posestnicc Plevčak posteljo, v kateri je spala pol leta stara sestrica. Dekletce je dobilo thke poškodbe, da je umrlo. Dvojen samomor. S plinom sta se zastrupila v Ptuju natakarica gostilne "pri solncu", Jera ('erne-šek, in njen ljubček, pijonir Rus. Dekle so še spravili k zavesti in v bolnico, vojak je pa mrtev. Ustrelil se je v Trstu 28 let stari finančni preglednik Karol Me- pošiljamo denar v staro domovino, po ravno istih cenah kakor preje. Prodaja parobrodnih listov (šif-kart) je vstavljena do nove objave. Za vse bankovno poslovanje obrnite se na dobro znano in zanesljivo KASPAR STATE BANK 1906 Blue Island A ve., Chlcago, 111. Ameriška Državna Banka J' 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chlcago. KAPITAL $500,00000 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00 JAN KAREL. PREDSEDNIK. J. F. STEPINA BLAGAJNIK Naie ppdjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" čikafikih bank, torej je denur popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzetna tudi ulo-ge poetne hranilnice Zdr. držav. ZvrAuje tudi denarni promet S. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 3:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure zvečer. Denar vloien v naAo banko noal tri procente. Bodite uvejerenl, da je pri nas denar naioieu varno in doblčkanosno. J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot- zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike*prejmete zastonj. -:- Vae delo garantirano. J pristnih pijnč, Kranjski Brinjevec, Bllvovlc, Troplnovec, Grenko Vino in in to so: Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenske samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agerrtov. Prodajam samo na debelo. Piiite po cenik. A. HORVVAT, 600 N. Chlcago, 8t., JoUet, III Se eden. Iz Maribora poročajo: Slovenski trgovca Miha Arnc je bil d»efdič. Bil je takoj mrtev, 10. oktobra pri obravnavi v M ari boru oproščen. Zakaj je bil tožen? — Ugenite Edini slovenski pogrebnik ;[ MARTIN BARETINČIČ W BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOWN, PA. Za kaj skrbi Avstrija? Starokrajski klerikalni listi poročajo iz Hoč: V naši županiji imamo blizu 100 poljskih beguncev i z (talicije, ki so zbežali pred Rusi. Po naročilu okrajnega glavarstva se jih je razdelilo na stanovanja k večjim po* sestnikom. V nedeljo, dne 4. oktobra, so Poljaki s svojimi družinami prisostvovali službi božji v naši župni cerkvi. Sveto mašo je služil kaplan č. gospod Polak. Ob koncu svete maše so Poljaki zapeli sarsko pesem v poljskem jeziku, Poljaki se vedejo zelo zgledno In so posebno nekateri zelo pobolra ter mirnega značaja. Mnogi venci njih govorico dobro r p rimejo. Poljaki na slovensko. Drobne vesti. Razširjenje ljubljanskega državnega kolodvora v Šiški. Ustre zaje opetovanim prošnjam in res nični potrebi potujočega občin stva se je r. kr. mvnaleljstvo tlrtavnih žeWnic v Trstu vendar le odločilo, da ndpomore z zgc&i*. bo prizidka k dosedanjemu kolodvorskemu poslopju, ki se jc ravnokar pričelo, zgradba, je po verjena Kranjski SUftvblnski druž bi Te dni so p**Vii J)itr mogočnih kostanjev m /pVvsthr^i Vrancot<>v* koj mrtev. Pregnani vlomilci. V Trstu so neznani vlomilci poskusili svojo srečo pri mesarju Dominiku (lain. V blagajni je bilo 200 klon gotovine in dragocenost^ vrednih 7000 kron. Vlomilci so Mflgajno že do polovice n«vrlsli> a bili so od "dela" predani. Ponarejen denar, V o/irski o» kolici so S(> širilo prirejene kr',-j ne, pa tudi groto *n desetioe. O-rožr,,iStvo je T^jclo kot potrt.reje-i\ alea kljutaVničarja FmT.ca in Lovrenc* Muh ovca. Ponesrečil se je v Idriji 531etni Janwz T\Jtcrnel, rudar'in posestnik ii "Spodnje Istrije, dne 26. septembra. Padel je x jami z devetega na dvanajste 'polje ter bil Ja-• V« previdnost. pone- Da so le maše in da r ^opi glavno besedo, pa Je >obro Vsa revščina in beda ln domačih ne de nič. f ^ mftSa cesarska pesem! K01 JfcA! O koleri v poroča: Sani Jftsfsgi se uradno ¿Vni xaddeljek mM Celico tol*,vne trafteo, da so i srečenca" je V\\a kriva nezgode, pričeti ž izkopa^/.jem temelja Iz Maribora. Mestni občinski PrW*iii bodo *'st metre*v dolgi svet je dal vojni upravi de svo M*, ki bo ifcil. Sirjavo tt.ftO me jih zemljišč na desnem bregu \rov. ( elofto stavba «mrega in Dravo za 10 let v najem^ Vojna novega kit^vora bo potemtakem uprava bo tam zgradi a U vojnih dolga W \*.etrov. V poslop barak in za vsako plačala letno ju bo<>*» ▼ »lnftaje otekline in iamnkn^oeti. TRINCHS ^E.B iCfo ~ EL1X1P. BiTTIR-WlHt : HORKt V ISO ^^V'NI^ T*""* •'Nji i