[ , : j4 Naša naloga: ^ Probuja in napredek naroda! ^ | Naš namen: ^ % V edinosti in slogi do cilja! ►!< ž< ^ NARODNI ^lo. 1» Št. 1. NATIONAL HERALD. DULUTH, MINN., FR1DAY, JANUARY 2. 1914. — PETEK 2. JANUARJA 1914. § m Največji slovenski dvotednik v Zedinjenih državah. The Largest Semi-Weekly in II the J States of America. ^ **? M : Pop, ' '***« c n:, Volume IV.—Letnik IV. UNIJA POKLICE NA POMOČ ERD1AMV ZAKON mitom brzojavi v washington za vladno delo¬ vanje. POROČILA O STANJU NA MICHIGAN RAZ - LIČNA. PREISKAVA BOŽIČNE KATASTROFE POČASI NAPREDUJE. POGREB DVE MILJI DOLG. BERGER PO¬ NUDI TISKARNO ZAPLENJENEMU ČASNIKU. MOYER GRE NAZAJ NA CALUMET. Calumet, Mleli., 30. decembra Zloglasna Citizens Alliance, ka¬ tera se je organizirala iz vrst tr - lovstva in podjetništva z edinim namenom potisniti delavstvo na - , za j v prešnjo sužnost, je v strahu pred linijskimi stavikarji vsled gro zne božične katastrofe, katera je zahtevala 72 'žrtev med stavkarji in katero je . baje zakrivil nek član Citizens Allianae, nek brMa- V mož, kateri je nosil znak Citi - zens Alliance lco je prišel k durmi natlačne dvorane in je zaklical ne¬ srečno besedo “fire”. Citizens Alli ance je vsled strahu pred stavkar¬ ji pustili zastražiti z deputiji vse cerkve in cerkvene zabave, katere odijo duhovni, ki so tudi člani ,e zoperdelavske unije. Ta boja - z n pred delavstvom znači, da ima¬ jo člani Citizens Alliance vmaza- ne roke, ker kedor ima čisto vest se mu ni treba skrivati za oboro - ženimi tolpami import.iranih stav kolomeev. Iz zaslišanja prič v preiskavi grozne žaloigre v 'italijanski dvo - rani se je malo zvedelo. Vse priče so izpovedale o kriku “fire” in o kričanju prestrašenih žensk in o - trok, ki so se trli proti izhoda dvorane.' Dve priči ste izpovedali da je imel mož, ki je prišel po stop njicah k durmi dvorane ter je za¬ krivil dva in sedemdeset umorov, brado in na prsih slični znak kot ga nosijo člani zoperdelavske orga aizaei je Citizens Alliance. Ven¬ dar so izpovedi prič o tem različne in nekaj žensk se je izreklo, da je prišel krik “fire” iz množice sre¬ di dvorane, in panika je nastala takoj. VTashington, 30. decembra. — Senator Martin iz New Jersey in senator Kern iz Indiane namera - vata predlagati kongresu takoj ko se začne zasedanje dne 12. januar ja, da preišče senat razmere na bak renem okraju v svrlio poravnave stavke. Ker je dosegel senatni od¬ bor mir premogarske stavke v Vest Virginiji, upata senatorja poravnati spor tudi na Michigan. Chicago, 30. decembra. Charles II. Moyer, ki je bil napaden v svo¬ ji sobi v hotelu v Hancock, Midi, in šiloma vlečen na vlak ter poslan iz.bakrenega okraja, bo v kratkem zmožen vrniti se na Calumet. Kro¬ glo, katero je bila v njegovem hrbtu, so zdravniki z operacijo od stranili in rana ni bila nevarna ter se hitro celi. Moyer-ja bo spremljal na Calumet njegov brat, ki je policijski načelnik v Boone, Iowa. Tudi Moyerjev smrtni sovražnik James McNaughton, superinten - dent Calumet in Hecla družbe, se je vstavil v Chicagi na poti na- po¬ čitnice v Boston, Mass. McNaugh¬ ton se je izjavil, da je Moyer v zmo ti. če misli, da mu je on na posta¬ ji v Ilonghton odvzel en ko-včeg in mu grozil ter ga žalil. McNaugh ton pravi, da je bil isti čas na Ca- hunet, in da je na bakrenem okro¬ žju več mož, ki so njemu manj ali v ee podobni. Kakošen je danes, začetkom le¬ ta 1914, položaj na bakrenem o- ■iTožju se je težko izreči vsled -nas¬ protujočih se poročil. W. P. of M. Poroča, da so stavkarji na pragu Zui aga da s-keba okoli 5000 največ TOportiranih delavcev,- -da je pa še '0425 starih delavcev na stavki, kateri dobivajo podporo in so od¬ ločni zmagati. Kompanije poroča - jo nasprotno, in superinte-ndent Mc Maughton se je izrazil, da je stav- SUFRAGETKA PANKHURST NA POTI V ŠVICO. London, 22. decembra. — Su - fraiget-ska voditeljica Mrs. Emeline Pankhurst je zapn-stila Anglijo in se je podala v Švico, da se pozdra¬ vi in zadobi novih moči za novi la¬ kotni št-rajk. Sufragetka niso pri njenem odhodu v-prizorile nikake demonstracije. ka zlomljena, da je na. delu okoli 8000 mož in da jih -stavka le od 3500 -do 4000. Iz obeh poročil se pa vidi, da stavka še ni zlomljena da je še okoli tri četrt starih ru¬ darjev na stavki, in da če bi se pri družili -stavbarjem vsi stari delav¬ ci za dva tedna, bi morale kornipa - -nije priznati vse unijske zahteve. Zadevo Charles H. Moyer-ja pre ideala bo velika porota v Houghton Če je mogoče v tej okolici doseči nepristransko poroto je dvomljivo in javnost že vnaprej vidi sklep poroto, ki bo najbrže obstala ve - činoma iz članov Citizens Alliance. Preiskava zadev v bakrenem okro¬ žju je imperativna in nujna. Po¬ trebno je preiskati popolnoma ka¬ tastrofo v italijanski dvorani, na¬ pad na Moverja, postopanje kom- panij in Citizens Alliance z delav¬ stvom, in ta preiskava ne bo n-k- dar nepristranska dokler se ne za¬ vzame 'zvezna vlada za njo. Na ba¬ krenem okrožju je mnogo skritega kar je treba razkriti, in teh --kriv- nosr-i ne bo nikdar razkrila poro¬ ta,- ko je člani so manj ali bolj od¬ visni od bakrenih kompanij in so jim vsled tega manj ali bolj na - i klonjeni. Na Calumet je treba po¬ polne, nepristranske, neodvisne preiskave in za to delo je najboljše komisija zvezne vlade. Calumet, Mi-ch.. 29 . decembra. Western Federation of Mi-ner-s je zagrebla svoje mrtve. Devet in pet deset trupel, med njimi štiri in šti- deset otrok -so no-sili štrajkarji po deželni cesti na sneženo pokopa - lišče. Tisoče žalostnih stavbarjev in njih družin je spremljalo žrtve gro-z-ne -božične katastrofe itali - ja-nske dvorane, kjer je bilo vsmr- čenih 72 mož, žen in otrok, in ti¬ soče nestavkarjev je stalo ob cesti so-čustvovaje v srcu z onimi nji¬ hovimi tovariši ki v-strajajo v tež¬ ki borbi za pravice vseh, in kate - ie je grenka oso da tako grozno v- darila na sveti večer. Stavbarske delegacije so prišle iz vsega bakrenega okraja in pose¬ bni vlak je pripeljal unijce W. F. of M. iz rudniških okrajev Nega - unee in Ishpeming. Opoldne so bi¬ li unijci zbrani in vsled petmeseč¬ nega vežbanja v paradiranju so stali kmalu v vrstah štiri in štiri skup. Mrliških vozov je bilo štirinajst — vsi kolikor jih je -na Calumet. Za temi vozovi so bili trije pogreb’ mški vozi in en tovorni avtomobil na katerem so bile tri krste. Na leh vozovih so bila trupla odrašee- nih in večjih otrok. -Poleg enega voza je korakalo osem žensk, čla¬ nice W. F. of M., ki so spremljane svojo mrtvo sočlanico na zadnji poti. Za vozovi, 'ki so bili obloženi z umorjenim delavstvom, je prišel oddelek pogreba, ki je prisilil naj- trdo-srčnejšemu človeku solze v o- či. Tu v tem oddelku so nosili stav¬ karji 39 belih ra-kev, kojih velikost je značila, da je*bilo -življenje istih in so v njih, jak-o kratko. Štirje možje so nosili vsako truplo teh nedolžnih otrok, ki so še pred par dnevi s takim veseljem pričako - vali -darov sv. Miklavža. Isti, ki so gledali ta prizor bili so presunjeni v srce. Možje so si brisali solze, ženstvo je ihtelo in mnogi, ki so gledali pogreb, niso mogli prenesti te tužne procesije in so se odstra¬ nili ihteči, iz -vrst gledalcev. Od dela vtrjeni možje so nosili trup - la otrok svojih tovarišev in marši’ DVA MRTVA VSLED P0DKURJENJA Z PETROLEJEM. IIy-dro, Okla 31. decembra. -— Far-mer T. J. Harper in njegov šestnajstletni -sin sta zgorela z do¬ mačijo vred, -ker je sku-šal oče za¬ kuriti v peči s pomočjo petroleja. Farmar je naložil v peč drva, a ker -se niso hotele vžgati, je hotel pomagati s petrolejem, kar je pav- zročilo nesrečo. TRI MAJNARJI MRTVI VSLED EKSPLOZIJE. Bicknell, Ind., 29. decembra. — Tri m-ajnarji so bili vsmrčeni in štirje telesno poškodovani vsled eksplozije plina v Indian Creek majni. Eksplozija se je, pripetil*, po noči, ko je nočni šift zapuščal rov. KITAJSKI VOJAKI SO SE SPUNTALI. Pe-kin, Kitajsko, 29. decembra. Tri polki kitajske armade pod po veljem generala Jang IIu P in so se spuntali v Tali Fu v južnoza - pa-dni kro-novini Junnan. Vojaki so postrelili svoje čast¬ nike; oplenili so orožarno, vsmr - tili so enega profesorja in več dijakov na kitajskem vseučilišču kakor tudi več vgle-dnili meščanov in so razglasili neodvisnost kr o - novine Junnan v imenu prejšne - ga začasnega predsednika Dr. Sun Jat 'Sen-a. Vlada je poslala polk vojaštva, da naredi mir in red. ČARODEJNIK VSMRTI ŽENO IN OTROKA. Cmcinati, O., 29. decembra. — Robert Maloney, čarodejnih, je vstrelil svojo ženo, in svojega eno¬ letnega otroka v nekem tukajšnem hotelu, ko ste žrtvi spali. Malo - ney je potem zdirjal na ulico v spodnji obleki in je divjal po me¬ stu dokler ga ni policija prijela. V -zaporu je čarodejnik kričal, da je bil primoran v smrti ti ženo in hčerko ker je videl v njunih o - čeh temnega vraga. ''Maloney je bil že del časa brez po-sla in se mu je vsled obupa zmešalo. ŠVEDSKA MATI KRALJICA MRTV4 Stockholm, Švedsko, 30. -decem¬ bra. — Švedska udova kraljica Sofija .je umrla v osem. in sedem¬ desetem letu starosti. Bila je bol¬ na več dni in je podlegla radi vnet ja pljuč. Kraljica je bolehala četrt sto - let j a in njeni zdravniki so ji stregli že več let. Zanimala se je jako malo za dvorne zadeve, in posvečala se je največ religijoznim stvarem. Sočustvovala je najbolj z rešilno armado ('Salva-tion army) in bila je jako navdušena za ab - stinenco. Mesto Stockholm je v žalostni obleki in večina meščanov žaluje za njo. Pokojna je bila nemška princezinja in se je poročila s kraljem Oskarjem II. leta 1857. Kraljica zapušča veliko boga - stvo, katero bo podedoval večino¬ ma nje najmlajši sin, Os-kar, kateri se je odpovedal kraljevskim čast¬ mi, -da se je zamogel -poročiti z dvorno damo, ki je bila tovarišica njene matere. ZAŠIJEJO SRCE RANJENEC BO ŽIVEL Ne\v, York, 26. decebnira. — Vincenco Lauro, kateremu so v tepežu ranili -z nožem -srce, so ra¬ nocelniki zašili srce, in mož je na -poti okrevanja. O motili ga niso, ker je bil preslab radi preobile zgube krvi. Srce je zašito s šestimi šivi. DEVET VSMRČENIH V BOŽIČNEM VLAKU Groningen, LIobC/diL, *26. de¬ cembra. — Sin holandskega mini- stenskega predsednika .je bil v-s-mr- čen poleg osem drugih potnikov, kjer je skočil vlak s tira blizu te - ga mesta. Na vlaku je bila večina ljudi, ki so šli domu za -božične praznike. MOŽ USTRELI ŽENO IN SEBE. Indianapolis, Ind., 25. decembra James T. Karney, 52 let star, je ustrelil svojo ženo in potem je na¬ stavil pu-šk-o pod čeljusti, ter si je raznesel glavo -v prisotnosti -dva - naj-st let stare hčere. Vzrok u-mo - -ra je bil ker je -prosila žena moža naj preneha s pijančevanjem. MNOGO BREZDELNIH NA ZAPADU. San Francisco. Cal. 28. decem - bra. — Mestna uprava San Fran¬ cisco ima velikanske težk-oče -z brez delnimi. Danes je -dalo -mesto tisoč možem štiri ure dela, da zaslužijo vsaj za kruh. Vsa zapadna mesta so pre-plov- ljena z brezdelnimi, katere so zva¬ bili tja bre-z vestni agenti z vado svetovne razstave. VSTASI POD VILIA-JEM PREMAGAJO HUERTOVO VOJSKO ZVEZNI VOJAKI BEŽIJO V NOČI VSLED ODLOČILNEGA NAPADA. ZAROTNIKI NAMERAVALI VSMRTITI HU - ERTA-JA. VSTAŠI IMAJO NALOG RAZBITI ZVEZNO VOJSKO PRI OJINAGA. (Konec na zadnji strani.) GROZNI POŽAR GROZIL MESTU SAN SEBASTIAN San Sebastian, Španija, 29. -de’- cembra. — Danes o polnoči je za¬ čelo goreti v neki hiši v delavskem delu mesta in, o poldne se je o - genj razvil v velikanski požar. Vi¬ har je podpihoval plamen, ki je vničil do jutra cel blok stavb. Ti¬ soče ljudstva je bežalo iz hiš o - kolice. s svojim imetjem. Gasilci so zoprovali ognju z vso marljivostjo in le s pomočjo vsega vojaštva -so ogenj omejili. Ško - da je velikanska. NEMČIJI PRETI DELAVSKA KRIZA. Berolin, 27. decembra. — Nem¬ ški “Reichstag” ima rešiti težke s-ocijalne naloge. Najresnejše vpra šanje je 'kaj storiti z armado brez¬ delnih. Socijali-sti zahtevajo po¬ stavo, ki naj bi ustanovila zava¬ rovalnino zoper brezdelnost. Vla¬ da se te.j postavi vpira, češ, da so davkoplačevalci že itak preveč o - bremenjeni. Nemčija je povečala Svoje vojaštvo, in s tem so zrastli stroški za štiri st-o milijonov mark ali za približno sto miljonov do - la rjev. Kar se tiče vojaštva in mornari¬ ce ima Nemčija miljone na ra-zpo - lago, za rešitev sto ti-sočev -delav¬ stva, ki strada, pa ni nobenega pfeniga in berz denarja bo soci - jalno vprašanje Nemčije težko re¬ šiti. Bavarski dvor si je prosto - voljno znižal svojo plačo, jako dvomljivo pa je, če bodo drugi vladarji in dvorjani odstopili od pregovora “Daj Bogu kar je bož¬ jega, in cesarju kar je -cesarjeve - ga.” POMANJKANJE VODE KRIVO VELIKEGA POŽARA Montreal, Que. 29. decembra. Dane-s zjutraj je eksplodiral gazo- lin v tukajšnji geraži in vsled po¬ manjkanja vode se je ogenj tako hitro razširil, da je -zgorelo v pol ure cel blok poslopij. Gasilci so rabili kemikalije za gašenje a iker to ni zadostovalo p-o služiti so se morali dinamita, da so razdejali -nekaj hiš in ta-ko pre¬ prečili razširjenje ognja. PEČ NA PLIN KRIVA DVEH SMRTI. Pittsburg, Pa., 23. decembra. — Dvanajstletna Rose Rogow in šti¬ rinajstletna Berta Supovitz ste za¬ dušili vsle-d plina, ki je vliajal iz peči na plin. JAPONCI SLAVIJO MEKSIKANCE IN GRA¬ JAJO UNCLE SAMA. Tokio, 26. decembra. — Fran - cic-sco de la Bara, posebni posla - nik republike Mek-siko, ki je došel v Tokio, da se -zahvali Japonski za vdeležbo slavlja -stoletnice od - kar je postala Meksika republi - -ka, je 'bil veličastno sprejet od na¬ roda Japoncev. Vse mesto Tokio je bilo v zastavah, -zvečer je bilo razsvetljeno in ljudstvo je-priredi¬ lo meksikanskemu poslaniku veli - kanske ovacije. Odbor državnikov in dostojanstvenikov je poklonil de la Barre-ju meč in več druzih darov. Pred mikado-jevo palačo je muo žiča 'sprejela: resolucijo ' v Man H je" iZrečgr rark i i t ik a- čez “Uneli S% ma radi postopanja Združenih Držav napram Japoncem. Presidio, Tes, 30. decembra, —- Ednaj-st mek-siban-skih zveznih ge¬ neralov se je' vmaknilo s svojo vojsko napadu vstašev pod gene¬ ralom Villa m so se poskrili v ne¬ redu v jarke vtrjenega mesta. Ojinaga, kjer se mislijo držati in odbijati drugi naskok. Zvez-na voj¬ ska se je vmaknila v neredu. Boj med v-staši in zvezno voj - sko se je ponovil zopet zjutraj. Ustaši so napredovali proti zvez¬ nim po-sadkam, kjer ? se držijo ostanki vojske Huenta-jeve v se¬ verni Meksiki -katera je bila zadnjo noč žalostno premagana. Ustaši so začeli dkrila-zarotnikE, keberi so ho¬ teli priti v Huertovo palačo ob ča¬ su -ko bi Huerta izrekel svojim uradnikom novoletni pozdrav. ŠTIRNAJST VSMRČENIH V EKSPLOZIJI. Rim, 2 6.deeembra. — Ek-splo - -zija j erazrušila tvornico 'za ra - kete in vmetalna ognja v Torre Annunziata. Štirnajs-t trupel de¬ lavcev so -dobili iz razvalin. Vzrok eksplozije ni -znan. NEMČIJA PRIJAZNA Z RUSIJO ZARADI AVSTRIJE. Berolin, 26. -decembra. — Raz - mere med Nemčijo in Rusijo so ja¬ ko prijateljske od-kar je obiskal nemški dvor prijazni ruski mini- -sterski predsednik Koikovvsoff. Kar otežkočuje prijateljstvo teh dveh velesil je Avstrija, katero je Nemčija zavezana podpirati, ih Avstrija ter Rusija ste še vedno v hudem diplomatičnem sporu gle - de Bulgarije. Rusija i-n Avstrija se borite za predpravice v Bulga- gariji, in od izzida te borbe, je od¬ visna osoda bulgarskega kralja Ferdinanda. Kakor kažejo razmere sedaj bo končno Rusija zmagala, in v tem slučaju bo moral kralj Ferdinand stopiti od -žezla. SAMEC IN 0M0ŽENA ŽENSKA VSMRČENA. New York, 29. decembra. Mlada omožena ženska in mladi samec -sta bila najdena vstreljena zadaj za stavbo na East Side. -Ona je žena necega godca, mladi samec, ki je ležal -poleg nje je pa delavec Albert Rogoivski. O morilcu ni sledu. SESTRA JE DEDINJA KARDINALA RAMPOLLO. Rim, 29. decembra, — Baroni - ca Karolina Ram-pollo — Pezza - -na je prosila, da se odpeča-ti pala - ča umrlega kardinala Rampolla. Po testamentu, katerega je napra¬ vil veliki duhoven leta 1899 je grofica dedinja vsega bogastva kardinala Rampolla. LJUDOŽRCI POJEDO ZNANSTVENIKA. Bri-sbane, Avstralija, 26. decem¬ bra. — Kanibali otoka Neumec - klenburg so zaklali nemšeka znan¬ stvenika Dr. Deiniger-ja, nekega njegovega tovariša in 14 domačih spremljevalcev, ter so oba evro - pejca požrli. skoroTooo delavk STAVKA. Philadelphia, Pa., 23. decembra. Blizu 1000 delavk v Taubel-ovih tvornicah .za pletenino je šlo na -stavko, ker so se po tvornicah raz¬ obesili razglasi, da se bo delavkam -z novim letom -plača znižala za dva procenta. MORILEC SE UPIRA DVE STODEPUTIJEM. Pittsburg, Pa., 29. decembra. — Henry Rokowski je vstrelil foeže in skrivaje .se za drevesi v West Homestea-d konštablerja Martina Wind-t in -smrtno je ranil -dve drugi o-sebi. Dve sto oborože - nih deputijev i-n meščanov mu je sledilo v griče nad Monongaliela reko, d-okler se ni Rokowski vtrdil v neki zapuščeni bajti v gozdu. Iz te trdnjave je -streljal Rokow- ski na v-sacega, ki se je prikazal. Proti jutru je -sedla gosta megla v dolino in detektivi so bili priprav¬ ljeni bajto naskočiti. Morilec se je pa zmu-zal prej -s pomočjo goste megle na pros*to in je pobegnil oblegalcem. Roikowski je pretepel svojega ■očeta, in ko je prišel konštabler, -da bi ga aretiral, ga je surovež v-s-trelil. Težko je tudi ranil. Mrs. E-stella Je-bbik, ker ga ni sprejela v hišo. SIAMSKA DVOJČKA SE STEPETA. -Pariz, 27. decembra. — Znane - nita “Siamska dvojčka ki sta ta¬ ko skup zraščena, da gledasta e - -den drugemu v obraz, -sta se tako stepla, da -sta naj-večja sovražnika in ne marata več -skupaj živeti. Pripeljana sta bila tu -se-m, da bo¬ sta z -operacijo ločena, ker sta priraščena -z želodcem. FRIEDMANN-OVO ZDRAVILO BAJF. POMAGA RUDARJEM Butte, Mont., 27. decembra. — Delegacija new yorških zdravni - kov z Dr. Julian J. Meyers na če - lu, kateri je špe-cijali-st o jetiki, bo dospela v Butte, Mont., začetkom januarja, da bodo osebno preiska¬ li več rudarjev, kateri so se -zdra - vili z Dr. Friedmannovem seru - mo-m in se jim zdravje izboljšuje. IZ NOVE DOMOVINE. DULUTH. Frank Roborto, 25 let star, Hibbing Minn. je 'bil vstreljen, in trije njegovi pajdaši ležijo težko ranjeni v bol¬ nišnici kot posledica boja z revol¬ verji, ki se je vršil med njimi in detektivom Hub er rano zjutraj sv. Štefana dan pred zloglasno hi¬ šo v mestu Superior, katero leži nasproti Dulutha preko reke St. Louis v državi Wisconsin. Detek¬ tiv ni dobil najmanjše praske, če¬ tudi so štirje streljali nanj. Fante so vrgli iz zloglasne hiše radi bolj surovega obnašanja, kot se zamore prenašati v teh bežni - cah. Ta je mlado in z alkoholom napolnjeno kri razburilo, da so skušali s silo vstopiti v hišo. Eden med njimi je potegnil britev, da bi s pomočjo nje prisilil vstop v hišo. Detektiv Huber je ravno pri¬ šel ko se je stvar godila in areti¬ ral je moža z britvijo. Ko je čakal na policiijski voz je eden tovari¬ šev aretiranega vstrelil na detek¬ tiva. Strel je zadel suknjo polica¬ ja. Policaj je potegnil revolver in je enega vstrelil, tri pa ranil in med ranjenimi je tudi aretiranec, ki je hotel uiti policaju. — Nadsodišče države Minnesota je sklenilo tri odloke, ki imajo cr praviti s postavami glede regula¬ cije opojnih pijač. Sodišče določuje: 1 j Da je salunar kaznjiv, če pro¬ da ali 'zastoj da opojno pijačo mla¬ doletnimi!, četudi ne ve, da je do- tičnik mladoleten. 2) Da je salunar kaznjiv, četu¬ di proda bartender opojno pijačo miadoletaimu. 3) Da je kaznjiv tudi mož, če ima žena licenco za hotel in pro - daja ona pivo z moževo pomočjo. —- Zmota v operaciji stane živ¬ ljenje Mrs. G rac e L. Burgess, 2427 West Superior Str., kakor se je izrekla porota v tožbi A. J. Murgessa, moža umrle, zoper zdravnika Dr. James C. Anderson kateri je bil tožen za $7500. — od¬ škodnine. Porota je obsodila Dr. Andersona, da plača A. J. Burges¬ su za nepravilno operacijo, kate¬ re posledica je bila smrt, $4000. — odškodnine. Mrs. Burgess je ime - la želodčno bolezen in se je obrni¬ la k zdravniku Dr. Andersonu za operacijo, katera je bila izvršena 27. marca 1913 in 12. aprila je žen¬ ska umrla. Pri raztelesenju se je pronašlo, da Anderson ni prisil nazaj pravega črevesa k želodcu, vsled česar je ženska umrla. -— Edvard Brodcast je jako tr¬ moglav Jenki. Obsojen je bil v je - eo, ker se je branil plačevati svo¬ ji ženi, od katere je ločen, podpo¬ ro. Brodcast je bil vržen v ječo že 15. decembra. Na božični dan je dobil ječar od sodnika nalog, da spusti Brodcasta v svobodo, če ol ljubi, da bo plačeval podporo. A Brodcast je odločen človek in ne mara dajati bivši ženi denarja. Odgovoril je ječarju, da če misli sodnik njega z ječo prisiliti k iz - plačilu podpore ženi, našlo ga bo tu novo leto v ječi, in še drugo tretje, itd., ker on ni mnenju se vdati. Pravi, da ga bo našel leta 1999 Santa Claus še v ječi, ker ne plača ženi ničesar. — Steve Zanko in Franco Caci- jo, delavca pri Zenith Furnace kompaniji, sta bila usmrčena z elektriko, ko sta mislila iti z dela okoli 6 ure zvečer. Trupla so naš¬ li delavci drugo jutro, ko so priš - li na deslo. Moža sta bila usmrčena najbrže istočasno. Kako sta našla smrt naj brže ne ‘bo nikdar znano. Mnenje je, da sta oba moža stala pri “switeh,” in da je hotel eden vsta viti električni tok, da je pa prijel za baker ravno pod ročajem. Nje¬ gov tovariš, ga je menda zgrabil za roko, ko se je delavec, ki se je dotaknil bakra, stresel, in tako je šel električni tok tudi skozi njego¬ vo telo in oba sta 'bila usmrčena. Moža sta stala na zemlji v kateri je nad polovico železnih smeti in zato je šel tok iz “swiheh-a” sko¬ zi telo v zemljo s celo močjo. Ceeijo je bil 33 let star. On •zapušča ženo in tri male otroke na Hrvaškem. Zanko je 32 let stari vdovec, in zapušča dva mala otro¬ ka pri starih stariših v Avstriji. Oglasili so se v našem uradu: Frank Hrovatič h, zastopnik, Na¬ rodnega Vestnika, Virginia, Minn. John Seliškar in George Jerič, Ely, Minn. John Povsha, salunar, BUHL. — V Eaton rudniku, ki je zra¬ ven Woodbridge rudnika, so odkri li bogato žilo rude. Ruda .so našli z vrtanjem v globočini 200 čevljev Žila je deset čevljev debela CHISHOLM. POZOR SLOVENCI! Z dnem 1. januarja 1914 bom otvoril v Chisholmu, Minn, na 1 Ave en bloek od pošte blizu cer - kve novo krojačnico in prodajal - no za vsakovrstne možke oprave. Rojakom se priporočam za obilen obisk. Skrbel bom vedno, da bom stranke postregel z dobrim bla - gom in po nizkih cenah. Frank Žagar. NAZNANJAM cenjenim rojakom na Chisholmu in po železniškem okraju, da imam •zastopstvo prodaje lot v bližini Lincoln St. na Chisholm. Lote so še po ceni in kedor hoče imeti hišo na svojem naj kupi loto sedaj. Mesto raste hitro in rudniki se vedno množijo. Vsakemu kupcu jamčim čisto pocestno pravico. Imam tudi na prodaj zemljišča za farme. Frank Globočnik, Box 64, Chisholm, Minn. — Rudar Ivan Kan g as je imel štirnajst dni bridko borbo za živ - Ijenjski obstoj v zapuščeni bajti ob poti med Shenango in Monroe lo- cation. Delal je v rudnikih ko je zbolel za pljučnico. Brez vsake vešike pomoči je ležal v revni baj - ti, ter je čakal, da mu smrt odvza¬ me trpljenje. Našli so ga delavci bolj mrtvega kot živega, in prines¬ li so ga v 'bolnišnico, kjer je drugi dan umrl. — Policaj John Pakiž je vjel ravno v nedelji zjutraj Joe Rai - ney-a, kateri je hotel napasti ne - kega meščana. Pakiž je tekel za Raineyem več blokov streljaje gredoč. Ker se Reiiley ni hotel Vsta viti, spustil je,rojak Pakiž svoje; ga bernardinskega psa za begu - nom. Pes je beguna podrl na tla in je čakal, da je prišel Pakiž in je aretiral roparja. Reiney je došel pred par dnevi iz Montreal, Can. — Zvezne oblasti bodo poslale nazaj v stari kraj 24 letno Rebe - ko Cohen, ki je živela brez zakona z Italijanom Pepperilo. Divjemu zakonu se je prišlo na sled, ker je rojak Pakiž aretiral Joe Rei - neya, kateri je živel v isti hiši kot Papperilo im dekle Cohen. Dekle je češka Židinja. sti spremilo k zadnjemu počitku. Pevski zbor mu je zapel milo ža- lostinko. Kako je 'bil pokojni splošno pri¬ ljubljen pokazal je velikanski po¬ greb, katerega je vodil prečastiti starček Rt. Rev. Buh. Pokojni je bil rojen v vasi Ro¬ žič vrh, št 3, okraj Črnomelj. V Ameriki je bil 24 let, večinoma na Ely, Mirnu. Zapušča ženo in šest otrok, ter brata Štefana in Jožeta. Blag mu spomin ! — Samostojno katoliško pod - porno 'društvo sv. Barbare imeli je volitev novega društvenega od'bo - ra za leto 1914. Izvoljeni so sle - deči: predsednik John Koprivec, podpredsednik Jožef Mertel, taj - mik John Omers, podtajnik Franc Pengal, blagajnik Ludvik Perušek gospodarski odbor Franc Jerič, Jožef Mavec, John Škraba; bol¬ niški odsek, Frank Burgar, Mike Svete, Lovrenc Grošelj; redarja Geo. Peternel, Ignatz Fink; zasta¬ vonoša Frank Piškur; zastopnik Frank Erčul. Društvo zboruje vsako prvo ne¬ deljo v mesecu po prvi maši v Frank Virantovi dvorani. Rojaki pristopajte k omenje - nemu društvu. Pristopnina znaša le $2. — Posmrtnina znaša $500. v slučaju telesnih poškodb ali bo¬ lezni dobi elan $1. — na dan. Za naše sobrate, ki stavkajo na Michigan smo nabrali na seji $22.65, katero svoto prilagamo, da se blagovoli odposlati na pravi kraj. V staro domovino podal se je j radi zdravja rojak Mike Burgar. Vsekal se je v nogo pri sekanju drv rojak Ignac Mihelič. Želimo mu hitrega ozdravljenja! Operirana je bila soproga Mak¬ sa Levstika. Želimo ji, da kmalu okreva. V Rochester, Minn., bo šel ro - jak Frank Maj čel k zdravnikom Mayo. Želimo, da bi se zdrav vr - nil med nas. Srečno novo leto želim vsem cen jenim naročnikom in naročnicam tega lista.! Ludvik Perušek, zastopnik Na¬ rodnega Vestnika. — Joe Seliškar je preselil svo¬ jo gostilno v svojo prostorno po¬ slopje na 401 Sheridan Str. Pro- toire ima pripravne za vse prilike. Ufe priporoča za prijateljstvo in feakrbnjenost. ziku ‘krivice onim, ki jih delajo in ne razumejo slovenščine. M. Grahek. TOWER. — V odgovor na več vprašanj od rojakov iz Soudan in Tower, glede ulnganja denarja, tem po - torni naznanjamo, da istega lahko pošiljajo po pošti na naše stroške če sami nemorejo ali ne vtegnejo sem. Banka plača obresti po 3 od stotke od prvega dneva uloge in denar se lahko vsak čas dvigne. Pojasnila glede posojil; in druge važneje stvari se dajejo pismeno na zahtevo. Priporočamo se vsem cenjenim rojakom in jamčimo za popolna tajnost vseh nam zaupa¬ nih zadev, kakor tudi za hitro in pošteno delo. First State Bank of Ely, Minn. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Umrla je v Be&semer, Pa., žena Ivana Sušen. Zapušča moža in šti¬ ri nepreskrbljene otroke. Umrla je v Cleveland. O., stari- šem John Gornik štiriletna hčer¬ ka Rozika. Zaklan je bil rojak Jakob Ro - gačnik v Toylor Springs, 111. Za¬ bodel ga je Hrvat Matija Dobri- nič. Brat Rogačnika je pa v bol - nišnici in je bil operiran že tret¬ jič ravno na dan, ko je Rogačnik umrl. Brata sta imela na Toylor Springs mesarijo. Ranjki je bil 47 let star, rodom iz Bistrice v Rož - ni, dolini na Koroškem. Bil je član društva sv. Barbare št. 97 K. S. K. J. v Mouut Olive, 111. drage volje damo vsa potrebna pojasnila o tej novi slovenski na selbini. Slovenska Naselbinska Družba, 198 First Ave,, Milwaukee, Wis. (Adv.) DRUŠTVENI OGLASNIK. Društvo sv. Frančiška st ' 1021 Katoliških Borštnarjev (Catholic Order of Fore- sters) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednik, po katerem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za po¬ smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00 — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bukovicli, C. R., Jo¬ seph Schweiger, V. C. R., John Matko- vich, R. S., Jacob Skala, F. S., John Gouže, T. K., John Tomsich, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda, NOVA SLOVENSKA NASELBINA v Wisconsinu, prvi poljedelski državi ameriške Unije. Med vsemi državami prostrane republike zavzema Wiseonsin naj¬ odličnejše mesto, kar se tiče po - Ijedelstva, živinoreje in sadjere * je. V nobeni drugi drževi ne živi farmar v tako ugodnih razmerah, kot ravno v tej napredni državi, katera tudi v mrsičem drugem nadkriljuje ostale svoje sosestre. Wisconsim j ^ država, katera po št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj starejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na Ely, Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬ poldne. — Drtištvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled 4 kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla - čalo toliko podpor; društvo je združe¬ no z J. S. K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za¬ nesete. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph j Spreitzer, Box 974, predsednik; Jos. J. Peshell, Box 165, tajnik; Chas. Mer¬ har, Box 319, blagajnik; John Matko- vich, Box 77, zastopnik. (F T 5 pristnih pijač in te so i Kranjski Brinjevec, Slivovec, Tropinovec | Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak g0 - ' stilničar, kateri hoče napredovati, mora po - skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬ duje -s svojo trgovino. Prava pristna pijača se 'zaimore kupiti le pri A. Horivat-u, ki i m . portira naravnost iz Kranjskega Brinjevec, Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje pravo zdravilno Grenko vino in Highlife Bitters. / Naročite si en zahoj te ali one pijače za/ poskušnjo; samo da ho eden zaboj, 12 ste-f klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite poj cenik. K m A tfORWA¥, 600 N - chicago st., jouct, iuJ At 30 slo m Društvo sv. Petra KEEWATIN. — Matt Rabovič je treščil po glavi John Noroviča in ga je tako hudo poškodil, da bo Norovič, ki je v bolnišnici na Hibbing, najbrže umrl. Rabovič je pobegnil. Norovič je napadel Raboviča, in Rabovič 'je vdaril Noroviča v silo¬ branu. Norovič je bil pijan in je šel v Rabovičevo 'bajto iskati pre¬ pira. COLERAIN. — Dimiter Stefanov, Makedo¬ nec, je bil usmrčen na Oliver tiru. Šel je čez tir in lokomitiva ga je vbila. CR0SBY. — Tukaj so zgradili velik ‘ ‘ Fin¬ ski 'delavski dom,” keteri je stal $5500. — Pri otvoritvi bili so nav ž'oči Finci iz vse okolice; prišli so pa tudi iz Dulutha in iz Mesa- ba Range. Finska godba ,je igrala delavške komade in tudi marzelje- Govorila sta Adam Saari in zo. W. Jecobson. 'Saari je govoril v finskem in Jacobson v anglež - kem jeziku. Govorila je tudi 'gos¬ podična Ida Passanen z Dulutha, finska organizatorica socijalistič- ne stranke. Zvečer se je vršila krasna predstava ‘‘Children of poor lučk.” Nikdar prej še nisem videl kako se finski narod združuje v svrbo napredka. Žalibog, da je z nami Slovenci v tem oziru mnogo slabe - je. Edino jednote so nam mar drugo vse spi. SECTION 30. ELY. — Pogreb ranjkega Matt Ag - niča je bil čez vse velikanski. Vo¬ zovi 'za pogreb bili so že na dan smrti pokojnika pobrani, in veli¬ ka vrsta rojakov, rojakinj dru - štvenikov in tujerodcev je sprem¬ ljalo umrlega k počitku. Pogreb se je pričel ob 3 uri popoldne in po polurnem opravilu v cerkvi so dospeli pogrebniki na pokopališče ko se je že mračilo. Pokojni spadal je k štirim pod¬ pornim društvom in poleg teh, ga je tudi žensko društvo v dolgi vr- -Cenjeno uredništvo Narodni Vestnik: Prosim priobčite par vr stic iz naše naselbine. Posebnih novic pri nas ni ravno sedaj. Na¬ selbina naša je majhna, ker je tu¬ kaj le en železni rudnik v katerem dela okoli 200 mož raznih narod¬ nosti, posebno Švedi, Finci, Itali¬ jani, Bulgari in nekaj Slovencev Vzlie temu se precej razumemo med'seboj, saj smo vsi delavci. Tukaj pošiljam tudi malo po - moč za naše brate na Michigan, ki se tako vrlo držijo V borbi za pra¬ vico nad krivico. Prispevali so sle deči rojaki: po $2. — Joe Jakopič, Peter Vouk; po $1. — Anton Tauš, Martin Grahek, Joe Henigman, M. Svetich, Geo. Gornik, Matt Muc, Jakob Južna, Matt Vrabec, Joe Kremene, Joe Rozman, Šte • fan Rozman, M. Pušic, St Kolak A. Reškovič, Joe Arko; po oOc M. Dejak Frank Dejak, Anton Svetko, Viljem Filipov, G. Colak, J. Daskolov, D. Najdenov, P Ka- drev, Gustav Ivanov, G. Stanič. F. Dujmovič, Paul Hutar, St. La¬ zar, M. Gorše, George Rozman Anton Šuštar, John Kar del, J. Ne¬ manič, Ludvik Košorok; jo 30c Nik Paul; po 25c Joe Panjan, Stoj ko Ivanov, N. Senez, J. Kristov, J. Dujmovič, J. Dujmovič, A. Raš kovič, John Špas, A. Oskan, H. Salmič, Nik Belip, M. Binola, M. Kanja«, G. Reškovič, St. Peti, Geo. Toidar, John Kaplan, M. Sitidan, A. Košorok, Pem Mik, Jan Geor¬ ge. Skupaj $34.30. Hvala iskrena vsem darovalcem in voščim srečno novo leto vsem zavednim delavcem! Narodni Vest nilk, tebi pa obilo dobrih predplae nikov, ker edino ti si nastopil pra vo pot, da poveš v angleškem je - svojem zdraF&m podnebju, po svojih čistih, hladnih vodah, po svojih krasnih jezerih, po svojih bogatih loviščih itd., najbolj pri¬ ja našim ljudem. Zato pa je tudi v državi IViseonsin toliko sloven - škili farmarskih naselbin, kot v nobeni drugi državi Unije. Ljudje se trumoma naseljujejo na farme, ker vedo, da je le na farmah njih bodočnost in ker jih raznntega k temu takorekoč silijo že skoro neznosne delavske razmere po mestih (splošna, draginja, vedna nevarnost brezposelnosti, slabe plače, naporno in nezdravo delo po smrdljivih tovarnah itd.). Kar je bilo dobre farmarske zemlje, dostopne doslej Sloven - cem, se je vsled kričeče judovske reklame od strani raznih zemljiš¬ kih agentov v drugih državah ve¬ činoma že vsa razprodala, tako da ej sedaj to, kar še ponujajo zemlje le bolj dvomljive kakovosti in manjše vrednosti. Wisconsin pa je obsežna deže - la in še daleč ne tako obljudena in naseljena, kakor bi po svojih naravnih prednostih pred drugi - 'državarni lahko bila. V Wis - st. 20. s. H. Zveze, v Eve- leth, Minn. — To društvo spada pod Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800.00 smrt¬ nine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300.00, za izgubo ene noge pod členkom $300.00, za eno oko $150, za izgubo polovico stopala na eni nogi 150.00, za izgubo treh prstov do tret¬ jega členka na eni roki $1500.00, za iz¬ gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬ nica, ki se mora podvreči operaciji za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov, dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00 podpore; slednje predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬ poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬ štvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo enega leta po $20 na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, Vajti sigurni ste, da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju smrti pa smrtnino vašim dedičem. — Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se do odbornikov, ki so: Frank Kochevar, predsednik; Frank Peny, podpredsednik; Frank Zienich, I. tajnik; Frank Prebek, II. tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bol¬ niški obiskovalci: za mesto in Adams Section: John Shutte; za Spruce Lo- cation: John Lukane; za Fayal Loca- tion: Frank Jarc. o > c/a O > c/a SVOJI K SVOJIM ! SLOVENSKO - HRVATSKI SALOON RANGE HOTEL 713 WEST SUPERIOR ST., DULUTH, MINN. (BLIZU SOO LINE KOLODVORA) TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO VINO IN RAZNE LIKERJE. SNAŽNA PRENOČIŠČA OD 25c DO 75c. BACICH & TALKOVICH, lastnika. SVOJI K SVOJIM ! j# Društvo sv. Janeza Krstnika '«t 5 bnx> cit* _ eartiin&s □ntheBonk , . Iz stare domovine. L fr kar je napisal g. Krže v tem članku je, žalibog, gola resnica. Vsak, ki le malo za¬ sleduje poslovanje naših podpornih organiza cij, mora priti do tega prepričanja prej ali slej, in čim preje toliko bolje. Organizacije, 'ki plačujejo smrtnine, se morajo boriti takore- koč s smrtjo, katera pa ne uide nobenemu, Uradniki organizacij, kateri še sedaj nemore - jo ali nočejo spreviditi kake odgovornosti na rašeajo od leta do leta, niso kos svojemu ura¬ du. Tukaj ne pomaga nobeno godrnjanje; na rava smrti nas bode prisilila se enkrat spame¬ tovati, če ne bodemo enkrat hudo prizadeti. Rojak Krže pravi, in to po vsej pravici, da še sedanji asesmenti( katere smo primorani spre¬ jeti, ne bodejo odgovarjali naši odgovornosti. In zakaj ne? Njegova trditev, da so naši člani uposleni v najbolj nevarnih poslih, kjer se pri godi veliko več nesreč in ker umirajo člani v veliko mlajših letih, je popolnoma resnična. Toda to še ni vse, naše organizacije, katere sedaj sprejemajo razredne asesmente kakor so primorane od raznih držav, še sedaj ne de¬ lajo povsem na trdni podlagi. Namesto, da bi klasifirali svoje člane v tistem letu v katerem se nahajajo, se isti klasifirajo v istem letu v katerem so pristopili k Jednoti. To sicer po - maga veliko članom v znižanju njih asesmen- tov; toda, kadar vidimo in pripoznamo, da smo v prešlih letih premalo plačevali za na - so odgovornost in zavarovalnino, trezno vpra¬ šamo vse člane naših organizacij.: kedo bode plačal deficit, katerega smo mi sami naredi - li v naših prejšnjih letih pri Jednotah? No¬ beden drugi kakor mi sami, ozoroma oni, ka¬ teri bodo toliko “nesrečni,” da bodo doživeli isti čas, ko se bode ta deficit začel maščeva¬ ti nad neprevidnostjo naših mladih let. To so resne besede, katere bi morali 'elani povsod najbolj resno vpoštevati. Imeli smo tu pa tam uradnike pri naših organizacijah, katerio so se trudili že več let za ureditev plačilne lestvice; posebno je to vedno priporočal tajnik Jugoslovanske Kato¬ liške Jednote rojak Geo. L. Brozich. Toda vse prizadevanje je bilo zastonj, tako da bi človek res moral sklifcniti, da slovenski narod se ne da poučiti, dokler ga me nauči bridka skušnja. In ravno na zavarovalnem polju iz¬ tegnemo imeti bridke skušnje, če se takoj ne spametujemo.” Rojak Krže piše v N. G.: Prišlo je, kar je moralo priti. Za nektere je začetek konca, za druge začetek življenja. Prvič v zgodovini naših podpornih organiza¬ cij so posegle razne države vmes in predpisale kakšen asesment se mora pobirati. Pameten človek se pripravi za stara leta. Celo živali se pripravijo za zimo. Nekatere gredo na jug, druge spe zimsko spanje, tretje oblečejo močnejše kožuhe in perje in stikajo za živežem. Naše podporne organizacije so tip maše domače lahkomiselnosti. Vsi vemo dobro, da za toliko organizacij ni prostora med na - mi. A vsejedno smo jih ustanovili in jih drži¬ mo. Vsi smo vedeli in že leta prej pripove¬ dovali, da s takimi asesmenti se ne hode sha¬ jalo. Ampak vse je bilo bob v steno. Nizki asesment in velike podpore — to je bila pov¬ prečna zahteva naših konvencij. Čim več se dobi za kolikor mogoče majhen denar, tem bolja je bila organizacija v očeh nepremišlje¬ nega človeka. Nekako dve leti nazaj so Angleške Zvezne Jednote sklenile predložiti za vse podporne organizacije plačilno lestvico. Omenjali smo tedaj to v Glasilu. Veliko pametnih in premi¬ šljenih mož je govorilo .v javnosti, da se mora prevrediti asesmente, veliko jih je na - stopalo na konvencijah in dokazovalo s šte¬ vilkami. Ampak vse je 'bilo bob v steno. Ve¬ deli smo že, da je po nekaterih državah vzpre- jet zakon za jednako plačilno lestvico. A kon- trdbantili smo dalje in dalje — no, dokler je šlo. Vsi smo vedeli, da delamo nekaj nepo - stavnega, nekaj nezakonitega, nekaj tacega kar se ne sme. Vedeli in vedeti bi morali, v kakšno stališče in nevarnost postavljamo čla¬ ne po tistih državah. Vedeli smo, da mora en¬ krat priti neka roka vmes, ktera bode navila naša večno gluha ušesa, ktera so toliko sliša¬ la o prevredbi asesmentov, da je bilo že pre- In prišlo je do tega, do česar je moralo pri¬ ti. Tri ali štiri države so prepovedale našim organizacijam vsako delovanje, dokler ne vrede svojih asesmentov. In to so take države, kjer imajo skoro največ članov, kot: Ohio Minnesota in druge. Zdaj pride pa nekaj prav lepega: Vedeli smo, da kontrobantamo z na¬ šimi organizacijami. V trenutku pa, ko je bilo vstavljeno delovanje organizacij, smo za¬ čeli po javnosti iskati kozla. In migalo se je semintje, češ: ta nas je naznanil, To je prav po domače. Mesto da bi tisti faktorji trkali na svoja p-rsa, ker niso dovolj jasno ali sploh nič povdarjali potrebe zvišanega asesmenta, pa iščejo kozlov drugje. Prijatelji, če ste leta počenjali nekaj nezakonitega, gotovo niste ta¬ ko naivni, da mislite, da pojde to vedno dalje. In jezite se nad seboj. Človeku pa, — če je sploh kateri med nami, kteri je ovadil naše organizacije — postavite spomenik, ker s tem je začet prvi korak za zdrav razvoj naših or¬ ganizacij. In ko hi se ‘bilo to začelo nekaj let nazaj, pa bi danes mesto Stavb z lončenimi fudamenti imeli res nekaj solidnega. Do zdaj nismo imeli druzega, kot nekako loterijo z organizacijami in elani. Kdor je bil tako sre¬ čen, da bi šel iz tega sveta v časih, ko se še nekako rine, bo dobil nekaj, za zadnje bi pa ostali presneto dolgi nosovi. Naša dejanja so včasih tako otročja, da se nam ne sme prav nič zdeti čudnega, da smo bili od začetka sveta pa do danes samo hlapci drugih in da nismo dosegli pravzaprav prav nič na tem svetu. Štejemo se sicer med zelo-brihtne narode, pa se ni v resnici porodi¬ la do danes niti jedna velika misel med na¬ mi. Niti jednega dela nimamo, ki bi imelo kaj znakov klasičnosti na sebi. Smo narod z vod¬ nimi izgovori: delamo nekaj, kar ni dovoljeno, potem pa igramo vlogo razžaljenega človeka, če zaustavijo naše delovanje. Ne, to ne priča o drugem, kot da imamo poleg majhnih tudi velike, stare otroke. Kaj bo zdaj ? Treba bode vrediti asesmente — to je vse. To se bodo čehljaji za ušesmi tis¬ ti, Merim so bili dosedanji asesmenti dovolj visoki. To se bodo prekrižali računi tistim, kteri gledajo, da zmerom malo več “ven po¬ tegnejo,” kot “notri dajo.” Veste, človek nekako dobro shaja z vsem in povsod. Tudi nasvete ljudje vprejemajo ra¬ di, dokler so ceno ali njim v korist. Kadar se pa gre za to, da bode treba kaj več plačati, potem se pa neha vsa dobra volja naroda. Lahko je ljudi navduševati za združenje. Zakaj ? Ker mislijo, da ne bode treba potem plačevati nikdar višjih asesmentov. Vsi smo čutili zadnjih par let in še prav posebno zad¬ nje 'dve leti, kako se majejo naša poslopja. Vedeli smo, da je tukaj le jedna pomoč pri organizacijah, da se namreč zviša in vredi asesmente. Ampak o tem je bilo zastonj go - voriti. Skoro vse organizacije, ktere so zboro¬ vale letos in lani, so imele na konvencijah vprašanje vredbe asesmentov. In skoro vse so storile po geslu: kakor je bilo, tako naj o - stane. Vedelo se je, da je izredna konkurenca za člane društva in če bi ne bila ta ali ona tako ceno, kot so druge, bi ne mogla rasti In tako imamo sad našega lahkomišljenega gospodarstva pred nami: vsaka mlajša orga¬ nizacija je bila malo cenejša. In Kdor je ho¬ tel kaj govoriti o prevredbi asesmentov, pa so rekli: daj si mira. To je edino, kar vleče djudi. Kadar bode enkrat notri, se bode že prenaredilo. Kaj bo pa zdaj? Pred vsem bode poleglo navdušenje za združenje. To navdušenje in to misel je rodila potreba, ker se je mislilo: se združimo, ne bode treba povišati ases - hitro pa so stroški večji, kot dohodki, moraš prenehati s svojim poslovanjem. To se pravi ti moraš bankrotirati. Potem se premoženje, kar ga je, razdeli in konec je vsega. Da, zelo bomo občutili povišane asesmente in to tembolj, ker je vse prišlo za nas tako nepričakovano. Kot vselej v zgodovini, nas je tudi zdaj našel ta korak napripravljene. In to bode težavno za nekatere organizacije, ktere nimajo še splošnega glasovanja. Pre - vredba asesmentov je namreč tako nekaj važ¬ nega, da pripada to delo samo konvecijam. Kako zopet lepa šola za nas. Glejmo v bo¬ doče, da nas več ne zadene kaj nepričakova¬ nega. AUSTRO-AMERIGANA PAROBRODNA DRUŽBA, Direktna črta meri New Yorkom in §£■,Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. POGLED V LETO 1913. PRISPEVAL JOHN MOVERN. ce meta. Naravno, ta račun je bil popolnoma na pačen. Če ni zdrave gospodarske podlage, mo- Oas je prišel ,da se poslovimo od Starega leta 1913. Zapustilo nas je in šlo je vneskon- ■čnovečnost od kodar se nikdar več ne vrne. Piščali so tulile, streli so pokali, zvonovi in vse ga je spremilo v preteklost, kateri pra - vimo zgodovina. Po vsem civiliziranim svetu, ki rabi naš koledar, je ljudstvo kilicalo slavo letu, katero jim je prineslo srečo in življensko veselje. Mnogo, večina prebivalstva te solzne doli¬ ne sklepa staro in nastopa novo leto z o- bupom, z žalostjo, z otožnostjo—ker mnogim, večini prineslo je staro leto velike tug, brid¬ kostim nesreč. Tisoče mož, ki so z veselejm in najboljšem upanjem pozdravljali s svojimi dragimi nastop novega leta 1914, ni danes več pri družinah svojih, ni danes ob premembi le - ta več med živimi. Otožno in žalostno poslu¬ šajo udove in sirote tuljenje piščal in glas zvonov s katerimi sredstvi pozdravlja veselo človeštvo nastop leta 1914. Njih soprogov in očetov ni — in s tem je njih življenje mrtvo Tisoče mladeničev in mladenk, tisoče otrok in dece iztrgala je neizprosna smrt iz naročja matere in očeta. Bela žena s koso se je pri - plazila vhišo, zatisnila jim je oči za vedno, in pahnila je vso družino v žalost. Marsikatera slovenska žena, marsikatera slovenska mati, katera je vesela čestitala svoj eem ob prihodu leta 1913, je s potrtim srcem spremljala odhod starega leta, katero ji je doprineslo toliko bridkosti in žalosti. Kruta osoda jo je ločila od istega, kar je 'bilo vse njeno veselje, njen up na tem svetu. Žalostna in otožna se bo ozirala udova proti gomili, kjer počiva njen ranjki, ker ob premembi leta pridejo nji na misel vsi dogodki in tako pride ji na misel tudi tista nesrečna ura, v koji se je morala ločiti o d svojega soproga za ved no. Marsikateri otrok se bo spomnil ob pre • membi leta svojega ranjkega očeta, ko bo za¬ slišal odmev piščali in zvonov in krik veselih ljudi, ki bodo spremljali v Vednošt leto 1913 in slavili rojstvo leta 1914. Zmislil se bo na isti Idan, ko je ob strani svojega ljubega očeta slavil z radostnim srcem nastop novega leta, novega upanja. Osoda bežečega leta je ločila dušo s telesa očetovega, in marsikateri otrok se bo v duhu oziral proti gomili v katero je bil oče položen, in zdihoval ho in klical, oče moj, zakaj si me zapustil. Ni ga; vse zdihovan- zastomj. Bela žena je nevsmiljenega srca; ona ne izbira ampak odseka 'glavo vsakomur, katerega doseže njena strupena kosa. Marsikateri mož s svojimi ljubljenimi o - troci okoli sebe zrl bo bridko v prihodnost, v novo leto, ker prišla je žena z okostja in in iztrgala je njegovo tovarišico in mater njego¬ vih otrok. \Ni je več skrbnice, strežnice, tola¬ žnice; ni je, matere, žene in gospodinje. Smrt¬ na, kosa jo je 'zadela, vgasnila ji je luč živ¬ ljenja za veke, in s istim krutim dejanjem bi- MARTHA WASHINGTGN. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka; KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil obrni na glavni zastop: 2 Washington St., New York, aR na njih pooblaščene zastopnike Zedinjenih državah in Canadi PHELPS BROS. & GO., General Agents, DR. RICHTER’S Pain Expellei Prežene bolečine revmatizma, pj kostnice, mišični revmatizem, nevr| gijo ali trganje po čeljustih. Olajša bolečine in trdosti v členih in mišk Izvrstno zdravilo, če se kak člen izj ne, za hromost ter odrgnenja. I I ozdravi prehlajenje, gripo, boleči/ in nahod. Zabrani vnetje pljuč / ščanje v prsih. CE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj- novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Ozdravi glavobol in zobobol. 4—5 kapljic v kozarcu vode, vrstno sredstvo za grgranje v '] vnetja grla. Če se užije (4 kaplje v koz:'' de) je izvrstno zoper krč v žq (J neprebavljisti. Pristni expeller pride v kakor ga kaže slika. PAZITE NA NIČVREe it - PONAREDBE. \ 25 in 50 centov steklenica v lekarnah, 4 »jfJ* : J' L; _: F. Ad. Richter & Co. K 74-80 WASHINGTON STREET NEWYORK. K ■" i, ^ :j]i I’ ; a J stok’ ^ # „ nfl # s P r t m < r aa # pt St® 1» Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! Pozor! Najboljši in najnovejši GRAMOFON samo ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vae enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blago po primernik in poštenih cenah. ejf (1 SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko napravite prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar. Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje vse druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje pri. poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, da bo¬ dete z njim jako zadovoljni. Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbenikov po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi ter se pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbijejo, in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki. Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju neza, P. , dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo pred' F® ru ] nim plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj. CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. ra hirati velika ali majhna organizacija. Or-.la je marsikatera rodbina pahnjena v gorje ganizacije so tako kot družina ali država. Maj bna družina rabi manj, velika rabi več. Drža¬ va 'z desetimi milijoni ljudi rabi primeroma desetkrat marnje, kakor država s sto milijoni. Združenje bi ne prineslo druzega, kakor bolj¬ še edinštvo. Ima pa svoje dobre in slabe stra¬ ni. Za dobre že vemo — kako pa je s slabimi? Če se danes jedna organizacija komu zameri, gre v drugo. Če misli, da ne najde pri jedni pravice, gre do druge. Če je bil pri jedni iz - ključen ali črtan, gre še vedno lahko k drugi. Dve naši mlajši organizaciji ni rodilo niče¬ sar druzega, kot agitacija nezadovoljnežev. Da bi pa kdaj imeli organizacijo, ktera bi bila za vse prav, pa ne bode. Zdaj, ko bomo prisiljeni vzprejeti ases¬ mente, kakoršne predpisujejo države, bi bilo treba urediti še nekaj. Ali mislite, da bodo tako povišani asesmenti zadostovali za nese organizacije? Prav gotovo ne. Velika večina članov naših organizacij dela v tako nevarnih službah, da jih ne vzprejme nobena angleška organizacija. Veliko jih živi tako po nezdra¬ vih krajih, da je skoro vsak vsako leto bo - lan. Glejte poročila o smrti naših članov, pa bodete videli, da j-ih je dobra tretjina umrlo vsled nesreč. Res je, da se mora šteti, reci¬ mo, na vsakili tisoč ljudi toliko in toliko ne- Ampak teh tisoč so izmed vseh slojev, torej tudi takih, kjer ni mogoča skoro nobena nesreča. Ampak člani naših organišacij so pa po večini pri delih, kjer se dogajajo največje nesreče. In s tem je treba računati. Kedaj smo bili tako otročji, da "smo rekli: en čas pojde, potem bode pa država prevzela vse skupaj. Da 'bode enkrat država skrbela za ponesrečene in za reveže, o tem ni nobenega dvoma. Ni pa s tem rečeno, da bode vzpreje- mala banikrotne privatne družbe, inkorporira- ne popolnoma po trgovskih zakonih: dokler ti dohodki pokriavjo stroške, je dobro. Kakor Frank Veranth ELY, Miin.=Phoie 96 . PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Tudi on se ho oziral proti gomili, kjer počiva njegova ljuba, in zdihoval bo po nji. Otroci, vsi dobri otroci spomnili se bodo na njih ma¬ ter, 'katera je bila pričakovala v sredini njih rojstvo leta 1913 v upanju, da ji doprinese več sreče, več zdravja, več veselja. Zmotila se je; dobrotljivi Bog je obrnil njene upe in upe njenih dragih; prekrižal je vsem račun; od¬ vzel je rodbini mater in ženo, pahnil je de¬ lavskega moža v revščino in obup, nedolžnim otrokom je pa iztrgal naljubše. Tug, žalosti, gorja in trpljenja, katere je doprineslo marsikateremu pretečeno leto, ni mogoče opisati; niti ni mogoče opisati sre¬ če, zadovoljnosti, uspeha in napredka, bate - rili stvari so bili v letu 1913 deležni mnogi. Ena najstrašnejših osod, ki se je pripetila že koncem leta 1913, je 'bila ona, ki je zadela naše sosede na Calumet, Mich., dne 24. decem¬ bra, in je zahtevala 72 žrtev, ter je vdarila z vso grozo na naš delavski razred. Bela žena se ni ozirala na sveti večer, ko je miljone kristjanov slavilo rojstvo Kralja nebes in ‘zem¬ lje. Ona ni praznovala in častila rojstvo Jezu¬ sa, ampak kosila je naprej in zadela je pri naših sosedih na Michigan 72 človeških žrtev. Krepki dečki in deklice v spremstvu svojih starišev, zbrali so se v delavski dvorani, da bi prejeli kakor darilo od “Santa Klavza.” Ka¬ ko veselo in koprneče so pričakovala nedolžna srca prihoda sv. Miklavža! Kedo bi jim zamo- gel povedati, da bo prišla mesto Sv. Miklavža smrt, da stojijo na pragu večnega miru? In glej! Kakor blisk iz jasnega neba zaslišal se Konec na zadnji strani Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. in 1 1. t , SC br bo kone ( jjto« cik »ati vina in, ill. r rajnemu šoktvo, meša i vinom. Ako K®, ti imajo n •Iji, nekoliko Mt?a vina, č Zagoltno ali Slika kaže trgovsko poslopje iz opeke in cementa v Barrows, Minn. ROJAKINJE POZOR! LEPA PRILIKA za učenke, ki se žele naučiti šiva¬ ti ženske slamnike. Učenke se sprejemajo po dogovoru vsaM dan od osmih dopoldan do osmih zvečer. Naslov Helena Vičič 458 N. Halsted St., Chicago., 111., 2. nadstropje zadaj. Ljudje, ki poznajo dobri tobak, kadijo Havana cigare. Poskusite cigaro S. N. P. J. ki je najboljša cigara na Range. Var os in Iby so tudi dobre či¬ re. Vse te izdeluje LOUIS TILLMAN Aurora , Minn. POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ! Delajo tukaj tudi novi šaft 12x18 čevljev. Spomladi se bo kraj mnogo dvignil. Sedaj je čas, da kupite lote. Prodajamo na lahka odplačila. J Iron Range Towasite Co. TORREY BUILDING Sls—n-=]G DULUTH. MINN. Cenjenim rojakom Slovenecem in Hrvatom naznanjam, da imam v zalogi veliko kalifornijskega vina. Staro belo po 75c črno 70c novo belo po 65c črno 60c galon s posodo in voznino (freight) vred po Rangu. Manj kot 28 galonov se ne more naročiti. Se toplo priporočam za obila naročila Anton Fox, bx 887 Virginia, Minn. Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket” za Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW Y0RKA Pišite : R. c. HAASE, Northvvestern Passenger Agent, ST. PAUL MINN po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice parnika. do ■ J Kil 41 sa hj,Sv NjS K C*ii. »i 4i le %i %, »8 sa 1 9 isi. i? r al >- r M Poljedelstvo in gospodinjstvo. £ £ j* & j* jt jt ji ‘tto t 1 * ti. (Je kl UČ 12. ea iu | $ # @ ® # UMNO kletarstvo (Dalje.) MEŠANJE VIN Mešanje vin ima namen popra¬ ti z dobrimi vini slaba vina. Ob- ^vo sicer zabavlja proti, me - več vrst vina skup, vendar I znanstvenem kletarstvu se je [kazalo, da je mešanje vina v (nosili slučajih potrebno, samo, L se umno stori, da se slabo vino o/boljša, dobro pa ne pokvari. Če se mešalo vino brez premisleka 'znale nastopiti slabe posledice, V.O, L , s labo vino bi se le neznatno tEET [boljšalo, nasprotno bi se pa do- [ dobrega potratilo. [Glavno načelo pri mešanju vina I ida se meša mlado vino le z ladim vinom, in Starina le s sta- I bo. Edini izjemeik je, ako imamo OI*! Lrino, ki vsled starosti začne po- Lati in slabeti, da se tej prime - \ 1 nekaj mlajšega, dve do triletne- 1 l vina, da se jo tako popravi. Vina je najboljše mešati, dokler še mlada, to je po drugem pre- kanju. Potem še enkrat skupaj do zavrejo, in se tako spojijo t se mešanje ne da. več spoznati. Mešana vina se ne smejo takoj jiti; najmanje mesec dni naj le- o v sodu, da dobijo popolnoma 3 j ni okus. Vino, katero se je - pokvarilo, j se ne meša z zdravim; poseb* cikasto vino ni mešati z zdra - a, ker bo konec te^a čobodra - ipravite da bo vse eiknilo. Tudi se ne ejo mešati vina z različnim bo - ;om, in če se že mešajo talka lična dišeča vina, naj se to naj- j stori v malem sodčku, da se de s poskušnjo boket mešane- vina kadar obleži. 'ri mešanju vin se moramo vse- prašati, kaj hočemo doseči. Ako jemo belemu vinu dati rumeno vo, ga bomo mešali z visoko venim rujnim vinom ; ako pa emo rujnemu vinu dati rume- so barvo, mešali ga bomo z be - vinom. Ako dolijemo trpkim Mn, ki imajo nekoliko okusa po flji, nekoliko dobrega, sladke- belega vina, dobimo dobro vi- Zagoltno ali trpko slabo vino nora mešati s sladkim močnim |uje vse je pri. da bo- benikov vi ter se zbijejo, u neza, jo pred' Sploh se je ravnati v tem po že¬ lji kupcev*, oziroma gostov; ti so odločilni kafcošno vino mora vino- rejec ali vinotržec imeti. ŽVEPLANJE VIN. Žveplo, če gori, se spaja s ki¬ sikom zraka v žveplo sokislino, katera pokonča glivice, da ne mo¬ rejo rasti in se množiti. Zato se tudi sodi žveplajo, da ostanejo o* kusni, da ne plesnijo. Če se mošt nalije v močno žveplani sod, bo o- stal več tednov miren, in še le čez teden bo ‘začel počasi vreti. Žve - plena sokislina je pokončala kvas ne glivice, in zato mošt ne vre. Tak mošt ima od ‘začetka močen, ne - prijeten okus po žveplu, kateri se pa vsled vrenja polagoma zgubi. Tudi mlado vino, čč se močno žvepla, ne bo več vrelo in se či¬ stilo ker se z žveplom kvasne glive v njem pokončajo. Sploh se po žvepljanji vin vsako vrenje, te' daj tudi ocetno, za en čas vstavi, in žveplano vino tudi ne bo hitro eiknilo. Vinotržci zategadel mo - čno žveplajo vina takrat kadar se bojijo cikanja. Žveplo se pa ne črno vino, ampak le belo, zato ker žveplena sokislina jemlje barvo vinu. Črnina je stanovitnejša brez žvepljanja. Nesmiselno je toraj da bi se belo vino (ne sod) žvepla - lo. Žveplo dela kislino; večkrat se vino žvepla, 'kislejše bo. In žveplo povzroča tudi glavobol. Žveplo tudi ne ohrani vina za ve¬ ke pred boleznimi; k večjemu za¬ drži za malo časa napredek bolez¬ ni. Ako se žvepla nezrelo mlado vino, se mu zabrani pravilno vre¬ nje in se zakasni njegova dozori- tev. Zato naj se žveplo ne rabi za ‘kaj druzega nego za žveplanje praznih sodov, da ne plesnijo. Preden se pa žveplani sodi rabijo naj se prav dobro splaknijo, da se izpere ž njih vsa žveplana kis¬ lina.Napredni vinorejci in vinotr¬ žci pa žvepla sploh ne rabijo, am¬ pak žveplajo sode z alkoholom, in to je popolnoma naravneje, ker al¬ kohol je del vina, žvepja pa v vi - nu sploh ni. ( Dalje prihodnjič.) rp DOORt 3 ' SL1DIM6 POORS 0 1 0 > 1 ■i O < m ■n -I 3LIOIMO DOORS b° iah>° se o. [Moderni hlev z dvema sajlo. uspeva v podnebju teh severnih pokrajin, se je treba le obrniti na državno preskušalnico, kjer se vse zve in vse dobi za mali denar. “Minnesota Early, Gampbeirs Early, Moore’s Early, Conkord Green Mountein, Hartford, Masa- soit, America, uspevajo po srednji Minnesoti, in bi bile pripravne vr¬ ste za Willard, Wis., ter tudi za poskušnjo za Greaney, Minn. Po drugih krajih, kot Michigan, Mis souri, Texas, Washington, Oregon itd., kjer je tudi nekaj slovenskih farnierjev, pa uspeva vse grozdje in če se napravijo brajde okoli hi - še, bilo bi to lepo, dalo bi senco, in dobilo bi se dovolj grozdja za domače potrebe. Za severne kraje nima pomena da bi se kedo spuščal v vinograd¬ ništvo iz trgovskega stališča, za¬ to ker bi ne bilo mogoče tekmo ¬ vati s pridelkom iz vdobnejših podnebji. Kjer je pa zemljišče in podnebje vgodno za vinorejo, tam je ta panoga kmetijstva jako do¬ bičkonosna, posebno, če se sadi tr- sje, ki dobro obrodi in daje tudi dobro grozdje. Najbolj dobičko - nosno je pridelovati grozdje za “dželi” in za zobanje, in v tej sme ri se bodo dosegli izvrstni uspehi s tem le vrstami: Champion, Čamp beli ’s Early, Moore’s Early, Wor- den, Coneord in Diamond. Za domače potrebe ni natančno kam sadimo trsje, ker vspevalo bo skoro n a vsaki zemlji; vendar sa¬ di naj se v zavetje pred severom in zapadom in tako, da bo na soln- eu. Peščen svet je boljši kot ilov¬ nat za trsje; kdor pa misli začeti vinograd s trgovskega stališča, išti naj izbere visoko,. kamenito, dobro osušeno zemljišče, ki visi pro ti jugu ali jugovzhodu. Na Wil- lard, Wis., se m videl nekaj kame- nitih leg, ki bi bile izvrstne za vinograd, katerega pridelek bi bil najbrže podoben našem dolenj skem cvišku, in bi našel v Ameriki dober trg, ker bi se' znal polagoma vpeljati z malo kemično prepara cijo celo kot zdravilo. Zemljišče naj se v jeseni rigo - la, to se pravi, zemljo je treba izgrebiti kacih 30 palcev globoko in sicer tako, da pride prešnja gornja plast, ki je najrodovitnejša spodaj in slabejša zemlja na vrh Pri rigolanju naj se tudi zemlja dobro pognoji. Mnogo naših ro - jakov je že rigolalo v starem kraju in kedor namerava napraviti vino¬ grad za trgovske svrhe, je najbolj še, da dobi izkušenega rigolarja. Z rigolanjem dobimo vrste preko¬ pane zemlje, katera se pusti čez zimo, da se vleže, in rano spom¬ ladi se zemljišče poranva, da ni jam in hribčekov. (Dalje prihodnjič.) HUMUS JE VAŽNI SESTOJ ZEMLJE. Eden najbolj važnih sestojev rodovidnosti zemlje so raztvorjeni ostanki živalstva in rastlinstva, ka teri so zani pod imenom “humus” kar pomeni črno prst. Pronašlo se je, da zemska rodovitnost ne peša le vsled izčrpanja važnih gnoje - čili sestojev iz zemlje, kot dušika fosforne kisline, lugovin, apna, itd., ampak največ vsled pomanj¬ kanja humusa. Zemlja se oropa humusa 1) vsled vednega sejanja na enem in istem zemljišču kače - ga tacega pridelka, ki ne vrne zemlji nikacega gnojila, 2) če se zemlja tako obdeluje,da ima zračni kisik naravnostni vpliv na zemljo, kot je to slučaj, če leži zemljišče čez poletje v pušči in se jeseni pre- orje, 3) vsled ognja. Preiskave so dognale, da zgubi zemljišče mno¬ go 'humusa vsled gori navedenih treh vzrokov, da ga pa zgubi naj - več, če se prideluje na eni in isti njivi vedno žito. Taka polja ni - so bila gnojena, vendar so pa dol¬ goletni setvi z žitom vsebovala še vedno mnogo dušika, fosforne kis¬ line in apna, humus je bil pa iz njih vsako leto bolj izsrkan, in vsako leto je bil vsled tega slabej- ši pridelek žita in krompirja, ka¬ tera dva pridelka ne vrneta zem - iji nobenih gnojil. Preskušalo se je tudi z menja - vanjem setve na eni in isti njivi. Ena njiva je bila obsejana štiri za¬ poredna leta s pšenico, turšico, ovsom in ječmenom. Druga njiva poleg prve, koje kemični sestoj je bil skoro isti kot sosedne njive, je bila pa obsejana štiri zapored¬ na leta s pšenico, potem z deteljo, zopet s pšenico in potem z ovsom. Te dve njivi se niste gnojili. Tre¬ tja njiva istega kemičnega sesto¬ ja se je pa gnojila in obsejala se je prvoletno z ovsom, drugo z de¬ teljo, tretje z ječmenom in četrto s turšico. Polje z menjavo z deteljo brez gnojenja je pridobilo dve de¬ setinki odstotka' humusa; polje z gnojenjem je pridobilo pet in I | petdeset stotink humusa; polje, j J ki se je sejalo vedno z žitom brez gnojenja, je zguibilo trideset sto- j tink odstotkov humusa v štirih le-; tih. S pomočjo teh preskusen j se je zračunilo, da zgubi zemljišče, če se vedno seje z žitom brez gnojen¬ ja, prilčno 1800 funtov humusa na aikru vsako leto. Na zemlji, kjer se je menjalo s setvijo z deteljo, je pridobil aiker okoli 140 funtov humusa, in na akru z gnojenjem j in z deteljo je zemlja obogatela za [ 2100 funtov humusa. In ker je humus tudi važni vir iz kojega | dovažati zemlji dušik, je pridobi - la tudi z emljaz deteljo, in še bolj ‘ zemlja z deteljo in z gnojenjem mnogo dušika. Vrhu tega je bil | pa tudi pridelek z deteljo zamen-j j eno setvijo, posebno pa še na po¬ gnojeni njivi mnogo boljši, kot na njivah, ki ste se sejali le z ži- j tom. Poleg dušika pomnožuje 'humusj tudi fosforovo kislino in lngovine, in zato je gledati, da se humus v j zemlji pridrži ali še pomnoži. Stvari katere tvorijo humus, kot podOranje hlevskega gnoja ali zelenega gnoja (detelje) podelijo zemlji vse snovi, ki so potrebne za življenje in razvoj rastlin in za dosego pridelka. Upliv humusa na zemljo je tu - di velike važnosti vsled tega, ker 'zadržuje humus mokroto in rodo¬ vitnost v zemlji. Zemljišča, ki so bogata na humusu bodo dlje vzdr¬ žala, sušo kot zemljišča revna na humusu. V pokrajinah kjer pri - tiska večkrat suša in na peščeni zemlji se bo pomanjkljaj humusa najbolj občutil. Na takih ‘zemlji - ščih in v 'krajih s večkratno su - šo je treba pomnoževati humus s hlevskim gnojem, z zelenim gno - jenjem in 'z menjavanjem setev, katerim se vmeša mnogokrat de - telja, alfalfa ali fižolovine. Nekatera zemljišča ne potrebu¬ jejo dodajanja humusa. Prerijska zemljišča so navadno tako bogata na humusu, da jih ni potreba pr¬ vih deset do petnajst let gnojiti Močvirna, šotasta in “muck” zem¬ ljišča imajo navadno mnogo hu - musa. Vendar so pa ta zemljišča navadno kisla, in jih je treba po¬ sladki z apnom ali pepelom, ka¬ dar smo jih osušili. Iz te razprave se uvidi važnost humusa v kmetijstvu. Zemljišča bogata ua humusu držijo delj mo¬ kroto in dajo obilnejši in lepši pridelek kot ona, ki so revna na humusu. Zatoraj je treba Setve menjavati, posebno 'z deteljo, in njive je treba gnojiti s hlevskim in zelenim gnojem, da se pridrži zemlji rodovitnost. Veliki Slo vensko-Angleški Tol - mač, obsega slov. - angl. slovnico, razgovore pisma in navodilo ka¬ ko postati državljan poleg naj več¬ jega slov.-angl. in angl. slov slo¬ varja. Knjiga je nujno potrebna vsim onim, ki se res želijo nauči¬ ti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (430 strani) je $2. ter se do¬ bi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St. Nev/ York, N. Y. Pišite po cenik knjig. ROJAKOM V RAVNANJE. Rojaki v Ely, Minn., in okolici! Kadar*pošiljate denar po Ameri¬ ki, poslužujte se Bank Money Or- der, ki je bolj praktičen in cenej¬ ši, kakor poštni Money Order. — Premeni se lahko povsod, in v slu¬ čaju, da se izgubi, se Vam denar v kratkem povrne nazaj. Za vsako pošiljatev dobite pobotnico. Do - bijo se pri First State Bank of Ely kjer se lahko v materinščini po¬ menite. Banka je odprta vsak dan od 9. ure zjutraj do 3. ure popol¬ dne, in vsako sredo in soboto zve¬ čer od 7. do 8. ure. Banka izvršuje tudi vsa druga bančna in notarska dela, posebno se še priporoča za menjavo čekov, katere izplačuje biez odbitkov. ,i co & d° |H J ' ic e GNOJENJE TRSJA. oz< i je jako priljubljen sad. obdelujemo trs umno bo ra- m dajal sad tudi po večini se- držav te republike. Če se J° prave vrste trsja, je ceh. 3e C da bi grozdje dozorelo v m; Minnesoti, in zato naj bi farmerji, posebno bivši Do - h Spodnje Štajerci in Pri - h so se tako rekoč pod trto h poskusili, če bi dozorelo Ije, da se ga vsaj pridela za *če potrebe. Jabolka dozorijo na Ely, Minn; toraj je gotovo, da dozorijo tudi v okolici slovenske farmerstke naselbine Greaney, Minn. In če dozorijo tam gotove vrste jabolk, dozori tudi gotove vrste grozdje. Kar se tiče drugih slovenskih farmerskih naselbin, posebno AVillard, Wis., je pribito da dozori tam grozdje in sadje, za¬ to naj bi skušali rojaki nasaditi toliko trsja in sadnega drevja, da bi imeli te stvari vsaj za domače potrebe. Kar se tiče vrst trsja, katero aizizsn: * * * * * * JOSIP SCHARABON BLIZU UNION POSTAJE. 415 West Michigan St., DULUTH. MINN. KADAR PRIDETE V DULUTH, POSETITE ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZVRSTNO PO- : : STREŽBO V MOJI GOSTILNI. Pošiljam denar v staro domovino PO SVETOVNO ZNANI BANKI KNAUTH, : NACHOD & KUEHNE. Prodajam parobrodne in železniške listke. m Mi' ,& Kr * * * * * Louis Larson < Ely, Minn. John Gouže, Frank Veranth, Afterthe days work BEER makes the evening ?mea\ Ipleasure. LOUIS BAUDEK Grand Avenue, - - Eveleth, Minn. Priporoča Slovencem in Hrvatom svojo lepo ure¬ jeno in z najboljšimi pijačami založeno SLOVENSKO GOSTILNO V zalogi imam vedno vsakovrstne domače in im- portirane pijače. Posebno priporočam izborni TROPINOVEC. V OBILNI POSET SE PRIPOROČA. Duliilh Breiring & Mailing Co. Dulutli, Minn. Vari najboljše in rojakom dobro znano pivo v steklenica! pod imenom „REX“ kakor :: tndi pivo v sodčkih. :: Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Minn, m Svoj! k svojim! šfj Sfi Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim ffi ffi gospodinjam i* mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- ffi Si jeno in bogato založeno gj | grocerijsko trgovino. * Sj V zalogi ima občeznano “Gremo” moko; dalje pro- SR Sj daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Si Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- SR jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Si Za mhogobrojen poset ta naklonjenost se ul|udno priporoSat 7*1 MATH. VIDA S, * _ slovenska trgovina LC Si BIWABIK, MINN. Telefon 63 . $ SiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSi Theo.Hatnm Brevving Gompany ST. PAUL MINN i "* . si M. B r« '.■."O 8 .! 352 W. Michigan St., Duluth, Minn. — Phone: Grand 1800. Belo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku ’ 9 (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave, HIBBING, MINN. JOHN POUSHA. lastnik. COPENHAGEN DUHAN ZA NOSLANJE John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! MI JAMČIMO dan je COPENHAGEN SNUFF bil vedno in je tudi sedaj vedno popolnoma pristen. Mi ga hočemo prodajati povsod. Ce ga vaš trgovec nima, ga vam mi pošljemo po pošti po na¬ vadni ceni 5 centov za škatlo, dokler ga ne dobite pri vašem trgovcu. Sprejemamo tudi poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikanje je najboljši tobak na svetu za cikati. WEYMAN-BRUT0N C0. 50 Union Square New York M Dopisi. 1 Chicago 111. Leto 1913 'vtičev, ker je hodila mimo svinja¬ ka. A imela ni druge poti v hišo. Ločani to vsi vedo-. Hčer Kukovec- eve je šla izganjati hudobnega duha s kikljo iz otrok, ki so ime - li dobrce. Zdravnika niso pokli - : cali, in nedolžni otroti so pomrli ] radi vraževere ljudi v dvajse - ■l e minulo. Mi delav- | tom stoletju kristjanske prosvit- ■i imamo eno leto trpljenja zopet-, ljenos-ti na Kranjskem. Te stvari srno se učili mi; v te stvari vera - manj. Kar smo pridelali in izdela li, kar smo producirali, bomo lahko spravili. Za eno leto smo stareji, to je vse, kar si zamore - mo delavci pomagati na tej sta. - je naša blaga mati. Prijatelji, ali bomo tudi mi verovali v te neum¬ nosti? Jaz za enega vem, da nik¬ dar. Take in enake stvari veruješ ni h naselbinah. Tu so se ustanovi¬ jo svoje trgovstvo. Koliko žrtvu - li Slovenski Dom, tam Čitalnice, J jejo Angleži, Nemci, Švedi za ogla¬ si zemlji. Kapitalisti so svoje to-: t i, četudi nisi nikdar kaj enakega varne po mnogih krajih zaprli., videl ali slišal, ali se prepričal, da To je znamenje, da imajo dovoljj j ma kak temelj. Ti veruješ te denarja, dovolj vsega, ne samo za; stvari, zato ker te je mati o njih zimo, dovolj vsega za celo življem, učila. Pomilujem te, kot starega je. Nas delavce pa so iztimli iz to- j tepca. Ti si bil otrok, pa nisi več; vara, češ, pojdi beštija se pasti | bil .si mlečen mladenič, pa nisi več — sedaj si mož po letih, otrok pa po mišljenju. Ti imaš razum pa ga ne rabiš. Morebiti bi bilo greh omisliti si kaj tacega, česar te ni učila tvoja mati. Živali de¬ lajo z razumom in vse jim prav po snegu; kadar bomo hoteli mi, 'boste radi nazaj prišli. Razmere sedanjega časa so za delavca, za trpina neznosno kri - vične. Če človek primerja življen¬ je med konjem in delavcem, mo¬ ra uvideti, da je za konja bolje kot za delavca. Kapitalist, kadar ne rabi konja, da mu stanovanje, da mu sena in ovsa, da se pokrep¬ ča. Mi delavci delamo z umom in z močjo/za kapitaliste: vendar do¬ bimo hrano, stanovanje in oble¬ ko le tedaj dokler delamo. Kadar nas ne rabijo, nas enostavno iz to- pride. Poglej ptico, kako umetno je zgradila svoje gnjezdo, četudi ptica ni gledala svoje roditelje, ko so za njo gradili gnjezdo, dasi ona ni gledala svoje roditelje, ko so za njo gradili gnjezdo, ko še nje na svetu ni bilo. Za mlade ptice je grajenje gnjezda popol - noina nova stavba; nikjer ne niso varne iizpodijo, potem pride še po-; učile, pa svoje delo z gnjezdom licija in nažene nas iz mesta. Ka- j so z go to vile tako umetno,- tako pitalisti dobro vedo, da se ne bo- mojstrsko je izgradila svoje gnje- mo daleč pogubili. Kadar nas bo- ado kot vsi pernati mojstri. Ti, do rahli bodo samo zapiskali na človek', si pa vendar nekaj več svoje piščali in skup nas bo pri- kot žival; ti imaš um in voljo. hrumelo toliko, da nas 'bo pre - več. To se ponavlja leto za le - torn — kapitalizem pa se nam smeje. Kedo ve, kedaj bo temu konec ? Izkoriščevalci so dosegli vrhu¬ nec; višje ne morejo iti. Delavec, dokler dela, mirno trpi; kadar g e :Se ne ^hrne za delavce na roma lepše stanovanja, kot ga | a ko se delavstvo, ki tvori ima delavec' s svojo družino. Pa j ogronmo večino človeštva, zaveda se še dobijo zgage, ki hvalijo raz- j :sv , 0 .j e moči, in potegne skupaj, mere sedanjega časa. j Drugi narodi, Nemci, Švedi. Cehi, Da je delavec tako daleč po - Finci) Angleži, napredujejo bolj kot mi Slovenci. Ti imajo drugo vzgojo, kriva, naše apatije mora biti toraj ista zapreka, ki drži na¬ zaj Italijane in Špance, Želim vsem napredka, sloge in združenja v Novem letu. F. Peternel. tisnen nazaj v tesmo in v izko - riščevanje, je kriva največ naša vzgoja, Krivi temu smo mnogo sami. So med nami ljudje tako čudnih mišljenj, da človek ne ve kam bi jih prišteval. Dobijo se bu- tice, ki pravijo, da delavcu ni po- j treba izobrazbe. Žalosten je rek j nekaterih, češ, jaz se bom držal istega, kar me je moja mati učila. j Dragi moj strijc, povej mi, te je j pa tvoja draga mati naučila? Ni Zatonilo je v zg' prav, da bi se norčevali iz ukov j no bo, izven posebnih dogodkov, naših mater. Naše matere so vred- j za večno. ne spoštovanja, ker one niso kri-j Vendar dolžnost nas veže kot ve, da je njim svetovno življenje narod, da se vprašamo, da predlo Leto 1913 Gilbert Minn. je prišlo k koncu, rodovino. Pozablje- tako nepoznano. Vendar vidi se na človeku, da je isto slabo, kar ga je mnogokatera mati naučila. žimo račun našega delovanja sa¬ memu sebi, da vidimo smo li v pretečenem letu napredovali ali Na tebi se vidi, da veruješ v raz': nazadovali. Trgovec dela ne vraže in coprnije. Ti veruješ, j tar vsaeega koncern leta. da po noči mrtveci vstajejo in bo- j tako moramo, mi storiti kot narod, inven - ravno dija strašiti od enajste do dvanaj ste ure, ti veruješ, da so stare ženice coprnice, da delajo župni¬ ki točo, da napravijo stare ženice da krave mleka ne dajo, da preši- či poginejo, da, če bi na sveti ve - čer obleko narobe oblekel, da bi videl vse copernice. Znano mi je, kaj uganjajo v naši vasi v Podcer- kvi pri Rakeku. Tam lovijo žen¬ ske še dandanes velike zelene ža¬ be in jih pečejo v kadtmjih nad 'ognjem. Kateri človek . gre med to grozno peko mimo je smatran coprnikom. Neka šivilja je slu - čajno nesla ravno obleko na ne¬ ki dom mimo ženskih žabjepe - kov; ker je pa šla mimo žaibjepe- karic ni smela v hišo. Velikanske tožbe so sledile iz obdolžen j a. ne¬ ke matere, ki je porodila tri mr¬ tve otroke, češ, da je njena so¬ seda eopernica, ker je prišla k nji na obisk ravno ‘ko je vraže¬ verna mati žabe pekla. Ženska, z imenom Kukec, je bila kriva, da je svinja povrgla pol mrtvih mla¬ da vidimo kaj smo storili dobre ga in kaj slabega, da se tako na¬ dalje obvarujemo slabega, in da bomo sklenili, da ne 'bomo več sla¬ bo ravnali. Nemogoče in berz koristi bi bilo opisovati narodne grebe; zato raj- še poglejmo kaj smo ukrenili dob rega. Na društvenem polju je sloven¬ stvo precej napredovalo. Vse naše jednote in zveze so napredovale na članih in tudi financijelno. Spremenile so svoje delovanje in ukrenile novo boljšo pot. Oprijele so se bolj enakoprav - nosti, centralizacije denarja in moči in dosti druzega, kar se lah¬ ko šteje kot napredek. Vendar najbolj pereče vprašanje združi - tve še ui rešeno, in vsak zavedni misleči Slovenec in Slovenka | m ! upa in pričakuje, da se bo to vpra Sanje v kratkem po volj no rešilo. Danes ni moj namen o tem raz - pravljati; storil bom to o prilie - nem času. Naprednost se vidi tudi po raz- zopet drugje dramatične, izobra 'žev»lna društva, itd. Smelo trdim, ■zategadelj, da je slovenstvo v splošnem preej dobro napredova¬ lo kolikor se tiče izobrazbe. Se - veda ne povsod. Kriv temu je na¬ rod sam; indirektno kriv je pa slab delavski položaj, kriv je ka¬ pital, itd. Vendar, rojaki in rojakinje ši¬ rom Združenih Držav, ta naš na¬ predek je napredek le v enem o - žiru, je zavarovalni in izobraže¬ valni napredek. Napredk pa, ka¬ terega človeštvo, toraj tudi mi Slovenci najbolj potrebujemo je življenski obstoj, je gospodarski napredek, je financijelna moč. Dokler ne bomo Slovenci bolj go¬ spodarsko močni in samostojni, bomo sužnji drugega naroda, su¬ žnji kapitala. Dokler ne bomo mogli reči, to je naše posestvo, vi drugi držite roke preč, toliko ča¬ sa ne bomo gospodarji, ampak le hlapci drugih. Na um mi pride bajka o materi in vedeževalki, katera je vpraša¬ la mater kaj želi svojemu sinu — bogastvo ali znanost. Mati je od¬ govorila znanost. In ko je dora - stel ta otrok v moža, znal je raz- motrivati o tej ali oni stvari, znal je raznovrstne jezike, bil je učen, a vendar .je moral delati za boga¬ taše, za 'kapital. Zraven vsega svo¬ jega znanja je bil suženj in drugi bogati delaniči so jedli kruh, ka - terega je on priboril v potu svoje¬ ga obraza. Ravno tako bomo mi, če se bo - mo zanimali samo za društvo in take stvari, katere nam sicer ko¬ ristijo,. a katere nas ne dvignejo gmotno in gospodarsko, četudi so jednote in zveze tudi gospodar - ska društva. Če se mi ne bomo za¬ nimali za lastna ognjišča delali bomo vedno za druge, če bodo ti drugi toliko milostni, da bodo vo¬ ljni kupiti našo telesno in dušev - no moč. če bi kapital to odklonil, šla. 'bodo tudi društva, naj bodo potem že katoliška, svobodomisel¬ na ali kakoršna že. Naše delo vz¬ držuje jednote in zveze, in če nam zmanjka, dela zmanjkalo nam bo denarja, in če zmanjka denarja bo mogoče vzdrževati assess -mentov in s tem je konec miših za¬ varovalnih zadrug. Vendar pa jaz ne mislim zopro - vati stem našim zvezam in jedno- tam, ampak reči hočem, da rešitev življemskega pvrašanja in s tem narodnega obstoja niso zavaro valna -podjetja, čeravno se zave - dam, da mnogo store za rešitev vprašanja naše narodne zveze in našega blagra, in v tem oziru jaz čislam te društvene naprave in dra ge volje priznavam , da so pitreb- ne. Vsekakor je pa resnica, če bo čem'o zagotoviti tem društvenim napravam, moramo najprej biti ‘bolj gospodarsko -samostojni kot smo danes koncem leta 1913. Mogoče se bo kedo vprašal, kaj pa moramo storiti, da dosežemo gospodarsko neodvisnost ? V -prvi vrsti imeti moramo Slo venci svoj denarni zavod, najbolj še narodno banko, kjer denar po sameznih Slovencev, dolar za dolar jem, in tudi ves zadružni denar S to financijelno pomočjo bi se potem ložje naseljevali na 'zamlji šča, in to najboljše skupno, pa bo diši na severu ali jugu, vzhodu ali zahodu. Nek napreden sloven¬ ski list je nekoč pripomnil, da si¬ lijo nekateri slovenski listi naše delovs-ke rojake od industrije ven na farme, da pa sinovi farmerji beže v mesta. Pozabil je pa pri - pomniti, da sinovi farmerjev ne beže. v mesta zato, ker so lačni, ker jim manjka kruha, ampak naj več zato, ker se jim cedijo sline po mestnem športu in zato ker ho¬ čejo videti svet. Mogoče pa tudi zato ker so preveč siti. ker so pijani kruha in .surovega masla, ker se jim preveč dobro godi. Vendar pa imajo ti mladiči, far¬ merjev priliko iti domov, kadar se jim zljubi, ali kadar se naveli čajo dobrot mezdnega sužnja. Tudi po mestih 'bi mogli Sloven¬ ci vstanovljati zgradbena društva se organizirati v svrho štedenja, pomagati eden drugemu, ker bi na ta način ložje dosegli lastne bi še, obrti in postli hi gospodarji na svojem. ■In trgovina? Slovenc je sploh dobri trgovec in Slovencu se trgovina večinoma obnese, ker je varčen. Napaka slo¬ venskih trgovcev pa je, da prema¬ lo žrtvujedo za razširjenje svoje - ga podjetja in da premalo oglaša- se! In to je vzrok, da se teh na rodnosti podjetja širijo ; slovenska pa ostajajo večinoma na bolj niz¬ ki stopinji. Druga napaka naših trgovcev in podjetnikov je, da ka¬ dar postanejo neodvisni, ali vsaj mislijo, da so neodvisni, potem jim je narodnost deveta briga, oni so mrtvi za narod in med seboj si de¬ lajo napeto konkurenco, ne s ceno, ampak z opravljanjem. Zatoraj na noge v letu 1914! Ne pozabimo na združitev naše fi- nancijelme moči, ne pozabimo na združitev jednot in -zvez, in spom¬ nimo se o priliki tudi Slovenskega Zavetišča. Želim vsem srečno novi leto, vaš Iron-pen. Forest City, Pa. Slovencev v Forest City, Pa., je okoli 300 družin, veliko samcev in menda premalo samic y to so¬ dim namreč iz tega, ker nisem zamogel nobene najti, da bi mene marala. Časa imel sem -sicer malo za iskanje; mogoče, če bi se ibolj potrudil in vzel leščenbo, 'bi imel boljši uspeh. Dopisi iz te slovenske naselbine, kjer je sedež ene največjih slo - venskih zavarovalnih zadrug, nam reč društva sv. Barbare, so redki, in tudi sedaj vam nimam poroča¬ ti kaj veselega. Dne 22. decembra zvečer je ponesrečil naš rojak Ja¬ kob Poklukar, po poklicu premo- gar, kakor je večina Slovencev tukaj. Šel je z dela domov po že - leznici in bil je od lokomotive za¬ det. Poško dilo mu je eno celo stran roko, nogo in glavo. Kljub ja¬ ko težkim poškodbam je še živel do 25. decembra. Omenjenega dne pa je podlegel v velikih bo - lečinah. Ranjlci je prišel v Ameriko 6. decembra 1913;' toraj še ni bil tu tri mesece, ko ga je zadela tužna smrt. S seboj je pripeljal ženo in enega otroka; dva otroka sta pa ostala v -starem 'kraju: Pri dru ; štvu še ni bij pri nobenem. Vsled tega je Vdova in vsa družina še lruje prizadeta, posebno ker je nesrečna žena v materinskem sta¬ nu. Cenjeni rojaki in rojakinje ši - ram Amerike! Potrkam na voša usmiljena -srca in vas prosim po¬ magajte tej siroti^ ki je ostala sama -brez vseh sredstev v tujini. Vdarec je hu-d, kdor vidi, obup nesrečne žene in nedolžnih otrok se mu mora srce -zjokati. Vsaeega nas zadene lahko nesreča, in v ta¬ kem slučaju je dobrodošla vsaka pomoč, vsak najmanjši dar razve¬ seli osamljeno siroto in ji da no vi pogum in sredstvo za olajšanje življenske borbe. Pomislite možje in žene, in tudi fantje in dekleta kako hud udarec, ki je zadel to siroto tri mesece po prihodu v A- merik-o. Zgubila je svojega moža, -svojega in njenih otrok oskrbni - ka in varuha na veke. Mi vsi smo v hudi življenski borbi, mi vsi smo tlačeni, a ta žena in mati je tako hudo priizadeta, da naj se o- meliča vaše dobrotljivo srce in pomagajte ubogi rojakinji v tuji ni. Vsak najmanjši dar je dobro¬ došel in bo v veliko pomoč tej ne srečni rojakinji in njenim nedol žnim otrokom. Darovi naj bi se pošiljali na Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa., in se bodo objavili v listih. Frank Žnidar, potovalni zastop¬ nik za Narodni Vestnik. Waukegan, 111. Malo se sliši po slovenski jav - nosti o naši veliki slovenski nasel¬ bini, zato se 'bom oglasil jaz, da se začne takoj začetkom leta po¬ šiljati dopise iz naše naselbine v Narodni Vestnik. Poročati moram pa žalibog ta - koj od začetka žalostno novico, da e je 20. decembra tukaj opekla 7 let stara hčerka starišev Anton Kerin tako hudo, da je morala umreti po preteku par ur ko so jo dovedli v 'bolnišnico. Ponesreče - no dekletce je bilo pokipano na narodno pokopališče, ker imamo 'žalibog, tacega- duhovna, da je najboljše, da se ga ogiba. Zvono - vi, katere smo mi farani kupili, sp mirovali in se niso ganili v -zvoniku cerkve Matere Božje, ka¬ tero smo tudi mi zgradili, ko so je pomikal pogreb z nedolžno žr¬ tvijo mimo cerkve proti hladnemu grobu. Žalostno je, če se Kristo v naslednik toliko, spozabi, da ne da prostora malim, katere je Go - spod tako ljubil. Če peša vera pod takim razmerami, se pač ni čuditi. Mlečen duhovnik, ki nima nobe - ne skušnje kako se služi vsakdanji kruh, ravno tako nekristjansko, da. se bomo obrnili polagoma vsi od njega. Tako žalostno prizadeti stariši so dobri katoličani, gotovo boljši kot je naš duhovnik, sicer bi ne pomagali zgraditi tukajšno slovensko cerkev. Kot katoličani še mi vedno verujemo, da je Bog svet vsttaril v sedmih dneh, vzlie temu, ; da so naši duhovniki prizna¬ li velikansko zmoto rimske cerkve češ, da je bil 'svet vstvarjen od Nevesekoga v sedmih dobah. Če nam nočejo talki duhovni, ki nima¬ jo -svojega temeljitega prepričan¬ ja o stvarjenju sveta, krstiti o - tro-k in pokopavati mrtvih, si mi ne bomo belili uas, ampak položili bomo naše mrtve na narodno po - ■kopališče. Naša naselbina je še vedno jako zmotana, sovraštvo in -zavist vla¬ da še vedno med nami zato ker goji naš duhovnik srd proti bliž¬ njemu namesto ljubezen. V našem farovžu je denar gospodar; isti, ki da duhovnu več dolarjev, ima na¬ videzno 'boljši vgled v farovžu in cerkvi, in najbrže tudi v nebesih. Iskreno -sožalje starišem Kerin, ranj-ki nedolžni Antoniji pa večni pokoj! Škof Quigley in ivaukegan-ski cirkmuštri, vi vzdržujete s silo med nami duhovna, 'ki je v Wau- gan zoper našo voljo. Ali nimate druzega rmašnika za našo faro, ka terenui bi 'bili mi vsi enaki, kot smo vsi enaki pred Bogom? Poročam naj še, da je vstrelil naš rojak Kuzman izvanredno ve- likaga zajca, kateri je tehtal nad 7 funtov: Pri nas so taki zajci red ki, zato dober tek, rojak Kuzman, kadar bo-ste sedeli ob zajčji pečen¬ ki. Zastopnik. N EBO CIGARETI 10 5c Najboljše cigarete vseh cigaret Pristne-bogale- zadovoljive Izvanredno kadenje, z izvrstnim okusom SIROTIŠNICE IN ZAVETIŠČA SO ZAVODI SAfo RITANSKEGA USMILJENJA; ČE SMO KRISTJANI V; CU, VSTANOVLJAMO JIH. f, NAZNANILO ŠN PRIPOROČILO. Samostojno Slov.-Hrv. Podporno DruštJ Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913,.EyeIeth, Mim Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik: Fr. Okoren, Boj „ I tajnik: Frank Peterlin, T?ox 706. II. tajnik: Anton Lavrič. Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av. Bolniški odbor: Frank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto. Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Flatnar. Nadzorniki: John Tanko. Frank Štrukelj, John 1 Zr ; uš. Društveni zdravnik: Dr. Jcipuson. Bedne sej® se vrše vsako tretjo nedeljo v mereča v dvorani Josip, Francelj. _ Dragi rojaki Slovenci in Hrvatil Zanimajte se za, nase podporno štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. pju ►■»do J e Naselniška družba “Ilirija”, Tem potom si usojamo naznaniti rojakom, ki se zanimajo za farmi, smo prevzeli v najrodovitnejšem delu države Wiseonsin, v bližini indust sitega mesta .Merrill, ki je oddaljeno 200 milj od Milwaukee, zemljo, na se je vstanovila nova slovenska naselbina. Prostor leži v sredini bogatih Ui kažejo imovitost lastnikov. Svet leži med tremi državnimi cestami in štiri milje dalje se nahajajo stare naselbine s šolami in trgovinami, kakor s parnimi žagami, ki kupujejo ves les od naseljencev. Železnica je dve i oddaljena in zvozi ves les od naseljencev za male stroške v mesto Merril tovarne, ki izdelujejo papir. Kdor kupi farmo tukaj, ima to prednost, d: lahko prežiivi s tem kar skupi za les in da dobi v zimskih mesecih od lasti zemlje vedno delo v tovarnah v mestu, katerih je Ifi, ali pa v tri milje ljoni parni žagi. Kdor .je sedaj brez dela ter se misli izseliti na farme, : takoj stori, da mu ne bode potreba biti celo zimo brezposelnim.'Tosedaj tukaj naselile družine, ki ž, -<: na delu že po eno do tri leta. V pomoč j: kakor se izražajo to, ker je vedno priložnost dobiti delo, in ker vsak kos lahko prodajo, ako ne na žago, pa v pa-pirnioe; nadalje je tudi v veliko p sirarna,- katero so si farmerji ustanovili in kamor se lahko mleko proda, komu, kdor ne najde vse tako, kakor tu popisano, se povrnejo stroški, ako de. semkaj in si ogleda. Za pričetek tukaj se potrebuje polovico manj dei kot drugod in lastnik zemlje, kakor tudi družba sama, ki je podpisana, ga naseljencem, da jim olajša delo in stanje spočetka. Cena akni je od $18. Kdor se misli izseliti na farme, naj se takoj oglasi, ker ta priložnosti le še malo časa. Pišite po pojasnila takoj na: ILIRIA COLONIZ A.TI0N I FRANK NOVAK, upravitelj, SHEBOVGAN, WIS. j 6? a l e Id jasno,«' je pretira . .motrile skrb prestreči oj 1 ni dvomil vet .plašno so® _ sebi— lajna policijo in lilek, s kateri liter pa ni ta ta. Ako se mi i »Mal kateri /S Rojak Frank Žnidar je potoval¬ ni zastopnik za Narodni Vestnik, Nahaja se sedaj v državi Penn - svlvaniji. Rojalk Žnidar je poobla ščen pobirati naročnino, oglase in naročila za tiskovine. Cenjene ro¬ jake in rojakinje uljudno prosi - mo, -da ga blagovolijo prijazno sprejeti, in da mu gredo na roko. Spoštovanjem NARODNI VESTNIK. NAZNANILO vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodajalec zei ljiše, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth, ter glavnin stopnik štirih največjih Insurance Company. Zavarujem D , t j j,^ si gjh. in pohištvo za slučaj- ognja. Preskrbujem prepise zemljišč, # !( ^ vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko in Evropo ^ , ”J un Zli ! katere j e Vfi !i teia i 'boš ti krva, sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek TeSepkone 509 Grant Ave. »vinski roiui ' Spisal Star- 8S N bratiti imenujemo r nočni temi a s BOŽIC IN H Št p a NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : : ; : Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 ST. CLA1R AVENUE, N. E., CLEVELAND, °‘ i %?} * a vJSiar N 0biJte' mi lej t »ti riei i ht-i ni o S 'S ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. Z® (Dalje.) Izkusila se je pomiriti 'z molitvijo. Poiskala je v ročni torbici ibain rožni veinec, spomin nepozabne ranjke matere, in 'ga je za- a prebirati med prsti. .. . Toda v njeni duši ni bilo tistega miru, Ws ’ Co *5dvigne misel nesrečnega k Bogu: 'Zdajci je vstala in stopila k mizi. Zapeljivo so se belile ci- e te na malem krožniku. Jerica jih ni pušila še nikoli.... ;aj. je zaškrtalo pri vratih. Bila je linica, skozi katero l » Mi nn Boj 5. * 'neato. o tam SA1\j Nek£ Nil ^ pogledala včasih oina žalta babnica... . Jerica je zlovoljno stres- ' H V J rame in se obrnila proč, dokler se niso oddaljili njeni drsajoči raki. Nato je naglo 'zapalila cigareto, vrgla obleko raz sebe in legla osteljo. Enkrat še spati — spati, da se vsaj za trenoteik spočije učena duša. Saj to je vedela, da se ji tu, v tej hiši, ne zgodi žalega; ljudje čuvajo blago, (ki je namenjeno da se proda za go ceno! Omamen vonj se je dvigal s cigarete — čuden, omamen vonj. r ilo je možgane kakor božajoča tenčica, bohotne slike so se dvi- le v mislili.... Daljna, opojna godba se je oglasila tam nekje; na soba z zamazanimi tapetami se je izpremenila v palačo, leske- o se zlata in dragih kamnov. ... Po dvorani so se sukali vitezi — el je ples prelestnih plesalk. .. . V tobaku je bil hašiš, opojni sok konoplje s 'katerim se omamlja. )rijentalci. Čez dolgo se je zazdelo Jerici, da se hočejo razbežati podobe aih sanj. Sijajna dvoran se je odmaknila v daljo; pred Jerico )stal samo obraz gospe v bogati halji — čutila je, kakor da bi o do obračal -— nato je s trudom odprla trepalnice, težke kakor lec.... Tisti hip so se ztluputnila vrata; zaškripal je ključ, jn zlobni hot rumene starke se je začul s hodnika,. Tabo mrzlo je bilo.... Jerica je pogledala po sebi; val gorke >oaporno tojčiee ji je udaril v lice in vzkriknila je od groze. ™ Bila je gola, kakor jo je Bog vstvaril: njena obleka je bila ila.... a na stolu poleg postelje so ležala turška ženska -jieila.! ČETRTO POGLAVJE. Lovci na sledu. A (Kmalu potem, 'ko je sedel Ivan na zagrebškem 'kolodvoru v » r. ki ga je imel popeljati za prijateljem in izgubljeno sestro, previdel'jasno, da se zdaj začenja zanj življenje prigod in do¬ lžini industSajev. Še preden je postavil nogo v voz, je začutil tuintam oči, unijo, na ki j ga motrile skrivaj z ostro pozornostjo ter se sikrile, kadarkoli Hyjni, otei p res treči njih pogled. In ko je sedel v kupeju drugega umi, kakor eda, ni dvomil več ne malo, da je opazovan. ncHto Men' “Preglasno sem zahteval pri sebi.... Tajna policija in mreževje konfidentov je že od pamtiveka uni- ijalni lek, s katerim si preganja avstrijska vlada strahove slabe { niker pa ni ta. specialiteta v tako bohotnem cvetu kakor na ... vsul; te iškem. Ako se mudiš kot tujec v Zagrebu, ali če je znano o tebi, v veliko ji pogledal katerikrat, kakšen je svet tam omostran Donave in ko proda. Josip, • • .5? prednost, 4 ec ih od last t ri milje o a farme, i Posedaj listek do Belgrada, ” je zamrmral V SLUŽBI KALIFA. jgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. (Dalje.) se pravi bratiti se z zvezdami, visoko nad tem vrtom smrti, »dajalec *j nega imenujemo zemljo. Ti še ne veš, kaj pomeni leteti po vse- ter glavni p v nočni temi, kakor ognjeni vozovi. Tvoje oči nišo vajene varugemUti in občudovati in spoznavati. Krt rije zemljo, a ne briga se za zemlji :e. Ti si guli za glazbo eterskih sfer, ker še se tvoj duh ni na¬ ju Evri' ode brezsmrtnosti. Preveč ti je tvoj duh privezan na okove iz ilo - iz katere je vstvarjeno telo. Ali ko se nekoč rezpneš do višjega ika, tedaj boš začutil sijaj neminljivih moči. Tedaj ti ne bo da so ti krvavele roke, da si trpel žejo in glad, da si tako jemel k zvezdami. Razumel boš v božanskem snu govor nevid- h bitij in se razgovarjal s čistimi duhovi, 'ki nas obkrožujejo in ril boš s sencami davno umrlih ljudi. Plato in Homer, Cesar leksander Macedonsfci bodo tvoji tovariši pri delu, kakor sem es jaz. Imel boš moč, da zavladaš drugim in to, kar napoveduješ fslih kateremu človeku, bo ti storil. S svojim pogledom boš raz- 1 razbojnike, ako bi navalili na te in samo tvoj pogled, samo 3a zadostuje, da ti bodo sluge. Ali ti ugaja to? Ej, kaj mi vse govoriš — odvrne Strezinja. — To je več, ka¬ ši morem misliti. To je več, nego da urnem delati zlato, ali da h kamen modrosti. In glej, vse to te naučim, ali le pod enim pogojem. . t Katerim ? ' Ea slepo poslušaš svojega učitelja in da se mu pokoravaš, ubijaš? — Obljubljam! / I ’ Obljubi mi, da se ne boš ničesar bal, da boš stopal neustra- II ■ I naipre b ™ na j se zgodi karkoli. Obljubi, da boš vedno močan h ■ I tanoviten. — Obljubljam! — Obljubljaš li, da tvoje ustne ne pokusijo več nobene mamlji- ijače in da piješ samo vodo. — Obljubljam! — Obljubljaš li, da boš živel nedolžno kakor dete in da ne boš v sanjah mislil na ono, katero si včeraj videl?.... strezinji se je izvil vzklik: — Ti veš? Ali mali starec se je vzravnal, pogledal mladca z izivalnim 5( lom in dejal povsem mirno: Fatima! n* le Id® r* < ime je tako omamilo Strezinjo, da je postal rdeč kakor rak. ~~ Kdo ti je rekel, da sem včeraj videl' Fatimo?! Kako veš to? Etarec se zvito nasmehne, i Jaz vem vse. Potem si strašen človek in začel se te bom bati. Ki potreba. Ne želim ti nič hudega, nego samo tvojo srečo. Take besede je rekla tudi kača Evi v raju. Ti misliš, da sem kača — se nasmeje starec. Kača ali vrag ali si pa z njimi v zvezi. Vseeno. Ali eno je ca - Čudim se, kako si zvedel o Fatimi. O, vem še več. črnožoltih kolov, ne moreš biti prepričan niti v svojih, najintimnej¬ ših opravkih, da ne pazi nate vsegaveden nos in vseslišoče uho.. Ivan Javornik je posnel po zunanjosti svojih treh sopotnikov da sta dva med njimi Juda; brez preneha sta gobezdala po nemško, obdajaje se z gosto meglo tiste vonjave, ki varuje sinove Izraela že od nekdaj bližine spodobnih ljudi. Tretji je bil rdečelas možiček z namosnikom in pristriženimi 'brki; gledal je sila prijazno, in videlo se mu je na obrazu, kako rad bi se spustil v razgovor z našim rojakom. Prilika se je ponudila. Ivan, naveličam izraelskega parfuma, je izvlekel cigareto, da vsaj nekoliko razkuži dušljiv zrak.^ Rdečelasec je bil bliskoma pri roki s švedskimi užigalicami. “Hvala lepa,” je dejal Ivan vljudno in kratko. Toda mož se ni dal oplašiti, in tako, se je vendarle razplel raz¬ govor Odkod 'da je? Ah, Slovenec! To ga veseli: Slovemac i Hrvat, na uvjek bratu brat-_In potrebno je, prav potrebno, da se.združimo še vse tesneje, posebno v današnjih časih, ko ravnajo z nami kakor svinje z mehom. .. . Izprevodnik je prišel ščipat listke in prekinil rdečelasca v nje¬ govem gostobesednem ščegetanju In zdaj se je zgodilo nekaj čud¬ nega; Ivan, ki mu je bila dala narava sokolje oči, je opazil takoj. Rdečelasec ni pokazal nikakega listka. Pač pa je ostro pogledal sprevodnika in napravil z roko čudno gesto, ki se je zdela kakor domenjena. Nato je pogledal bliskoma okrog sebe, kakor da bi se 'bal, ali ga ni kdo zalotil. Izprevodnik je pomežiknil, dvignil roko malomarno k pokri - valu ter odšel. Nočilo se je. Vlak se je sopihaje bližal Sisku. Rdečelasec pa je ■silil neprestano v našega rojaka; in človek ‘bi bil sklepal po njego¬ vih besedah, da ga zanima na vsem svetu zgolj politika in nobena druga reč. “Čujte,” je rekel naenkrat, mežikaje z zvitim očesom izza nanos- nika, ter se sklonil prav tesno k Ivanu. “Ali se vam ne zdi, da bi ■bilo najboljše, ako bi se mi vsi. . . . saj veste, Jugoslovani skupaj. .. . no, saj me razumete — ali ne?‘ ” Njegov pogled je obvisel vprašujoče na Ivanovem obrazu. “Razumem,” je rekel Iv&n z mirnim glasom. “Toda stopiva malo ven — že prej sem vaun mislil zaupati nekaj važnega — tajnega... . ” Od strani je prestregel zmagoslavni in škodoželjni blisk, ki se je zasvetil v rdcčelascevih očeh pri teh besedah. Stopila sta na hod¬ nik; skozi široka okna je temnela noč, in le tuintam jo je prebodla daljna lučka. Ivan je spustil najbližje okno in prijel možiceljna za rokav: “Poslušajte, človek božji. Hotel seru vam zaupati važno skriv¬ nost, da pri nas ne rast o kalini, kakršne vi lovite. Kdor se spušča v politične razgovore z ljudmi, ki se vozijo brez listka in dajejo izprevodniku tajna znamenja, je večji tepec nego jaz. Če bi vas pa vseeno mikalo ostati v moji družbi in nadaljevati ta pomenek... . ali mi zaupate, da vas vzdignem za vrat in vas treščim tu skozi kakor mačko ?.. . . To rekši, se je obrnil, vrnil se na svoj prostor in se pogreznil v zadovoljnost človeka, ki ve, da je storil prav. Rdečelasec je segel po svojo ročno torbico in izginil; tudi Ju-' da sta izstopila nekje.... Zas-vital ise je dan. V rosnem jutru je zelenela brezmejna ra v - nina, razlivajoča se kakor morje od obzorja do obzorja. Ob rohnenju vlaka je mahoma preplavila Ivanovo srce otožnost O, ti planjava •— kakor morje hrepeneča in čakajoča, da bruhne tvoj vihar! Ti črna zemlja, rodovitna in vsega zmožna, ječeča pod zatiralcev« peto.... (Dalje prihodnjič.) — Kaj? Da ti Fatima Ugaja, da si. sanjal o nji celo noč in da komaj ča - kaš, da jo zopet vidiš? — Resnica. Sicer pa to ni noben čudež. Ti veš, da sem jo vče¬ raj videl, zato ti ni težko uganiti, da ine je očarala. Koga bi pa tudi ne očaralo to divno, svetlo, božansko dete? Ljubiti njo je sreča in slast. Dobiti njo, pomeni dobiti 'kraljestvo. Ali ni tako ? Ali starec zmaje z glavo. — In vendar ti pravim, ako se ne boš ogilbal nje, ne boš prišel na stezo modrosti. Ti se moraš povsem odreči svetovnim vezem. ■— In ti misliš, da je Fatima taka vez. To je žaljenje božan¬ stva, ki je stkalo njeno telo iz eterske snovi. Nji se naj odrečem? Nikoli. ... — Vzklikne Strezinja. — Tedaj se ločijo najna pota. Kaimena modrosti ne najdeš nikoli. — Ali zakaj bi ne dobil Fatime in kamena modrosti,? Ali je Fatima nekaj hudega? — Nisem rekel, da je nekaj hudega. Ali trdim, in jaz sem star filozof, da je onim, ki se hočejo vzpeti po stopnjicah modrosti, po- terebno najprej, da brzdajo svoje strasti in zlomijo želje telesa ter zavladajo materiji. Magijci svojega časa so zahtevali od svojih učen¬ cev popolno spolno čistost. Globočine skrivnosti prodere le oni, ki po- popoluoma obvladala samega sebe. — Strašne so tvoje besede. Praviš, da me naučiš razumevati glas prirode. A glej! Jaz razumem glas prirode,. Cvetje mi duhti in soln- ee mi sije šepetajoč ime: Fatima. Ptička išče družico, vse govori in priča o ljubezni in jaz jo naj za.vržem? Povej mi, zakaj ima Fa¬ tima tako sijajne oči, zakaj so njena usta tako rdeča, zakaj njena prša valovijo, kakor valovi morja? Ali mar samo zato, da gine brez ljubezni? To ni mogoče. Ljubezen ni nič hudega. Ljubezen je od Boga. Tudi cvet strupenih rož je lep, a nosi smrt. Lepšega te - lesa od pantrovega 0 nedolžnih otrok. Kak udarec za stariše! Božično veselje četudi ga je malo v de¬ lavski koči, posebno, če je delav¬ stvo v borbi za svoje pravice kot je to na 'Michiganu slučaj, se je na mah spreobrnilo v nepopisno žalost Oče in mati, mesto, da bi zrla z veseljem na svoje otroke igraje se z darili Miklavža, sta zrla s pre¬ bodenim srcem na mrtvo truplo svojih ljubih na mrtvaškem odru. Tuge in žalosti naših sesedov no Calumet ni mogoče popisati. ■Stariši zgubili so svojo hčerko ali sinčka, ki jim je bil vse veselje na tem svetu. Leto, 'katero nas je zapustilo, pa ni doprineslo le žalost in nesrečo človeštvu na zemlji, am¬ pak prineslo je marsikateremu tudi veliko veselja in zadovolj¬ nosti. Vsi tisti, ki so bili srečni skozi pretečeno leto, so se pos¬ lavljali z zadvoljnostjo od starega, in so nastopili z zadovoljnostjo novi leto. Mi delavci vseh vrst. kateri nismo bili prizadeti od iz- vanrednili nesreč, moramo tolažiti iste naše tovariše, katere je pahnila kruta usoda v gorje. Bratje iste - ga razeda smo vsi, ki delamo z roko ali z glavo, zato združimo se začetkom novega leta v duhu z vsemi onimi, ki so bili prizadeti od nemile osode v letu 1913, tolažimo jih, sočustvujmo ž njimi, podajmo jim bratsko roko in pomagajmo posebno michiganskim nesrečne - žem ne samo z besedo, marveč tudi z denarnimi prispevki, da se osvo hodijo suženjstva, in, da žakralju- je med njimi zarja pravice. ZA STAVKARSKI SKLAP Zadnjič poroeano — $978.78 John Movern, Duluth Minn. 2. - J. M. Grahek, nabral na Section 30, Minn.,.$34.30 Društvo sv. Barbare št. 2, Ely, Minn. nabralo pri Seji. $22.65 Društvo Duluthski Slo¬ vani, J. S. K.-J. Duluth, Minn.,. 5. — John Lovšin, Soudan, Minn. 1. — T. Schweiger, Kevfrattin Minn. — .25 J. Muh vic in Martin Bezich nabrala na Gilbert, Minn. 26.88 Danes skupaj $1070.86. V HRAMU ZVEZDA ('Slika i'z Carigrada s potovanja leta 1909.) ZAHVALA! Vsem cenjenim odjemalcem se prav lepo zahvaljujem za naklon¬ jenost, katero ste mi zkazali v pre¬ teklosti in se vam, sedaj koncem leta 1913 priporočam, da me obi ščete tudi v bodoče v potrebi papra vil, kakor tudi pri nakupovanju no vega obutala. Skrbel bom za točno in pošteno postrežbo. Voščim vsem veselo in srečno novo leto ! John Grahek, čevljar in trgovec s čevlji. (Dalje iz prve strani.) kateri ponošeni rokav je obrisal solze iz oči, ki so 'bile skrite pod doli potegnjeno kapo. Petdeset an¬ gleških stavbarjev je pelo žalostin ke z zamolklim glasom, ki se je tu in tam spremenil v ihtenje, a petje prišlo je iz odkritosrčnih src in je bilo lepo, četudi žalostno. Pogreb je bil velikanski. Zadnji pogrebniki so zečeli komaj zapuš¬ čati Calumet, ko so bili že prvi na pokopališču, katero je dve milji od daljeno. Vsi, razun pol ducata tru¬ pel, so bili zakopani v skupnih ja¬ mah, katero so izkopali stavkarji. Zemljišče je kupila W. P. ofM., ki bo postavila spomenik, kjer poči¬ vajo žrtve katastrofe, kateri bo blagoslovljen ob obletnici. Pokopališče obstoji iz dveh de - lov; en del je blagoslovljen po katoliških obredih, drugi po pro - testantovskili. Na katoliškem po - kopališču so skopali tri jame v ka¬ tere so položili 25 trupel; na pro - testantovskem pokopališču skopa¬ li-so dve jame tudi za 25 trupel. Šest trupel so zagrebli na družin - ske prostore. Govorniki soi meli kratke govore v angleščini, finšči- ni,italijanščini in hrvaščini, ter vsi so omenjali, da so žrtve mučeniki delavske organizatorične stvari, in če bi . delavski nasprotniki pri- poznali delavske zahteve, bi ne bi¬ lo te grozne katastrofe. Milvvaukee, Wis., 30. decembra. Prejšnji poslanec Victor Berger je dal na razpolago svojo tiskarno finskim časnikarjem, da zamorejo izdajati finski delavski list “Tyo- mies,” kateri je bil zaplenjen v Hancock, Mich. Calumet, Mich., 31. decembra. Westrn Federation of Miners je brzojavila na zvezno vlado v Wa- shington., da naj zvezna vlada po¬ sreduje za poravnavo stavke na podlagi Erdmanove postave. Po svetovanje med John B. Densmo - re, katerega je poslala zvezna vla da na stavbarski okraj in med O. N. Ililton-om, zastopnikom W. I of M. je dovedlo do tega koraka. Na griču nad Pero z očarujočim razgledom na Bospor in azijsko obal, na Marmarsko morje) Štanr 'bul in zlati rog leži Jildiz Kiosk hram zvezda, rezidenca bivšega sultana Abdul Hamida. Tu je desetleje caroval, obkro¬ žen od svojih zaupnikov, ločen od vsega ostalega sveta “edini prija¬ telj Viljema II.” — sultan Abd- ul-Hamid. Praga tega carskega dvorca ni nikoli prestopila nobena nepokli¬ cana noga, zato je bilo tudi vse, kar se je godilo in doigravalo za zidovi tega hrama zvezda, zavita v tajinstveno kopreno. Na tej ta jinstveni kopreni pa je gradila ljudska fantazija pravljice in pri¬ povedke o zemskem raju, čegar stan je baje Jildiz-Kiosk. Toda na svetu ni ničesar trajne ga in zadnja ura je odbila tudi zemeljskemu raju v Jildizu. Hamida je odnesel val mlado turške revolucije, iz nekdanjega raja, Abdul Hamidovega pa so jeli praktični novi ipogotci “ko vati rumenjake.” Vrata Jildiz Kioska so se odpr¬ la na stežaj vsem onim, ki so si za drage novce hoteli napasti oči in veličine. Tu ob desni stoji iz bavarske¬ ga marmorja izklesana džamija, kjer je desetletja opravljal ob pet kih mogočnik H amid v jutrovskem blesku in z nepopisnim pompom verske svoje pobožnosti. Nebrojne čete vojaštva so se tu klanjale, kakor polbogu svojemu gospodarju, tisočglava množica pa je tu molila za zdravje in srečo padišaha, prerokovega nasledni - ka. Sedaj je tu vse tiho in samotno. Vrata džamije so zaklenjena in preko praga božjega hrama ne stopajo več noge pravovernikov. Zaklenjena vrata se odpirajo nevernikom gjaurom, toda samo ako le-ti za to plačajo. Džamija samuje, zvest ji je estal edino mujezin, ki kakor nekdaj ob zori in ob mraku in ob solnčnem višku kliče vernike k zbrani mo litvi. Toda nikogar ni, ki bi se njegovemu pozivu odzval, palače krog in krog so prazne, samo ne - verniki se potikajo po njih in strežaji, v senci lovorjevih lop pa dremlje osamel vojak in sanja o dražestnih očeh svoje Fatime. Nasproti džamije leži od zunaj Skromno, pravokotno, prilično po¬ slopje. Star strežaj je nam otvoril vra¬ ta. Ostrmeli smo. Stali smo sredi bajne dvorane. Tla so pokrivale debele, dragocene bagrene perzij- in pokornosti poklone gospodarju čez življenje in smrt padišahu, na¬ sledniku prerokovemu. Nič več ni sedaj Abdul Hamid gospodar čez življenje in smrt in nanj ne spominja tu ničesar več kakor bel listič na skrivnih tape¬ tnih vratcah v rumeno drapirani dvorani, kjer je napisano, da je tu skozi skušal Abdul Hamid me¬ či mladoturškim revolucijonar - jem, a da je usoda kisinet hotela, da so ga zajeli v podzemeljskem hodniku. Kakor poslopje, kjer je bivši sultan izvrševal javne državne po¬ sle, tako je zapuščena in osamela tudi palača, kjer je bil carski ha- em. Vsa okna so globoko zastrta, na vratih pa so pritrjeni državni pe čati. Harem, to je še edino svetišče, v katero ne dovoli noben bodisi pravoveren, bodisi brezveren Tu - rek, da hi stopila tuja gjaurslka noga bova prebava je navadno jako sla¬ ba. Če jim njihovo opravilo ne do¬ pušča izprehodov, naj vsaj poizku¬ šajo ohraniti svoje zdravje in svo¬ jo moč ter dobiti nekoliko živ¬ ljenja v svoja lica. Uživajo naj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta lek prežene vso pusto tvarino, ki zagača drob, in izpodbudi vse organe k delu, po - tem napravi zdrav tek in uredi prebavo. Prav dobro je to vince v boleznih želodca in drobovja, pri malokrvnosti in oslabelosti živ čevja. V lekarnah. Jos. Trinerja 1333-1339 S. Ashland ave., Chica¬ go, 111. Imejte vedno pri roki Tri - nerjev liniment za rabo v potrebi. Adv. NAŠI ZASTOPNIKI. ske preproge, stene in strop so bile drapirane z istobarvnimi svileni - mi thpetami, v isti barvi je bilo napravljeno tudi pohištvo. Na sre¬ di je s stropa visel mogočen zlat lestenec. Okna dvorane so bila s kopre - nami zastrta, da je dnevna luč sa¬ mo sramežljivo prihajala vanjo. Dvorana je prehajala v drugo tretjo, v celo vrsto enakih dvoran. Vsaka dvorana je bila drapirana v drugi barvi, a vsaka enako raz¬ košno. Zadnja dvorana je bila največja in najbogatejše opremljena. Bila je to prestolna dvorana. Na sredi ob steni, ki je bila ta¬ pecirana s krvavo - rdečo svilo, je stal na vzvišenem prostoru 'zlat prestol. Grobna tišina je vladala v dvo¬ rani, slišalo se je samo leno bren¬ čanje muh, ki -so se naselile tu, odkar je zadnjikrat prestopil prag te dvorane sultan Abdul Hkmid. Ni bilo vselej tako tiho in mir - no v tej dvorani. V polpreteklih časitt je. šumelo in valovalo tu življenje, tu so se. Zbirali dostojanstveniki, diploma- Kakor harem skrbno je bila ta¬ krat s sedmerimi pečati zapečate¬ na tudi sultanova zakladnica. Toda skozi velika zaprašena okna je bilo mogoče videti v to zakladnico, kjer je bilo za milijo ¬ ne nakopičenih zakladov. Ležalo je vse vprek.: umetni ne, zlato, srebro, predmeti z blešče cimi briljanti in dijamanti, biseri in razne druge dragocenosti. Tik ob oknu je bil model modernega parnika, narejen iz najdragocenej ših kovin, okrašen z biseri, 'briljan ti in z drugimi žlahtnimi kamenji. Stal je 6 milijonov ta model, po darile pa so ga Hamidu ob tride¬ setletnici njegovega vladanja ev¬ ropske parobrodne družbe, da si ohranijo njegovo blago naklonje¬ nost. In vendar je Abdul Hamid znan kot največji krvnik v Evropi. To¬ da kulturni Evropejci se nič ne ženirajo biti tudi Bizantinci, sa¬ mo ako jim to kaj nese! Odprla so se ogromna železna vrata in vstopili smo v rajski vrt, ki menda nima primere v Evropi. Lovor in palme, ciprese, oranže in citrone raso bujno in bohotno tu, tropične cvetke in rastline Cve¬ to in diše z omamljivim vonjem, med njimi se vijejo bele stezice, posute z žlahtnimi kamni iz Meke in Medine, po sredi pa Šumija ze¬ len potoček, ki se izliva v ljubko jezerce. Po potoku plavajo najraznovrst nejši eksotični vodni ptiči, kakr snih še nisem videl nikoli, ob oba¬ li se solnčijo pelikani, jezersko gladino pa merijo ponosni 'beli in črni labudi. V vejevju gostole ptice pevke, se zibljejo šegavo pisane papige, v ozračju pa švigajo jate golobov in galebov vseh vrst in plemen. Res, pravi rajski vrt in ni se ču¬ diti, da Abdul Hamid ni zapustil raja — svoj Jildiz Kiosk, odkar je zesedel prestol! Kraj vrta se dviga mogočen stolp, zgrajen iz betona, kakor silna trdnjava. Pred njim je raz ¬ prostrt razgled na ves Carigrad, na azijsko obal, na Zlati rog in morje Marmarsko. V betonskih tleh je kopalnica, izklesana iz kararskega marmor¬ ja, visoko gori pa razgledna so¬ ba z razgledom na vse štiri nebes¬ ne strani. Na sredi sobe je nameščen o- gromen daljnogled, s katerim je mogoče spoznati vsakogar na ca Irigradskih cestah in ulicah: KJE JE LOVRENC PEŠELJ? Rad bi vedel kje je Lovrenc Pešelj, moj oče, doma iz Dolenje Podgore, okraj Črnomelj, fara Stari trg. Imam mu nekaj zelo važnega poročati. Peter Pešelj, sin 469 — Mesaha Ave Duluth Minn. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn. John Pogačnik, Eve leth. Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina New Duluth, Minn. Ant. Mahne, frank Kochevar, Chis - liolrii, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Geo. Brozich, Rauch, Minn, Anton Prosen, Crosby, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minn. Vouk & Oman, Rice, Minn. John Dragovan, Soudan. Minn. MICHIGAN: frank Plautz, Calumet, Mich. Ivan Cotič, South Range, Mich. WISCONSIN: frank Zajc, Oliver, Wis. frank Brence, Waukegan, 111. Frank IClanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee. Wis. John Pucelj, Eacine, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. ILLINOIS: Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Anthony Motz, So. Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. »riElco Theatre ELY, MIN N. POZOR ROJAKI V MINNESOTI. Prejel sem nekaj pisem od raz nih rojakov iz železnega okraja ki so me povpreševali kedaj bode zopet prodaja državnih zemljišč, (Shoolland.) Zategadel objavim v N. V. da bo prodaja zgoraj omen jenih zemljišč sredi meseca janu ar ja 1914. Ker pa ne vem pravega dne, vam nemorem poročati; po¬ ročal pa bom v N. V. kakor hitro izvem kateri dan bo prodaja. Pozdravljam vse znance in pri - jatelje po železnim okrožju in vam voščim srečno in veselo no¬ vo leto 1914! Vam vedno udani rojak John Movern 469 Mesaba Ave. Duluth Minn. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPIM VEDNO SAMO 10c, Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik PENNS YLVANIA: Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Mike Štrukelj, Johnstown, Pa. John Brezovec, Conemaugh, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Joseph Hauptman, Darragh, Pa. Math. Petrich, Cliff Mine, Pa. Henry Lamuth, Marianna, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve - land, Ohio. Ignac Prel-gar, Collinwood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, Frank Guna, Badley, O. Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436-Ji. Frank Brane! . —: TRGOVEC Z GR0CER1J0. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonvvealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. Gias. St? ( 1206 COMMONVVEALTH GAEY, (New Duluth) SLOVENCEM IN PRIPOROČAM SVOJO ^\ UREJENO GOSTILNO ŽENO Z RAZNOVRs T y T 2i ! JACAMI IN SMOLjj Ute KOLEDa Glas Naroda” za let, je izšel; oskrbljen je z l epi č: dobrimi spisi, ter zaeno tisK širnejši. Velja s pošto vrertv je Pti aso Dobiti Slovenk Publishin* f n , 82 Cortlandt St., New Yor? ali v podružnici * Frank Sakser 6104 St. Clair Ave., Cl!v elaj m RA^ s# M’ s** KUPUJTE PRI KI OGLAŠUJEJO LISTU. trgoi v til o. COLORADO: F. W. žužek, Leadville, Colo. John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. Kajetan Erznožnik, Somerset, Colo. John Rozich, Wardner, Ida. Frank Malavashich, Little Falls, Poleg daljnogleda stoji mal okrogel stolček, prevlečen z rde .čim baržunom. Na steni visi primitivna slika beneškega mesta. Baržumasti stol in slika sta pre¬ streljena od kroglje. Tu sem v ta stolp je prihajal vsak dan ob 5. popoldne Abdul Hamid opazovat življenje in vr venje po carigradskih ulicah. Za to njegovo navado so vedeli tudi Mladoturki in ob času njihove re¬ volucije je eden izmed njih ob znani pri ustrelil na stolp, da bi zadel sovražnega despota. Toda Kismet je bil Hamidu mil, da ni šel tistega dne na razgledišče in tako i se je »zgodilo, da še dandanes z onkraj Bospora s svoje berle - beis - ječe zre na ta stolp in raz¬ mišlja o minljivosti vsega zem - skega. R. P. KAKOR STRUP. Ljudje, ki se včasih ne naužijejo svežega zraka in solnčnega sija, ni so mnogo na boljšem, od jetnikov. RAZNOTEROSTI. Predsednik ruskega državnega sveta in orožniški častnik. V ne - kem ruskem provincijalnem me¬ stu je prišel na ondotni kolodvor orožniški častnik ter zahteval od sprevodnika, naj mu da poseben kupe, za njega in njegovo “sprem¬ ljevalko.” Toda sprevodnik mu je odgovoril, da žal nobenega praznega kupeja nima. Nato mu je orožniški častnik ukazal, naj od - ipre vse kupeje. Zgodilo se je to. »V enem izmed njih je bil le maj¬ hen, star gospod. — “Ta oddelek hočem imeti,” je ukazoval orož¬ niški častnik. “Pozvajte tega go¬ spoda, da sede v drug kupe.” Sprevodnik se je ustavljal. “No, pa izvedem to sam,” je rekel čast¬ nik: “Zapustite ta kupe,” je po - zval starega gospoda. Toda stari gospod se ni niti ganil. “Ali niste razumeli?” je kričal častnik. “Glejte, da takoj izginete iz.kupe¬ ja!” Stari gospod pa ni ničesar slišal. Častnik pa tedaj stopi pred njega ter zahteva, naj se legitimi¬ ra. In tedaj je šele stari gospod izpregovoril: “Legitimacije vam v roke nedam,” je rekel. “Vaše ro ke niso dovolj čiste. Toda poka - žem vam jo od daleč.” Na legi¬ timaciji se je svetilo ime predsed¬ nika državnega sveta. Častnik je padel na kolena: “Za boga, eks¬ celenca ! Odpustite! 'Pozabite to, kar sem storil. Ne uničite me! Mi¬ lost!” Toda Akimov se je preveč razburil, pokazal je vrata ter vpil. “Ven! ProČ izpred mojih oči! Ostalo vam povedo vaši predstoj - niiki! ” Katko se je ta afera izvrši¬ la, ne vemo. Trije levi ušli. Iz Rima poroča¬ jo : Pri kinemotografiranju so uš¬ li v Turinu trije levi. Dva so zopet ujeli, tretji pa straši po okolici. Med prebivalstvom je izbruhnila velika panika. 21 dni brez hrane. V Berlinu so aretirali bankirja Kargerja, ki je obdolžen raznih Sleparij. Kar - ger je začel v preiskovalnem ’za poru stavkati na ta način, da ne sprejme nobene hrane in živi ob sami vodi, in sicer že več kot 21 dni. Spočetka so mislili, da do¬ biva Karger skrivaj jedila. Posta¬ vili so ga pod strogo nadzorstvo, ki je dognalo, da uživa mož, ki je poleg tega bolan, res samo vodo. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Jakob Cukljati, Pittsburg, Pa. Mihael Breznik, Frontenae, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. WYOMING: F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo. Mike Krivec, 'Sublet, Wyo. John Globochnik, Diamondville, Wyo. 0j D ‘ <>' . mr ’> ZDt i se »st CENTRALNA LEGA. SOBE S PARNO KURjaii, CISTO NA NOVO OPREMLJENO. TOPLO IN MRZLO VOD; > P r UREJENE PO NAJBOLJ DERNEM NAČIN'] ‘tjjo. IM»J' > r0 . ki " lirugac«' irizo' , stra» Park Hot# »p* i«' me ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, i#' 1 or W ( taji. H nCl r° juttrtirato' SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. Ali ste ze dobili zvezek Beverovega Almanah za Slovence za 1914 od vašega lekarnarja' Ako ga še uiste, dobite ga takoj. Dobi se brezplačno. Odpravite tisti kaželj - - Storite kar so drugi storili—rabite tisto izborno zdravilo izoper kašelj, prehlad, ijripi vest, vnetje sapnika, oslovski Ikaselj in razne druge neprilike pljuč — Severov Balsam za Pljuča (Severa's Balsam tor lungs) To lahko poznate iz njih bledega ti in državniki, da se v ponižnosti žoltega obličja in slabega teka. Nji SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI ZAVETIŠČA V AMERIKI. L 1 roy, Mo. Čitajte, kaj nam je pisal g. Jožef Šramek, iz “Hudo sem se prehladil na pljučih in kmalu potem sem začel tako hudo kašljati, da sem mislil, da bom vrini. Pričel sem uživati Seveirov Balzam za pljuča nekaj časa ter sem ozdravel. Ne morem prehvaditi to izborno zdravilo.” Cena 25 in 50 centov. ippeiest Se; kjer sta najsi osel) se », ker so i ■ jorei i stopn PlMfBu, predn ™ tešiti iz g 0 Tfeset delavn Dim ®USKA. nat v ju* . ' a “ ea i ‘ lk aDs!;, %VE i GOSI ■»«011. V| »žili !»lit ev Prit 0 . oži Influenza - hripa se prične iz glavobolom, kihanjem, vode¬ nim tokom iz oci in nosa in okorelostjo mišic in sklepov. Severovi Tableti Zoper Prehlad IH HripO (Severa’s Cold and Grip Tablets) podajo hitro olajšbo, posebno ako se pričnejo rabiti takoj na prvi prikaz hripe. Cena 25 centov. Severove Tab-Lax sladkorono odvajalo prijetno za otroke Uspešno za odrasle Cena 10 in 25 centov >re. ij, i^lei la . «4 h. i asl ii Na prodaj so v vseli lekarnah. Zahtevajite Severova zdravila naročite jih od nas. Afco jih nima •“•Sž