Loto XVII.
f Celja, dne 31. mojo 1H07.
Štor. «2.
DOMOVINA
Jem8tUsM<Mllt.ai-Dopisiblagovolit.(n» I	^^jft.!2..^. J^j^j—«EAl^Zs Amirtki I Mtri »t.^uT^L^20rturtr.» »
—gl.vra^a	|	»i^m-j-rSTE.*««.
Slovenska kmetijska šola ■a Štajerskem.
Toraj se bode vendar enkrat nres-aičila telja alovenakik naprednih go-apodarjev na Štajerskem: ustanovi ae alovenaka kmetijska Ma Dokazovanje akrajae potrebe, da ae ustanovi alov. kmetijska iola na Štajerskem, bi bilo pač podobno uoii vode v morje ali pa sov v Atene. Ije jako obtalovati je. da ae aataaovi ta iola ie le leta 1»07. ia da ae ai aatanovila le 1.1849.. torej koj potem, ko so bila mala kmetijska goepodarstva oproščena desetine ia tlake. Takrat se je pričela za kmetovalce povsem drugačna nova doba. katera je pač aa glas zahtevala, da ae omogoči kmetovalca primeren poduk, potreben aa izvrševanje njegovega poklica, prevaiaega za celo človeško draibo.
Tega se ai storilo ampak ae je kmetovalca prepustilo samega sebi, med tam ko se je ustanavljalo za vaa drage staaove šole in se je širila med ajimi strokovaa izobrazba. Kako čado. da smo doapeli do današnjega pač docela talaega stanja našega kmetakega stsau! Pa tarnanje ne baani aič; rits bilo. bilo" veli Hrvat. Jaano je, da dobi alovenaka Štajerska jako posno svojo kmetijsko iolo; da pa aa bo po ■jej širilo tadi istinito umno gospodarstvo. jo odvisno od njeae uredbe la kolikor mogoče pravi areditvi te nove slovo iske kmetijske šole ao aa-menjene sledeče vrstice. Piie jik mol strokovnjak ie le v dolgoletnem izvrševanju dejanskega kmetiikega gospodarstva ampak tadi strokovajak v kmetijskem iolstvu. S tem se istotako kavi pisatelj teh vrstic te čez polovico svojega malodane 60 letnega tivljenja
in ga v pravem pomeaa besede študira Študira pa v tem smiala, da opazaje. in to jako vestao. kak ačiaek so imele kmetijske iole, aa katerik je aam deloval, aa občno kmetijstvo, to je aa povzdigo istegs, ia kak ačiaek je mogel opazovati v istem smisla pri dragih znanih ma kmetijskih šolah Dolgoletna skušnja je povsod mnogo vredna, in tako je pričakovati, da bo tadi aovi šoli le v korist, ako avaia-jejo merodajai činitelji sledečo razpravo.
Namen vsake kmetijske šole je pač ta. da se opasti pod vplivom ajeaik gojencev dosedanji način kmetijskega gospodarstva, katero pač vsepovsod temelji na stari aavadi^ ter se nadomesti z novim načinom, temelječim na priznanih uspehih vede. znaaoati ia skaieaj aa tem polju. Kmetijaka iola mora tudi dovesti v aji izšolane kmetovalce do neke gotove stanovske aamo-stalnoeti, do neke gotove občne, oaobito pa agrarnopolitične zavesti. Kmetijska iola mora vsakemu gojeaca vcepiti smisel sa blagotvorao moč ladrttlništva. katero edino more ie le dvigaiti tadi malo kmetatvo kot staa na ono viiiao v človeiki dralbi. katera ma po pravici gre. Umaega kmetovalca daaaiaje dobe ae smejo zastopati dragi stanovi in ga komandirati, ampak on mora stati povsod na lastnih nogah. Seveda ja v ta aamen najpotrebnejša inteligenca ia blagostanje. Revičina ia aa-mostalnost, oaobito razvita stanovska samozavest ia pogum to samozavest pokazati ia zastopati, pa se ie aiate nikoli parile ia ae tadi Treba nam ja tedaj ščino z blagostanjem; da aa pa to pridobi, ja treba bistrega d aha ia po-aka za kmetovalca, katerega ma dajo
osnovne in potlej strokovne kmetijske
šole.
Kmetijske iole so različno urejene, in to pred vsem po učencih, katerim so nazMajeae ia pa po trajaosti pouku. Imamo dandanea kmetijske visoke šole, kakor je a. pr. državna visoka iola za poljedelstvo in gozdarstvo na Dunaja, imamo kmetijaka aredaje šole n. pr. driavao viaarsko šolo v Klosterne: burgu ia kmetijske aitje iole. Posledaje so različae po trajaoati poduka. Imamo take a triletnim, dveletnim, eaoletaia in tndi aamo zimskim podakom. Triletni podak je apeljaa, kakor zaaao. ravno na štajerskih aemikih kmetijskih šolah v Maribora in Grotteahofu. dvoletni pa aa kraajaki kmetijski ioli aa Grma pri Novem aests ia aa goriiki v Gorici Eaoletai podak imajo maoge kmetijske Me aa Ceškesa, Nemikem. posebno pa v Švici, aa Daaakera ia aa Švedakem. Kmetijsko iolo s zimskim podakom imajo a. pr. v Celovca aa Koroškem (tadi v Andritzu bi. Gradca na Štajerskem); kaj dosti pa jik ja f vsek naprednih kmetijakih drtavah, a. pr. v Švici ia aa Nemikem.
Kako arejeaa pa bi aaj bila aova slovenska kmetijaka iola na Štajerskem? Kmetijska visoke iole gotovo ae potreba jemo. Ta je namenjena le ainovom velikih posestnikov in takim mladeničem, katari aa nameravajo posvetiti oskrbaiitva veleposestev ali pa ečiteljstva aa kmetijskih šolah. Tadi zahteva taka visoka iola glede pnd-omike celo gimnasijo ali realko. Telo* posestnik tadi li tisti kmetijski gospodar. po katerega delovanju ia gospodarjenja bi ae mogel kmetijski napredek širiti aa najširši podlagi.
(Dalje prikodaji petek.)
Nova Mi aa Hrvaškem.
(KaaaO
A kaj naj porečemo o naši širil javnosti? Kadar hočemo govoriti o naši Inteligenci, ki dela dragače javno mnenje, smo vedno v zadregi, ker ae moremo o ajej aič reči. slabega pa še
-i Večinoma je polna nenarod-kozmopolitsko ariatokratičaega d aha. brez zavesti o kakih drulabnih dolžnostih ia tiveča v veliki brezskrb-noatl Na kratko, oaa je dete ponesrečenega oponašanja zapadnega moder nega sveta. Oe je kazala kedaj zanimanje za javno iivljeaje. se je to godilo a tem. da je foraaalno pripadala kaki aaii stranki. Za narod ia njegove potrebe pa ni kazala aikakega zanimanja. Ne odrekamo našej družbi patrijotizma, a odrekamo ji sposobnost, dn U patrijothem dejanski pokate s delom aa javnem polja, kjer se sami ob sebi lahko pokalejo cesto neuspehi Za narod in ajegove potrebe ai miti opozicija miti aaia širša javnost kanala nobene akrbi, dasi se je po listih in v društvih premnogokrat povdarjalo. da je Beljak temelj nate bodočnosti. Is ene strani so torej avidevali naie potrebe, is druge straai pa niso bili voljni niti sposobni da bi kaj ukrenili Kako salo so naie dratabne razmere aeadrave. se asm najprej pokate, ako jik primerjamo a katerimi dragimi a. pr. češkimi. Tadi aa takem so bile majkae strankarske praske, kakor aa najdejo ie danes, a to cele dražbe vendar ae moti pri tem. da dela aa boljšo aarodao bodoča ost oziroma sa ajene temelje: prosveto in blagor na-naroda. Zato so tam javne razmere tadi boljie ia se aiti daleko ae dajo primerjati z našimi.
LISTEK.
„Haii, hau, haul" aH kako j« dijak Mihec lajal, mlinar Čmel pa bežal
(Kpbal Valerij Lujarti.)
(DJJ..)
.Najsvetejša mati!" j« šepetal .torej tadi jaz. aajai tndi sem sin preprostega kmeta, sem vendar le Poljak, a ae vem aičeear o naših nekdanjih kraljik. hetmanih ia vojvodih. Gospod tapaik mi je večkrat pravil kako so oai ae le zgolj svojo Ijabljeao domovino poljsko, marveč tudi ves krtčanski svet s svojo krvjo vneto btaaili pred pagaai io koliko so doprinesli velikega na avetu, da so se temu ostali narodje kar čudili."
Zlaati pa si je ohranil Mihec v spominu to. kar mu je povedal gospod
tupnik o kralja Jana Sobleskem, ki ai le zgolj is lastne domoviae preganjal Turke ia Tatarje a krvavimi glavami, marveč naproiea stekel z poljsko vojsko aa pomoč cesarja aem-ikemu, čegar prestolnico (vam dobro znani Dunaj) ao Turki oblegii ter jo napadali od nek stranij. Toda naš Jan jim je tako pristrigel perati. da ai od tega čaaa aiso mogli nikdar več pomagati in da je pagaaaka moč pro-pala sa zmerom.
.Evo. premišljajoč torej o teh poljakih hetmanih n vojvodih reče Mihec s trdnim sklepom:
Naj se zgodi, kar se.koče; ker pa aem Poljak, torej mi mora biti znana sloveča naša poljska zgodoviaa ter dela naših očetov in dedov, katero moram znati tako dobro, kakor sam gospod žnpnik.
Torej te dalje časa ni mislil ničesar drugega kakor to, kako se podati v šole ter se pričeti učiti.
Duhovnik pohvali ajegovo nakano, pripravi ma nlo sekajo ia potrebne knjige, da aa majhao podporo za aa pot. ter nakloni očeta, da je obljabil prinesti očetu par hlebcev kraka siaa v podporo.
In tako je Mikec Gaegol pričel svoje ačuaje ia vsako leto se aa je godilo bolje kar se tiče pretivljeaja; te ae je pretivljal bres pomoči svojega očeta ter ohranil ljubečega dahovaika v hvaležnem spomina
Sedaj ja potoval doma na počitnice, kjer ae je imel s svojimi za dalje čaaa poalovitl zakaj končavti vae iole v Rešovu. se je imel podati v Levov.
In revet je hitel kolikor je mogel ker je videl, kako se je nebo pokrivalo z oblaki, torej je hotel ie pred detem dospeti enkrat pod varno streho.
Razveselil se je, ko je zagledal od daleč nekak voz ter mahajo prijazno s kučmo, je rekel pokorno:
.Ej. gospod mliaar!"
Kaba Čmel pridrži konje ter pogleda popotnika izpod čela a prezirala smehom.
.A kaj mi poved, gospod dijak, učen človek?" ae oglasi porogljivo
Mikec se ie eakrat aiako prikloni mlinarja.
.Det pojde". spregovori prijazno se smehljaje, aemara bi ae gospod mlinar hoteli vzeti k sebi na voz?"
Čmel aa pobota po trebila ter spasti precejinji oblak dima pred se.
.Gospod dijak bi se botel peljati", je dejal preeejajoč besede skozi zobe, .boji se botjega deta. ker je nemara iz sladkorja sli is soli? . . ."
.Dovoljeno vam je se ialiti", se oglasi Mihec, .toda prekoračil sem te pet milj daleč ter ae uidem dežu "
Debeli mlinar ae je božal po debelem, napetem trebuha ter prezirljivo pokimal z glavo. Dasiravno ma je ugajalo, da je imel na potovanju
Ko je naia javnost uvidela. d* je aarod t različnih potratah, je pravila, ti m more Tleda brigati ia njega. Tadi mi to trdimo, a ker je rlida nai ■and zanemarjala ia esravnoat zatirala. je bila dolinost inteligence, da gre ona med narod in • plodonoanim delom paraliiira na vseh poljih pogubo-00x00 delo madiaronov. Naia javnost je govorila: »Uda naj »tori to, naj •tori ono, javnoat v onih detelah pa, kjer je »Uda zea narodna, ne pre-pušča izvajanja tvojih narodnih vpro-iasj vladi, ampak prevaema ■ase del narodne proavete in dviganja narodnega blagostanja. Naia jtvuost pa je hotela z onimi apeli na vlado samo opravičiti svojo lenobo. Narod in njegove potrebe, to so bile navadne baze našega drnitva .Nam je politika Šport, nekaj, s čemnr se odlikujemo v druStvn, narod pa Malala in lepa stvar, ki trpi najsijejuejie fraze in neodkri-tosrčnosti. Naloga naroda nam ni znana. Samo. kadar se priredijo politične parade, so naia nota polna bednega a ponosnega naroda, tistega naroda, pro-svetljenega naroda, ki ga ie ni zlomila nobena sila*. (Glej Novak: Zapreke str. 898).
Zelo vaina črta naiega drnitva je ie nekaj, kar bi lahko imenovali formalen patriotizem. Naia javnost misli, da sestoji rodoljabje v izpolnjevanja nekih rodoljubnih formalnosti, v čuvstvu, kričn in behatem povdarjanjn svoje narodnosti; ko je delala tako in enako, je mislila, da vrli svoje narodno delo. Ta formalni patriotizem je kriv, da se je dober del zdrave naie narodne inteligence kolikor je je. popolnoma odtegnil narodnemu delu. in da se danes marsikdo posmehuje odkritemu in delavnemu rodoljubu. Se jedno je inačilno za naio politično in socijalno gnilobo, to je sploino ogovarjanje in očrnjevanje. S tem »mo priiii tako daleč, da imamo danes res malo zna-čajnih ljndij, ker če se pojavi kak posebno bistroumen človek na javnem pozorišču. takoj ga nbijejo z brezraz-lotoim klcvetanjem, mogoče pa je z drage strani, da se v tej sploini zmei-njavi in anarhiji drle naravnost podli inačaji pod krinko poitenja.
Posebno pozornost moramo obrniti jednemn naiemu faktorju, učeči se mludini, posebej akademikom. Kar smo trdili o naii javnosti sploh, to velja za njo posebej.
Naia mladei trosi vso svojo ener-iijo v strankarski borbi, kar nima za narod ni trohice pozitivnega učinka Svojo popolno stagnacijo in vrhunec nesposobnosti sa umevanje narodnih potreb, je pokazala naia mladina pri pojavi drnitva za pončevanje analfa-
betov. Na nniveni pa je Kkuenov reiira obsodil najhujie krahoborstvo Niso redki primeri, da je najgorečnejii mladenič na vseučiliiču potem v življenju mirno uklonil glavo pod jarem tega
Drag ialosteo pojav med nami so izrodki SUrčevičanske stranke. Lisičje lojalni proti dinastiji, skrajno so vratni Srbom menijo, da prava opozicija ne sme nad vlado. Pri zadnjih volitvah so pokazali, da so hnjii atentatorji na svobodo ko madianiui. Zadovoljni so. da zna narod par fraz, za njegovo zdravo naobrazbo pa se ne brigajo. A zakaj? Ker bi to pomenilo njihov konec. Oni in prosveta. to jo je kontradikcija. Mi pa jim naznanjamo, da se bomo ravno s orožjem prosvete bojevali »oper njih iu jih zmagali.
Kar se tiče strahu pred prosveto. je temn najbliiji furtimaški poskus, da se na Hrvaškem stvari klerikalna stranka, ker tega pojava ie ne moremo imenovati stranko. Dasi je nai narod globoko proiet s patriarhalnim klerikalizmom. vendar so ga tekom stoletij naučile teike izkuinje. da sluge Rima niso Hrvaik! nikdar želeli ne dobrega ne napredka in zato je ta poskus naiel odločno nasprotovanje v narodu in v inteligenci. Tej četi se more. pozorno paziti na vse a zajcdno tndi oprezno ločiti pravega hrvaikega duhovnika od furtimaia.
To je naše nezdravo drnitvo in njegove najznačilnejše političc0 stroje. A tudi na tujce, ki rinejo v vedno večjem številu na Hrvaško, moramo zelo paziti.
Kako ialostne in otožne ao nase razmere in kako globoko smo ie padli, dokazujejo najnovejši dogodki, ki so se zgodili med nami in proti — n Mislimo dogodke v Zadru, Reki Romi. Vsiljivi tajec in naselnik ,pe je ie tako preobjedel. da se dviga na naii zemlji proti nam Žalostno je to. ker vem, kako slabo se pri nas reagira na taka izzivanja, a ie bolj ialostoo je, če pomislimo moč in število tujcev.
Največ misliti nam dajo dogodki v Romi. Tnkaj imamo opraviti s premetenim sovrainikom, ki ima za seboj veliko cesarstvo, veliki narod, materi-jalna in moralna srodstva, ki prodira v raznih strnjah u nai Balkan in ki ga vodi „Drang nach Oston". Proti temu se moramo boriti nn gospodarskem in kulturnem polje. Njegove teinje so jasne On je v slnibi nemštva in njegove predrznost je velika, če se upa taliti naio zaatavo. simbol vsakega naroda. Dokler iščejo oni to, kar je oaiin. težnjam direktno nasprotno, . ne moremo imeti i njimi nikakih kompromisov. Samo splošna pro-
sveta in narodna samozaveet ae mora postaviti nasproti takemu neprijatoljn.
Vse to polagamo na srce naii javnosti. da ukrene potrebno, dokler ie ni prepozno. Od nove vlade pa pričakujemo. da bo resno računala a vsem , posebno z gibanjem tujcev na naii zemlji, in da bo v najkrajšem času priskočila z uspešnimi sredstvi narodu
Politični pregled.
. nekega tovariia, ds ae je mogel razvedriti ter se ubavati z razgovorom, ae je vendar našopiril in raikošatil kakor puran, ker je bil skop in samo-ljnben ter ni bil vajen nčiniti nečesa dobrega zn nikogar.
Nu, torej ae je jel taliti in rogati dalje:
.Hum, hum, hnm, dn. In. t! gospod dijak bi se radi vaedIL km. hm, vsedli!"
.Ali pa imai denar?" ga vpraša nakrat
Mihec se samo nasmeji.
„Ej. kak dobiček bi prinesel gospodu mlinarju moj denar?"
.Ali tako?" samomlja mlinar, ro-gajoč ae neprestano, .vi sto učen človek, modrijan, pojedli sto prepelico! zvezde imate aeitete neba, kar zaa ilico srebate razum, torej ie znate napraviti, da vas noge ne bodo bolele, ali da ae oblaki razpraiijo na nebu."
.Lahko ae vam je taliti, gospod mlinar", aeie mn Mihec v besedo.
.Vi ne premorete vsega tega?
Pogajanja o nagodbi med AvWl in Ogrsko 90 pretrgana. Nadal£?l se bodo iele janija — po utvorkl avstrijskega parlamenta.	■
Krita med ogrsko in I vlado je čedalje ostrejša HrvatakfJM alanci so odpotovali ii Budimpett« t I ae povrnejo iele, ko se bode razprt*. I ljalo o ielezniikem predlogu, proti ^ I teranu bodo oetro nastopili iaiitn^ I tadi z obstrakcijo Hrvatska vlada hi I baje v kratkem podala demiaijt « I sabor bo rnzpničen.
ka?" ae norčuje bogatin dalje.
Mihcu šine kri v glavo, toda še ae je krotil ter rekel smehljaje:
.Le šalite se zdravi gospod mlinar!"
Kuba Cmel ae glasno nasmeji, cmokne > jezikom ter vzame bič v roke.
.Ako toga se znai brate, pa ai bedak s tvojim učenjem vred, oj bedak. Ker ps tem jaz pameten, doda ter te vdari po polnem moinjičks, torej ae todi ne dam vjeti bedake sa knveljček. Ako se kočei peljati, moj dragi, moraš plačali, ker ljudje, ki ao pametni, ne delajo ničesar brezplačno."
Dijak Mihec ti ugrize v ustnice in ie ae gs je jelš polaičevati jeza. Tods med tem. ko bi te hotel drugače namisliti, te pokorno nasmehne ter
.Hal ako je ie le temu tako, kakor pravite, pa vam plačam, ker le ne more biti drugače."
(Dali« pfikodijte.)
Prof. Maaarjk je odgovoril ured-mštvu .Bokemie" na različna vprašanja O propadu mladočeške stranke pravi, da ga je zakrivilo to. kar bi imenoval .poslanski birokratom". Ta stranka je omejila vse svoje politično delovanje na delo v parlamentu ter je zgnbila zvezo t notranjim knltnrsim razvojem češkega naroda.
Narodnostno vprašanje nikakor ne bode odloieno v novem parlamentu. Ne samo zato. ker bode mnogo strank še nadaljer iz taktično strankarskih razlogov gojilo nacionalizem, ampak tndi zato. ker imajo posebno Cehi stvarno utemeljene narodne zahteve, katerih spolnitev morajo zahtevati. Kar se tiče soc. demokratov je napačno sliknti je kot protinarodoe. Že njih program to dokazuje. Sicer je pa jezikovno vprašanje — posebne ta narodne manjšine — ob enem tndi gospodarsko in socialno vprašanje.
Jaz sam kakor tadi prol. Drtina sva svojim volilcem razložila. da vstopiva v skupni klub. ki se pripravlja. Ta klnb je pač le skupni klnb nikakor pa ne sknpni program. Nočem podrobno preiskovati ali bode naprednim in svobodomiselnim poslancem mogoče skupno delovati z izrecnimi konservativci in klerikalci Dvomim o tej motnosti ter vem, da o tem istotako dvomi mnogo mladočeikih in agrarnih poslancev.
V vprašanju političnega razvričenja strank ielim, da bi bila med klerikalei in soc. demokrati ustanovljena demokratična, socialno reformna napredna, nedelavska stranka.
Novi parlament bode sposoben za delo, ako se mn posreči nadomestiti dotedanjo, takozvano ustavnost s parlamentarizmom. Ako se to ne zgodi, bo splošna volilna pravica malo pomagala. Tako Masaryk
Zdraiesje katoliškega centra krič. socislei ie ugotovljeno. Krtčaaaki tocijaici postavijo posL Weisskirchnerja kot tvojega kandidata za prvega pred sodnika. Klerikalci so ie prej proglasili dr. Ebenhocba kot svojega kandidata nn to mesto.
Zveza nemških svobodomiselnih in naprednih strank v skupni klnb ie ni gotova Pri teh pogajanjih se kaie ta svobodomiselnost in naprednost v kaj slabi loči. Iz to .nemške zveze" naj bi bili izključeni vsi trije napredni dunajski poslanci in aicer: dvorni svet-nik Kuranda tato, ker je tid, baron Hock tato, ker je prenapreden in ae v avojik nazorih bliia tocijalnim demokratom, dr. Ofner pa, ker je tid in prenapreden! Zato pa ti napredni in svobodomiselni nemiki politiki resno pretresajo vpraianje o zvezi t krič. tocijaici.
Dunajsko uredništvo je prosilo inpana, naj mu prepusti ljudsko dvorano na rotovžu za zborovanje, na katerem je hotelo protestirati proti kazenskemu premeščenjn treh uradnikov, ki so nastopili kot kandidatje za dr-iavni zbor. Dr. Lneger je to proinjo brez utemeljitve odklonil Krščanski socijalci to do tedaj vedno poudarjali, ds eo drlavnim uradnikom naklonjeni To pa ne kaie potebne prijaznosti.
-	Brklja. Pogajanja o novi trga
vinski pogodbi z Avsto-Ogrsko poč), vajo. Kakor se čuje. bodo po juniji nadaljevana in nadejati se je. da prii« do sporaznmljenja med obema pocod. nikoma
—	Orna gora. .Konttitncijonalai* knez. gospodar Nikola je bajko o črno. gorski ustavi temeljito uničil. 2e pni
ecem je odstopilo narodno aini-sterstvo. Knez je poveril vlado zopet svojim kreatoram Tomanoviču in dn-govom. kateri so uvedli stari reila, zopet v polno veljavo. To novo miui-■stvo je dalo nedavno po vojakih razdjati tiskarno .Narodne misli" v Nikšičn in je onemogočilo vsak opo zicijonalen list; pozaprlo in pregnal« je vse, karkoli opozlcijalno misli h sedaj vlada zopet mir in red na Cni gori. Opozicijonalci so dali tiskati v Dubrovniku 80 tisoč proglasov, v ka-terih protestujejo proti tem nasilstvoa kneza in njegovih slug. Vladi se jt pa posrečilo zapleniti 15 tisoč tek spisov na meji in zaprli so vse, ki m v kakeršnikoli zvezi z njimi.
(Se enkrat nradti J prostori glavne davkarije.) i .Domovina" je v it. 1*0 od »0. nov. 1. 1. prinesla dopis, v katerem je nekdo resnično in popolnoma stvarno opisal nedostatnost uradnih prostorov tukajine glavne davkarije. Dopisnik je dejal, da bi se nikakor ne čndil, ako bi polovica vseh v teh prostorih nradujočik uradnikov bila vedno bolna.
Da to ni bil prazen strah nam je ie praksa dokazala. Nedavno je bil« od 14 davčnih nrndnikov h krntu o bolnih! To bo menda dovolj, da se bodo viija oblastva prepričala. da je ie neobhodno potrebno, da se vpraianje o novem aradnem poslopju v Celjn reii.
Ena žrtev te vnebovpijoče nedo- k statnosti uradnih prostorov je g. V. I katerega uradni lokal je bila prva I pregraja pri vhodu ns desno. O. V. jt tedel v vodnem prepihu, ksjti okno ne zapira dobro, vrata ae pa neprestano odpirajo is izpirajo, ker jt strank toliko, da ena dragi kljub podaja Ko so nekega dne oprali la malo očistili podove v uradnik prostorih. so uradniki nastopili kakor pt navadi tvojo slnibo ne glede ns ta da tla še sito bila suha Vlainoat ia prepih sta povzročila, ds je g. V. obolel ns ienu — in ticer nevarno , obolel ksjti. kakor tem izvedel -b zanesljivega vira, je bil tndi ie previden a svetotajstvi ta umirajoče.
Koj za g. V. je nastopil tinte g. P. ne da bili pred ts uradni pioitar detintcirali — posledica je bila. ds j« g. P. ie v 'dveh dneh obolel ns Mi bolezni.
Zs njim je nastopil tretji uradnik aluiho v tej nesrečni pregraji — tedaj to jo ie le razkužili.
To je jaaes dokaz, ds to uradniki in stranke v sedanjih uradnih štorih v vodni nevarnosti za zdravje; da, primeri te jim knj lahka da zaneaejo v uradu stakne no bolezen
[siki pre- *
ivojt b
hko, I
'J
eelo v svojo rodbino. Ce Mm kot delodajalec daje svojim uradnikom tako aradno prostore, kako me zahtevati, da bi privatai podjetniki dajali arojia delavcem ia eslnlbencem zdrave ia mi higijeničnim predpisom vstre-
zajoče delavnice ?
Pa ao aaao nradni proaton. aapak vaa njih notranja oprava aaie davkarije Ja naravnoat proti higijenična.
V	vsaki ia Uko zanikrni gostilni ali brivaiei t Colji imate lelezae plju-valaike a vodo — t davkariji atojo io prtdpotopne tratit« a peskom ali ia-rstjem, katere so v resnici priprave pjeajt čiatib baeilzkih knltar, nikakor pa ae sredstva proti iirjeajn bacilov. Takih vzgledov bi navedel ie lahko aaogo — pa dovolj naj bode to aa daaea.
Ker vpraiaaje o novem aradnea
poslopja ie ni delnitivao rečeno, opozarjano il. det. Ia. ravnateljstvo na to, da načrt novih nradnib prostorov u glavno davkarijo ae obete mnogo dobrega. Po natrtu je poatavljena v aovea poslopja blagajna v sobo, ki ae dobiva direktne lati. To je vender malo prevet. Loči in traka treba povsod, pri blagajni pa ie posebno, to zahteva korist strank in tlilbajotih aradoikov. Plačujoča in denar prejemajoča stranka mera videti ia sicer dobro, razločno videti kaj izdaje, oziroma kaj prejemlje, ie tako to pomote kaj lahko mogoče. Sedaj (v starem poslopju) je pri blagajni večen nrak in v zimskem čaan, ko vet dan leč gori. ttoji blagajoiika miza vedno v somraka, teko da prav teiko razločiš posebno zlato, nikel in baker.
V	takozvanem novem poslopja bi ta kričeč nedoetatek morali vsekako od-itraoiti. Skoda bi bilo zamotati driavni denar za polovičarsko delo. s katerim bi ne bilo ne aradnikom ne strankam pomagano. Bolje bode sezidati od fun-damenta novo poslopje, ki bode odgovarjalo popolnoma tvoji tvrhi v vsakem obzira, kakor pa iz neumestne sted Ijivoati zaaetati denar davkoplačevalcev aa prizidavanje in adaptiranje starih hii, iz katerih bi najboljii arhitekt tega sveta ne mogel napraviti modeme uradne bile Upamo, da pridejo do tega spoznanja tndi ona oblaatva, pri katerih tedaj ie ape načrti o takozvanem .aovea. nrad-aem poslopju ter da ukreaejo potrebno, da ee bo začelo r kratkem zidati
Novi poslanec za naio mestno skupino pa naj posveti temu vpraiaaja tadi malo Ipozornostl. S tem bo ttoril tvojim volilcem veliko utlugo.
H konca pa ie nekaj. Kako je to, da Inaačna aprava bal pri davčnih aradaikik t tako trdoerčnottjo grabi iaterkalarje? Koliko različnih meat davkarakih uradnikov ostaje po mesece in meaece izprazneuih, kakor da bi ne bilo ljudij, ki ie leta in leta čakajo na poviiarje. Je II to grabenje inter-kalarjev zahvala za to, da mora kakor a. pr. v Celju 9 uradnikov opravljati tlulbo za 14, ker jih je pet ie tako dolgo bolnih?
Kako finančna uprava opravičuje to vsak čat za aocijalno pravičnost ialečo .iuititucijo" interkalarjev tploh — in ie posebno pri aajniijih in z delom tako oblolenih kategorijah davčnih aradoikov? Bi li ne bil ie tkrajni taa, da te tndi tej nemoralni praksi upravi enkrat konec?
I« tajia«. Ljubi Skolljani, dragi rojaki! Že čez itirideset let bivam na tejem, in v mojem srca vedno plamti čista in ognjena ljubezen do besede materine, iskrena in globoka ljubezen do rodne zemlje, kjer je tekla moja '•ibelka in kjer počivajo moji ljubi ttariii, sorodniki in prijatelji. Posebno Pa ae zanima moj rojstni kraj, Skofja rta. Vsak narodni in gospodarski na-
predek ae navdaja t veaeljea in novim npujea, da to Slovenci vender enkrat reMjo neaike tainoati
P* kako aea se zatadO, ko tea nedavno čital t .Domovini", da Skof-Ijani nameravajo attanoviti raailao draitvo t seaikia poveljem. Človek hi mitlii da Slovenera včaaih zaatane pamet, ko vidi kako tiKijo v temlki tabor, v aeaaao sulnoat, kako povsod podpirajo pritepenega Nemca in se aa klanjajo, domačina, tvojega krvnega brata pa zaaičajejo. Take nezavednosti ne najdemo i lepa na tveta. Dragi rojaki, kako ae varate, ako mitlite, da bode aeaika koaaada ogenj .panala". Naii Nemci koman-dirajo po neaiko, da človeka ataa bolijo, pa ogenj ae ae zaeni zato in gori dalje, aco ne brizgajo vaaj pravilno in dobro. Kaj pa i turno od aea-ikega jezika?
Skofja vaa pat menda ie ai tako ponemčena, da bi ne razameli slovenske. lepoglaane komande.
Ko tem ie doma bil, ie eelo t Vojnikn ai bilo človeka, kateri bi aa bil alovenako znal, samo t Skofji vati jo ottal na trojen daljnem potovanja neki ivabaki čevljar .Jokan". Skolja vaa in ajeni prebivavei ao ae aa tako ■milili in priljubili, da ae ai mogel vet ločiti Hodil je po .iterah' iivat Včaaih pa to ga zapeljale ribe, katere je uelzreteno rad gledal ia opazoval vea ljubi dan. Nekega dae ae je teko zamaknil v nje, da je padel » voda Vet moker je priiel v Kopačev alin in toiil: „P.ib' ipegav v vodo padov!" Od tistega caaa ao ga ljudje navadno imenovali: .Rib' ipegov".
Nemci se radi pobahajo ia aam predbacivajo, da zato pridejo med Slovence, da tam reveiem pomagajo. Mogoče da je oaenjeni Svab tadi Skotjanom pripomogel do blagoatanja!
Dragi rojaki, ne bodite ,ialo-barde" ia kamelejoni, ampak ostanite to. kar ste, taj konj ostane vedno konj in krava, krava, aaj ti ie bodeta pri ceaarjn ali berača
Ker je gaailno draitvo za Skofjo vat eminentnega pomena, tklenil tea pristopiti ko« podporni ud, ako bode draitvo narodno in tem v to tvrho namenil nekaj kronic. Da ste mi zdniil
Bog In narad!
Slovenske novice.
Staja rak a.
—	Celjski Sokol vabi vse brate
telovadce k prvi telovadni ari na letnem tetovadiiču v torek dne 4. junija ob polu oaaih zvečer. Prihajajte točno!
—	Letno teloradliče ti je priredil Celjzki Sokol v Oaberjih za ttev-biSčem .So.olakega doma". Ven Iz ta-duhle telovadnice v sveii zrak, to je bila ielja vsakega telovadca, kakor hitro je preetopil prag telovadnice — kaj Se le, ako je v njej naporno telovadil. Sedaj je izpolnjen* vroča ta ielja in opamo, da se bodo skrčene vitte naiih telovadcev kmalu spopol-nile in da se začne v Celjskem Sokolu zopet ono iivahno življenje, t katerim ie je dosedaj vedno odlikovalo to draitvo.
Bratje! Koritti telovadbe, posebno ie če se vrli na prostem so izvan-redne. Z njo vzgojimo ono trdno in mogočno telo, katero naj bode čist zdrav dom vzneseni sokolski misli. Sokolska telovadba ai, kakor se Cesto misli samo iport ali kakor jo nekater-niki iz nevednosti ali pa zlobnosti zamenjavajo z akrobatiko in atletiko. Sokolska telovadba je eminentno vzgo-jevaino sredstvo. Tu imamo kombina-
cije ia ttopajeraaje gibov, kar vse je malta! znanstvenih Stadij, ta imamo meajavo postav ia vaj. katerih vtaka iaa poeeben ia premiiljen naaeu. Treba je hitre aitli. razumnega daha in Mae volje, da premagamo odpor tek« ia orodja. Bntnaanoat je pri ■aa doma, premiiljen* vstrajaost in glohoka temeljit oet Polai zaničevaij* aao prati mehkitaoati nemolatotti, pohlevnoati ia poniluoati, lenobi in domiiljavoati Jeklo je aaie telo, ae ikodujo aa aolace. ae ara*, dei, ae glad. Lopo je aaie telo. čvrtto je ia idmva. Lepa" p* mora biti tadi aaia dtfa. polna aoikih kreposti Ia to vse j* učinek telovadbe, tega imenitnega narodnega leka.
Zato Vaa vabimo slovenski al*-deaiči iu zlasti Vaa mote, ki aedite pri svojem poklica, ttopite t aaie vrata, da te Vaa porota moč in prol-nost milic ter ae Vaa pojeklenijo tira. d* bodete teko oboreieai lahko azpefao valovali poleg tvojih iirljea-tkih interetov, tičotih se sebe in rodbin«, tndi koristi domovine.
—	Za flneartMor »p—talk te je te aeaec nabralo v Celjn 38'30 K. Ia sicer to darovali gg. Peter M*jdit t K, dr. Kikovec 3 K, po dve kroni: A. Pučnik, opat Ogradi, prof. Kardiiar, prof Suhač, prof. Cestnik, dr. Dolar. Jakob Koai po tm krono: Voh, dr. ftiek, Voloviek, Prelog, Cvahte, Polna, prot Koai, prot Koa, Vavkea, Strgar. ■etMjiv, Vinko Bojaik, dr. Sernec, Lovro Bti, Viljem Pick, nadalje M. Goričar 80 v in P. tO v.
—	Zahval«. Lepo itevilo raznih kajig, Mohorjevih, Matičnih, ioltkih ia drugih jo dala goapa Baieva aa razpolago. Knjige ao se uvrstile deloma v ljudsko knjiioico celjske Čitalnice, deloma v tolarsko ia učiteljsko kajil-nico slov. gimnazije. Ittoteko je gospod Vavken daroval aa ljudsko knjiinico aaogo lepih ia primernih knjig. Obema darovalcema bodi Izrečena lakrena zahvala.
—	Veliko Ijadtko vetelleo priredi celjtka Čitalnica dne 7. julija. Narodna draitva aaj te blagovoljno ozirajo na t* dan.
—	Ljudska kajltalea eeljske Čltalalce ustreza tivi potrebi To ae vidi a* ogromnem ttevila knjig, U ao te izpoaodile tekom par meeecev, odkar kijiiniea poaluje. Po SO—80 ia vet akateljaih Ijadi aa oglati vaako nedeljo. Poeebno pridni v čitarju ao nekateri vajenci, pomočniki delavci ia obrtniki a tadi i* okolice jik je prihajalo lepo itevilo, dokler ie ai bilo poljakega dela. Knjige te vračujejo precej redao. Ker bo kajiinica v motečih julija in avgattu zapita, te p rotijo t tem Vli tisti ki ie imajo kakiae knjige ia celjske Čitalnice d* čim preje vrnejo. Knjige te sprejemajo vsak dan v Čitalniiki aobi.
—	Iz poitae alatke. V pokoj je stopil viiji postni vodja g. Alojz Koweiadl v Celju. Ob tej priliki ma je izreklo trgovsko ministrstvo za njegovo dolgoletno službovanje popolno priznanje.
—	Spremembe v datčal slalbl. Davčni preglednik g. Anton Stepic je preatavljen kot davčni oflcijal iz Kozjega v Maribor. — Davčni pristav g. Fran Scbutcha .i« prestavljen iz Konjic v Celje. — Davčni oficijal g. Alojzij Knez je imenovan preglednikom iu pride iz Maribora na Vrans<o.
—	Štajerski dei. odbor je dovolil za vseučiliSke učiteljske počitniške tečaje, ki se vrSe. kakor smo ie naznanili, od 6. do 94. avgust*, več Štipendij v skupnem znesku 600 K. ProSnje za eno teb Štipendij je treba vloiiti do konca junija pri vseučiliSki kvesturi v Gradcu. Morajo pa te prošnje vidirati ali krajni ali pa okrajni
iolaki tveti Tadi grutto vuaUMHt
je dovolilo 10 proatih aett za brea-plačno obiskovanje predavaaj. Praktične vaje aa morajo vendar v rtakaa slučaju plačati. Tadi ta te metla ja treh* vloiiti prodaje pri otaeajeai I vestari Oraiko aetto je dalo omenjeni! itevilo ttaaovaaj aa razpolago; v tea ozira aa je treba obrniti 4* .Graikeca učit draitva* (Ferdinandeaa, Gradec). 2eleti bi bilo, da bi te tadi tloveatko ačitaljatvo po m Ha tati ude-leiilo teh tečajev.
—	Dani Je v Vojnikn dae 99. maja ob 11. ari ponoči g. Badoalav Skofck. vpokojeni nadučitelj. Pogreb bo jatri v aoboto, ob 4. ari popoldne. Pokojnik je bil t tvojia jekleaia aa-rodnim prepričanje« in delom največja opora slovenstva v Vojaiko ia je radi tega pretrpel maogo preganjanja o« nasprotne ttraai. Naj mn bo žemljica lahka!
—	Ssaarje. Lieeaeiraaje ia premiranje pleaeaakih bikov murodohkeg* plemen* aa imarski okraj vrti ee v sredo, dae 11 jaaija 1907 ob 8. nri zjutraj aa tivintkem sejmišča v Šmarja
—	Dteri je danes zjutraj v Ljubljani g. Matej Ravnikar, brat g. Ivana Ravnikarja, ipecerijtkega trgovca v Celja, po daljii mučni bolezni star 44 let N. v a. p.3
—	Pridiga ialakega Sapnika aa UakaMa* nedeljo. Gospod iapnik jo povedal priblilno to-le: Sveti duh ras je zapuatii moje beaede padajo na nerodorita* tla, priili aao uko daleč, d* te vte neha. Kako tea te trudil aa vaa, kakiao cerkev ste imeli poprej, poatavil tem vaa krasni boiji kraa ia kje je vala hvaletaoet? 44 let tlai-bujem in niaem neroden človek, eeaar ai je podelil taalatai krilec, a vi ste mi dali kameaja. Napadli ste me s kamenjem, da bi me kamaali kakor ar. Štefana. Dva dni tte tedaj kričali ia razgrajali kakor divjaki, alabii ste, kakor calakalrL V smrtni ne-narnoati aea bil jaz ia moja dratina. Kadar kodo umrjo ma prijatelji vračajo trugo, a jaz pa aečea od vaa vencev aa trago, dati mi morajo aa a jo kamen in eaega pod glavo in ae mora tadi zapiaati da bodo ie po vet, ko tto letih ljodje vedeli kakial tte bili vi
Pri občujemo to .pridigo" brez komentarja, odgovoril je občiaaki zastop v noji seji dae 19. maja v daljii reaolaciji
—	Občiaaki aaatop v trga taka je aklenil v tvoji aeji dne 99. maja 1907 soglasno sledečo reaolacijo: Občinski odbor v soglasja t toobčaai ttrmi vet čaa volilnega gibanja za driavni zbor, nad strastno gonjo proti kandidatu in aedaj le driavnema poslanca g. F. Roblek u, katera te je pojavila in te ie nadaljuje v duhovniških krogih ter njih glasilih; obooja z vso ogorčenostjo grde lati, karikiranje, obrekovanje in ptovke, katere to ae liiteinatitno trosile iz farorlev in kaplanij, čez ialske trlane, osobito čez otebo vseskozi poitenega, katoliiko vernega, v vsaki stroki izobraieaega in spretnega mola gospoda Franca Robleka, kateri je ob enem prvi ob-činaki svetovalec ia katerega je vendar verno ljudstvo brez razlike strank skoro soglasno postavilo kandidatom sa driavni zbor in kateri je bil naposled vzlic strastnemu obrekovanju po časopitih. po hiiah in po cerkvenih lečah, vendar izvoljen z ogromno večino 1473 glasov.
Znano je da dopisuje petroviki gospod kaplan dr. Jančič v .Gospodarja" in .Slovenca", znani so njegovi članki v teh listih, znano je med drugim tudi, da je ialski iupnik gosp. Koren, na tukajinem kolodvoru, ko je
slišal klicati: .Žirijo Roblek". javno pred zbranim občinstvom strastno vsklikuil: .Felic* note! Roblek, requi-escat in pace. — vivat Dr Povalej!" (.Lahko noč Roblek. v mira počivaj. — živel dr. Povalej!" l
Da je torej ljudstvo v noči na Jan zmage Roblekove hotelo protestirati zoper vse nečuvene in krivične napade s tem. da demonstrira pr« ti Sapniku in kaplanu dr. Jančiču kot aktivnima politikoma. — občinski za-stop ne more obsojati, pač pa bi ob-Hojal vsako nedostojnost in prekoračenje meje pri demonstraciji, če bi se nn bil kak slačaj naznanil.
Odločno pa obsoja. da je. kakor policijsko dognano. pozneje ko ao se demonstranti razi«, neznan storilec vrgel eden kamen skozi Sipo v sobo g. župnika, kateri kamen pa je na tleh blizo peči obležal.
Najostreje pa mora občinski zastop tudi nasprotno obsojati, da je g. župnik na binkoštno nedeljo raz leče pretirano in splošno tožil rahločutnim sožupljanom. da so ga napadli s kamenjem. da bi ga kamnali kakor *v Štefana, da je bila župnikova družina v smrtni nevarnoati itd.
Odločno se zavarujemo proti temu. da bi se radi ene zlobne roke vse prebivalstvo žalskega trga in vsi žalski župljani. kadar pridejo v cerkev k božji službi in se tam ne smejo zagovarjati. — krivično dolžili in psovali za .cnlnkafre!"
Spoštnjemo duhovnike kot verni kristjani, spoštljivo se oziramo na odli-kovalui križec, kateri je bil podeljen po milosti Njega Veličanstva, dušnemu pastirju žalskemu župniku. — a mi župljani tudi zahtevamo, da se z nami tudi 'od strani našega župnika pravično in dostojno ravna, da se spoštuje naše politično prepričanje in da se v isti meri spoštuje verni župljan gospod Franc Roblek. ki je od nekdaj splošno po celem okraju n.t glasu kot poštenjak in značajen, vseskozi neomadeževan in nesebičen mož in kateri ima za stavbo nove cerkva vsaj isto toliko zaslug kakor g. župnik.
Sledijo podpisi.
Iz davčne službe. Predsedstvo finančnega deželnega ravnateljstva je imenovalo davčnega ofirijala g. Alojzija Kneza v Maribora davčnim kontrolorjem.
1'mrl je 29. maja dr. Bohuslav pl Rieger. profesor avstr. državnega prava na češkem vseučilišču v Pragi, edini sin znanega češkega narodnega prvoboritelja Fr Ladisl. Riegerja
Katoliška ljubezen do bližnjega. .SI. G." piše: .Hud .narodni" strankar je pri Sv. Lovrencu na Dr. p kramar Turin. Ali je tudi kot krama! neodvisen in samo za narodno stranko postavljen? Zavedni kmetje (to se pravi .znani" župnik Ozmer) so začeli po strani gledati Tnrina in njegovo kramarijo." Tu se na najbolj „katolišk" način od slov. duhovnikov pridiga bojkot slovenskim trgovcem.
Žrtev klerikalne agitacije je gospa Neža Schmidel iz Velike Pirešice in ne kakor smo pomotoma poročali v St. -Domovine" od 27. t. m. g. S. v tiaberjn. — V trenotkih. ko se nesrečnim malo zave, pripoveduje, da ji je kaplan e. dr. Jančič pri spovedi pripovedoval, da če bo Roblek izvoljen v dveh letih ne bo več ne božjih služb, ne krščanskega nauka, da bodo cerkve zaprte itd. Svoje pripovedanje končava navadno z besedami: .Dr. Jančič so krivi, da jaz sirota zdaj trpim, drugi se mi pa smejijo." — Nesrečnico, kateri je komaj 48 let, so spravili v Gradec v zavod za nmobolne, pa kakor so zdravniki v Celju izjavili ni upanja, da bi ozdravila. — Ta žalostni dogodek kaže, kam vede fanatična zlo-
raba cerkve, cerkvenih obredov in •luhovskega dostojanstva v |»olitične svrhe. To revico so bn-zvestni duhovski agitatorji uprezali v volilno agitacijo, nakladali ji agitacijske listke in lepake. katere je na njih besedo razua-šala in širila med sosedi ter s takim agitacijskim delom zgubljala dneve in noči. Da bi v tem delu .za sv. vero" ali bolje za dr. Povaleja ne opešala, so jo pri spovedi Ae spodbujali na tak način, kakor sama pripovednie v mirnih trenotkih.
Ce pregledamo pomen in obseg tega žalostnega dogodka, ki ostane kot večen madei na politikujočih duhovski h hujskačih, se nam pokaže to le: Razmerno mlada, za vsako delo Ae popolnoma sposobna žena je vsled tega delovanja .za sv. vero" nmrla za svojo rodbino ter ji a tem provzročilo veliko žalost in tndi materijelno škodo. Neža Schmidl je doaedaj pomagala svoji hčeri v gospodinjstvu, oskrbovala je pa todi svoje malo posestvice in skrbela za svojega moža. Sedaj bo manjkala staremu možu žena. oskrbnica posestveca ter pomočnica svoji hčeri, na katero pade vsa skrb in delo za svoje gospodinjstvo in svojega očeta — in pa troAki za nearečnico v graAki bolnici. Ti troiki bodo požrli celo njeno malo posestvece in skrb in troAki za starega očeta preidejo potem popolnoma na hčer. — Ta slučaj daje jasen odgovor gospodo, ki je v potu svojega obraza spisal uvodnik v .SI. Gosp." od HO. t. m. At 29 v katerem nas poziva naj mu dokažerao. ali so duhovniki uplivali na žene. - Svetujemo gospodu naj se potrudi v celjsko okolico in naj povprašuje po kmečkih hiAah — izvedel bo več. kakor mn bode ljubo. Kakor v celjskem okraju, godilo se je tndi dragod. — V članku .Domovine", ki gospoda tako peče ni ne ene neresnične trditve — vse je res. Načelo, vrhovno načelo .Domovine" je resnica v vsem in povsod, v javnem in privatnem življenju — in pravičnost proti vsem. Tega načela se je držala vedno in se ga bode tudi \ bodoče. Vrhu tega naj mu bode povedano, ker tega Ae ni sam opazil, da .Domovina*1 ni liberalna ampak napredna.
—	O sobotni nevihti Ae izvemo sledeče: V Orli vasi je ndarilo v kozolec g. Juharta. Kozolec je pogorel in le z veliko težavo so reAili hišo. Posestnik je zavarovan. — V Prose-niškem je ndarilo v gospodarska poslopja g. Judeja; ni se užgalo. pač pa je blisk zdrobil streho. — Čuden slučaj se je primeril v Novi cerkvi: Gospn Jankovič. posestnica in trgovka se je rešila pred dežjem pod kozolec. Komaj
.je tega zapustila, pa je udarilo v njega in je zgorel. Kmalu na to je ndarilo v njeno spalnico, ne da bi se dogodila kaka škoda.
—	Šmarjeta pri Rimskih toplicah. General naznanja, da pride prihodnji mesec inšpicirat svoje armade, posebno znanega črnega regimenta. Slišal je namreč, da ima ta nesnažno obleko in je vobče umazan od znotraj in zunaj: naj se tedaj pošteno očedi. Posebno velja to za neobično umazane častnike in podčastnike, katerim posebno priporoča snažen je, da bodo vsaj v zgled svojemu regimentu.]
—	Mesto vadnlčnega učitelja je razpisano na c. kr. vadnici v Maribora z običajnimi dohodki. Potrebna je usposobljenost v obeh deželnih jezikih. Treba je posebej navesti v prošnji, katera st mora vposlati dež. šolskemu svetu v Gradcu, da se doba, katero je prosilec služboval na kaki javni Aoli, všteje v pokojnino.
—	Mariborska policija je prijela Ljudevita Smoleka, kateri je ušel iz garnizijskega zapora v Gradcn.
—	Slovensko gledališče v Mariboru. Člani slov. dež. gledališča gostujejo tudi na slov. odra .Narodnega doma" v Mariboru in sicer uprizore v soboto. 1. junija .Elgo". nemški spisal Gebhard llauptmann in v nedeljo. 2. junija. .Na letovišču**, češki spisal štolba. — Ker imajo Mariborčani redko priložnost videti slov. gledališčne igralce po poklicu, jim priporočamo predstave. Olani slov. dež. dledalisča v Ljubljani so tako dovršeni umetniki, da zaslužijo vso pozornost slovenskega mariborskega občinstva.
—	BorovAka prtena gospoda tudi pri minulih državnozborskih volitvah ni hotela poznati strogih zakonov, ki jamčijo za volilno svobodo. Nekateri boroviki .gospodje" ao delavcem kar meni nič tebi nič glasovnice izpolnjevali. nato pa so jih gnali na voliAče kakor paatir ovce na paAo. In ti možje, ki so Uko postopali, se upajo kričati, da so svobodni? S t m surovim postopanjem pri volitvah so bili ti .gospodje" sami aebi v obraz in vrh tega so s tem naailstvom tndi pokazali, da jih ni več aram in atrah in da so zmožni največjih lamparij in protipostavnosti. Se zdaj se jim jesa ni ohladila. Govorili in računali so pred volitvami, da morajo biti Borovlje čisto .bele". .Slovenec jo v Borovljah samo eden. namreč dobavitelj g. Ludovik Borovnik tako so govorili borovški posilinemci. naenkrat pa je dobil slovenski kandidat 50 glasov, tudi socijal demokratov ne bo veliko, so si mislili. In vendar je dobil soc. dem. kandidat Kristan znatno večino (309 glasov). Seifriz pa 248 glasov, med katerimi je bilo gotovo 50 prisiljenih, ki bi bili po svojem volji in svojem prepričanju voliti Grafenauer-ja ali Kristana. Ni torej čuda. da je Simon Rigar s povešeno glavo kakor pes .raz hoscet" korakal po končani volitvi mimo poštnega poslopja in se na tihem jeze penil nad velikim številom volilcev. ki so ga tako lepo zvozili na led, 14. majnika zvečer pa so ribali borovški posilinemci v kavarni .Trauersalamander" za .rajnega Seifriza". .Nagrobni govor" je menda spustil pd. Trnjakov Jozej.
—	Nftnškonaeijonalri so čisto razburjeni nad zmago Grafenuerjevo. Socijaldemokr ti so pričakovali, da pridejo v ožjo volitev s klerikalnim kandidatom. in tndi nemSkonacijonalci so se nadejali vsaj ožje volitve, če že ne popolne zmage. A up obeh strank je splava). Ne moremo misliti, da bi bili socialdemokrati resno mislili na ožjo volitev, ker je bila to not v očigled velikemu številu po pretežni večini kmečkih volilcev pač popolnoma nemogoča. a nemškonacijonalci. kateri so z vsem mogočim in nemogočim nasil-stvom agitirali za Seifriza so z neko gotovostjo kerakali 14. majnika na voliAče, ker so si predstavljali v duhn vsaj ožjo volitev in potem Zmago 8 pomočjo socialdemokratov. Ko so zvedeli. da nameravajo socialdemokrati podpirati v ožji volitvi nemškonacijo-nalne kandidate in bi bili torej v slučaju ožje volitve med Seifrizom in Grafenauerjem podpirali tudi Seifrizovo kandidaturo, je njihova jeza nad Gra-fenauerjevo zmago še večja.
Gospodarstvo.
Zadružna Zveza v Celju, regi-* t rovana zadruga z omejeno zavezo.
Vabilo k rednemu občnemu zbora, ki se bode vrAil v četrtek 13. junija 1907 po naslednjem vsporedn v dvorani .Narodnega doma" v Maribora. Od 8. do 10. ure poučna preda-
vanja in pogovori o raznih zadevah zlasti o točki:
1.	Zakon o konverziji hipotečnih terjatev od 22. februarja 1907 drž. zak. štev. 48. (Poročevalec dr. Franjo Ro-sina.)
2.	Kako naj nadzorstva in računski pregledoval« izpolnnjejo svoje dolžnosti? (Poročevalec: Miško Reicher.)
3.	Razlaganje ustroja Reiff-eisen skih in Schnlze - Deli tache v i h posojilnic. (Poročevalec: Franjo JoAt /
Ob 10. ari otvoritev občnega zbora, kateremu je določen sledeči dnevni red:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Oitanje zapisnika o prvem občnem zboru z dne 28. grudna 1905.
3.	Poročilo načelstva o delovanju v minulem leta.
4.	Poročilo nadzorstva in odobrenje računskega zaključka in bilance za leto 190«.
5.	Določitev obresti deležem in poraba dobička.
6.	Odobrenje pravilnika ter potrditev odbora podružnice za Koroško.
7.	Raznoterosti.
K mnogobrojni udeležbi vabi vse svoje p. n. zadruge
Načelstvo Zadružne Zveze v Celjn. reg. zadr. z omej. za v.
Mihael VoAajak, Franjo JoAt, predsednik. pis. ravnatelj.
Opomba. Udeležiti se sme občnega zbora vsak ud v Zvezi stoječih zadrug in se pričakuje tndi udeležba gg. poslancev. — Oni p. n. gg. udeleženci občnega zbora, ki žele. da se naroči skupni obed v gostilni .Narodnega doma", naj prijavijo svoja imena na naslov g. Miško Reicher. knjigovodja posojilnice v Maribora. Skupni obed stane za osebo 2 K.
Streljanje proti
Ze od nekdaj so imeli po nekaterih vinorodnih krajih -- posebno po Hrvaškem in .štajerskem — vinogradniki navado, da so ob času bližajoče se nevihte proti toči streljali. Posluževali so se možnarjev, pa tudi pušk. da, še celo le samokresov, katere pa so mnogokje basali z blagoslovljenim smodnikom. To je bila seveda bolj iz verskega kakor pa iz gospodarskega nagiba vpeljana navada. Pred kakimi Iti. leti prišel je pa na Štajerskem, in sicer v bližini Celja, nek vinogradnik
fctiger se piše mož. ako se ne motimo — na misel, da bi utegnilo streljanje proti toči res pomairati. to je. nastanje toče zabraniti. ako bi se proti pretečim oblakom streljalo s posebnimi strelnimi pripravami. Omislil si je posebno velike možnarje z nastavki, to je, več metrov visokimi, takozvanimi zvočnimi cevmi ali pravzaprav zvočnimi .t.ahtarji". Te zvočne cevi imelo so namen, strelni zvok (pok) kar le mogoče visoko proti oblakom voditi ter tako oblake vznemiriti, recimo pretresati, kar naj bi imelo to posledico, da ne bi se mogla toča tvoriti. Sreča je je res hotela, da parkrat, ko so ob časn preteče nevihte iz takih strelnih priprav streljali, toče ni bilo, pa bi jo prav gotovo tudi ue bilo, ako bi se ne bilo proti oblakom streljalo.
Par takih navideznih uspehov se je potem po časnikih v svet raztrobilo, in streljanje proti toči se je pričelo širiti po vseh vinorodnih deželah. V kratkem času so bile vse vinorodne dežele s to novotarijo takorekoč pre-plavljeue. dasiravno so fiziki in meteorologi bili enoglasne sodbe, da je streljanje proti toči popolnoma ničevo, to je nehasljivo delo. Streljanje proti toči je postalo v malo letih takorekoč moderno, in to modo so tudi vlade z velikimi državnimi žrtvami začele preizknševati. Največ je storila v tem
m n risdm mflai
prodaja c. kr. Šolskih kajig in igralnih kart
Zvezna trgovina
pri po ruta
kancelijtki, knncaptni, pitaoai. dafcaanatni, ainittrski. ovitRi -in barvani papir ~
ozira Italija. Tam ja sestavilo kmetijsko ministrstvo 1. 1902 posebno komisijo. kateri je bil senator Blaserna na čelu. Ta komisija je izvolila za temeljite toiadevae posknšnje v beneški provinciji. v okolici Kastelfraako, kjer toča največkrat pada ter velik, škode povzroča. 6000 hektarov velik prostor. Ta je nastavila 200 najboljših strelnih priprav od tvrdke Karol Greinicovi ■ečaki v Gradca na Štajerskem. Za atrelae Stacije izvolilo se je sa polovico gostejša mesta, nego so to za streljanje proti toči vneti molje sa potrebno smatrali. Vporabljene moinarje basali so s 180 grami smodnika. In ko so pozneje postali moderni kanoni, katere so namesto s (smodnikom s ace-tilenom basali, postavili so i teh 22. nabavljenih pri tvrdki Maggiora v Pa-dovi,- En tak kanon je imel kar 14 ■etrov visoko zvočno cev. Vso to italijansko napravo se je v sestanka posebne internacionalne konference, sklicane leta 1903 od našega avstrijskega ministrstva, v Gradcu jako hvalilo. Profesor Pochettino. kateri je streljanje proti toči pri Kastelfranku vodil in vpričo mnogoštevilnih izbranih oseb posknšnje vriil. izjavil se je pa. da liso bile izvršene posknšnje nikakor ugodne, streljanje proti toči priporočajoče. Poskuša je, izvršene I. 1903 in 1904 bile so istega vspeha. namreč ničeve.
Razan motnarjev so začeli v to s vrh o rabiti tadi posebne rakete, osobito na Francoskem. Tvrdka Aalagne v Monteuz ponudila je raketo, katera se je od 900 do 1200 metrov visoko dvignila ter se v tej visokosti prav v oblakih razletela - pa tndi njen aspeh je bil ničev. Senator Blaserna naprosil je nato italijansko vojno ministrstvo, da bi se ma dalo ua razpolago 5 do 10 kilogramov tetko papirnato bombo, katero naj bi se v v.sokosti 1000 ui pognalo, da se tam razleti. Ministrstvo ma te prošnje ni nslišalo. pač pa mn j<* dalo na razpolago en kanon s popolnoma gladko cevjo. Neki Marazzi, izboren pirotehnik v Rima. je napravil za ta kanon 8 kilogramov tetko bombo, katero je bilo mogoče 800 metrov in ie više v zrak ustreliti, kjer se je šele razletela. V leta 1906 spustilo se je 250 Aalagnejevih raket in 60 Maraz-zijevih bomb v zrak. toda brez vsakega uspeha. In tako smo dospeli, skončnje senator Blaserna svoje poročilo, do sklepa, da tudi ta poslednja, za boj proti toči izumljena sredstva, niso imela nikakega uspeha, iu zato svetujem z najmirnejšo vestjo ter najpopolnejšim prepričanjem ministerstvu. da se neha s poskušnjami. To se je tudi zgodilo. Tudi naše avstrijsko poljedelsko ministrstvo je vse daljne podpore za po-skuSnje streljanja proti toči ie ustavilo iu odreklo. In tako smo dospeli konečno vendar do tega, da je vse streljanje proti toči bila le nečimerna posknšnja, katero so smatrali fiziki in meteorologi ie v prvem pričetku smešnim. Izdelovalcem strelnih priprav je bila pač U skušnja dobro došla. kajti zaslutili so si čuda denarja. Streljanje proti toči nehalo se bod- torej, kakor je pričakovati, tndi po Štajerskem popolnoma ter to nadomestilo z drugo, glede gospodarskega uspeha, reči se sme. vso gotovost obetajočo uvedbo, in ta je — zavarovanje vinogradov proti poškodbi po toči Tukaj pa nikakor ne mislimo na zavarovanje pri kaki zavarovalnici, ampak na zadruino zavarovanje. To bi seveda izvedla najuspešnejše cela deiela na ta način, da se sklene deielno postavo (pravzaprav bi bila to sveta doltnost države!), katera bi vsakega vinogradnika primorala, pri plačevanju zemljiškega davka, gotovo vsoto, določeno po obsegu vinogradov, v protitočni za-
varovalni zaklad plačati. Ta zaklad bi moral biti obrestonoaao naložen ia bi ae plačevalo v slučaju toče ikodo is njega.
Ker pa ni pričakovati, da dospemo v doglednem času do take deieine, kje šele drlavae postave, stopili aaj M pa naši vinogradniki sami prejkoprej v zadrugo, katera bi bila istega namena. Recimo vsi vinogradniki enega okraja bi stopili v zadrugo, katere vsakega dolin<xt bi bila po obse« vinograd-skega sveta, vsako leto gotovo določeno vsoto v protitočni zaklad uplačati. Ta bi moral biti seveda naložen pri kaki domači hranilnici, in v slučaju toče, bi se iz njega škode plačevale. Pri taki uvedbi ostale bi vse letne premije zadružnikom. medtem ko pri zavarovanju pri kaki banki tej v blagajno pade Misel je gotovo dobra, prava, le reali-zovati jo je treba.
R. Dolenc.
Droge slovanske dežele.
—	Volitve v Dalmaciji. Izvoljeni tto kandidatje hrvatske stranke: dr. Dulibič za Sibenik-Sk radiu; Fran Ivuniševic za Sinj-Vrlika. dr. Treaie-Pavičič za otoke Brač-Hvar-Via, vitez Vnkovid za Slakarsko, Juraj Biankini za Dubrovnik. nadalje je izvoljen aa-mostalni kandidat kanonik Virgil Perid za okraj Imotski. dr. Vicko Ivčevii1 zn Drniš-Trogir. v Zadru pride hrvatski klerikalec dnhovnik Ivo Prodan v oljo volitev z i tal. liberalcem tapanom radarskem dr. I,. Ziliotto. v Splita pa samostojni hrvatski klerikalec, duhovnik Franc Hulič s hrvatskim demokratom (edinim naprednim hrvatskim kandidatom v Dalmaciji) dr. Jo«. Smod-lako. Izvoljena sta tndi dva Srba re-solucijonaša. (pristaša spojenja Dalmacije s kraljevino Hrvatsko) ia sicer Dušan Baljak v okrajn Henkovac in Mihajlo Hjeladinovič v Boki kotarski.
Pristaši takozvaue hrvatske stranke so zelo mešani ljudje — spaja je samo ideja: zdruienje Dalmacije s kraljevino Hrvatsko, drugače pa nimajo niti eae same točke, v kateri bi se mogli v resnici strinjati, večina njih je v resnici reakcijonarna ia klerikalna — izvzemši morda jedinega dr. Tresičs. Vai dalmatinski poslanci pristopijo brlkone Sošteršičevemu klubu.
—	Klerikalci ao porsod jednakl. V Dalmaciji je vae klerikalno: Ijndje ae delijo v resnici samo v bolj in najbolj klerikalne, čeprav imajo med sabo veliko štovilo strank iu strančic, katere nedalmatinsko oko le tetko loči eno od drage, ker se njih skupna črna barva le za lahko senco med sabo razločuje. Tako imamo a. pr. atranko prava in čisto stranko prava. Pristati jedne in drage ae bore nn not. V vrstah .čistih" imajo dahovniki prvo besedo. Ta duhovniika stranka se je borila v Dubrovniku proti pavašu. duhovniku Binnkiniju na tak način, kakor ao to delali njih duhovski bratje pri nas. aa Kranjskem ia aa Goriškem. .Crvena Hrvatska" piše o ajih postopanju: .Vedeli so. da jim bode vse dovoljeno; vedeli so. da vse dahovstvo cele iko-flje izvzemši dveh ali treh. tajno ali javno agitira za Liepopilija. in da se ne brani niti sredstev, katera cerkev poniiujejo na aprosto sekto."
In vender je dobil Biankini 4427 glasov in varovanec duhovništva samo 1535 glasov, najbolj črni klerikalec pa samo 391 glasov.
Biankinijeva zmaga je veselo znamenje za nas Jugoslovane. .Crvena Hrvatska* pravi, .Glasujoč za Bian-kinija so volilci glasovali za narodno edinost med Srbi in Hrvati, za politiko prostih rok in čistih prstov. Ono petje in radostni klici, ki so se orili 15. L m. po mestu (Dubrovniku) ob poročilu
zmage bila je obsodba sektarstva in reakcije. 04 četrtka Dnbrovnik bolj svobodno diha." Mi se te zmage tembolj veselimo, ktr je ena glavnih in za Jagoalovanstvo najnevarnejših točk kierikalizaa U: t interesa rimske cerkve razdeliti nn večno aas Jugoslovane po verah — in z vsemi silam! preprečiti, da bi ae katoliški Hrvati" in Slovend kednj gospodarsko, politično in kulturno zjedinili ali tadi le poskstali kako priblitanje.
Ti nevarni škodljivci naše bodočnosti so dobili v Dubrovniku hudo lekcijo. Binnkini pravi r svoji znhvuli Tolileem: .Vata zmaga ni anmo volilna zmaga, ampak tudi triampf značajnosti ia politične morale nad najbolj gnjusno pokvarjenoatjo ia klečeplnztvom. Slava Dubrovniku. Živela zedinjenu Hrvutaka." — Tako govori dalmatinski duhovnik o klerikalni politiki dalmatinskega katoliškega duhovatva. To velja do besede tndi in naie .gospode".
- Kako ao klerikalci v Splita delali proti jedinema hrvatskemu demokratskemu kandidatu dr. Smodlaki. .SJoboda" piše: .Na otoka Šolta je občinski zdravnik dr. MLadiaov glasoval aa cel otok. (Oddal je torej jo torej duhovniku Buliču 394 glaaov — za dr. Smodlaka je glasovalo 127 volilcev.)
V Snčurcu so le ta večer prej pokrali naiim vae glasovnice. Na Solina ao beli aamji dr. Trumbiča vrtili isto ulogo. V mestu (Splitu) so po sedmi uri smeli na voliiče sami duhovniki, menihi in lojnlni uradniki, naiim je pa kordon oborotene moči brani! pristop. V varoiu (Splitu) so končno kronali svoje delo s tem, da ao pred nosom zaloputnili vrata sto-tiaom naših volilcev. ki so celo noč, do zore čakali, zastonj čakali r avoji naivno ti. da jim zaaije solnce pravično«!" — Lahko bi navajali io dolgo — pa čema, tadi to jasao dokazuje, da so si klerikalci povsod jed-naki, da povaod jednako Ijabijo pravičnost in vbofo, brezpravno in zatirano ljudstvo. Dejanja govore in bodo Ijadstva odprla oči.
Društvene vesti.
-	Vabilo k Izraaredni glavni skupščini jataoštnjerskega hmeljar skega draitva, katera se bode vršila v nedeljo, dne 2. juniju 1907 ob 3. tiri popoldne v gostilni g. Hausenbicblerja v Žalcu po sledečem sporedu: t. Katere telje in nasvete naj hmeljarsko društvo predloli vladi v upoštevanje povodom sestave izvrievalnih odredb glede nove provenijenčne postave za hmelj? 9. >7u-biiejska razstava na Dunaju L 190H. 3. Nasveti. Prilotens besedila, katera dosedaj še niso izšla v alovenskem jeziku v dvorni in drlavni tiskarni ua Danajn. blagovolijo p. n. hmeljarji natančno premotrivati, da bodo v celi zadevi podučeni in da bodo zamogli pri glavni skupičini staviti primerne predloge. K glavni skupičini povabljeni so vsi druitveuiki in tudi tisti hine-Ijarji. kateri še nameravajo kot i.dje pristopiti društvu. K tej vetevalnej skupščini pričakuje se prav mnogo-brojua udeležba.
Dr. a. Bergmaan. k. Petrlfek. predsednik.	tsjuik.
-	femarsko - rogaško učiteljsko društvo priredi v četrtek. «. rožnika izlet na Slivnico po aledečem sporedu: Ob pol osmih zjutraj odhod iz Grobel-nega čez Glince nu Slivnico. Sestanek v tamoSnji šoli. Ogledovanje čebelnjaka in razgovor o čeUioreji. Ob enajstih odhod iz Slivnice na Glince. kjer bode zborovanje. Tam nam priredi tovariš Zidar izlet na aolnre in razgovurjali se bomo o raznih društvenih zadevah. Ob eni obed. — Radi obeda naj ae oglasi vsakdo do 4. rožnika pri tovarišu Kurbusn na Slivnici K prav obilni udeletbi vljudno vabi Straaiek.
-	Šaleško rilteljsko društro priredi v četrtek 6. junija t. L izlet na Goro Oljsko, kjer bo imelo ob 10. uri dopoldne tudi redno zborovanje po tem le sporedu: 1 Zapisnik. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Predavanje. 4.
RAZLIČNE DOPISNICE
. ..... -m-.	l------w.t
jIMonti |nnic|l prtja tablic« ptnjtlki pti« nuUrlt Mb
TtftfsKc Mige
v taeh veliko*tih f rtane. i eno ali dvema kolonam«, v papir, platno, gradi, ali pol ■raje vezane.
Mjcialielppcc
pt nuaik c«ub.
JUjVtfja zaloga Vseli
šolske svete, ofiteljstvo. lopnijake arade. okrajne zastop«. ntitninake zastope. hranilnice. posojilnice. odvetnike, notarje ——in privatnike. ———
Lastna zaloga iol. zvezkov ia riaaak.
^luluuitl (laala »«fh veliko-
fiptruK TTfCC „ti ori<ri.
nalnih tovarniških cenah. ♦»»»♦>»
(In^UISa pefatnikl. vig-
lHBBMIf
^«wnivvv|a ken) u ort<1(. |B
privatnike izvršujejo se v najkrajšem tasn.
hilltnatf umetne, pokrajin-
lIDulSlIKc *kc in »cvetlicami
|r "	odnajpriproatejše
eeee do najfinejše izpeljave. ♦♦♦»
Albumi za »like. dopisnice in poezije.
Zavitke za urada v vseh velikostih.
0___ftaf za tiskovine ia pisarniške
kflllil polrebifine <o brezplačno ^UPV^V na razpolago. ........
hinmttnlkp.* Sto ttfa prta.
Nasveti in predlogi — Ker je Gora Oljska najlabkotnejii fcrb. ra> katerega Je prekrasen razgled po precejšnje® dela slovenske domovine, rabimo na U i det tndi aoaedae tovariše ter »ploh prijatelje nSiteljstva in narave. Totari« Koropec — Šodtanj — bode oskrbel preprost obed vsem oatm izletnikom ki se vsaj do 5. jaaija pri njem zgla-sijo; i dragimi jestvinsmi naj ae izlet-aiki sami preskrbijo! Islet vrti sa le pri lepem vremeau! K obilni udelelbl vabi	odbor.

DVETNIK ZA PATEHTB
DR.FR1TZ FUCHS
INŽENIR A.HAMBURGER
suKnfl
imtaUgi
KarelKocian
tvomiea ia ankno * Humpolcn
ns Čaftkom. 183
TvorniUn cene. o Vzarci frank«.
Javna zahvala!
vmm zve«ti* trdni« Ir znaiajnia volile««, kateri m (tali kakor tkala v voMnea boj« vž« ob prvi kakor ta« pvi olji volit«! za ovete atvar m pravica tor aeoaahljlva bran« aapado aa haette, ohrta« ta datavahe pravica, kliče« te dna Ma: Priorfaa hvala! m i
Vinko Jeiovnik
Štacuna
in
gostilna
se • bUa »red radi alanatl la bslekaaatl In^ijvn (Mtalti tekaj Jaka ena U aa|sc^"J>Up«nJlb BMto.ni ilnfidra Imttn la aari MenUal »r.»l leM, daaevtr Jaka Mn >rO" abrtl Bladi la delava! mM aalmaaj MH C Mateta Irtanra dabadka. rrtjasae laplae sprrjaaa
I. Keriit, Št. Jak«b i Roti, lorotti.
(tnjka) se teli z boljSim, poštenim uradnikom seznaniti. Resne ponudbe pod .mlada samotarka 24" poste re&tante Celje.	»93 1
Zavarovanje zoper točo 8
sprejema pod prav ugodnimi pogoji
££ jmr.
Zavarovanja sprejema I« pojasnila daje podpisani, do katerega ae je treba obrniti samo i doplsaleo
A. KUHAR, komisar, CcIjt Gtbtrje.
SHUkeii zoespeisek
kim telijo pa,!i nrtni zaalaAa kot kr.
jeni. ozirom, (lava! uitopolkl. >11 tra|as riafhs kot pMtl pri pr.orr.toi tT.trij.kl
zavarovalni družbi
katera m prta I nn! maeJUai paaoguri. aaj blagovolijo vpoilui pocodbe pod Itovilko ,lkMb' eraiee, ptMe nnaate 13. *» 3M
Pridni delavci
a« sprejmejo vsakeaa
proti visoki plači pri Saielke« premogovniku v Velenju ozir. V Skalah, ležečem ob železnici Celje-Sp. Dravograd. — Stanovanja so na razpolago.	<a a—»


iti
______ Batao |Wlllili K* <U pritrditi m
t—£o Isprebodao palico. » konfi« I K a koMdl to
saott r* rrs. ssss rta
TrpvsIiiNMDh
slovenskega in nemikega jezika zmoten dobro izvetban za truovino mešanega blaga ae sprejme pri tvrdki
Pametne žene
zahtevajo knjigo .Motenje perijode* od dr. med. Levrisa proti K 1'20. Prospekt zastonj. — P. ZIERVA8, Kalk 265 pri Kolnn ob K. isi si lo
Ti|i prRftet|a tipa m W
19 ki
mm 9 |MJ
Sledeč* garal ta rm ti ti kosaMov, —-._--pnktMae ra«, >UH hm I «M. - I > (■ eleCMt---- "
. eh«Mtae eevjo, * ttdaae, moten* kravate,« ovrat ■Ikl (u»J ae »vede vrlikoat mM. I par_belfk, i f*
—-----------ifctejtik aor~" —--
JUftO, I C T-----
U beit^akrfa atokUj^
talk raa«*et • parov naiflae) i, i deaaraica, »rtaaa blago, t • • mili, t ogledalo Is bele ■mta t mm
t z i »t i h d on bi ■ bv u ll—i.l
1 faraitara tlatik doible 50 prt^BfUr Ti prtdnetov
_____=ti
i mlAo ocm a cM.. ____	aa to. da aaa Lt*
priporočite'
Kkjpodiljamo prati porwtfa, ker mam Ma#a, ako m d gaj a, aacaj. aiaaU HzLka-	in »*-•
Trgaviaa Fr. STEINER, DaaaJ 1/3.
IHBsMJjlJkJJIMkai
Šmartno pri Litiji, Kranjsko, tm >4
MNaOMNMM
r
baoljavaale v Itotorlka povzročile aaa Ja StaSaTrmad aa alliijo taiba a paanajhaaja delava« nad Kar ia al preilo v Aaioriko ia aa Neaika MU v aaota, kjor aa tovarna la ladeetrija, da tea pasti evo* aajboljie aoči. Ta paanajhaaja dalavcav pa aMstl najbolj kulavali«, katerega daaaa pridelovanje akarai vsi stane, hakor za pridelek dobi. ptojaa potreba Je, da aa tea ialaataha razaoraa odpoaore. kar Ja pa napoto to tea polna, da aa za aaaaatHa pataaaapa h drsna
poljedeljski
Ob iaea koiaje priporaiaa aa-S VPOJ I ■ bave aajbaljilh a.trikaaahih
kisik ii ajik stoje«
vlečnih grabelj, ZSZTJZ
mlatilnice, čistilnice
la tpieb vae vrste pri (aspadaratva patnbaib otrajov in oredja.
TrgoViaa zidtz^u JiUrtK* ?. JiUjflž
Begata zalaga traverz, eeaeata, Mija za oUjMja, otrelao lepeako, cevi b kaaeattiaa, vedevodalb naprav, vrta« ««raj kakor voakavrata« žetezaihia Rtih ograj apleh.
SinoerCo.Hatimasctiinen Act.Gas.
•traja * aajtriija tverenti tar sa vaakaanir v aparata.
IrupMal pMktlhMja i« mk Hihlk
9||wJ«vl ilntlnl (tvoji to nt največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
CELJE, Kolodvorska ulica Mer. 8. u mm
— )lilnlwm|ji Mb a pM, im M. M =
SfognjeVi JiValal stroji
|Mn ii

Velika
trpeinast ia
Jnžnoflajerslja hranilnica 1 Celjn
at katero jamčijo okraji: Bara|l|raJ, Savaiea, iaUaa), faaijl
varnost vlog in za njihovo, po pravilih določeno obrestovan je do neomejene visokosti, i
Hranilnica posluje s strankami vsak larlk ia plllk dopoldne, za draga navadnih oradnih urah. NraailM alaga obrestuje pm 4 aillalka
hranilnica rt«M iank Man in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dobe iste
Izposojnje pa od dne 1. januarja leta 1905 na zemljiiko varnoet p« 4 tri tali l a<alalfca», občinam in korporadjan 13 pa-ja	navedenih petih okrajev po 4 Iaa pal "
Dragi teden
••tika predala iHiiIii v raakl meri petedailtoaliklbrraak. M» man •«.»■< prtu, peOJm pe paML
IO m mntanlh kaznbz4kaatlh po a do S aaa dolgoatl
t aa pa pattaaa povzetja čez 20 K paitniM prosta
M Hi M*n* iafc*ftMHnitt»
R. Stermecki
v tatu alovonaka poaojUnloa.
POSOJILNICA tf CELJU
POSOJILNICA V CELJU, ki je bOa leto 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, iteje tedaj nad 4100 zadružnikov, kateri imajo vsega nad M.000 K vplačanih deležev ter ima sedaj nad S'/i milijona kron hranilnih vlog in nad
rezervnega zaklada.
y lastni hiši Narodni dom
Posojilnica ura-d nje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne raznn nedelje in praznike.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4'/.%, posojilnica plačuje
rentnidavek
sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 5 Va0/« in obre-stovanju. 14 m -aa
Dobra gostilna l
a trgOTiio i« l*>t»-/™ mik« »o da takoj t asi«. NmIot po«- apravslmo .Iw»o»i»f.
KS5&
Kuri line
l^t"^"'?' ufijAK 1 knaMll, UrMlIMl' trajse matM vsla). ps M* "
1 pimlT!5n Jki!'ilaiitt
■ HUMIH M* Mi PM*. Ml ssp»eslsrst,vsnrt,irs«e[le ■U nil|snak,l4*rt. Hraaala psstnha aaJMjta rfakMi la kart« pw<a)a jmai i ili| i» - - - — - tjakljaaa
Edini sloieiski prtkirski tirdU
MM
v Borovljah na Koroškem.
Najbolj!« delavnica aa tomoljlto popravo
oovi ta krogljo In drobni evinae, sa naaa-Janjo novih kopit Dolo po najnltjili oonahl Kdor al toli nabaviti novo, zanesljivo In oono puško, naj saMeva najnovejši slovanski oenlk. kateri aa brozplafino doopoilje. 14«
TaUki okga maivntril mdMjn 1K um}.
n
H HM
I CELJE I
ta hm
ertn::
lpaa,rl|akakla|apaaaf
I M. ■•••>
Ha IM ki
M
ako Vam zaostaja kri. Vas ozdravMP. BanjM,
Gospa G. v M. piše: .Vaše sredstvo je naflo pomagalo". Prosi se. da priložite znamko za odgovor.	(71) aa-i«
msassoEi
ivfivnvii*
Rožnizgodni in
štokerav-krompir za
1 Kolencu
ski rumen seme se dobi pri trgovcu v Celju ter kupi vsako množino orehov, suhih gob, kumna, ovsa, sploh vseh deželnih pridelkov po n«jvi£jih cenah

Hovre-lta M
wl)o zanesljiva najhitrejši ________
Francoske prekmorake drulbe.
Edina aajkrajU trta tez
BoeLnriZiiliniRVfeMAi.
aa.ai----aa - a - g_ a----
vs^vm mi mn m ■rmz*
ED. ŠMAHDA, iblutNMpt&jeuptttnlupisim
t LJubljani, Din^ska cesto 18
v novi hi-1 .Ksiet«ke peaojllslee" auprotiasaae (1)	gootiloe pri ,Hea.ru" IU-9SI
"'""...............*****
Ne polagajte VaJIh otroCICkov olkaao. drugam kakor« *
kajti ti ao aibka. posteljica la voalftk akapaj. ro nek n-nah aa dobiti pri P. gaaM. v Cat|a
nnnit»nimmmii:in
Kupujte narodni kolek!
Dobri radarji
dobijo »talen in pošten zaslntek
i iona radokopo Chirlotte Mirit pri Inici (Eibisnld) u Štajerskem.
i
Najstarejša tvrdka aa špediruaje potnikov
ZWILCHENBART
BASE L (ftvlea) Centralbahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Parlz-Havre po najnižjih renah: — vožnja na morjn le H do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov
do Hnvre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. t .v« to
fKropfteice ^ypkotia'
in haaseljnik.
za zatiranje sadnih škodljivcev
prod boleui na perju, sa odpravo predenro in divje m tU* itd.
S« t rt Um, Mine i trenile Mzflchdce
aa 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine, s pripravo za mešanje na petrolej ali brez nje. Zahtevajte podobo in opis. katere Vam p.šlje
Ph. Hnifarlh * Co.
tvorntee strojev, apeeljalaa tvorales rlasklk stiskalale in atrojev za likaHMa^Je sadja. Odlikovana znad r>«0 zlatimi la srebrnimi medaljami.
DUBJU, U.I. Takarstrau« H*«. 71.
»ataatal Saalieiaal eeslkl iaataa| l>s tvto Zastiprikl ta prafnSajaMI m IMrje.
ZMsče zndi
uJa po Kaeippovem sistemu
VMI v Krapini
lastnina »lob. ia kr. trga Kraplne.
HrtnilMjiiilMV«ri
Zmerno blago podnebje, trg je okrožen od odrnatkov itajerakih planin, bogato nadarjen z divnimi naravnimi kraaotnmi in nudi gledalcu bajne prizore.
V mrzlici ao bolnikom na razpolago tople, smrekove in kopelji z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenjenje I. t. d. Sedaj atoji zdravilišče pod upravo aku-ienih zdravnikov hydropatov, kateri ao tudi proučili Kneippovo metodo akoz dalje čaaa v aamem NVčriahofenu Oskrba je poceni, atanovanj dovolj. Olode teh ae je treba obrniti do kopališke uprave.