PoStnlna plaZsm ▼ gotovtaL
Leto XI., št. 247
Ljubljana, petek 24. oktobra 1930
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana PreSer« nov« ulica 4. - Telefon 5t. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. - Teieion št. 2455. Podružnic« Celje: Kocenov« ulica
it. 2. - Telefon št 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljub« Ijana 5t 11.842; Prah« čislo 7S 1R0 W=en št lf»5 241
Naročnina znaš« mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon It 3122, 3123. 3124. 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cest« 13- Te«
lefon 8t 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al 3 Telefon št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pa tarifa
Priprave za poroko kralja Borisa
Prihod princa Cirila - Fašistično darilo bolgarskemu kralju - Ljapčev pozdravlja Italijo
Pisa, 23. oktobra. AA. Kralj je sprejel v gradiču San Rosore v posebni avdijenci italijanskega poslanika pri Sv. Stolici grofa Devecchija ln imel z njim dolg razgovor. Grof Devecchi je poročal kralju o pogajanjih s Sv. Stolico glede dispenza za poroko bolgarskega kralja Borisa s princeso Giovanno
V Piso je prispel princ Ciril, brat bolgarskega kralja Borisa Na postaji sta ga sprejela princesa Giovanna in bolgarska princesa Evdoksii«
Fašistična stranka bo poklonila bolgar skemu kralju Borisu In princesi Giovannl o priliki njene poroke dragocena darila. Glavno darilo bo srebrn, umetno izrezljan samovar.
Turin, 23. oktobra AA. »Gazzetta del
Popolo« priobčuje poslanico, ki jo je naslovil na italijanski narod predsednik
bolgarske vlade Ljapčev pred svojim prihodom v Italijo in jo izročil poročevalcu lista. Poslanica se glasi:
»Na potu v Assisi, kamor potujem, da prisostvujem poroki svojega presvetlega vladarja b princeso Giovanno Savojsko, prinašam Italiji prisrčen pozdrav bolgarskega naroda in njegove navdušene želje za svojega kralja in kraljico, za Italijansko kraljevsko dvojico, kraljevski dom, narod ln italijansko vlado.«
Rim, 23. oktobra. AA. štiri krlžarke so prispele v Brlndisi, da se pridružijo eksa-dri vojnih ladij, ki bodo spremljale kralja Borisa in njegovo soprogo na potu v Bolgarijo. Krenile bodo verjetno 25. t m. na pot Spremljali jih bodo tudi bidroavljonl Minister za letalstvo Balbo je izdal že tozadevne potrebne ukrepe.
Avstrijski proračun za leto 1931.
Izdatki bodo znašali 2130 milijonov šilingov, dohodki pa 2166 milijonov — Veliki osebni izdatki
Dunaj, 23. oktobra. AA. Korbiro poroča,
da je zvezna vlada predložila predsedniku razpuščenega parlamenta kot predsedniku stalnega parlamentarnega odbora proračunski načrt za leto 1931. Ta proračunski načrt zagotavlja proračunsko ravnovesje za prihodnje leto, ker znašajo skupni dohodki 2166 milijonov šilingov, izdatki pa 2130 milijonov Šilingov.
Od celokupne vsote državnih investicij pride na pošto in državne železnice 136 milijonov. Od celokupne vsote Izdatkov
pride na osebne izdatke 1337 milijonov šilingov, ostalo pa na materijalne izdatke. V primeri s proračunom za leto 1930 so se dohodki ln izdatki povečali. Celokupni dohodki od davkov so zrasli za 185 milijonov šilingov Od skupne vsote Izdatkov pride na izdatke za podporo poljedelcem 145 milijonov šilingov, 33 milijonov za zvišane Izdatke za brezposelne delavce, naposled pa so se povečali tudi administrativni Izdatki.
Protest angleškega delavstva v Varšavi
Ostra protestna brzojavka generalnega sveta angleških strokovnih organizacij — Aretacija kanadskega novinarja
VarSava, 23. oktobra s. Kakor javljajo
Iz Lvova, je bil v vasi Horodyslowice v Vzhodni Galiciji aretiran poročevalec »Ca-nadian Times« William Dey, ker je tamkaj v spremstvu ukrajinskega zdravnika, odvetnika in dveh dijakov zbiral informacije o tamošnjem prebivalstvu.
j>Express Poranny« javlja, da je Dey prispel v Horodys!owice ravno, ko je eska-dron poljskih ulancev izvršil pacifikacijsko akcijo. Policija je vdrla v kmečko hišo, kjer je Dey skupno s svojimi spremljevalci izvrševal zdravniške preiskave. Poljska policija je Deya in njegove spremljevalce odpeljala v Lvov. Ko je Dey v Lvovu zahteval razgovor z angleškim konzulom, mu je bilo to odbito. Kakor javlja »Ku-rier Poranny«, je ta aretacija v Lvovu povzročila veliko pozornost, ker pripadajo z
Deyem aretirani Ukrajinci ukrajinskim Inteligenčnim krogom Vzhodne Galicije.
London, 23. oktobra s. Generalni svet kongresa strokovnih organizacij je včeraj v imenu angleškega delavstva poslal poljski vladi protestno brzojavko. Ta brzojavka je, kakor javlja »DaJlv Herald«, sestavljena v zelo ostrem tonu ter dolžl poljsko vlado, da skuša razbiti strokovne organizacije. Obenem očita vladi, da izvaja splošen napad na politične svoboščine. Končno zahteva brzojavka nujno, naj se aretirane! izpustijo na svobodo tn naj se poljskemu narodu nemudoma vrnejo po ustavi zajamčene pravice. »Daily Herald« pristavlja k temu poročilu, da predstavlja ta brzojavka silno obtožbo proti režimu Pilsudskega.
Podrobnosti o delu rumunskih vohunov
Vohuni so se zanimali za vojaške ln industrijske tajne — Bavifi so se tudi s špijonažo v ČSR in na Poljskem
Bukarešta, 23. okt g. V zvezi s Spijo« nažno afero aretirani major Vazaru je iz« javil pri zasliševanju, da ga je pridobil za špijonažo inž. Salomon. Njegova naloga le bila, naj na podlagi vojaških zvez točno poroča o rumunskih vojaških manevrih. Za ppijonažno službo je dobival 30.000 leiev imesečno. Danes je bil zaslišan tudi inže« bjer Boris Valčev, ki je bil vodja dobru« \skega oddelka špijonažne organizacije ln ki se je bavil z izgraditvijo poljskega tn češkoslovaškega oddelka. Na podlagi nje« govih izjav je bilo tekom današnjega dne v provinci izvršenih več novih aretacij. V Bukarešti so bili aretirani trije znani od« »etniki. V Balčiku gimnazijski profesor Ku«
zev in njegova žena, v Constanci več Čast« nikov. V stanovanju aretiranega franco« skega inženjerja Protta so našli za en ml« lijon lejev valute in 7 kg korespondence. O poteku preiskave varujejo, kolikor mo« goče tajnost. Državni podtajnik Argete« janu je izjavil zastopnikom listov, da ima policija v rokah tako izborne dokaze, da so aretiranci pod težo teh dokazov morali priznati svojo krivdo.
Bukarešta, 23. okt. g. Generalni tajnik v notranjem ministrstvu Cadere je pred« ložil kralju poročilo o odkriti špijonažnl aferi. Tekom današnjega dne je bilo are« tiranih približno še 100 sumljivih oseb iz Besarabije.
Ukinitev vseljevanja v Brazilijo
Rio de Janeiro, 23. okt. s. Brazilska zvezna vlada je sporočila vsem brazilskim konzularnim zastopstvom, naj za sedaj re izdajo nobenega dovoljenja za potovanje v Brazilijo. Ta ukrep je v zvezi z revolucionarnimi nemiri v Braziliji.
Pariz, 23. okt. AA. Poročajo iz Buenos Airesa, da so zastopniki revolucijonarjev izjavili, da je lovski polk mesta Simbo pristopil k revolucionarnemu gibanju. Ti zastopniki so prav tako izjavili, da so revolucijonarji v državi Minas Gereas ponovno zavzeli Monte Belli in predor Monte Kainer na meji države Sao Paolo.
Polet letala »Do X« v Ameriko
Friedrichshafen, 23. oktobra g. Start velikanskega letala »Do X« za polet v Ameriko je določen za 15. novembra. Preko-oceanski polet se bo pričel v Lizboni. Letalo bo pristalo na Azorih, da izpopolni naloge goriva.
Konj ubil orožnika
Sarajevo, 23. oktobra n. Včeraj se 1e vršila v Rogatici konjska dirka, pri kateri je zdirjal neki konj po ozki mestni ulici ter podrl orožnika Dramislava Vasi-Jjeviča, ki se je pri tem smrtno ponesrečil.
Mednarodni novinarski kongres
Berlin, 23. oktobra p. V prisotnosti ravnatelja mednarodnega urada dela pri Društvu narodov Alberta Thomasa je bil danes v Berlinu otvorjen drugi kongres svetovne novinarske unije. Kongres bo trajal štiri dni ter se ga udeležuje 70 delegatov, zastopnikov 25 različnih držav.
Povratek francoskih prekooceanskih letalcev
Pariz, 23. okt. AA. Francoska letalska rekorderja Costes in Bellonte, ki se vračata iz Zedinjenih držav, bosta iz Le Havra nadaljevala pot v Pariz na letalu »Vprašaj«. Na letališču v Parizu jima bo izkazal vojaške časti 34. letalski polk. Odtod se bosta Costes in Bellonte napotila v Elysejsko palačo, kjer ju bodo sprejeli predsednik francoske republike Doumergue, predsednik francoske vlade Tardieu in ministri.
Otvoritev angleške zbornice
London, 23. oktobra AA. Ministrski svet je snoči odobril osnutek kraljevega prestolnega govora. Končna redakcija govora bo končana v par dneh.
Listi poročajo, da bo kraljev govor očr-tal zakonodajni program za parlamentarno zasedanje, ki se otvori v torek. Zbornica bo razpravljala med dragim o zakonu za naselitev na deželi in o zvišanju starosti za šolski obisk do 15 let Nadalje bo parlament razpravljal o izpremembah zakona o trgovinskih sporih, ki je bil sprejet leta 1927. po splošni stavki, o zakonu glede ustanovitve sveta konsumen-tov in o drugih važnih zadevah.
Povratek ministra trgovine
Beograd, 23. oktobra AA. Minister trgovine in industrije Juraj Demetrovič se je vrnil danes iz Zagreba v Beograd.
Povratek naših delegatov iz Bukarešte
Bukarešta, 23. oktobra AA. Z nocojšnjim simplonskim ekspresom se vrnejo naši delegati, ki so se udeležili poljedelske konference v BukareštL
PO RUDNIŠKI KATASTROFI
V ALSDORFU
Iz rovov so potegnili 251 trupel, v bolnicah pa ie umrlo doslej že 16 ponesrečencev — Nadčloveški napori reševalnih ekspedici j—Zagonetni vzrok eksplozije
Alsdorf, 23. oktobra, d. Število žrtev strašne rudarske nesreče v rovH Ana št. 2 Je zavzelo nepričakovan razmah, ker se je povečalo že na 267 mrtvih rudarjev. V njih pa se nahaja še nekaj žrtev, kakor tudi pod razvalinami upravnega poslopja, kjer Je najbrže še kakih 10 trupel. Poleg tega se nahaia sedaj v bolnici že preko 140 hudo ranjenih rudarjev in uradnikov, od katerih so nekateri tako hudo poškodovani, ali pa zastrupljeni z oglikovim dvokisom, da jih bo od teh umrlo še najmanj 40 do 50. Nesreča, ki je zadela z alsdorfsko katastrofo nemško rudarstvo, je najtežja, kar jih je doslej zabeleženih v njegovi črni kroniki. Iz rovov je bilo potegnjenih 251 trupel, 16 rudarjev pa je umrlo v bolnicah.
Alsdorf, 23. oktobra, d. Tekom včerajšnjega in današnjega dne so se nadaljevala
reševalna dela
pod vodstvom zastopnika pruskega trgovskega ministrstva in državnega vladnega predsednika iz Aachna. V reševalnih kolonah sodelujejo najbolj izurjeni nemški strokovnjaki, kar jih je bilo mogoče zbrati v Porurju.
Reševalna dela so potekla nadvse dramatično. Tekom prodiranja v rovu št. 4 je bilo ugotovljeno, da so
ležala trupla
nagomiljena eno nad drugim ter jih je bilo samo na oddelku 461 kar 78. Trupla so bila tako zverižena in spojena med seboj, da jih je bilo mogoče potegniti izpod razvalin samo s pomočjo cepinov. Številna trupla so strašno opečena. Žrtve so deloma žive pogorele, deloma se zadušile v blatu ali pa bile zdrobljene pod sihimi masami zemlje in kamenja. Večine trupel sploh ne bo mogoče identificirati.
Proti vsakemu pričakovanju pa so rešilne ekspedicije rešile
iz objema smrti
še nekaj rudarjev, ki so bili 50 ur ležali pod razvalinami porušenega rova. Eden
izmed njih je bil šele 14 dni poročen in je najpreje zahteval, naj mu pripeljejo njegovo ženo, ki je bila že uverjena, da je postal žrtev katastrofe. Svidenja te dvojice ni mogoče popisati, ter so mnogim prihajale solze v oči od veselja, drugim pa od žalosti, ko so se spominjali nesrečnih svojcev, ponesrečenih rudarjev.
Šele včeraj se je izkazalo, da je bilo v rovu več, kakor 678 rudarjev, kakor je prvotno zatrjevalo ravnateljstvo rudnika. To pa zaradi tega, ker je katastrofa doletela tudi rudarje iz nočne šihte, ki je bila baš na potu, da zapusti rudnik.
Rešilna moštva prodirajo z nadčloveško energijo v porušene rove ter izkopavajo izpod razvalin
vedno nove žrtve.
Tako da ni sedaj že v vsem okraju skoro nobene družine, ki ne bi oplakovala vsaj enega ponesrečenca. Najstrašnejše je gospodarila smrt v najnižjem rovu, kjer ni utekel niti en rudar. Reševalna dela otežkočuje še to, da se zemlja neprestano posipa. Na revirju št. 9 so našli za naglo zgrajenim kamenitim zidom 18 trupelj rudarjev, ki so umrli zaradi zastrupljenja; ker so strupeni plini prodirali skozi razpoke med kamenjem, katere so sicer nesrečni rudarji poskušali zamašiti s cunjami.
Pri reševanju so se odigravale najbolj
tragične scene
in je voditelj neke reševalne kolone rešil 19 rudarjev, od katerih se mu je posrečilo rešiti 18. dočim je 19.. ki je bil njegov sin, umrl med prenosom zaradi 1 zastrupljenja. V nekem drugem rovu so našli pod kamenjem štiri rudarje, od katerih so bili trije še živi. Z umetnim dihanjem se jim je posrečilo ohraniti jih pri življenju.
Eden od rešenih rudarjev je pripovedoval, da je bil baš na poti, da nastopi dnevno delo. Podal se je v neki
oddaljeni rov. Sredi poti je nenadoma začul
zamolklo grmenje,
ki je odmevalo po vseh rovih. Iz stropov rovov se je usulo kamenje in premog; sočasno je opazil tudi pojačen zračni pritisk. V tistem hipu je že bilo čuti povelje: »Zapustite vsi rudnik, hitite proti rovu 250!« Ko so pričeli teči proti omenjenemu rovu, so se že jeli valiti po rovih oblaki dima in omamlji-vih plinov. Bila je to tekma na smrt, ko so bežali rudarji pred prodirajočim dimom in strupenimi plini proti rovu »Adolf«. Strupeni plini so jih proti koncu že toliko omamili, da so nekateri z naporom vseh sil jedva še omahovali proti rovu »Adolf«, kjer se je rešilo na sličen način še več rudarjev.
Drugi rudarji so zopet pripovedovali o strašnih borbah, ki so se vršile med ponesrečenimi rudarji, ko so poskušali uteči preteči nevarnosti.
Povod tej strašni katastrofi še vedno ni ugotovljen. Vsekakor pa je sedaj gotovo, da je ostala
zaloga dinamita nepoškodovana. Eksplodiral pa tudi nI premogovni prah, niti jamski plin, ker so ležala vsa trupla v smeri proti rovom. V slučaju eksplozije jamskih plinov pa leže mrtvi ravno v obratni smeri. Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, di so bile duri v rudniku zapahnjene o i zunaj na znotraj, tako da se je morala izvršiti eksplozija izven območja rovov. Ravnateljstvo rudnika in vsi preiskovalni organi stoje še vedno pred Nerazrešljivo uganko.
. Sožalje angleške vlade
London, 23. oktobra. AA. Angleški poslanik v Berlinu je izrazil predsednika Hindenburgu svoje osebno sožalje na veliki rudniški katastrofi v Alsdorfu, kjer j« izgubilo življenje 235 rudarjev. Angleška vlada je naročila poslaniku v Berlinu, naj izrazi nemški vladi iskreno sožalje. Angleška rudarska zveza je brzojavila nemški rudarski zvezi, da sočustvuje v nesre-či, ki je zadela nemške rudarje.
Razprava o vzrokih nesreče „R 101"
Razprava bo javna ter jo bodo vodili najboljši angleški letalski strokovnjaki — Grčija kupuje angleška letala
kluba. Leta 1909. je bil prvi Anglež, ki je
London, 23. oktobra AA. Prihodnji to« rek se prične na kraljevem sodišču javna razprava o vzrokih katastrofe zrakoplova R 101.
Preiskavo bo vodila samo eoa oseba e
pomočjo prisednikov. Tako bo preiskoval« no postopanje mnogo lažje in hitrejše. Ko* misija bo imela pravico prisiliti priče k iz« povedi. Za predsednika komisije je bil imenovan sir John Simon, ki je bil v voini letalski major. Njegovo imenovanje odo* bravaio vsi krogi, ki smatrajo, da se bo vo* dila razprava vestno in nepristransko. Kot prisednika bosta fungirala polkovnik Moo* re Brabazon in profesor Inglis. Oba sta odlična letalska strokovnjaka. Polkovnik Moore Brabazon je bil prvi, ki ie prejel letalsko diplomo od kraljevega letalskega
letel v letalu.
Inglis je bil svoječasno profesor meha* nike na univerzi v Cambridgeu. Ima velike zasluge v tehnični stroki. V vojni je med drugim iznašel vojaški most, ki je omo* gočil naglo prevažanje čet in celo tankov preko rek. Most so lahko zgradili v par urah.
London, 23. oktobra. AA. Novoustanov« ljeno grško letalsko ministrstvo je naročilo pri letalski tvornici Fairev & več trosedež* nih biplanov, ki razvijajo veliko hitrost in se lahko naglo izpremene v vodna leta* la S to vrsto letal sta večkrat potovala wa!eški princ in ministerski predsednik Macdonald. Ta letala so tudi uporabile angleške letalske bojne site za informacij* ski polet iz Capetowna v Kairo.
Pred dovršitvijo obrtnega zakona
Sestanek komisije strokovnjakov za končni pregled zakonskega načrta
Beograd, 23. oktobra A A. V petek 24. t m. se sestane v ministrstvu za trgovino in industrijo posebna komisija strokovnjakov iz vse države. Komisija bo proučila in ocenila načrt zakona o obrtih. Razpravam bo predsedoval minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič, zastopal pa ga bo v njegovi odsotnosti načelnik istega ministrstva Stevan Krpan. Referenta te komisije sta dr. Pavletič In dr. Ara-nickl, oba inšpektorja ministrstva za trgovino in industrijo, člani komisije pa so naslednji strokovnjak« •
Ahmed Bakič, načelnik banske nprave drmsfee banovine v Sarajevu; Radoslav Djorič, načelnik hanske uprave vardarske banovine v Skoplju; Velimir Vujič, načelnik banske uprav« dunavske banovine v Novem Sadu; Svetislav Marodič, glavni tajnik trgovske zbornice v Beogradu; Stevan Popovič, tajnik industrijske zbornice v Beogradu; Ranko Dostanič, tajnik obrtniške zbornice v Beogradu; Mihajlo Obu-ljen, tajnik trgovske in industrijske zbornice v Novem Sadu; dr. Vladimir Luna-ček, tajnik zbornice za TOI v Zagrebu; dr. Josip Pretnar, tajnik zbornice za TOI v Ljubljani; dr. Besarovič, tajnik zbornice za trgovino in obrt v Sarajevu; Sava Bo-škovič, tajnik trgovsko-obrtne zbornice v Splitu; dr. Cvetko Gregorič, tajnik centrale industrijskih korporacij; Marko Bauer, tajnik saveza industrijcev v Zagrebu; Filip Uratnik, tajnik delavske zbornice v Ljubljani; dr. živiro Topalovič iz Beograda; Branko Jurkovič, tajnik sa-
veza obrtniških organizacij !z Subotlce: Nikolaj Fuger, mestni senator iz Zemuna in Milan Pasinar, inženjer iz Beograda
Z delom te komisije bo stopila sestava novega zakona o obrtih v zaključno fazo. Na podlagi komisijskega dela bo sestavljeno dokončno besedilo tega zakona, nakar bo predložen pristojnim činiteljem v nadaljnjo odločitev. Ta zakon spada med najvažnejše zakone zadnjega časa. V njem bodo urejena vprašanja gospodarskega udejstvovanja v celoti in bo v njem naše narodno gospodarstvo našlo vsestransko pravno zaščito. Obenem bodo s tem zakonom izenačeni pogoji za obrtniško nadaljevanje in bodo odstranjene pokrajinske neenakosti ln posebnosti in s tem vsi dosedanji partikulami zakoni o obrtih.
Tujsko-prometna konferenca v Zagrebu
Zagreb, 23. okt. n. Pod predsedstvom bana dr. šiloviča se je vršila danes seja posvetovalnega odbora za turizem. Razpravljali so o vprašanju organizacije turizma ln njegovih ustanov v savski banovini in sklenili, da se ustanov! centrala turističnih organizacij za savsko banovl no s sedežem v Zagrebu. Dalje je bilo sklenjeno, da se v turističnih krailh na mestijo stražniki, orožniki in slične osebe javnih oblastev, ki znajo tudi Inozemsko jezike.
Ministri v drinski banovini
Beograd, 23. okt p. Na svoji turnej? po Bosni so prispeli ministri snoči v Brčko. Prirejen jim je bil tudi tam prav svečan sprejem. Tisoči prebivalstva s šolsko deco vred so prišli ministrom naproti do slavoloka ob vhodu v mesto. Sestanek med ministri in zastopniki naroda se je vršil v svečani dvorani občinskega doma. Za domačini je prvi govoril minister Frangeš, ki je repliciral na neke pritožbe ter govoril o tem, kakor bi se mogla ublažiti kmetijska kriza v naši državi; opozarjal je zlasti na potrebe pospeševanja živinoreje ter perutninarstva s pomočjo zadrug.
Minister prosvete Boža Maksimovid je v svojem govoru razpravljal o prosvetnih vprašanjih okraja, minister Preka pa je govoril o duševnem stanju naroda po 6. ianuarju 1929.
^ Sremska Mitrovica, 23. okt č. Ministri Ku. mudi, Fisngeš, Maksimovič in Preka so prispeli danes popoldne v Sremsko Mi» trovico, nj vsej noti so bili navdušeno po» zdravljani, prav posebno prisrčno pa še v Sremski Mitrovici. V hotelu Kovač se Je vršil sestanek minstrov z zastopniki pre« bivalstva.
Zagrebški župan v Beogradu
Beograd, 23. okt. č. Zagrebški mestni na« čelnik dr. Srkulj, ki se mudi že nekaj dni v Beogradu, je posetil danes razne mero« dajne faktorje v zadevi aktualnih vprašanj zagrebške občine. Med drugim je bil tudi pri ministru šum in rudnikov, kjer je in« terveniral zlasti v znani zadevi onesnaže« nja naših vod po rudnikih Trbovljske pre« mogokopne družbe. Z beograjskim župa« nom se je razgovarjal o seji zveze mest kraljevine Jugoslavije, ki se bo vršila dne 5. novembra in na kateri bodo razpravljali zlasti o enotnosti mestnih proračunov.
Obletnica kumanovske bitke
Kumanovo, 23. okt. č. Kakor vsako leto, se je vršila tudi danes v spomin na oblet« nico kumanovske bitke I. 1912. velika spo* minska svečanost ob grobnici padlih ju« nakov na bojišču. Slovesnosti je prisost« vovala velika množica ljudstva iz bližnje in daljnje okolice, ban vardarske banovi« ne Zika Lazič, divizijski komandant, ge« neral Radovanovič in drugi visoki funkci« jonarji. Cerkvene svečanosti so se vršile v cerkvi v Nagoričanih in pri grobnici na bližnjem bojišču.
Obisk italijanskega kralja v Bolgari ii
Sofija, 23. okt M. »Utro« javlja iz Rima, da so netočne ->-esti italijanskega izvora, da bo posetila italijanska kraljevska dvo« iica Bolgarijo takoj oo poroki kralja Bo* risa. Služben obisk italijanskega kraljev« skegi para v Bolgariji se bo izvršil šele prihodnje leto.
jugoslovenski branik"
Francoska revija o prizadevanjih Italije, da bi čim bolj obkrožila Jugoslavijo
Pariška revija »La France Militaire« objavlja pod naslovom »Jugoslovenski branik« članek, v katerem govori o razpoloženju, ki so ga v Franciji izzvali uspehi hitlerjevcev in komuni-s:ov pri zadnjih nemških državnozbor-skih volitvah. Ko govori o ukrepih, ki jih je Francija podvzela povodom teh dogodkov, napoveduje pisec: »Kakor :nam je že poslednja velika vojna pokazala, naši pogledi ne smejo obstati samo na Renu in Alpah, nego morajo iti mnogo dalje, na Balkan.'<
Omenjajoč položaj pred vojno leta 1914., poudarja, da je Avstro-Ogrska sistematično delala na to, da bi si odstranila Srbijo s pota, po katerem je hotela hoditi kot germanska avantgarda. Podrobno navaja vse ukrepe v tej smeri, aneksijo Bosne in Hercegovine, tivstrijsko-srbsko gospodarsko vojno od L 1906. do 1. 1911., zgraditev železnic v Bosni sklep o zgraditvi železnic v Stari Srbiji, arnavtsko vstajo, garancijo za neodvisnost Albanije, nastop Bolgarov proti Srbom 1. 1913. in kon-č.vo ooizkus dvoine monarhije, da bi srbski branik prebila po dolinah Mora-ve in Vardaria k Solunu.
»Danes vodi fašistična Italija,« pravi nadalje »La France Militaire«, »enako politiko proti Jugoslaviji, kakor jo ie vodila Avstrija proti Srbiji, ki jo je nekdaj podpirala Rusija. Jugoslovenski branik je nova zapreka v načrtih g. Mussolinija, usmerjenih na Solun. Nemški »Drang nach Osten« so zamenjale danes težnje Italijanov. Med Du-navom in Jadranom pa je danes ustvarjena država z nad 12 milijoni prebivalcev, ki jih smotrena kraljeva oblast že dve leti vodi tudi k moralnemu zedinjenju.
Fašizem se bori proti temu resnemu braniku in snuje proti njemu diplomatske mreže z željo, da bi ga potlačil, oslabil in. ako bi bilo mogoče, povsem podredil. V početku je fašizem skuša! z italiiansko-rumunskim prijateljskim paktom od I. 1926 razcepiti Malo an-tanto. Ob koncu istega leta je navezal Albanijo na Italijo in od tedaj gradi v tej vazalni deželi »orijentalne železnice« v smeri proti jugoslovenski meji.
L. 1927. je z italijansko-madžarskim prijateljskim paktom Italija navezala nase Madžarsko, nudeč ji gospodarske koristi na Reki na račun jugoslovenskih pristanišč. L. 1928. je skušala pritegniti z italijansko-grškim prijateljskim paktom v svoj jarem Grčiio. Na ta način je mislila več ali manj blokirati jugoslovenski izhod preko Soluna toda ta poizkus se je izjalovil.
Ostala je Bolgarija. Doslej vsaj javno ni bila ugotovljena nobena pogodba med Sofijo in Rimom. Toda za oceno medsebojnih odnošajev med obema državama so zadostne besede, ki jih je Mussolini izgovoril v senatu meseca junija 1. 1928.: »Bolgari dobro vedo. v kako težkih trenutkih so imeli odločilne in važne dokaze italijanskega prijateljstva. Vedo naj, da morejo tudi v bodoče računati na to prijateljstvo.« Ta obljuba se je tudi izpolnjevala^ Italija se ni solidarizirala pri demarši, ki sta jo v Sofiji podvzeli Francija in Anglija zaradi kormtaškega terorja v srh-ski Macedoniji. Prav tako se je zavzela za Bolgarijo tudi na konferenci o bjlsrarskih dolgovih. Končno pomeni tudi skorajšnja poroka princese Giovanne s kraljem Borisom velik političen momet. »La Stampa« piše: »Italija in Bolgarija imata še velik del poti preiti skupaj. Med njima ni nobenega oblačka. Tudi priroda stvari sama napoveduje. da ne more biti njuno sodelovanje z ničemer ogroženo.«
Tako je Italija izvršila diplomatske, gospodarske, prometne in celo vojaške priprave za razbitje jugoslovenskega branika, ki ji je zapreka na dalmatinski obali in ki ovira pot k Egejskemu morju. Preko Julijske Krajine, Istre, Jadrana, Albanije, preko Bolgarije in Madžarske je začrtan obsežen krog. ki ga je s svojo roko zarisala Italija. Ta kočljivi položaj dokazuje pomen Male antante in resnost pomožne luke v jugoslovenski solunski coni. To pa je en razlog več, da Francija, ki podpira Jugoslavijo, v mejah odločitev Društva narodov ne ugodi rimskim prizadevanjem za dosego francosko-italiianske pomorske paritete.«
Za pet milijard vodnih zgradb v ČSR
Velikopotezen načrt za izrabo v Ustanovitev fonda za v
Praga, 23. oktobra. Vlada je predložila poslanski zbornici načrt zakona o fondu z£> vodno gospodarstvo. Zakon temelji na načrtu ustanovitve posebnega fonda, iz .katerega bo mogoče finansirati draga dela za izvršitev številnih vodnih zgradb v pri« hodnjem obdobju 20 do 30 let. Po doseda« njem proračunu bo treba za izvedbo teh del investirati najmanj 5 milijard čsl. kron. Z ustanovitvijo fcrda bo mogoče najeti posojila za izvršitev raznih potrebnih vod' nib del. V prvem desetletju od l. 1930 do 1940 bo porabljenih v ta namen približno 2200 milijonov Kč. S pomočjo tega fonda bo izvedeno predvsem reguliranje Labe, Vltave, Odre, Dunava, Vaga in Tise, na.
odnih sil na Češkoslovaškem — odno gospodarstvo
dalje zgraditev številnih pristanišč in do« linskib zatvornic, iz katerih bodo napelja« ne cevi za številne elektrarne.
V ta fond bo vplačevala država 68 mi« lijonov Kč na leto. Vanj pa se bodo ste« kali tudi vsi dohodki davka na vodno silo ter 50% davkov na vodno silo, ki jih po» birajo dežele, okraji in občine. Skupno bo« do znašali vsi ti dohodki z dotacijo drža« ve v dvanajstih letih približno 1713 mili« jonov. Na podlagi zakona bo mogoče po* višati fond s posojilom za 840 milijonov, ki bo "klenjeno z državnim jamstvom. Ta f^nd bo obstojal do 1. 1979, nakar bodo njegove pravice prešle na državo.
pristoja samo kongresu.
Newyork, 23. oktobra. AA. Bivši predsednik nemške državne banke dr. Schacht ie izjavil v klubu za zunanjo politiko, da bo morala Nemčija ustaviti svoja repara-cijska plačila, ako ji ostale države ne bodo pomagale razviti njene zunanje politike. Ta izjava dr. Schachta je Izzvala v vseh krogih veliko senzacijo.
Amerika in nemško gospodarstvo
Ameriški tisk o gospodarski vlogi Nemčije — Moratorij za vojne dolgove — Young odpotoval v Evropo
New York, 23. oktobra. Ameriški tisk sledi z vedno večjim interesom razvoiu nemške krize, ki počasi postaja ključ do zavozlanega gospodarskega in finančnega položaja Evrope. Tako piše »Nevv York Times« v svojem uvodniku: Amerika ima kakor druge države velik interes na gospodarskem ozdravljenju Nemčije. Politično ravnotežje sil, ki je vodilo vso evropsko politiko pred vojno, je zamenjalo sedaj gospodarsko ravnotežje in falitna Nemčija je boli nevarna kakor Nemčija, ki je bila poražena v svetovni vojni. Ako se Nemčija ne bo mogla držati na lastnih nogah. se bo izpremenil ves gospodarski red v Evropi in mi bomo seveda tudi trpeli od tega. Razen tega je plačevanje zavezniških dolgov neposredno odvisno od nemških dajatev in Amerika ima veliko moralno odgovornost za vse izpremembe, ki so se dogodile v Nemčiji po vojni.
Seveda ni govora, da bi Amerika jm-sredovala v notranjih zadevah Nemčije, vendar upa. da bo nemško ljudstvo samo našlo pot do notranjega miru. ki bo temeljil na zdravih demokratskih principih Da je Amerika pripravljena gospodarsko podpirati Nemčijo, se vidi že iz dejstva, da so ameriške banke podpisale velik del zadnjega nemškega posojila v znesku 125 milijonov dolarjev.
Od dveletnega moratorija, ki je omenjen v Youngovem načrtu in na katerega ie namignil Briining v svojem zadnjem govoru, misli Amerika, da se Nemčija ne bo zatekla k temu poslednjemu koraku, ki bi gotovo zelo omaia! njen kredit ravno v času, ko ga najbolj rabi. Zato ie najbrže sedaj prezgodaj govoriti že o kakem moratoriju.
Berlin, 23. okt. »Vossische Zeitung« poroča iz New Yorka, da je bivši predsednik reparacijske komisije Owen Young nenadoma odpotoval v Evropo, kamor bo dospe! sredi tega tedna. Njegov nenaden odhod spravljajo v zvezo z akcijo za moratorij plačevanja vojnih dolgov Zedinle-nim državam.
Wash!ngton, 23. oktobra. AA. Uradn: komunike zanika vesti, ki so jih priobči!! listi o tem, da bo ameriška vlada dovolila petletni moratorij za plačila medzaveznl-ških dolgov. Tak sklep, pravi komunike,
Jedrnat odgovor
Dunaj, 23. oktobra g. Na zborovanju Heimatbunda kateremu je prisostvovalo tudi nekaj narodnih socialistov, je neki narodni socialist stavil vprašanje, zakaj Het-matvvehr ni stavila v svoj program vprašanje borbe proti Zidom. Predsednik zborovanja mu je odgovori! z udarcem na glavo. Nastal je pretep. Intervenirati . Je morala policija, ki je aretirala več oseb.
Tatovi okradli milijonarja Rotschilda
Pariz, 23. oktobra s. Železniški tatovi so v brzovlaku Pariz—Grenoble okradli znanega milijonarja Morica Rotschilda, ko je spal v oddelku I. razreda. Lopovi so mu odvzeli listnico, v kateri j.e bilo več 100 tisoč frankov.
Židje proti angleški palestinski politiki
London, 23. oktobra. Zaradi spomenice vlade o novi angleški politiki napram Palestini je dr. Weitzmann odložil predsedstvo v cionistični eksekutivi in v Jewish Agencije. V svojem pismu, v katerem javlja svoj odstop, poudarja dr. VVeitzmann, da bo zlasti ekspoze o politiki vlade mnogo doprinesel k onemogočenju židovskih upov o nacionalni domovini v Palestini. Dr. Weitzmann objavlja izjavo, da je angleška vladna politika v nasprotju z vsemi njenimi dosedanjimi izjavami in da stremi samo za zaščito interesov v Palestini že naseljenih Židov, dočim bi se priseljevanje Zidov omejilo.
Nov podmorski kabel med Italijo in Belgijo
Anzio, v* oktobra. AA Včeraj je bil iz-Točen prometu nov podmorski direktni kabel med Italijo in Belgijo. Kabel je dolg 2100 km.
Razširjenje ljubljanskega tramvajskega omrežja
Važna seja ljubljanskega občinskega sveta — Počastitev zaslužnih prijateljev Ljubljane — Zanimive razprave o tramvajskih zadevah
Ljubljana, 23. oktobra
Ljubljanska občinska uprava je imela nocoj zopet svojo redno javno sejo v veliki dvorani tukajšnje univerze, ker sejno dvorano na magistratu še vedno popravljajo. Kmalu po 5. uri je župan dr. Puc otvoril sejo in nato najprej omenil, da je češkoslovaško-jugoslovenska liga v Zagrebu poslala zvezi mest prošnjo, naj bi čsl. narodni praznik 28. oktobra letos čim bolj svečano proslavili in imenovale kakšno mestno ulico po predsedniku Masaryku. župan je dodal, da Ljubljana že ima Ma-sarykovo cesto, 28. oktober pa bo seveda tudi Ljubljana praznovala čim bolj svečano. župan je pozval občinski svet, da se korporativno udeleži vseh prireditev, ki bodo v ta namen v Ljubljani. (Ploskanje na vseh klopeh.)
Zahvala čsl. narodu
Nato je župan nadaljeval: Ze v zadnji seji smo izrekli zahvalo češkoslovaškemu narodu za njegovo izredno solidarnost z jugoslovenskim narodom v teh težkih časih. Sprožila se je še naknadna misel, naj bi vse slovenske občine izrazile tako zahvalo tudi formalno. Zupan se je res obrnil v tem smislu na vse občine dravske banovine in vse so se odzvale. Zupan prosi, naj 3e po seji gg. občinski svetniki podpišejo na pergamentno listino, ki je v to svrho pripravljena. (Splošno odobravanje.)
Finančno ministrstvo sporoča, da bo pri sestavi novega proračuna upoštevalo svo-ječasno prošnjo občinskega sveta, naj se občine ne obremenjujejo z novimi izdatki, ki so bili do sedaj v državnem proračunu.
Počastitev junaških branilcev Beograda
Zupan se je nato spominjal nedeljskih beograjskih svečanosti v počastitev junakov, ki so pred 15 leti dali svoje življenje za obrambo naše prestolnice. Očrtal je izredno važnost Beograda in pomen bojev, ki so se 1. 1915. bili zanj. S pijeteto se je spominjal borcev, ki so branili mesto do zadnje kaplje krvi, in predlagal, naj se pošlje beograjskemu županu naslednji pozdravni brzojav:
»Z globokim spoštovanjem se spominjamo onih hrabrih sinov srbskega naroda, ki so žrtvovali življenje za obrambo domovine in katerih kri je ustvarila močno jugoslovensko državo, katere zastava danes kot zmagovalka mogočno plapola na Kalemeg-danu. — Slava njihovemu spominu!«
Slava- in živio:klici ter navdušeno ploskanje so sledili županovemu predlogu.
V spomin Janu Ružički
Nato se je župan dr. Puc spominjal dne 17. t. m: umrlega narodnjaka in iskrenega zagovornika jugoslovenskcčeške vzajem« uosti geometra g. Jana Ružičke. Umrli je bil opetovano izvoljen tudi v mestni ob« činski svet, kjer si je zlasti v stavbnem odseku pridobil za Ljubljano neprecenlji« vih zaslug. Občinski svetniki so stoje po« slušali spominske besede župana in se ob koncu odzvali s trikratnimi »Slava — mu!«
Polkovnik Švabic imenovan za častnega meščana
Nadalje je poročal župan: Oglasil se je v Ljubljani polkovnik Švabic (navdušeno ploskanje), katerega odločnosti se je za* hvaliti, da ni bilo ob prevratu v Ljubljani hujše, kakor je bilo. Pozdravili smo ga v imenu mestne občine, hoteli smo mu pri* rediti tudi večjo proslavo, a g. polkovnik je v svoji skromnosti to odklonil. Predla« gam, naj se polkovnik Švabic imenuje za častnega meščana ljubljanskega. Z vse« stranskim odobravanjem je bi! soglasno sprejet županov predlog.
Slovo generalu Tripkoviču
Zupan: V zadnjem času se je poslovil od nas naš večletni divizijonar, general Sava Tripkovič. General ima velike zasluge za naš narod in tudi za ljubljansko občino, kajti njegovemu vplivu se imamo zahvaliti, da je pereče vprašanje ljubljanskih vojaš* nic na najboljšem potu. da s~ povoljno re« ši. Iskreno smo se poslovili drug od druge« ga in pri slovesu mi je naročil, naj pozdra« vim občinski svet in ljubljansko meščan« stvo iz vsega srca, ter zagotovil, da bo Ljubljano in Slovenijo ohranil v najbolj« šem spominu, dokler bo živel. (Navdušeno ploskanje).
Razprava o tramvaju
Na predlog župana se je o prošnji Splošne maloželezniške družbe za prevzem jamstva za posojilo 15 milijonov Din v svrho zgraditve tramvajske proge St. Vid-Vič in o določitvi pogojev 6% gradbenega posojila Maloželezniške družbe napram mestni občini v znesku 16,204.500 Din razpravljalo skupno. Poročevalec finančnega odseka obč. svetnik Ivan Tavčar je podal obširno poročilo
o razmerju Splošne maloželezniške družbe do mestne občine.
Svoječasno je gerentski svet pod predsedstvom dr. Puca pri pogajanjih za prevzem ljubljanskega tramvaja zastopal mnenje, da občina ni obvezana plačati odškodnine za električno železnico v zlatih kronah, ampak v dinarjih. Med pogajanji je prišlo do spremembe v vodstvu občine. Pogajanja so se zavlekla in pogodba se je sklenila šele 1. 1927. Občina je plačala 2 milijona dinarjev za delnice Splošne maloželezniške družbe ter obenem prispevala 200.000 Din za starostno zavarovanje uslužbencev. Družbi Siemens & Halske je ostala tretjina delnic v vrednosti 1 milijona Din. Po pogodbi je družbi tudi zagotovljena prednost pri dobavi izdelkov njenega podjetja. Nadalje je bila podpisana sindikatna pogodba, ki določa pri Splošni maloželezniški družbi tročlanski eksekn-tivnl odbor, dveh zastopnikov mestne občine in zastopnika družbe Siemens & Halske. V tem odboru morajo biti sklepi soglasni.
Ta pogodba je bila za mestno občino e-lo neugodna. Kljub posesti dveh tretjin delnic se je namreč občina odrekla principu večinskega sklepa in razen tega plačala kupnino, ki je bila močno pretirana.
Mestna občina bi bila lahko prišla v izključno posest tramvaja mnogo ceneje. Ko so prišli
v upravo maloželezniške družbe zastopniki občine,
je tramvaj izkazoval približno pol milijona deficita na leto. Z dobrim gospodarstvom se je deficit odpravil ter v letu 1929. izkazuje tramvajski obrat celo dobiček. Razvoj Ljubljane in njene okolice, kakor tudi trajna ohranitev rentabilnosti stare proge, pa sta nujno zahtevala razširjenje tramvajskega omrežja. V to svrho so se iz-lelali načrti za progo Vič-Zg. šiška, ki bi veljala 16,358.318 Din. Pri dogovoru o graditvi nove proge je zastopstvo občine doseglo izpremembo neugodne sindikatne pogodbe iz leta 1927. v toliko, da so se izjemne pravice eksekutive odpravile in da je stopil v veljavo večinski princip sklepanja. S tem je bilo znatno zboljšano razmerje med mestno občino in podjetjem Siemens & Halske. V smislu pogodbe, sklenjene po komisarju g. Mencingerju, je bila
občina obvezana skrbeti za finansiranje razširjenja tramvajskega omrežja.
Izvršujoč to obvezo je občinski svet sklenil, da proda maloželezniški družbi 6 To občinske obligacije, ki jih je ta nato prodala v inozemstvu za 13.5 milijona.
Občinski svet je brez ugovora odobril te transakcije. Odločno se morajo zavrniti govorice, da je v tistem času imela mestna občina ugodnejše ponudbe za prodajo obligacijskega posojila. O kakem en bloc prevzemu obligacijskega posojila po domačih bančnih zavodih sploh ni bilo govora in takratni položaj na denarnem trgu sploh ni dopuščal, da bi bančni zavodi lahko subskribirali izdatnejše vsote. Po rjo-nesrečeni prvi emisiji obligacijskega posojila ni bilo pričakovati vnovčenja ostalih obligacij in zato ni čudno, ako je padla odločitev, da se oddajo obligacije v inozemstvo pod čim ugodnejšimi pogoji. Mestno obligacijsko posojilo je bilo ugodno prodano in za zgradbo cestne železnice imamo kapital, ki ni predrag.
Ko je bil sprejet načrt nove proge Vič-Zg. šiška, je upravni odbor cestne železnice prišel do zaključka, da je treba
podaljšati progo do Št. Vida
in ustvariti vse pogoje, da bo mogoče še nadaljno razširjenje. Svoj sklep je upravni odbor utemeljil z računom rentabilnosti in njegovi argumenti so res tako prepričevalni, da jim ni mogoče ugovarjati. Stroški za podaljšano progo bi znašali 7,267.000 Din in stroški povečanih naprav zaradi razširjenja železniškega omrežja pa 3,529.000 Din. Celokupni stroški za zgraditev progf VIč-Št. Vid bi torej znašali 27.1S4.318 Din, kar ie krito deloma z obligacijskim posojilom, za ostanek pa je treba najeti novo posojilo. Maloželezniška družb? namerava najeti posojilo v znesku 15 milijonov pri Mestni hranilnici ali kakem drugem denarnem zavodu ter prosi, naj bi mestna občina zanjo jamčila.
Na prošnjo župana dr. Puca ie podal
podrobnejša pojasnila
tudj predsednik maloželezniške družbe obč. svet. dr. Fettich. V svojem poročilu je navaja!, da je za progo Vič- Zg. Šiška Splošna maloželezniška družba že izposlovala dovoljenje ministrstva za gradbe, ki je tudi zavrnilo pritožbe zaradi trase skozi Šelen-burgovo ulico. Za podaljšanje proge od Zg. Šiške do Št. Vida bo Splošna maloželezniška družba zaprosila za oblastno dovoljenje, čim bodo izdelani podrobni načrti.
Iz poročila, ki ga je predložila' Splošna maloželezniška družba mestnemu načelstvu ie razvidno, da bodo znašali stroški za progo Vič-Zg. Šiška 19,887.318 Din. K tem efektivnim stroškom treba prišteti še izgubo splošne maloželezniške družbe pri prodaji občinskega obligacijskega posojila in stroške za progo Zg. Šiška - Št. Vid, tako da bi znašali celotni stroški z kurzno izgubo vred 29,904.318 Din. Proga Vič-Šiška bo dolga 4.798 km, proga Zg. Šiška-Št. Vid pa 3.930 km.
Svojo prošnjo za prevzem jamstva za posojilo v znesku 15,000.000 Din utemeljuje Splošna maloželezniška družba s tem, da občina ne prevzema nobenega posebnega rizika, ker je zagotovljena rentabilnost podjetja, saj ima ozemlje, ki mu bosta služili obe progi, danes približno 80.000 prebivalcev. Če se računa z letnim številom prevoženih potnikov 6,400.000 Din na obeh progah, da to letno 80 voženj na glavo. Ta številka je nizka, ker izkazuje Sarajevo frekvenco 180 voženj na osebo, Celovec poleti 200. pozimi 1°°. Zagreb 140, Berlin 250, Dunai 350. Pravilnost tega računa odpira tudi dejstvo, da se prevozi na avtobusnih progah, ki odgovarjajo novim tramvajskim progam na leto 1.500.000 potnikov, čeprav je avtobusni promet mnogo man? prikladen.
Splošna maloželezniška družba se zave« da. da moraio slediti zgraditvi proge Vič« Šiška « Št. Vid
še nadaljnja razširjenja.
Kot prva naloga se smatra obnovitev sta« re proge. Nadalje prihaja v poštev zgra» ditev proge od prelaza južne železnice na Dunajski cesti do Sv. Križa z zvezo na do« sedanio remizo na Zaloški cesti, prooa od ogla Rimske ceste in Gradišča po Rimski cesti na Emonsko cesto ter bodisi po Coj« zovi cesti do Sv. Jakoba mostu, bodisi po Emonski cesti Grtdaški ulici in Krakov, skem nasipu do Sv. Jakoba mostu s pri« ključkom pri Št. .T»kobski šoli. nroga od križišča GosnosveNke ceste no Bleivveisovi cesti, do kri?;šča Tržaške ceste, zveza do« 1enicke proee od Oo!enickef> mostu ob Gruberjevem kanalu nreko Domobratske in PoUanst-e ceste n« Ambro^v tr<». proca po Oun-MsH cesti od "relnzn r?n .Težice. po« ■ rlilišnnie dolenjske prortff n i Rudnik in po. dal jša/i ie proge od garnizijske bolnice do Sela. Razume se, da vseh teh načrtov n«
bo mogoče izvršiti takoj, upati pa je, da se bodo nove proge po potrebah prometa in razpjložljivih sredstvih gradile odslej v mnogo hitrejšem tempu in da bo v pri« hodnjih desetletjih mogoče dovršiti večine tu naštetih projektov.
Po poročilu občinskega svet. dr. Fetti« cha je povzel besedo
žunan dr. Puc,
ki je omenil, da so se na včerajšnjem se* Stanku interesentov v Aškerčevi kleti rr® dile stvari, ki r:e odgovarjajo dejstvom. Predsednik sestanka je trdil n. pr., da ob«
činski svet nikoli ni sklepal o zgraditvi te proge. Zupan je ugotovil, da je obeinskt svet sklepal o tem na dveh sejah. 10. tu« nija in 17. julija 1. 1928 Zupan je preči« tal tudi imena vseh onih občinskih svetni* kov, ki so se udeležili teh cej Občinske« mu svetu so bili predloženi tudi podrobni načrti ter so bili vsi predlogi sprejet! z vsemi glasovi proti št8 rim.
Nato se je razvila debata, v kateri so govorili občinski svetniki Bahovec. dr. Ravni-har. župan dr. Puc. Kregar, prof. Jarc. inž. Zupančič ter končno reforenta Tavčar in dr. Fettich.
Pri glasovanju je bilo soglasno sklenjeno, da prevzame obfina jamstvo za naietje posojila 15 milijonov Din Maloželezniški družbi za zgraditev proge Št. Vid - Vič. Prav tako je bil soglasno sprejet predlog 'inanč-nega odseka o določitvi pogojev za 6% gradbeno posojilo splošne maloželezniška družbe napram mestni občini v znesku 16 milijonov 204.500 Din. Nadalje je bilo sklenjeno. da se naroči članom uprave maloželezniške družbe, naj vsako leto predlože občinskemu svetu bilanco, zaključne račune in proračun maloželezniške družbe. Sprejeta ie bila tudi resolucija občinskega svetnika Kregarja o obnovi stare proge in nadaljnjem razširjenju tramvajskega omrežjn.
Druge zadeve
V nadaljnji razpravi je bilo sklonjen ) jamstvo občine za brezobrestno posojilo v znesku 20 milijonov Din za postavitev zasebnih stanovanjskih hišic ter jamstvo trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu v Ljubljani za stavbni kredit v znesku enega milijona Din za ureditev novega sanatorija v nakupljeni vili dr. Šla;-rnerja.
Od lesnega industrijca F. Heinrirharja >e nakupi ob Gosposvetski in Bleivveisovi c?-sti za dosedanjim mestnim dohodarstvenlm uradom stavbišče 3100 kvadratnih metrov po 230 Din. Tam se bo zgradil nov gospodarski ura.
Za zgradbo nove šolske poliklinike, ki io hoče postaviti država, bo občina odsfopiin zemljišče ob Streliški ulici, kier so skladišča mestnega cestnega nadzorstva. Občin.-t bo prispevala ob svojem času tudi goto > vsoto v to svrho. Občinski svet je odobn! sklep krajevnega šolskega sveta o zgradbi osnovne šole za Bežigradom ter se bo vnesel potreben kredit v proračun za leto 19;
Na vprašan je dr. Ravniharja o pogajanji n z banovinsko upravo zaradi elektrifikacija, je župan pojasnil, da so pogajanja zastala, ker je bil ban inž. Sernec imenovan za ministra. takoj pa je ?*opil v stik z vršilcem banskih dolžnosti dr. Pirkmaierjem in dosegel, da se je določila nova anketa, ki pn samo zato še n? pričela poslovati, k^r ie bil zastopnik banske delegacije inž. Miklavž službeno odsoten.
S tem j* bil dnevni red izčrpan in župan ob 9. zvečer zaključil javno seio, K; ji je sledila še tajna.
Finančna likvidacija agrarnih odnošajev v D&lmaciii
Beograd, 23. oktobra. AA. Drugo poglavje zakona o likvidaciji agrarnih odnošaj -v na ozemlju bivše pokrajine Dalmacije gu-vori o odškodnini za zemljišče. Zemlja, ki jo imajo težaki že od časa pred 21. novembrom 1887 pa do danes nepretrgoma, bo odkupljena za ceno največ 10.000 Din za ha. To velja tudi za fevdna zemljišču. Zemlja, ki pripada težakom po 21. novembru 1887 nepretrgoma do danes, se odkupi za ceno največ do 20.000 Din za ha, ostala zemljišča pa največ do 30.000 Din z a ha. Odškodnino plača v prvem primeru država, v drugem in tretjem pa polovici država in polovico težaki.
Tretje poglavje zakona urejuje modaP-tete ocenjevanja zemljišča, četrto poglavje pa sodni postopek s pritožbami proti ocenitvi. Dalje ureia ta de! zakona način vknjižbe v zemljiške knjige. Peto poglavje odreja modalitete pri postopanju z dohodki do časa ureditve in likvidacije odnošajev. šesto poglavje pa način finančno likvidacije. Država plača vse nanjo odpadajoče zneske na podlagi tega zakona z obveznicami, ki bodo nosile ime »državno obveznice za likvidacijo agrarnih odnošajev na ozemlju bivše pokrajine Dalmacije«. Obveznice bodo izdane v zneskih po 1000 in 500 Din. ki se bodo letno obrestovale s o %, začenši od 1. januarja 1931. leta. Amortizacija se bo vršila skozi 30 let bodisi potom izžrebanja ali potom kupovanja obveznic na borzah preko Narodne banke. Odkup obveznic bo urejevala generalna direkcija državnega kredita in državnih dolgov pri ministrstvu financ. Obveznic bo izdanih za 400 milijonov Din.
Stroga obsodba neprevidnega avtomobilista
Zagreb. 23. okt. n. Mato Lipej. doma iz dravske banovine, je bil danes obsojen pred zagrebškim sodiščem na šest mesecev zapora ln 50.000 Din odškodnine in še posebej 1600 šilingov za stroške, ki so j;h imeli roditelji devetletne Vere Draškovič, ki jo 'o obtoženec nsvozil s svojim avtomobilom in ki se je zdravila v ras-^h s« natorijih. a potem kljub temu pod'egla poškodbam.
Smrt najstarejšega avstrijskega častnika
Karlove Vary, 23. oktobra s. Tukaj je umrl upokojeni polkovnik Julij Kuoll. Bil je star 97 let. Bil je najstarejši častnik bivše avstro-ogrske vojske.
Hmeljski trg
Žatec, 23. oktobra, h. Tendenca čvrsta, mirno nakupovanje na deželi, cene nespremenjene 370 — 600 Kč.
VREMENSKE NAPOVEDI
Dunajska vremenska napoved za petek: Tudi dalje nagle spremembe vremena; najprej še deževno vreir*
Maši kraji in ljudje
Ganljivo svidenje pri ranjenih orožnikih v ljubljanski bolnici
Ljubljana, 23. oktobra.
Za zdravstveno stanje orožnikov irranca Snuderla in Franca Megliča vlada v vsej naši javnosti veliko zanimanje, kal je pac dokaz toplih simpatij napram obema juna« škima žrtvama spopada z neznanimi zlo« činci na Jezerskem. A dočim je javnost brez nadaljnjega prepričana, da je Meglic že povsem izven nevarnosti, velja posebna skrb usodi težko ranjenega Šnuderla. ki pa se vendar drži prav čvrsto. Njegovo sta> nje se je že včeraj vidno zboljšalo in je tudi ves današnji dan ostalo neizpreme« njeno. O njegovi nesreči so bili že pred* včerajšnjim brzojavno obveščeni njegovi roditelji, ki bivajo v Hotinji vasi pn Ma« riboru. Nadalje so v Mariboru takoj do» znali žalostno novico Šnuderlov brat Maks, poštni uslužbenec, sestra Angela ter njen mož Ignac Maver, podpreglednik finančne kontrole, ki so že predsinočnjim obiskali Šnuderla, bili so pa pri njem že tudi včeraj zarana ob 5.
Včeraj opoldne sta se pripeljala v Ljub« ljano Šnuderlova roditelja: 65«letna mati Matilda in 68=letni oče Janez, z njima pa sta bila tudi sin Roman in Francetova za« ročenka. Svidenje med roditeljema in tež» ko ranjenim Francetom je bilo silno gan« jjivo. Mati je padla ljubljenemu sinu okoli vratu, solze so ji v potokih tekle raz raz« orano lice, ihte je vzklikala: »Moi Franc moj ubogi Francek!«
Tudi sin je bil ganjen, zasolzile so se mu oči in komaj slišno je zašepetal: »Moja uboga mama!«
Sivolasi oče Janez je možato zadrževal »olze, ki so mu silile v oči, videti pa Jo
bilo, da mu je pri srcu neznosno bridko m da je v globokih skrbeh za sinovo uso« do.
Roditelja sta ostala v bolnici do 15. Po» govarjala sta se nežno in ljubeznivo s si« nom, ki pa sicer ni smel mnogo govoriti. Francetova zaročenka je neutešno plakala, a Šnuderi jo je kljub temu, da je težko govoril, nežno tolažil in izražal upanje na ozdravljenje. V splošnem šnuderi junaško premaguje bolečine, le sem pa tja malo potoži o bolečinah v trebuhu.
Dasi se mu je stanje vidno izboljšalo, je vendar še vedno kritično. Temperatura znaša 37.9. Velika je njegova življenska energija; njegova konstitucija je zdrava in odporna. Če bo tako močan, da bo vzdržal vse bolečine, bo lahko okreval, vsekakor pa so zdravniki mnenja, da France za na«
C orno in odgovorno orožniško službo ne o več sposoben.
Tudi ranjenega Megliča je včeraj opol« dne posetila zaročenka, nadalje so včeraj in danes obiskali oba ranjenca mnogi pri« jatelji, posebno ljubljanski in okoliški to« variši orožniki. Megličevi roditelji še niso utegnili priti v Ljubljano, ker so doma da» leč tam v Čentibi pri Dolnji Lendavi, a tudi jim je bilo sporočeno, da je sin izven nevarnosti. Meglič pogumno zatrjuje, da so bolečine že precej ponehale. Edino, če dvigne ali premakne nogo, se mu vlije kri, obenem pa čuti pekočo bolečino. Subjek* tivno se počuti Meglič dobro, izmučen pa je, ker mora nepremično ležati v postelji, ko je bil vendar tako vajen hoje po ljub» Ijeni hosti in na svežem zraku.
Dve tragediji ob trgatvi
Pričetek sezone ubojev v Slovenskih goricah — Nesrečna šmarnica Mrlič v stelji — Žalostna smrt pametnega ocanca — Z motiko po
glavi
Maribor, 23. oktobra
Trgatev po idiličnih naših goricah je v glavnem že končana in med prepevanjem ln vriskanjem stiskajo po kleteh grozdje in sadje. Obojega je letos v izobilju. Kapljica bo sicer nekoliko slabša, zato pa gre lia stotine vagonov žlahtnega sadja preko meje. Zlasti v Pesniški dolini vlada prav nenavadno vrvenje in kupčije se sklepajo kar na debelo.
Veselo razpoloženje je vsepovsod, le žal, da ga motijo dogodki, ki običajno vsako leto spremljajo trgatev. Nesrečna šmarnica — novi mošt že terja svoje žrtve. Nič manj ko 6 ubojev in umorov je bilo lani ob priliki trgatve v Slovenskih goricah, letos pa je ta žalostna sezona pravkar pričela. Dva izredno tragična dogodka sta se pripetila te dni v Slovenskih goricah, ki pričata o popolnem pomanjkanju srčne kulture in pogubonosnem vplivu usodepolne šmarnice na živčevje naše mladine.
V ponedeljek zjutraj je posestnica Matilda Konrad od Sv. Ane na svoje silno presenečenje našla v domačem listnjaku, kamor je šla po steljo, neznanega mladeniča — mrtvega. Obvestila je o svojem odkritju takoj orožnike pri Sv. Lenartu, ki so zagonetko kmalu razjasnili. Na Malem vrhu pri Sv. Ani so se v nedeljo zvečer od šmarnice razgreti fanti pošteno stepli. V bližnjem vinogradu so našli vse polno okrvavljenih kolcev od trsja. Meha-ničar Rudolf Kavčič iz Sp. Žerjava je bil v nedeljo dopoldne s svojim očetom v Apačah, proti večeru pa se je ločil od njega in se preko Sv. Ane vračal domov. Spotoma se je sporekel z gručo kmečkih mla-deničev, zabliskal se je nož, kolci so švigali po zraku. Kavčič je pred premočjo pobegnil in se skril v Konradov listnjak, kjer ga je dohitela ponoči smrt. Očividno je dobil med pretepom tako težke poškodbe, da jim je podlegel. Sicer pa bo natančneje dognala preiskava. Orožniki so kot osumljence že v ponedeljek aretirali posestniške sinove Antona in Rudolfa Baumana, Ferdinanda Kranerja in Ivana Ozvalda, ki so že vsi v zaporih okrajnega
sodišča pri Sv. Lenartu.
•
še bolj tragična drama pa se je odigrala v ponedeljek zvečer v Vanetini pri Sv. Antonu. Pri posestniku Francu Vogrinu, očancu 66 let, pametnemu in treznemu gospodarju, so stiskali sadje. Fantje in dekleta so bili sijajno razpoloženi, nova kapljica je na preteg namakala žejna grla, v noč so odmevale naše narodne pesmi in mladi parčki so se živahno vrteli. Fantov je bilo dosti, deklet pa premalo. Pri takih prilikah našim mladeničem kaj rada zavre vroča kri. Beseda je dala besedo, na prezirljiv pogled je sledil strupen odgovor in že se je začela stara pesem. Počilo je več strelov, po rokah so se bliskali noži, po hrbtih so padali udarci palic. Pokolj je bil tu. Nekdo si je zlomil nogo, drugi je dobil vbodljaj v stegno, tretji je imel krvavo glavo itd. Zaman je stari Vogrin miril in svaril. Njegove besede niso prav
nič zalegle. Vročekrvneži so končno navalili še nanj. Dobil je tako silen udarec z motiko po glavi, da se je takoj zgrudil nezavesten in kmalu nato izdihnil. Imel je razbito lobanjo. Tragedija se je odigrala pred očmi pokojnikove hčerke. Fantje so se seveda po strašnem svojem dejanju raz-bežali, vendar pa so orožniki že v torek popoldne aretirali dva brata Toplaka in posestniškega sina Klobaso iz Oseka ter vse tri izročili sodišču.
Vse hvali, vsakdo občuduje! Na splošno željo še danes ob 4., i/48. In V410. uri
najrazkošnejša in najslajša filmska opereta

y
Ves film ▼ naravnih barvah! Film, ki po svoji lepoti prekaša nepozabni velefilm »Rio Rita«. Balet, lepe plesalke, čarobna muzika
ELITNI KINO MATICA
Tel. 2124
Tragedija vojne žrtve
Rimske toplice, 22. oktobra.
Danes dopoldne okrog 11. so našli na kozolcu starega Zupana (vulgo Gašperina) nenadoma preminulega njegovega sina Karla.
Nesrečni Karel Zupan je zadnje čase ži« vel kot brezdomovinec. Potikal se je od hiše do hiše in se tako za silo preživljal. 2e precej časa je bil nekam melanholičen in sam vase zamišljen. Bil je duševno bo« lan, nekam zmeden in tako za vsako trezno delo nesposoben. Bolehal je na hudi nevra« steniji že od svetovne vojne, v kateri je bil večkrat tudi težko ranjen.
Danes dopoldne je oče Zupan popravi ial im prekrival kozolec. Ko je stikal po ko« zolcu, je našel na njem svojega sina, ki je ležal nepremično. Ne meneč se zanj, misleč, da sin spi, je delal naprej. Ko pa se kljub pozni dopoldanski uri nesrečnež le ni pre« budil, je stopil oče k njemu in ga skušal zbuditi! A Karel je ležal na kozolcu, z gla« vo na roko naslonjen, ne da bi se ganil. Klical in tresel ga je oče, a vse je bilo za« man. Ni več dobil glasu od njega. Uvidel je, da more biti sin le mrtev, ker je bil že tudi ves otrpel.
Po domnevi nekaterih je nesrečnež ležal najbrže že od 2 do 3 dni na kozolcu, ne da bi kdo vedel zanj, ker pač niso domači obračali tolike pozornosti nanj, misleč, da se zadržuje kje pri znanih ljudeh. Spra« vili so ga v mrtvašnico in ga bodo jutri ob 17. pokopali. S popoldanskim vlakom sta prišla iz Laškega tudi dva orožnika, ki sta sestavila o dogodku potreben zapisnik. Po vseh domnevah je nesrečnega Karla zadela možganska kap.
Vest je vzbudila med prebivalstvom splošno sočustvovanje. Tista težka nevre« stenična bolezen, ki si jo je nakopal v voj« ni in kateri se je potem še pridružilo pravo duševno strtje. ko je blodil okrog, sta ga spravila v trdni in krepki moški dobi v grob. Bil je star 44 let. Naj počiva v miru!
Iz seje jeseniškega mestnega zastopa
Jesenice, 23. oktobra Zadnja seja mestnega zastopa je bila prav dobro obiskana. Soglasno in z odobravanjem se je sklenilo, da se pošlje na pristojno mesto zahvala bratskemu češkoslovaškemu narodu za izkazano solidarnost in moralno pomoč.
Potem je poročal poročevalec vodovodnega odseka in sklenilo se je, da se določi cena za 1 kvadratni meter vode 2 Din.J čl cena za 1 kubični meter vode 2 Din. Novi prostpr za zgradbo rezervoarja je bil odobren, dela pa so se oddala gradbeni tvrdki inž. Josipa Dedeka v Ljubljani. Ko se je prečitalo pismo geologa, ki je zahteval za svoje strokovno mnenje honorar 8.612.50 Din, so bili nekateri člani zastopa mnenja, da je račun previsok z ozirom na škodo, ki je nastala od že preizkušenih jam. Ob tej priliki se je razpravljalo tudi o vzrokih plažovne katastrofe in sklenilo se je, naj to zadevo preišče najprej odvetnik. Občinski odbornik g. dr. Obersnel je poročal, da je g. podban obljubil po možnosti pomoč od banske uprave onim trem posestnikom, kl so jim bUe porušene hiše od plazovja.
živahna debata se je razvila tudi glede imen mestnih trgov, ulic in cest. Imena je predložil odsek, ki mu je bila ta naloga poverjena, in po daljši razpravi so bili predlogi z malimi spremembami odobreni.
Občinski odbornik g. Peter Arneš je prosil g. župana za pojasnilo, zakaj je izdal stavbno dovoljenje dvema posestnikoma stavbišč, ki nameravata postaviti pred Krekov dom stanovanjski hiši, ker občinskemu odboru ni Se nič znanega gle-
de regulacijskega načrta. G. župan Je pojasnil, da ta načrt še ni gotov in da se ne da nikomur zabraniti zgradba hiš na lastnem zemljišču. Tako ni nihče kriv, če se Krekov dom ne bo videl v svoji velikosti od vseh strani. G. Bertoncelj pa je predlagal, naj se ne dovolijo nobene zgradbe do uveljavljenja regulacijskega načrta. Ker ta zadeva ni bila na dnevnem redu, ni župan dal predloga na glasovanje. Zaradi tega so občinski odborniki Arneš, Bertoncelj, Gospodarič in drugi demonstrativno zapustili sejno dvorano in s tem onemogočili sklepčnost seje, ki bi morala rešiti še razne važne zadeve.
Spomenik starološkim junakom
Stara Loka, 23. oktobra.
Naša zavedna in velika gorenjska občina Stara Loka bo v nedeljo imela praznik, poln pietete in spoštovanja do junakov, padlih v svetovni vojni. Vršilo se bo slav. nostno odkritje impozantnega spomenika, ki bo gotovo eden najlepših v doslej že ta» ko odličnem številu vojnih spomenikov Sloveniji. Pripravljalni odbor je razposlal črno obrobljena vabila, ki vsebujejo npo« red slovesnosti z naslednjim uvodom:
Da se oddolžimo manom padlih žrtev *n junakom iz svetovne vojne, ki so prelili svojo srčno kri in dali svoje dragoceno življenje za osvobojenje naše domovine, lz katerih žrtev je vzklil narod jugoslovenski v svobodni državi Jugoslaviji, bomo od« krili v spomin in v znak hvaležnosti aii« hovemu trpljenju dne 26. oktobra 1930 v Stari Loki trajen spominek, ki naj svedoči potomcem našo veliko ljubezen do dragih paauh svojcev.
Na predvečer, v soboto ob 19., bo pel pevski zbor na nokopališču pred cerkvijo. Po petju se bo olasilo polurno zvonenje > farni cerkvi, kakor '■udi pri vseh farnih po« družnicah. — V nedeljo ob 9. bo odhod sprevoda izpred Gasilskega doma v Stari Loki v farno cerkev, kjer se bo ob pol 10. vršila svečana žalna služba božja. Nato bo na pokopališču slavnostno odkritje sporne« nika, pri čemer bodo govoril' ^ raznih organizacij in bodo svečanost po* globile žalostinke.
V	sprevodu bodo za križem sledili no* silci vencev, šolska deca, invalidi, Sokoli, dobrovoljci, godba, gasilci, duhovščina, za« stopniki oblastev in občin, oficirski zbor, Zveza slovenskih vojakov, Prosvetno dru« štvo, vaške skupine z venci, častna četa m ostalo občinstvo. V primeru slabega vre. mena pa se bodo korporacije zbrale v far» ni cerkvi.
Spomenik, vse hvale vredno delo mlade« ga arhitekta Božidarja Pcngova iz Ljublja« ne, bo visok 5.40 m. Na visokem posta, mentu stoji turobno sklonjen vojak. Nada« lje krasi spomenik krasen relief Pieta. a med imeni padlih junakov starološke farc se bo na prvem mestu bleščalo ime dobro« voljca Ivana Gosarja, ki je bil od Avstrij« cev kot srbski poročnik ustreljen 10. fe» bruarja 1917 v Beogradu.
Počastitev žrtev za osvobojenje Prekmurja
Murska Sobota, 23. oktobra.
V	bojih za Mursko Soboto je leta 1919. padlo, kakor je znano, tudi pet članov pro« stovoljne sokolske legije iz Varaždina. Eden od teh padlih borcev je bil rodom iz Pazina, drugi dr. Dimovič iz Dubrovni« ka, tretji je bil Varaždinec, dočim se iden« titeta ostalih dveh žrtev še do danes ni mogla ugotoviti. Oba padla borca sta bila najdena na bojišču, ko so jima sovražniki poprej odvzeli že vse dokumente.
Tukajšnji Sokol je sklenil tem žrtvam postaviti dostojen spomenik. V ta namen je zbrano že nekaj denarja, Sokolsko dru. štvo pa se je obrnilo tudi s prošnjo za do« brovoljne prispevke na razne organizacije, da bo mogoče prirediti slavnost, dostojno žrtvam našega osvobojenja. Trupla žrtev so bila 21. t. m. prenešena v skupen grob, ki ga je radevolje odstopila po posredova. nju odvetnika g. dr. Somena tukajšnja r. k. cerkvena občina. Vsa trupla so bila še do« bro ohranjena in celo mornariška uniforma enega izmed neznanih borcev je bila še ne» načeta. Trupla so bila položena v skupno krsto ter pod nadzorstvom oblasti poko« pana na novem mestu poleg grobnice ban« skega svetnika g. Benka.
V	soboto 1. novembra na dan Vseh sve« tih bo Sokolsko društvo s šolsko mladino okrasilo grob, ob pol 5. popoldne pa bo zapel pevski zbor nekaj žalostink. Upamo, da bodo k tej svečanosti uradi in razne or« ganizacije poslale svoje zastopnike in da bo sploh udeležba častna, kakor jo zahte« va pieteta in kakor jo v polni meri zaslu« žijo padle žrtve.
Obisk belokrajinskega rojaka iz Egipta
Semič, 23. oktobra.
Te dni je obiskal naš kraj naš rojak g. Štefan Poč, ki že dalje časa potuje po Ev« ropi. Obiskal je svojo 82«letno sestro, ma« ter lansko leto umrlega g. Ivana Poča, ma« jorja mornarice. Naš rojak g. Štefan Poč živi že dobrih 45 let v tujini. Z doma je odšel kot deček ubogih staršev s trebuhom za kruhom. Najprej je bil v Zagrebu nata« kar, potem pa je šel v svet, da bi se lz« obrazil v svoji stroki. Da bi se izognil tri« letni službi v avstrijski vojski, je odšel naj« prej v Švico, iz Švice pa v Egipt.
V	Kairu je začel najprej z malo gostilni« co, katero pa je tekom let preuredil v pr« vovrsten hotel. Ta hotel je bil urejen in voden po najboljših evropskih vzorih in je s svojo takozvano dunajsko kuhinjo pri« vabil vse tujce, ki so prihajali v Kairo. Ko je bilo podjetje na višku, ia je izbruhnila svetovna vojna. G. Poča so Angleži kot sovražnega tujca internirali na otoku Mal« ta, kjer je prebil vsa vojna leta. Tu je g. Poč porabil vse svoje prihranke, njegov sin pa je študiral na Dunaju. Ko se je vrnil v Kairo, našel svoje hotelsko podjetje oplenjeno in opustošeno. Bil je v pravem pomenu besede na cesti brez sredstev In začel je vse znova na ta način, da se je od pravih hlapčevskih del z največjim trudom in vnemo povspenjal zopet višje in višje. Kmalu je zopet vzel v najem malo gostil« no in danes ima zopet velik, dobro urejen hotel, ki je zlasti dobro znan Slovanom, ki prihajajo v starodavno deželo Faraonov,
Pri vsej rroji burni preteklosti ln pri vseh velikih uspehih, ki jih je dosegel g. Poč v tujini, pa je še vedno največja nje« gova želja, zaključiti burno in plodonosno življenje v domovinL Neprestano hrepeni po lepih semiških goricah in med temi go* ricami namerava prihodnjo pomlad zgradi« ti hišo, ki bo Semiču v ponos, njemu pa v toliko zaželjeno zatočišče za stara leta. Na sedanjem obisku je daroval tudi znatno vsoto za zgraditev razglenega stolpa na Smuku.
Naš rojak, ki ni nikdar pozabil svoje le« pe belokrajinske domovine, bo gotovo v njej preživel, ko se uresničijo njegovi na* črti, še mnogo srečnih let
Belokrajinsko pismo
Metlika, 22. oktobra.
Nedavno se ie neznan dopisnik iz nevednosti ali pa iz zlobe obregnil ob našo mestno upravo, češ da se premalo briga za uresničenje načrtov električne razsvetljave Res je ravno nasprotno. Mestna uprava se ie pobrigala v zadostni meri za pogodbo glede električne razsvetljave oziroma električnega toka iz električne centrale iz Oz-lja. Da vse še ni izvedeno, ni kriva mestna uprava v nobenem oziru.
Mestna uprava ie sklenila pogodbo z elektrarno v Ozlju, ki je last Karlovca, glede dobave električnega toka. Danes pa po preteku treh mesecev ta pogodba še vedno ni potrjena od strani oblasti. Mesto Metlika je sklenilo pogodbo tako, da plača Metlika kot odškodnino za daljnovod iz Ozlja do Metlike, ki znaša 14 km, priključno takso v znesku 600.000 Din, a dobi struio po 2.50 za kw uro. Nismo strokovnjaki, da bi presojali, ali je to pravilno računano ali pa pretirano, zdi pa se nam, da to ni preveč. Če se ozremo nazaj na predvojno dobo, nam bodo potrdili starejši ljudje, da je oh graditvi centrale Karlovac ponujal Metliki ehektrično strujo oziroma daljnovod za 80.000 kron, kar pa v sedanji vrednosti presega sedanjo ceno priključne takse. Nadalje tudi ne moremo prisiliti producenta struje, da nam izgradi daljnovod za nižjo ceno, kot jo predvideva troškovnik izgraditve. Odposlancu našega mesta je bilo nedavno rečeno, naj počakamo še polleta, da bo producent struje sam popustil prj ceni.
Mi pa pravimo: dovolj je že čakanja m pogajanj zaradi te električne struje. Mi jo hočemo imeti in jo moramo dobiti ker nam je neobhodno potrebna za razvoj mesta. Meščani so nestrpni, ker ne morejo razumeti kako to, da za svoj denar ne bi mogl! dobiti, kar tako nujno potrebujejo. So drugi kraji, kjer se najnujnejše ustanavlja m izvršuje s krediti, kako potem to, da na5 kraj ne bi mogel zgraditi najpotrebnejšega za svoj denar oziroma denar, ki ga hna prav poceni na razpolago. Svojo zavednost in naprednost v gospodarskem in kulturnem oziru kakor tudi svojo jugoslovenstvo je Metlika že čestokrat manifestirala in zato upravičeno pričakuje, da ji bo dovoljeno to, kar se lahko brez rizika napravi in kar je za njo od velike važnosti in še večje potrebe.
Na prvem kongresu za kirurgično ortopedijo
Prvega mednarodnega kongresa za kirur« gično ortopedijo, ki se je vršil letos od 2. do 4. oktobra na slavni univerzi Sorboni v Parizu, sta se iz Jugoslavije udeležila ugled« na zdravnika strokovnjaka g. primarij dr. Mina?, šef ortopedskega zavoda v Ljublja* ni, in g. primarij dr. Šaričevič iz Zagreba. O delu in uspehih tega eminentoo znam stvenega mednarodnega zdravniškega zbo« ra nam je g. primarij dr. Minar dal nasicd« nje tehtne informacije:
Udeleženci prvega mednarodnega kon« gresa za kirurgično ortopedijo smo se dne 2. oktobra ob 14 zbrali v veliki dvorani Vulpianove stare »Ecole de medicine«, ki je bila lepo okrašena z zastavami vseh ofi« cijelno zastopanih narodov Evrope in Amerike in celo tudi Avstralije. Jako prt« jetno je naju Jugoslovena presenetilo, ko sva opazila med drugimi zastavami tudi našo trobojnico. Kot moralni uspeh moramo beležiti, da se je Jugoslovenom posre« čilo, po prizadevanju naših osebnih pri j a« teljev prof. Ombredanna iz Pariza in Del« chefa iz Bruxellesja pridobiti že v prvem zasedanju oficijelno zastopstvo v odboru »Mednarodnega društva za kirurgično or» topedijo«.
Sejo je na slavnostni način otvoril in > angleškem jeziku pozdravil udeležence st« volasi, simpatični prvi predsednik društva prof. Robert Jones iz Londona. V dobro premišljenem nagovoru je točno orisal po* men ortopedične kirurgije za moderno zdravstvo m z zadovoljstvom beležil ste« vilno udeležbo na prvem mednarodnem kongresu, saj so prisostvovali zastopniki 15 evropskih držav in tudi nekaterih izven* evropskih. Tako je bila Amerika zastopa, na s približno 10 delegati, dalje Avstralija, Cuba in Venezuela. Posebej še je med ude« leženci treba omeniti oba podpredsednika društva gg. prof. Gochta iz Berlina in prof. Puttija iz Bologne ter izmed mnogih dru* gih znamenitih strokovnjakov ortopedske stroke gg. Ombredanna, Albeea in Fair« banka.
Na kongresu sta se obravnavala dva ze« lo važna in socialno pomembna predmeta: »Zdravljenje prirojenega izpaha kolka po 15. življenjskem letu« in »Zdravljenja po. škodb zapestja«. Kot glavni referenti so obravnavali to temo prof. Kreuz (Berlin), Gaenslein (Amerika), Fairbank (Anglija), Putti (Italija), Mouchet in Rocher (Fran« cija) in MurkJansen (Nizozemska). Mora se poudariti, da je prišlo resnično do za« nimivih zaključkov glede na zdravljenje odnosno profilaksijo navedenih obolenj.
Za nas Jugoslovene je ta kongres poseb« no pomemben zaradi tega. ker se je nam posrečilo pridobiti v »Mednarodnem dru« štvu« 7 mest za strokovnjake ortopedske stroke iz Jugoslavije. Ravno toliko zastop« nikov so dobile Češkoslovaška, Poljska ln Rumunija. Kongres je bil 4. oktobra za« ključen z velikim . entuziazmom in zado« voljstvom kongresistov, zbranih z vsega sveta. Ob zaključku kongresa je bilo skie« nieno, da se bo vršil prihodnji sestanek po treh letih v Londonu, kjer se bodo ob« ravnavala zelo pomembna temata iz pod« ročja kostne tuberkuloze in še druge zan!« mivosti, tičoče se mehanizma posameznih sklepov, -	,	\
Pride!
Jutri!
Pride!
Temperamentna, šaljiva češka filmska diva
ANY ONDRA
v prvem svojem govorečem filmu
m ■
Jazz-gfrl
Briljantna komedija polna najboljšega humorja, smeha in zabave!
»Putnik" za razvoj prometa
V direkciji »Putnika« v Beogradu so se zadnje dni vršile seje društvenega uprav* nega odbora, na katerih se je razpravljalo o nadaljnji akciji za napredek našega turiz« ma. Sprejeto je bilo več važnih sklepov. Med glavnimi dogodki zadnjega časa je spo razum z Jugoslovenskim Llovdom o turi« stični službi novo nabavljenega parnika »Kraljica Marija« ter skupščina zveze naših zdravilišč in letovišč. Med sklepi te zvez« je posebno važen zaključek, da se bo re» klama odslej izvajala skupno s »Putnikom«. Takisto so hotelirji dosegli skupno sodelo« vanje s prometnimi ustanovami.
Upravni odbor »Putnika« je razpravljal o finančnem stanju društva in je bil pri tem ugotovljen vsestranski razvoj v celot« nem poslovanju. Možnosti nadaljnjega dc« la zavisijo v prvi vrsti od ustrežljivosti pri« stojnih oblastev, ker so sredstva društva vendarle omejena. Med direkcijo »Putnika« in predstavništvi v državi se bo razvila ži« vahnejša kolaboracija, zastopstva v ino* zemstvu pa bodo reorganizirana po sodob« nih potrebah. Glavna naloga je, da se iz« vede čim uspešnejša propaganda za lepote naše države, a na drugi strani, da se bodo mogle pri nas nuditi tujcem čim večje ugodnosti. Tujski promet stavlja pri nas še velike zahteve. »Putnik« je uvidel potre« bo, da se stori, kar se da storiti, za napre« dek našega hotelirstva. Hotelirji sami so v ostalem izrazili željo, da se stanju in redni kontroli hotelov Dosveti čim večja pozor' nost, saj se zavedajo, da tujski promet za* visi posebno »d kapacitete in kvalitete našega hotelirstva. Hotelirska šola bo gotovo rodila lepe uspehe, »Putnik« pa je sklenil, da bo osnoval blagajniško šolo, v katert. bodo njegovi uradniki poleg čisto strokov« nih zadev dobili tudi splošno navodilo in spretnost za uspešno izvrševanje službe na» pram inozemski publiki. Odobreni so bili potrebni krediti za izvedbo propagandnega programa v letu 1931.
Pri obledeli sivorumen kasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josef« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Morilec lastne žene obsojen na smrt
Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Pančevu se je v torek in sredo vršila razprava o zločinih revnega dninarja Jana Holika iz vasi Padine. Holik je bil obtožen zločinov tatvine, posilstva in umora svoje žene.
Tatvino je izvršil lani v novembru, ko je izpred neke gostilne v Pančevu odve-del par konj z vozom vred in vse skupaj po nekaj dneh prodal za 1000 Din. Nasil-stvo je takisto izvršil lani v novembru nad 18-letno devojko Ano Kajzerjevo, ki jo je na samoti začel daviti in jo spravil na tla. Najstrašnejši zločin pa je izvršil letos 3. maja v bližini vasi Kraljevicev. Tistega dne se je s svojo ženo Evo vračal s pančevskega sodišča, kjer je bila vršila razprava zaradi ločitve njunega zakona. Holik se je bil pri sodišču z ženo navidezno spravil. Ko pa sta bila na samoti, je izvlekel nož in z njim zadal nesrečni Evi devet strahovitih vbodov v glavo in želodec. Poslednji vbodljaj je bil smrten. Toda zločincu to še ni zadostovalo. Pograbil je še kamen in udaril Evo dvakrat po lobanji, nakar je nož vrgel v bližnji vodnjak, kamen pa so naslednji dan našli poleg trupla.
Veliki senat je po dolgem posvetovanju obsodU Holika na smrt. Holik je sodbo sprejel povsem ravnodušno.
V Slatini Radenci se oddajo
lep! stavbeni prostori ta zgradbo hotelov in penzij.
Interesenti naj se obrnejo na direkcijo Zdravilišča Slatina Radenci.	14600
Domače vesti
4 V imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino so bili vpisani: sekundarij splošne bolnice v Ljubljani dr. Marijan A h č i n, prosektor bolnice v Mariboru dr. Franc Hribar m sekundarij bolnice v Mariboru dr. Bogomir Kreuziger.
*	Imenovanje v srednješolski službi. Za s upi en ta na gimnaziji v Veliki Kikindi je imenovan Lojze Žužek v 9. skupini I. kategorije.
*	Diplomski izpit na višji pedagoški soli v Zagreba so od Slovencev napravili na-slednii absolventi 4. semestra: Albert Zlat-ka, Artel Antonija, Cernut Janko, Domnik Drago, Jenko Alojzij, Klinar Marija, Khnar Terezija, Konečnik Milena, Lovrenčič Do-loroza, Medved Stane, Oman Oton, Rott Gotard, Slapšak Anica, Slapšak Dora, Škerjanec Metodija, Theuerschuh Ivan in Verovšek MaTIja.
*	Dan Jadranske Straže. Jadranska Straža je sklenila, da se en dan v letu pr> dasi za dan Jadranske Straže. Na ta dan se bo po vsej Jugoslaviji vsako leto vršila propaganda za naše morje in naše pomorstvo s primernimi predavanji. Določen je ta dan na prvo nedeljo v mesecu juniju in se bo slavil tudi v vseh jugoslovenskih
Prav tako se bodo na dan Jadranske Straže vršila predavanja po vojašnicah.
*	Proslava češkoslovaškega državnega praznika v Beogradu se bo pričela že v soboto 25. t. m. zvečer s svečano akademijo v dvorani Češkoslovaškega doma. Predaval bo poslanik dr. F 1 i d e r o razvoju češkoslovaške državne zavesti, nakar se bo vršil koncert v Beogradu živečih češkoslovaških umetnikov. V nedeljo popoldne bo državni praznik slavila češkoslovaška Masarykova šola. V ponedeljek od 20. do 23. bo beograjska radijska postaja prenašala koncert praške Filharmonije. V torek 28. oktobra bo celotni program beogrjske radijske postaje izpolnjen s češkoslovaškimi točkami, zvečer pa se bo v gledališču vršila svečana predstava a obenem bo radijska postaja prenašala svečano predstavo praškega Narodnega divadla.
*	Sokolska proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Sokolstvo kraljevine Jugoslavije bo v vseh župah in sokolskih društvih proslavilo 28. oktober — dan osvobojenja češkoslovaškega naroda.
*	Zakon o javnih notarjih. Službeni list Dravske banovine objavlja v 33. številki zakon o javnih notarjih ter razne službene objave.
*	Profesor Vekoslav Spinčič 821etnik.
Preizkušeni nacionalni borec profesor Ve-l.oslav Spinčič v Kastvu je proslavil 23. t m. 821etnico svojega rojstva. Kastav mu jc pripravljal velike svečanosti, ki pa jih j"c starček odklonil zaradi smrti v svoii družini.
Kupujte samo
PENKALA BATERIJE
ker gorfe najdalje!	300
*	Koliko državnih uradnikov ima Jugoslavija. Finančno ministrstvo je objavilo s.atistiko »Pregled brojnog stanja državnih službenika i ličnih i materijalnih ras-hoda po budžetu za godinu 1930-31.« Iz te siatistike je razvidno, da se je število državnih uradnikov v omenjenem proračunskem letu povečalo na 201.058, dočim jih ji: bilo v preteklem proračunskem letu 1S7.165. Povečanje znaša torej 13.893. V IVavski banovini je 5747 državnih uradnikov. Po proračunu za 1930-31 znašajo v vsej državi osebni in materijalni stroški: ithžavna administracija, osebni stroški 4.117,867.279 Din; državna gospodarstve-b.i podjetja in institucije 1.432,634.696 Din; državna administracija, materijalni stroški
4.'29.839.176	Din, državna gospodarstvena pidietia in institucije, materiialni stroški pa 3.467,572.009 Din.
*	Ustanovnih članov šteje Vodnikova d užba okoli 160. To je še vedno premalo, či se pomisli, da gre za vsoto 500 Din, ki jih plača ustanovnik enkrat za vselej in n u ni treba vsako leto posebej plačevati č anarine. Družba slavi letos svojo prvo V tletnico. V teh petih letih je pokazala dovoli lepe uspehe svojega dela. Ali se ne bo našlo nekai premožnejših Slovencev, ki bodo ob prvem njenem jubileju postali njeni ustanovniki? Imena bodo objavljena!
*	Izpiti za železniške uradnike. V dneh od 27. do 30. t m. se bodo v dvorani beograjske železniške direkcije vršili izpiti za uradnike generalne direkcije in uradnike oblastnih direkcij za prehod iz pomožne v glavno skupino.
*	Delegatom Slov. plan. društva. Prejeli smo: Naznanjamo vsem delegatom, ki so bili določeni za skupščno SPD 26. t. m. v Celiu. da nam je bila prošnja za polovično vožnjo odklonjena. Zato bodo delegati po-
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v LJubHan?
Številke za označbo kraja pomenijo:
I.	čas opazovanja. 2. stanje barometra 3. temperaturo. 4. relativno vlago v %.
5.	smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin. 3. padavine v mm.
dne 23. oktobra 1930. Ljubljana: 7. 756.6, 9, 92, ENE 2, 10 dež 12.2. Maribor: 7. 756.9, 9, 94, mirno, 10, dež 3. Mostar: 7. 753.9, 13, 72, NNE 2, 10, dež' 12. Zagreb: 7. 756.4, 10, 85, NE 2, 10, dež, 5. Beograd: 7. 755.7, 11, 96, ESE 6, 8, —, Sarajevo: 7. 756.4, 8, 75, ENE 4, 10, —, —. Skoplje: 7. 758.2. 13, 93 mirno, 10, —, —. F tmbor: 7. 753.9, 15, 92. S\V4, 10, dež, 24. Split: 7. 753.3, 13, 85. NE 6, 10, dež, 4. Rab: 7 753.3, 16, 76, N\V2, 10, dež, 5. Vis: ni d. ješe.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 9.7. najnižja 8.8, v Mariboru 9, v Mostaru
II.	v Zagrebu 10. v Beogradu 11, v Saraje« vu 6. v Skoplju 12.
Solnce vzhaja ob 6.25, zahaja ob 17.3, lu« tia vzhaja ob 8.26, zahaja ob 17.30.
tovali v skupinah po 10 oseb in dobili tozadevna uverenia za polovično vožnjo. V Ljubljani se naj zberejo v nedeljo pred odhodom vlaka ob 5.12 ali pa v zadostnem številu tudi ob 7.26.
*	Novi grobovi. Na Vrhnik; je preminil posestnik g. Josip B r i c e 1 j. Pogreb pokojnika bo danes ob 15. na pokopališče farne cerkve sv. Pavla. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožal.ie!
*	Sprejem gojencev v pomorsko vojno akademijo. V tozadevni notici v včerajšnji številki »Jutra« je tiskarski škrat povzročil napako, da je bilo v letošnji prvi letnik kademije sprejetih le 8 gojencev. Sprejetih pa je bilo 28 gojencev, med temi 7 Slovencev.
*	Ustanovni občni zbor Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani se je vršil preteklo nedeljo. Uradništvo je vabljeno, da v črm večjem številu in čimprej pristopi k novi organizaciji, ki nudi mesec dni po ustanovnem občnem zboru vsem pristopivšim velike ugodnosti. Za vsa pismena in ustmena pojasnila se izvolite obrniti na naslov: Viktor B i s c h o f, računski inšpektor finančne direkcije.
*	Sokolsko gledališče v Radovljici pon-o-vj v nedeljo 26. t. m. ob pol 16. igro »Otok in Struga«, ki je pri prvi vprizoritvi izredno zadovoljila občinstvo. Ponovno prosimo, naj posetniki prihajajo točno, da se bo moglo pravočasno pričeti s predstavo. Konec pred 19.

Samo še danes ob 4., i/28. in 9. uri
Nils Aster
v veliki družabni drami
PRODANE HČERF
*	Letošnja letina tobaka povoljna. Kakor javljajo iz Beograda, se bo odkup letošnje letine tobaka pričel v Dalmaciji in Hercegovini v sredi novembra, v drugih krajih pa šele meseca decembra. Po poročilih, ki jih je prejela uprava državnih monopolov, je letošnji pridelek tobaka prav povoljen.
*	Zagonetna nesreča s puško. Štefan Benedičič, 231etni posestnik iz Martinvrha, občina Selce, je v domačem hlevu s kav-ljem pulil seno. Nesreča pa je hotela, da je pri tem s kavljem zadel ob puško, ki Je bila skrita v senu. Puška se je sprožila in krogla je moža zadela v trebuh. Hudo ranjenega Benedičiča so prepeljali v ljubljansko bolnico. Mož zatrjuje, da ne ve, kako je prišla puška v seno in kdo jo je tam skril. Morda jo je začasno v senu skril kak divji lovec, ki so ga preganjali. Nj pa izključeno, da jo je kdo namenoma nastavil tako, da se je sprožila na Benedičiča. Stanje mladega posestnika je zelo resno.
*	Umrla nenadoma pred odhodom v Ameriko. V neki zagreški pisarni za prevoz potnikov v prekooceanske kraje je te dni nenadoma postalo slabo ruski emi-grantki Antoniji Lavrentjevi, ki se 'e z dvema hčerkama pripravljala na potovanje za možem v Ameriko. Prepeljali so Jo v bolnico, kjer je kmalu potem izdihnila. Zadela jo je kap. Njeni dve hčerki bodo vzeli s seboj Rusi, ki odpotujejo te dni v Ameriko, kjer ju izroče njunemu očetu.
+ Nesreča pri delu. 16 letni mizarski pomočnik Lojze Lovšin iz Brega pri Ribnici, zaposlen v delavnici Franca Kramerja v Gorenji vasi pri Ribnici, je zašel med delom z levo roko v stroj, ki mu je odtrgal več prstov. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
*	Smrtna nesreča na železnici. Na Sušak so pripeljali orožniškega narednika Andreja Bažana, ki je na postaji Plase po nesreči padel pod vlak ter so mu kolesa odrezala levo nogo pod kolenom. V suša-ški bolnici mu je bila noga amputirana. Zaradi velike izgube krvi pa ie nesrečnik pri operaciji umrl.
*	Posestnik padel pod voz. Huda nesreča se je pripetila blizu Moravč pri Litiji. 481etnj posestnik Lovro Meserko rz tamošnje okolice je v torek popoldne vozil drva iz gozda. Iz neznanega vzroka sta se nenadoma splašila vola in začela divjati po ozkem kolovozu navzdol. Voz se je prevrnil in Meserko je padel pod njega. Moža so prepeljali hudo poškodovanega v ljubljansko bolnico. Nesrečnik si je zlomil levo nogo ter dobil praske in občutne poškodbe po vsem telesu. Nevarno se je pa ranil tudi na glavi.
*	Obledelo obleke barva v različnih barvah In pHsIra tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
u— Predavanje o delovanju WagnerJ> vega gledališču v Bayreuthu na Bavarskem bo v ponedeljek 27. t. m. ob 20. v veliki dvorani Kazine. Brez dvoma najboljši poznavalec Wagnerjevih oper fo vsega dela do najpodrobnejših potankostih v bayreuthskem Wagnerjevem gledališču g. dr. Oto Hodel nam bo na podlagi skioptičnih slik razložil način vprizarjanja Wagnerjevih oper v Bayreuthu, del predavanja pa se bo naslanjal na opis del samih. Predavanje bo velezanimivo, saj tudi naša opera izvaja v zadnjem času štiri Wagnerjeva dela. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Cene od 12 Din navzdol, stojišča po 4 Din.
u— Raketni polet na luno. Za danes v kinu Idealu napovedane filmske predstave tega gigantskega filmskega umotvora izostanejo, ker film nI pravočasno dospel v Ljubljano. Prva predstava filma »Raketni polet na luno« bo zaradi tega šele v nedeljo dopoldne ob 11. v elitnem kinu Matici. Ponavljal se bo film v torek 28. t m.
Pri nakupu aparata
vprašajte nasvet v d r o ge r i i ah
KAKO
L)UBL)ANA - MARIBOR svetovne znamke stalno
na zalogi: Zeis,: Ikon,	Voigtlander,
Kodak Zahtevajte naš	ceniK.' s05 [
v kinu Idealu ob 4., pol 8. in en četrt na 10. zvečer. Monumentalno filmsko delo priporočamo najtopleje v ogled. Za prvovrstno kvaliteto tega velefilma nam jamčijo ime znamenitega režiserja Fritza Lan-ga in prvovrstni igralci VVilly Fritsch, Gerda Maurusova in Fritz Rasp.
u— Gostovanje tenorista Marija Šimenca. Odlični tenor Marij Šimenc bo gostoval ponovno v naši operi v nedeljo 26. t. m. v Verdijevi operi »Trubadur«, kjer bo pel glavno tenorsko partijo. Poleg njega bo gostovala v vlogi Leonore Juran!-čeva iz Zagieba.
u— Iz gledališča. V soboto se ponovi v drami za red D Andrejeva »Mladoletje« v režiji ravnatelja Go!ie. Igra je prepletena z ruskimi pesmimi in romancami, ki vzbujajo posebno pozornost. V eni pevskih točk poje solo Levar. Začetek ob 20. uri. Cene običajne. Opozarjamo na prvo mladinsko predstavo v letošnji sezoni v nedeljo ob 15. Vprizorila se bo priljubljena igrica »Snegulčica in škratje«. Balet in godba dravske divizije. Cene običajne. — V soboto se bo pela Borodinova opera »Knez Igor«. Naslovno partijo bo pel Grba. Jaroslavno Majdičeva, Jaroslaviča Janko in drugi. Za red B. — V nedeljo popoldne opereta »Vesela vojna«.
u— Vprašanje stare poti čez Strelišče na Zgornji Rožnik. Prejeli smo: Staro pot čez Strelišče na Zgornji Rožnik nameravajo zapreti, kakor je soditi po popravah pri glavih vratih. Zapora te poti bi pa bila protipostavna. Že pred 40 leti je hotel Er-ster Laibacher Rohrschiitzverein zapreti to staro pot. Takrat so pa pričale razne osebe, kakor Jaka Camernik, takratni posestnik na Zgornjem Rožniku, da je to starodavna javna pot do cerkve in okrajno glavarstvo je takrat razsodilo, da mora društvo to pot pustiti občinstvu prosto. Ce se hoče sedai ta pot zapreti, so na razpolago stari Roženpoharii, ki so vsak čas pripravljeni — kakor njih predniki pred 40 leti — pred oblastvom pričati, da je to starodavna pot na Zgornji Rožnik in da mora ostati za občinstvo prosta.
Ali ste že kupili
najnovejšo številko ilustrovane tedenske revije
»Življenje in svet"
Dobite jo v vsaki trafiki za 2 Din.
u— Opozarjamo še enkrat na današnje skioptično predavanje na univerzi. Predava! bo v francoskem jeziku g. R e y. Začetek ob 18. uri.
u— Nenavaden divjak. V torek zvečer je sedel v gostilni pri Kramerju v Ilirski ulici mizarski pomočnik Lojze Korbar z nekim svojim prijateljem. Pri nasprotni mizi se je nahajal gost, ki ju je začel brez povoda izzivati. Ker mu nista dala odgovora, je planil poživinjenec s stola in sunil z dežnikom Korbarja naravnost v levo oko. Dežnik se mu je kar zapičil v očesno votlino. Sreča v nesreči je pa bila, da je ostalo oko samo celo. Korbar je moral v bolnico.
u— Gostilna »Pod trančo«. Sardončki in rumbac v omaki.
Iz Maribora
a— Komando mesta Maribora je po od«
hodu divizijskega generala g. Živka Sta« nisavljeviča, ki je sinoči odpotoval na svoje novo službeno mesto v Bitolj, prevzel začasno komandant vojnega okruga, pob kovnik g. Svetislav Stojadinovič.
a— Iz gledališča. V soboto se bo uprizo« rila opereta »Škrjamčkov gaj«. Ab. B in ku« poni. Prva nedeljska popoldanska predsta« va bo 26. t. m. ob 15. velezabavna Nušiče« va šaloigra, zvečer se bo ponovila moderna opereta »Aleksandra«. Kuponi.
a— Višji deželnosodni svetnik v p. Jan* ko Guzelj f. Že včeraj smo med ljubljan« slrimi vestmi kratko javili smrt nedavno upokojenega višjega deželnosodnega svet« nika Janka Guzelja. Pokojnik je meseca julija nastopil daljši dopust in obenem pro« sil za upokojitev. Rojen je bil 1. 1865. v Škofji Loki. Novembra 1890. je vstopil v sodno službo kot avskultant pri deželnem sodišču v Trstu, odkoder je pozneje pri« šel v Rovinj. Januarja 1896 je postal ad« junkt v Buzetu, od tam je prišel kot sod« nik v Kanal, pozneje je bil okrajni sodnik v Cirknem, Komnu in Voloskem. kjer je postal predsednik okrajnega sodišča. Leta 1920. je moral od tam stran in je bil imeno« van od naše države za sodnega svetnika v Mariboru. Leta 1924. je postal višji dež. sodni svetnik. Bil je zadnja leta predsednik kazenskega senata. Kot človek in jtrrist je
Občutek sigurnosti
in popolne negovanosti
imajo one gospe, ki uporabljajo za vsakdanjo Intimno toaleto samo preizkušeno milovonjivo sol za izpiranje (ISLA SPOL-SALZ). Nenadkriljivo sredstvo za vsako v istini ugledno damo. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke.
bil vedno na mestu, pomagal in svetovi je, kjer je le mogeL Bodi mu med nami blag spomin!
a— Dij. društvo »Napredek« javlja, da
ima njegov šahovski odsek redne sestanke vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. v Napredkovi sobi v Narodnem domu. Ker bo odsek v najkrajšem času pričel s turnir« jem za društveno prvenstvo, naj se dijaki in dijakinje, ki se zanimajo za šah, nemu« doma vpišejo v društvo.
a— Dve zanimivi predavanji priredi oblastni odbor Jadranske Straže v kinu Apo-lo 28. in 29. t m. ob 20. Profesor Ivo Ru-bič iz Splita si je izbral za temo svojega predavanja »Pomen morja za Jugoslavijo« in »Split in okolica«. Vabljeno je vse narodno občinstvo.
a— Umrli sta 23. t. m. v Krčevini vdova posestnika Frančiška Kokol, stara 79 let, v splošni bolnici pa 44 letna soproga delav« ca v tovarni za dušik v Rušah, Pavla Pu« stovrh.
a— Smrtna kosa. Mariborski vrtnar g. Gjuro Džamonja nam sporoča, da zdravnik dr. Stevan Džamonja. ki je v sredo umrl v Beogradu kot žrtev tramvajske nesreče, ni njegov brat, niti z njim v sorodstvu.
a— Nezgode. 70 letna posestnica Marija Gačnik iz Krčevine je na uličnem pločniku tako nesrečno padla, da si je nalomila des« no stegno. — Pri spravljanju vinskega mo« šta je težek sod zmečkal 50 letnemu posest« niku Antonu Janušu iz Partinja pri Sv. Le« nartu desno roko. Oba ponesrečenca sta bi« la pripeljana z rešilnim avtom v splošno bolnico v Maribor.
a— Žrtev hazardne igre. Senat trojice Je razpravljal včeraj o uboju, ki se je zgodil 4. avgusta na semanii dan v Radehovj pri Sv. Lenartu v Lešnikovi gostilni, o katerem smo svoječasno že obširno poročali. Iz avstrijske Radgone je prišel tedaj z avtobusom živinski mešetar Josip Ouitt v Sv. Lenart ter se kmalu seznanil z domačim prekuočevalcem Ivanom Slačekom tn Francem Šumanderiem. Z njima je popival po raznih gostilnah in pridno hazar-diral. Šumander je polagoma izgubljal ves denar, kar ga je ime! in potem še onega, ki si ga je izposodil od Slačka. Zato je bil silno slabe volje. Še bolj je pa bil razburjen. ko ga ie priče! Slaček še dražiti. Ves razjarjen je stopil v kuhinjo Lešnikove gostilne, vzel velik kuhinjski nož in sunil Slačka tako nesrečno v hrbet, da mu Je prerezal vse važne žile in je ta kmalu nato izdihnil. Že mrtvega Slačka ie avstrijski državljan Ouitt še okradel. Senat trojice je Šumandra, ki je dejanje skesano priznal, obsodil zaradi uboja na 3, Ouitta pa zaradj tatvine na eno leto težke ječe.
Iz Celja
e— Otvoritev iavne kuhinje v Celju. V nedeljo 26. oktobra bo otvorjena tudi v Celju Javna kuhinja v lepo prenovljenih 'n adaptiranih prostorih zgradbe Delavske zbornice na vogalu Razlagove in Vrvarske ulice. Kuhinja bo imela plinski obrat in bo postregla svojim abonentom in gostom z zdravo, okusno in tečno domačo hrano. Kuhale se bodo tri vrste hrane, označene z A, B in C. Cena hrani za abonente (tedenske ali mesečne): Hrana A: zajutrek 2, kosilo in večerja 8.50, kosilo 5, kosilo ob nedeljah in praznikih 8 Din. — B: zajutrek 2, kosilo in večerja 12.50, kosilo 8, kosilo ob nedeljah in praznikih 10 Din. — C: zajutrek 2, kosilo in večerja 14.50, kosilo 10, kosilo ob nedeljah in praznikih 12 Din. — Slučajni gosti (neabonenti) plačajo pri za-jutreku 50 para, pri kosilu ali večerji pa po 1 Din več kot v abonmaju. — Prednaročilo za kosilo ob nedeljah in praznikih mora biti izvršeno dan preje, do 8. ure zvečer, sicer stane 2 Din več. — Gostje imajo pravico zjutraj do enega, opoldne in zvečer pa do dveh kosov brezplačnega kruha. Hrano se za posamezne dneve lahko odpove in se abonentom to vračuna. — Podrobnejše informacije se dobe na prospektih pri blagajni javne kuhinje v Delavski zbornici, vhod iz Vrvarske ulice.
e— Rešitev mučne zadeve onesnaženja Voglajne in Savinje. Mnogo se je že pisalo o nezaslišanih razmerah, ki so vlad sile v Zavodni in okolici ter ob dolnjem toku Savinje zaradi silnega smradu, ki ga je povzročala voda obeh rek, osmrajena in zamazana od iztočne vode Westnove tovarne v Gaberju. Zadevo so na licu mesta proučevale posebne komisije in tudi izdelale podrobno poročilo, v katerem zahtevajo takojšnjo odpravo tega nevzdržnega stanja s pomočjo primernih modernih čistilnih naprav. Osmrajena voda je povzročala namreč celo že obolevanje ljudi in poginjanje manjših domačih živali, ki so prišle v dotiko z vodo v Voglajni. Tudi mestnega kopališča »Diana« na Savinji ni bilo mogoče uporabljati zaradi smrdeče in umazane vode. Z vlogo 8. t. m. pa je zaprosila tvrdka Westen d. d., tovarna emaj-lirane, pocinkane in brušene posode v Gaberju pri Celju, na celjskem sreskem načelstvu za obrtno - oblastveno odobrenje električne čistilne naprave za pline in kanalizacijske naprave v svrho odstranjevanja. tovarniških odpadnih vod. Komisijska poizvedba in obravnava se bosta vršili v četrtek 30. t. m. ob 8.30 s sestankom na celjskem sreskem načelstvu.
e— Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju sta naklonili celjska mestna občina 3000 Din in tukajšnja okoliška občina 1000 Din. Bodi obema dobrotnicama izrečena prisrčna zahvala. Naj bi ju tudi druge občine posnemale.
e— Popravek. V »Jutru« od 3. septembra smo priobčili med celjskimi dnevnimi vestmi med drugimi tudi notico pod naslovom »Na sledu za ukradenim kolesom«, v kateri se sumi g. Emerik Gregorek, sedaj trgovec z mešanim blagom na Pobrežju pri Mariboru, da je kupil od nekega vojaka ukradeno kolo. Te informacije in trditve so se izkazale v preiskavi kot neutemeljene ln jih zaradi tega lojalno pre-klicujemo ter dajemo g. Gregorku polno zadoščenje.
e— Nesrečen padec starke. V torek je padla 65-letna dninarica Roza Gajškova, stanujoča v Celju na Glavnem trgu 15, tako nesrečno, da si je zlomila levo roko v rami. Zdravi se v celjski javni bolnici.
e— Tatvina ali izguba. Pretekli torek je pogrešil v mestu na Uršulinem sejmu 63-letni posestnik Jožef 2nidar iz Prožinske vasi pri Storah nenadoma svojo rjavo us-njato listnico, v kateri je imel 370 Din denarja in listek s svojim imenom. List-
■jnaiHfii^^		H
i	Vse predstave in A n«r| vsi sedeži samo po " Lflil	1
	POLA NEGR!	S
*	v najnovejšem filmu razkošja in ljubezni	s
	Njena poslednje vloga	i
	KINO LJUBLJANSKI DVOR Tel. 2730	»Z1*
		
nico je najbrž izgubil, mogoče pa je tudi, da mu jo je izmaknil kak žepar.
Iz Kamnika
ka— Gostovanje dramske družine Soče bo jutri v soboto ob 20.30 v Narodni čital« niči. Uprizori se Strindbergova trodejanka »Oče«. Pred predstavo bo govoril uvodno besedo pesnik Mirko Kragelj. Režijo vedi Košuta, bivši vodja slovenskega gledališča v (jonci.
Z Jesenic
s— Sokol
na Jesenicah otvori svojo gle* dališko sezono v soboto 25. t. m. ob 20. z zabavno veseloigro »Kralj nogometašev«. Režijo vodi brat Klavora. Sodeloval bo dnu štveni orkester. Na novo urejen oder! Sija j« na razsvetljava! Igra se ponovi v nedeljo 26. t. m. ob 15. Železniške zveze na vse strani so zelo ugodne.
s— Javna dramska šola se otvori v ne« de! jo 26. t. m. dopoldne v Delavskem doma na Savi. Solo bo vodil književnik g. Bratko Kreft iz Ljubljane. Dostop v šolo je vsa« komur dovoljen.
Z Bleda
bi— Pevski koncert. Minilo nedeljo zve. čer je priredilo Pevsko društvo »Svoboda« z Javomika v dvorani hotela »Troha« kon« cert. Spored je bil zanimiv in se je poseb« no oktet dobro odrezal. Koncert bi zaslužil večje udeležbe.
bi— Otvoritev kina. Trgovec g. Izlakar namerava s 1. novembrom otvoriti kino v dvorani nekdanjega Sokolskega doma.
bi— Hotel »Olympic« ob Blejskem jere» ru, ki je last g. Stareta iz Rečice, je do pri* hodnje sezone prevzela v najem znana ho« telirka na blejskem Gradu gdč. Angela Ple» meljeva.
bi— Požar. Dne 17. t. m. ob pol 4. popol« dne je nastal pri Antonu Klavori, posestni« ku v Slamnikih nad Bohinjsko Belo, požar, ki mu je uničil hišo in gospodarsko poslop« je. Škoda je cenjena na približno 120.000 dinarjev. Prizadeti je zavarovan le za polo« vico cenjene vsote. Vzrok poraza je ne« znan.
Iz 'ftadeč
ra— Igro »Repatico« priredi v nedeljo 26. t. m. dramski odsek našega Sokola. Pri« čakujemo obilen obisk tudi od Zidanega mosta in iz Loke .
ra— Požar. V nedeljo je nastal pri Ma« riji Keržetovi na Bruniški gori požar, ki ji je uničil hlev in skedenj. Živino so rešili. Posestnica ni bila zavarovana. Kdo je za« žgal med tem časom, ko je bila posestnica pri maši. se ne ve.
ra— Umrla je tukaj 66 letna Frančiška Verbičeva. Blag ji spomin!
Iz Novega isiesta
n— Gradbeno gibanje. Nov trgovinski lokal si je dal na Trgu kraljeviča Petra prirediti v hiši g. Josipa Kobeta g. Anton Kržišnik, trgovec s kmetijskimi in šival« nimi stroji. Stavba tovarne perila, last go« spoda Ivana Medica, je v surovem stanju dokončana ter se sedaj vrše okoli stavbe, zlasti v pročelju, končna olepševalna dela.
Iz TpboveSI
t— Kmetijski tečaj. 2. novembra se ho otvoril 4. kmetijski tečaj in bo trajal do 31. marca 1931. Poučevalo se bo vsako ne« deljo in vsak četrtek od 8. do 12. iz najvaž« nejših predmetov kmetijskih panog. Zače« tek pouka je v nedeljo 2. novembra ob 8. zjutraj v trboveljski šoli. Tečaj je name« njen kmetijskim mladeničem in mladim sa« mostojnim gospodarjem in vsem, ki se za« nimajo za kmetijska vprašanja. Pouk je brezplačen. Konec šole bodo brezplačni po« učni izleti na vzorna gospodarstva. Obisko« valci dobe izpričevala, ki jim bodo nudila marsikatero ugodnost. Gospodarji naj po« šljejo v ta banovinski tečaj sigurno svoje sinove, oziroma naj pridejo tudi sami, da se bodo prepričali, da brez zadostne sploš« ne in poklicne izobrazbe ni pravega napred« ka v gospodarstvu. Natančna pojasnila da« je vodstvo šole.
t— Policijska ura je ob plačilnih dneh od 20. ure podaljšana na 21.
t— Licitacija poštne vožnje Trbovlje— trg—kolodvor se je vršila v sredo dopoldne v občinski pisarni. Vožnjo je izlicitiralo av« topodjetje Arzenšek.
Iz Slovenfgradca
sg— Imenovanje cest in ulic. Na sestan« ku občinskega odbora, zastopnikov tukaj« šnjih društev in meščanov glede razdelitve mesta na ceste in ulice so bila določena naslednja imenovanja": cesta od postaje do mostu čez Šuhodolnico pri Vovku Celjska cesta; od tam dalje skozi mesto do posta« jališča Cesta princa Andreja; od pošte mi« mo Potočnikove hiše do osnovne šole Ci« ril Metodova ulica; od tam dalje mimo krojača Debeljaka do kleparja .Takelja Can« karjeva ulica; mimo Sokolskega doma do sejmiščnega prostora Sokolska ulica; od mizarja Kralja mimo kolarja Šantina do Potočnikove tovarne Pohorska cesta; od transformatorja ob bregu Mislinje Obrežna pot; od mostu čez Mislinjo pri tovarni usnja mimo bolnice na banovinsko cesto pri Tiršeku Gosposvetska cesta; cd s<tare cerkve mimo meščanske šole -proti hiši Si« bila Kolodvorska pot; med Schmautzerjem in Potočnikom proti davčni upravi Ozka ulica. Od davčne uprave prot' mestni ubož« niči Vrtna ulica; tTg od cerkve do Ivana Rojnika Slomškov trg: od stolne cerkve po Cerkveni ulici mimo vile Mitham Meškova ulica; mimo hotela Schuller proti sedanji Cerkveni uJici Prešernova ulica: od sodišča mimo Gajška do osnovne šole Šolska ulica; od Čadeža mimo Eichetzerja na banovin« sko cesto Jurčičeva ulica: mimo dr. Harpia čez most proti Dobrovi Gozdna pot, od dr. Železnikarja mimo upravnega poslopja jav« ne bolnice do tramsfrmatorja Bolniška cesta.
so najlažji pot, po katerem pridejo klice bolezni v naše telo. Deco, ki pohaja šole, obvarujejo prehlada, nahoda in influence najzanesljiveje »AN ACOT-PASTILE« dr. Handera. Dobivajo se v vseh lekarnah.
Iz Murske Sobote
mr— Koncert Karla Rupla, Marjana Ru= sa in Marjana Lipovška. Omenjena umet: niška trojica je priredila tudi v Murski So*
boti, pod okriljem Kola jugoslovenskih se« ster komorni koncert, ki je izzval odkrito« srčno navdušenje. Muzikalno zelo kultivi* rana soboška publika je popolnoma napol* nila dvorano Sokolskega doma im je bila takoj pridobljena za izvajajoče umetnike, ne samo zaradi njihovega ogromnega zna* nja. o katerem so že poklicanejši sodili, ka« kor tudi zaradi njih skromnega in ljubezni« vega nastopa, ki jim je odprl vsa srca na stcžaj.
mr— Učitelji v soboškem srezu se pri* tožujejo, da iz nerazumljivih vzrokov niso dobile šole avgustove številke »Prosvetne« ga glasnika«, akoparv je baje pošiljka red« no prispela v Mursko Soboto.
mr— Preselitev kavarne. S tem tednom se je preselila kavarna Faflik v nove pro« store, kjer je bila prej restavracija »Krona«.
Iz Ljutomera
lj— Na postajališču svetita sicer dve žar* niči, toda bilo bi potrebno, da se namesti še ena. ker je peron v smeri proti Ormožu v popolni temi. Na tem mestu pa se obi« čajno ustavlja vlak proti Ormožu in ljudje morajo v temi vstopati in izstopati.
GOSPODARSTVO
Statistika državnih nameščencev po novem fsrora-čunu
V	zvezi s sestavo novega proračuna je finančno ministrstvo te dni v posebni pu* Mikaciji izdalo pregled številčnega stanja državnih nameščencev ter osebnih in ma« terijalnih izdatkov po proračunu za leto I930.«31. To je prva publikacija te vrste v naši državi.
V	statistiki jc na prvem mestu ugotov« Ijeno, da je številčno stanje vseh državnih nameščencev znašalo po proračunu za leto 1929.*30. 187.165 oseb. po proračunu za le* to 1930.*31. pa znaša 201.058 oseb. Iz tega sledi, da se je po tekočem državnem pro* računu število državnih nameščencev po* večalo za 13.893. Od tega povečanega šte* vila odpade največ na prometno ministr* stvo. in sicer 5538. na ministrstvo za voj* sko in mornarico 2547, na notranje ministr* tvo 2488, na prosvetno ministrstvo 1868, na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdrav je 1833 in na finančno ministrstvo 10S9. Na drugi strani pa odpade od tega viška državnih nameščencev 1486 na I. ka« tegorijo. 1081 na drugo kategorijo, 2359 na zvaničnike, 1306 na služitelje, 5386 na dnev« ničarje ter na kontraktualne in honorarne uslužbence in 2038 na orožnike.
Številčno stanje državnih uradnikov po posameznih banskih upravah je naslednje: dravska banska uprava 5747. savska 8645, vrbaska 2079, primorska 2623. drinska 4505, zetska 3353. dunavska 7191- moravska 3534. varoarska 4717 in uprava mesta Beograda 1835. skupaj 44.128 uradnikov.
Nadalje vsebuje statistika zanimive podatke o razdelitvi predvidenih državnih izdatkov na osebne in materijalne. Od proračuna državne administracije odpade 4117.9 milijona Din ali 48 7% na osebne izdatke in 4329.8 milijona Din ali 51.3 % na materijalne izdatke. Od proračuna državnih podjetij in ustanov pa odpade 1432.6 milijona Din ali 29 % na osebne in 3467.7 milijona Din ali 71 % na materijalne izdatke. Od skupnega proračuna državne administracije in državnih podjetij v višini 13.848 milijonov Din pa odpade 5550.5 milijona Din ali 41.6% na osebne in 7797.5 milijona Din aH 58.4 % na materijalne izdatke.
Dr. Kum?/judi o posojilu. Na zborovanju, ki so ga imeli naši ministri v Va-ljevu 21 .t. m, se je minister brez port-felja dr. Kosta Kumanudi v daljšem govoru dotaknil tudi vprašanja našega posojila. Med drugim je dejal: »V času, odkar vodi državne posle današnji režim, ni bilo neobhodne potrebe za sklepanje posojila. Naše državne finance se nahajajo od 6. januarja naprej v mnogo bolj urejenem stanju kakor so bile kdaj prej do tega datuma, čeprav se je proračun nekoliko povečal, vendar so bili v pogledu dohodkov ustvarjeni oni rezultati, ki smo jih pričakovali. V našem proračunu ni več nikakega deficita. Samo to dejstvo je znak, da so naše državne finance ozdravljene. Na raznih straneh se izvršujejo številna javna dela, ki se pokrivajo iz proračuna samega. To znači, da nimamo tako velike potrebe po posojilu, da bi ga morali najeti čim prej. Posojilo bomo najeli tedaj, ko bomo smatrali, da je prišel čas za to. Ker pa je naša država v finančnem oziru bolj urejena in v notranjem pogledu bolj konsolidirana kakor kdaj, imamo možnost, da v trenutku potrebe najamemo posojilo v taki višini kakor ga potrebujemo.«
= Pr/prave za nov železniški vozni red. V početku novembra se bo vršila pri di« rekciji drž. železnic v Ljubljani seja po» svetovalnega odbora, na kateri se bo med drugim razpravljalo o predlogih za spre« inembo voznega reda posameznih vlakov. Vozni red, ki je bil uveljavljen 15. maja, je v mnogih ozirih naletel na kritiko in je prišlo mnogo zahtev po izpremembah. Se« daj, ko se izdeluje načrt novega voznega reda, je dana možnost, da se upoštevajo želje interesentov glede zboljšanja potni« škega prometa. Da bi mogla Zbornica za TOI po svojih zastopnikih v posvetoval« nem odboru uveljaviti vse zahteve in pred«
0	č i t i vse potrebe, je poslala interesentom okrožnice s prčšnjo, da najkasneje do
1	novembra sporočijo konkretne predloge za spremembo voznega reda za prihodnjo sezono. Opozarjamo vse interesente, da zbornici pravočasno sporočijo utemeljene pritožbe in želje.
= Uvoz starih tekstilnih strojev. Centrala industrijskih korporacij ie predložila trgovinskemu ministrstvu predstavko. v kateri prosi, da se r zakonom prepove uvoz starih tekstilnih strojev in starih instalacij za tekstilne tvornice. S tako prepovedjo bi se onemogočilo, da bi inozemska podjetja svoje stare in neracijonelno obratujoče tvoi niče prenesle na naše ozemlje, ali pa jih prodale našim interesentom. Naša industrija se mora razvijati na moderni in racijonalni podlagi, da bo lahko stalno izdr-žala inozemsko konkurenco brez večje carinske zaščite in da bo lahko plačevala delavcem čim večje mezde. Instalacija starih neracijonalno obratujočih strojev pa pomeni nezdrav razvoj industrializacije.
= Licitacija za gradbo carinarnic© v Ljubljani. Uprava ljubljanske občine je po odobrenju gradbenega ministrstva razpisala za četrtek 27. novembra t. 1. ob 11. dopoldne (v skrajšanem 20-dnevnem roku) v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani licitacijo za prevzem in izvršitev naslednjih carinskih objektov in del: 1. kolonija
carinskih uradnikov za 4.54 milijona Din, 2. carinsko upravno poslopje za 1.62 milijo na Din, 3. carinsko skladišče z rampo za 2.29 milijona Din in 4. stražnica finančne kontrole za 0.69 milijona Din, skupaj 9.14 milijona Din. Oddajo se vsa gradbena in instalacijska dela razen centralne kurjave, instalacije vodovoda, elektrike in plina ter nekaterih specialnih del, ki bodo pozneje razpisana. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago v prostorih mestnega gradbenega urada od 6. novembra naprej, odnosno se tam lahko dobijo ofert-ni pripomočki proti plačilu 700 Din. Ponudbe je vložiti za vsa razpisana dela v obiiki popustov v odstotkih, ki se morajo označiti za vsak objekt posebej. Domači ponudniki morajo položiti kavcijo od 507 tisoč Din, tuji državljani pa kavcijo 1 milijon 14.000 Din.
= Sadni ogled v Sori. Dne 19. t. m. je priredila sadjarska podružnica v Sori pri Škofji Loki sadni ogled. Kljub slabi sadni letini je bilo razstavljenega mnogo sadja, največ jabolk. Razstavilo je 78 kmečkih sadjarjev preko 100 ogledkov. Posebno lepo sadje so razstavili župan Franc Lušina 'z Gosteč, župnik Janez Kajdiž, nadučitelj Likar, načelnik sadjarske podružnice Janež Jamnik. Ivan Križaj iz Rakovnika, Anton Kokali iz Pungarta, Janez Čarman iz Sore, Josip Dolenc iz Pungarta in Janez Jenko iz Drage. Razstavljena Baumanova reneta je bila zastopana s krasnimi eksemplarji, dokaz, da ta odlična sorta tudi v sorškem okolišu izborno uspeva. Razen drugih od« ličnih sort pa je bilo tudi nekaj takega materijala, ki danes ne spada več v moder« ne sadovnjake. To je resen migljaj, da Je treba čimprej pričeti s smotrenim precep« Ijenjem neprimernih sadnih sort. Sadni ugled v Sori, ki ga je priredila ena naj« mlajših sadjarskih podružnic, je uspel prav dobro. Prva zasluga pri tem gre marljive« mu predsedniku podružnice g. Janezu Jamniku in tamk. šolskemu upravitelju g-Likarju. Razstavljene sadne sorte je po« mološko določil pomočnik sreskega kmetijskega referenta Alfonz Zdolšek iz Kra« nja, ki je imel tudi primerno predavanje Razstava je bila prav dobro obiskana ta vseh bližnjih krajev (preko 1000 osebi. Agilni sorski podružnici je priporočati, da započeto pionirsko delo pri povzdigi sad« iarstva dosledno in vztrajno nadaljuje.
—	Krediti Banke za mednarodna plačila za financiranje kmetijstva v vzhodnoevrop* skih agrarnih državah. Banka za mednarod* na plačila v Baselu je v zadnjem času odo« brila kratkoročna (večmesečna) posojila novčaničnim bankam v Poljski, Rumuniji, Češkoslovaški in Grčiji, z namenom, da ta denarna sredstva dobijo na razpolago agrar* ni finančni zavodi v teh državah. Čim bo v naši državi dinar zakonsko stabiliziran, bomo tudi mi lahko izrabili to možnost za financiranje letine in agrarne produkcije.
—	Izredno nizko stanje cen na tržišču kovin. Cene kovinam so na londonskem ko« vinskem trgu v prvi polovici oktobra do* segle novo izredno nizko stanje. Pretekli teden pa so se kolikortoliko ustalile. Se« danji tečaji so tako nizki, kakor niso bili zabeleženi že več desetletij. Baker že 34 let ni dosegel tako nizke cene, kakor sedaj, cink 35 let, kositer 28 let, svinec pa 19 let. Navzlic zmanjšanju svetovne produkcije je ponudba spričo velikih zalog še vedno zelo velika in ni pričakovati, da bi se cene v doglednem času bistveno zboljšale, čeprav je verjetno, da nt bodo več nazadovale.
BORZE
23. oktobra.
Na ljubljanski borzi ie bil danes devizn; promet prilično velik. Večja potreba je bila v devizah Praga, Newyork in Dunaj. Tečaji deviz so v splošnem za malenkost popustili.
Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda ponovno nekoliko popustila. Pri slabem zanimanju je prišlo do zaključka le za aranžma po 430. Tendenca v Blai rovih posojilih je bila precej neenotna. 7-odstotno Blairovo posojilo je bilo prvotno zaključeno po 84, pozneje po 82.75 in 81.50, ob sklepu borznega sestanka pa zopet po 83; 8-odstotno posojilo pa se ie trgovalo po 92.25 do 92.50. Zasebne vrednote so ostale precej zanemarjene. Med bančnimi papirji je prišlo do zaključka le v Praštedioni po 924 in v Poljodelski po 56. Na tržišču industrijskih delnic pa je bilo nekaj več prometa v Trboveljski, ki pa je po zadnji okrepitvi zopet pričela popuščati in se je trgovala po 374, 371, 370, 369 in 36S. Do prometa je prišlo še v Dravi 235 in v Dubrovački po 400 in 402.50.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.75. Berlin 13.44, Bruselj 7.8686, Budimpešta 9.885. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 794.68 —797.68 (796.18), London 274.23, Newyork 56.22—56.42 (56.32), Pariz 221.46, Praga 166.95_167.75 (167.35), Trst 294.25—295.25 (295.25).
Zagreb. Amsterdam 22.73, Dunaj 794.68 —797.68. Berlin 13.4250—13.4550. Bruselj 786.86, Budimpešta 987 — 990, London 273.83—274.63. Milan 294.3418—296.3418, Newyork (ček) 56.22-— 56.42, Pariz 220.46— 222.46. Praga 166.9.5—167.75. Ziirich 1094.40 —1097.40.
Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.20C5, London 25.0175, Newyork 514.8750, Bruselj
71.75, Milan 26.9550, Madrid 53.80, Amsterdam 207.3750, Berlin 122.59, Dunaj 72.62, Sofija 3.73, Praga 15.2675. Varšava 57.70. Budimpešta 90.20, Bukarešta
3.05875.
Efekti
Ljubljana. 8% Blair 93 bi., 7% Blair 83.50 bi.. Celjska 160 den.. Ljublj. kreditna 1 den Praštediona 925 den.. Kreditni zavod 170-180. Vevče 124 den Ruš* 280-3011
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 429—430.75, kasa 431 bl„ za december 430—432, investicijsko 85—88, agrarne 54 bl„ 8 % Blair 92—92.50, 7 % Blair 82.25—82.875, 7 % Drž. hip. banka 80.50—81.75, 6 % begluške 70—73; bančne vrednote: Praštediona 924—926, Jugo 78 do 79.50, Union 191—193, Ljublj. kreditna 122 den., Narodna 8000—8100, Poljo 56 do 56.50, Srpska 188—189, Zemaljska 129 do 131; industrijske vrednote: Nar. šumska
95_35, Našička 1100 den.. Gutmann 125
do 135, Slaveks 57—61, Slavonija 200 den.. Drava 232.50—235, šečerana 298 do 305, Brod vagon 80 den., Union 120—140. Vevče 121 (len., Isis 40—46, Dubrovačka 400—403." Jadranska 560—610. Trbovlje 367—369.
Blagovna tržišča
HMELJ
-f- Niirnberškj trg. Navzlic mirnejši trgovini je tendenca v cenah nadalje čvrsta Povpraševanje po hallertauskem hmelju ie še vedno zelo veliko, tako da ni mogoče vse potrebe kriti. V početku tekočega tedna se ie hallertauski hmelj trgoval po 70 - 108 mark za 50 kg (18.90 - 29.20 Din za kg), spaltski po 100 — 108 mark (27 — 29.20 Din) in tettnanski po 100 mark (27 dinarjev).
LES
-j- Ljubljanska borza (23. t. m.). Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za večje količine smrekovih krljičkov (za izdelavo lesovine (Holzwolle), najmanjši premer 10 cm brez skorje, od 40 cm dolž. navzgor), za hrastove parkete (500 m3 v dimenzijah 350 X 55. 350 X 62. 400 X 55, 400 X 62 ali 400 X 65), za 100 komadov tramov (19/24 cm. 6 m), za 1 vagon smrekovih desk (I. H. 18 in 24 mm, lahko konično, media '24/25 cm, 4 m dolž.. od 16 cm šir. navz.), za beli gaber (okrogel, od 1 m dolž. navzgor, od 16 cm širine navzgor, ali rezan, neobrob-ljen), za vsako množino testonov (I. II. III., monte) in za obrobljeno bukovino (I., II. in lepa III.. 2—5 m dolž., od 14 cm nazvgor. 50. 60, 70 in 80 mm). V zadnjem času se je situacija na lesnem trgu toliko spremenila, da se je povečalo zanimanje za testone. Iščejo se večje množine testonov za takojšno. pa tudi za poznejšo sukcesivno dobavo. Opažati pa je tudi zanimanje za neobrob-ljeno bukovino. sirovo in parjeno. Za Španijo pa se iščejo prvovrstni bukovi blodi za izdelavo furnirja v dimenzijah 4 m dolžine in od 40 cm premera navzgor. Suša-ško tržišče, ki v mehkem lesu sicer favorizira Gorski kotar, išče v zadnjem času tudi našo gorenjsko smrekovino. Povpraševanje po tramih je popustilo, trgovina z drvmi pa še ni oživela ter so še vedno cene zelo nizke.
ŽITO
4 Ljubljanska borza (23. t m.) Tendenca za žito mlačna. Zaključkov in bilo. — Nudi se fco slovenska postaja, po mlev-ski tarifi in pri plačilu v 30 dneh): pšenica: baška, 80/81 kg po 215—217.50. 79/80 kg po 205—207.50, 78/79 kg po 190 —192.50; rž: baška, 72 kg po 157.50—160; ječmen: baški, ozimni. 66/67 kg po 170— 172.50; koruza: baška stara po 162.50—165. okrogla za mletev po 185—187.50, nova umetno sušena po 150—152.50 pri navadni voznini po 155—157.50), nova času primerno suha po 127.50—130; moka: »0< do 350 —355.
_L Novosadska blagovna borza. (23. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 3 vagoni pšenice, 1 vag. ovsa, 41 vag. koruze, 5 v. moke, 1 v. fižola in 1 v. otrobov. Pšenica: baška 79/80 kg 140—145; baška, Tisa, šlep 79/80 kg 150—152.5; gornjebaška. 79/80 kg 152.5 _ 155; banaška. Tisa, šlep, 79/80 ke 145 _ 147.5; gornjebanaška, 79/80 147.5 do 150; sremska. slavonska. 78 kg 132.5 - 135 Oves: baški in sremski 132.5 — 135. Jef-men: baški in sremski, 63/64 kg 107 5 do 112. Koruza: baška in sremska 107.5—110; banaška 102.5 — 105; baška in sremska nova 70 — 75; za december - januar 77.5 do 82.5: za marc - maj 97.50 - 100. -Moka: baška >0g< in >0gg< 267 5 • io 277.5; *2c ?40 - °50" »"< 207.5 - 217.5. »6< 165 - 175: >7« 112.5 — 117-5; >8< 82.5 do 87.5 Otrobi: baški in banaški 65 — 70. Fižol: sremski 290 — 300.
4- Budimpeštanska terminska borza (23. t. m.) Tendenca neenotna, promet minimalen. Pšenica: za oktober 15 — 15.01 (obračunski tečaj 15), za marc 16.10 — 16.11 (16.10), za maj 16.40 — 16.41 (16.40); rž: za oktober — (S.20), za marc 9.38 — 9.40 (9.40); koruza: za maj 12.42—12.45 (12.50), tranzitna za maj 10.50 — 10.55 (10.60).
Nova razkritja našega narodnega bogastva
Beograd. 21. oktobra. V dopisu o Beogradu, središču mednarodnega prometa, sem med drugimi stvarmi kratko omenil tudi novi dunavski most. ki bo vezal našo državo z Rumunsko. in sem ga označil kot eno onih prometnih sredstev, ki naj privabijo mednarodni promet med severom in jugom ter zapadom ln vzhodom starega sveta na njegovo najpri-kladnejšo pot, katera neizogibno vodi skozi našo državo in njeno prvo prestolico, naš Beograd. Toda ta novi most, ki bo trotji svoje vrste, poleg zemunskega in pančevskega, odpira s svojimi nase navezanimi prometnimi zvezami i za našo državo samo tako važno gospodarsko točko, da v resnici treba seznaniti z njegovim pomenom vse naše gospodarske kroge, zlasti pa one, ki z delom svojih rok stvarajo blagostanje v državi.
Novi most, ki bo vezal našo državo z Rumunsko se prične graditi že prihodnje pomladi in sicer na onem kolenu iz Železnih vrat (Džerdapa) izbijajočega Dunava. ki se najbolje zajeda v našo državo, pri Brzi Palanki. Most se zgradi za železniški in vozovni promet. Ker pa ni od te točke niti na naši niti na rumunski strani železniške zveze z našo in rumunsko železniško mrežo, se boste na obeh straneh morali zgraditi železniški progi, ki se priključita našemu odn. romunskemu železniškemu omrežju. Rumunija zgradi okoli 50 km dolgo progo do Krajove na glavni progi Timo-soara (Temešvar)— Bukarešt, na naši stra ni pa se podaljša sedanja stranska normal-notirna proga Beograd—Požarevac za ludi približno 50 km do Brze Palanke. Dragi trak te proge pa pojde do Zaječara. Nato se ša zveže Brza Palanka oz. Malajnica pri Br zi Palanki s Prahovim, pa bo take zvezan med seboj ves severovzhodni del Moravske banovine. S to novo progo bo v Požarevcu zvezano tudi Smederevo. a z drugo po-vprečnico Gradište (na Dunavu)-Petrovac-Svilajnac, tudi s križiščem v Požarevcu, ki postane tako najvažnejše železniško križišče skrajnega vzhodnega dela naše države.
Ozemlje, po katerem bo tekla nova železniška proga Požarevac - Dunavski most pri Brzi Palanki, je zelo težavno za gradnjo železnice, hribovito — Dunav v železnih vratih preseka južne ogranke Karpatov — ali to hribovje hrani v sebi neprecenljivo bogastvo rud. Vse hribovje od Homoljskih in "Požarevačkih planin pa do Dunava je takorekoč en sam rudnik, ki pa se zaradi slabih prometnih zvez doslej ni mogel zadostno izkoriščati. Znana so imena rudo-kopnih krajev kakor Majdan Pek, Kučevo, Kučajna, Neresnica, Rudna Glava, Kloko-čevac, Miroč in dr. Nova železniška proga bo odprla vse te kraje prometu, in kakor se je našel kapital za kar najizdatnejše Izkoriščanje rudnikov na Kosovu, našel se bo tudi za eskloatacijo lega prebogatega rudniškega ozemlja, ki pa ima obenein tudi še ogromne gozdove, katerih izkoriščanje je bilo doslej skoraj popolnoma nemogoče, ker ni bilo primernih prometnih zvez, in so rabili edino le potrebam domačega prebivalstva. Tako se torej z gradnjo dunavskega mostu in njegovih železniških zvez odpira kar najlepša bodočnost rudarstvu in lesni industriji v teh krajih, s fjm pa obenem tudi dober in stalen zaslužek tisočem naših ljudi, zaslužek na domačih tleh, ne da bi si bili primorani iskati kruha v inozemstvu.
Z druge strani pa pomeni dunavski most pri Brzi Palanki najkrajšo železniško zvezo med Beogradom in Bukareštom, med prestolnicama dveh prijateljskih držav, ki sta v svojem političnem in gospodarskem življenju že danes kar najožje zvezani med seboj in se bodo te prijateljske vezi brez dvoma le še vedno bolj utrjevale in poglob-ljevale, ker ju v to sili tudi njen skupni mednarodni položaj, kakor njem obema skupni značaj poljedelskih držav, ki moreta le s skupnim prizadevanjem zagotoviti svojim poljedelskim proizvodom ugodna razpečevališča na mednarodnem trgu. A za kolikor bo z novo železniško zvezo preko dunavskega mosta skrajšana razdalja med Beogradom in Bukareštom. za toliko se bo Bukarešt tudi približal vsemu evropskemu zapadu, s katerim ga veže zelo živahen promet. Tako dobiva ta dunavski most s svojima kratkima železniškima zveznima progama tudi svoj veliki pomen za mednarodni 'promet med zapadom in vzhodom Evrope.
Da pa ta pot vodi ravno skozi naše kraje s tolikim takorekoč že neodkritim naravnim bogastvom, po ozemlju, ki bi s svojimi neizčrpnimi zalogami najraznovrstnejših rud ob primerni vložitvi kapitala moglo v svojih rudnikih zaposliti velik del onih naših delovnih moči, ki si iščejo kruha v inozemstvu, to dejstvo je treba prav posebno povdariti, da ne uide iz spomina vsem tistim činiteljem, katerim mora biti vedno na umu nepobitno pravilo vsakega resničnega narodnega gospodarja, da naj skrbi država z vsemi svojimi sredstvi za to, da bo vsak njen za delo in zaslužek sposobni državljan našel pogoje za svoj obstanek na njenih domačih tleh.
Most čez Dunav pri Brzi Palanki, med našo državo in Rumunijo, s svojimi železniškimi zvezami, pa je v ostalem vsekako
dokaz življenske volje in sile naše mlade države, ki ne samo v naši državi sami, temveč tudi v vsem inozemstvu, ki se toliko zpnimn za naše življenske razmere, vzbuja veliko pozornost.
Koroške novice
Volilno gibanje je v polnem razoju. Za« stopniki vseh strank se bodo trudili z vedno večjo vsiljivostjo, da bi dosegli za nje med Slovenci kar mogoče mnogo gla» sov. Iz deželnega zbora se je zopet čula beseda o pravici za slovensko liudstvo in predsednik Lukas se je klanjal pred Slo« venci, ki so glasovali za Avstrijo, pa tudi pred onimi, ki so glasovali za Jugoslavijo, potem pa priznali izid plebiscita in postali Avstrijci. O enakopravnosti, o nacijonalni spravi, o splošni pravičnosti so govorili proslavni govorniki. Naše ljudstvo že do« bro ve, koliko je vse to vredno. Nemške stranke obljubljajo slovenskim volilcem, da bo po novih volitvah mir v deželi in da se prične uspešno delovanje za kmetovalca na Dunaju in v Celovcu. Obsežni so pro« grami nemških strank ali prikrojeni so za nemške ljudi in ne za S: vence. Zato se morajo Slovenci okleniti vsi le svoje do« mače narodne stranke, ki v svojem progra« mu ne obeta mnogo, ali ozira se vseskozi na naše slovenske potrebe in zahteve. Tre« ba živahne agitacije. S skupnim složnim delom bo mogoče doseči lepe uspehe za našo koroško slovensko stranko.
Na oglu hotela Carinthia v Vrbi ob je« zeru so postavili pred leti veilk obcestni kamen z napisom: »Bis hieher und nicht veiter kamen die serbisehen Reiter.« Čez čas so se začeli Vrbljani sramovati tega kamna pa so ga izkopali in obrnili napis proti hiši, da ga skoro ni bilo mogoče či* tati. Ob plebiscitni proslavi pa so zopet kopali in obrnili kamen z napisom kakor je stal prvotno.
»Horuk čez Karavanke,« »Abzug« so kri« čali nemški razgrajači pred slovenskimi hišami ob plebiscitni proslavi. V prvih vrstah kričačev so korakali nemški učitelji med slovenskim ljudstvom, činitelji, kateri so poklicani, da širijo dobro vzgojo in kul« turo. Slovenci so si to dobro zapomnili.
Deželna vlada je bila razpisala nagrado dva tisoč šilingov za igro, s katero so se hoteli ponašati na slavnostni prireditvi 10. t. m. 39 nemških mladcev in starcev je spi* salo igre za plebiscitno proslavo aH vladni referentje so delali kisle obraze, ko so jih čitali. in spoznati so morali, da ni izmed predloženih iger nobena vredna niti enega šilinga.
Iz zveznega plebiscitnega daru je dovoli« la deželna vlada za glavne šole v Pliberku. Št. Jakobu v Rožu in Grebinju stavbna posojila v znesku 50.000 šilignov. za pozidavo šoie v Medgorjah. ki ie pogorela. 15.000 in za cerkvico v Podrožčici 20.000 šilingov.
Bukova drva Trboveljski premog An&leški koks
pri tt. »KURIVO«, Dunajska cesta 33 (na Balkanu) — Tel. 34.34
Eden, ki se je udeležil vojne
Zanimivi mladi mož je bil središče velikega omizia v kavarni in bližnjih okrajev. Vse je prisluškovalo njegovim mičnim pripovestim.
»Prava norost je bila, to vam lahko rečem.« ie poročal zanimivi mladi mož, »prava norost. Osem ur so lučali Francozi svoje granate in šrapnele sem preko. Seveda smo si že mislili, da je bilo to priprava za napad in napetost na naši strani je bila čisto preprosto kolosalna. Jaz osebno, veste, jaz sem komaj še vzdržal, da bi prišli. Ze cele dneve sem bil na to mrzlično čakal. In sedaj sem stal na svojem mestu, ki so mi ga določili — seveda v dobrem zavetju — trdno odločen, da izvedem svojo nalogo do konca. Naj pride, kar hoče!
In potem so prišli. Cim so bili dovolj blizu, sem zavrtel. Popadali so v strašnem ognju; tisti redki, ki so ostali, so se umaknili. Pet minut odmora. Potem nov napad. Spet sem vrtel neumorno. Spet so popadali. Spet pet minut odmora in potem spet svež napad. A sedaj so napeli vse sile. Besen ogenj jih je sprejel z naše strani, a nove in nove čete nas napadajo in jaz moram vrteti in vrteti, da mi je postal ročaj v rokah vroč.«
Tedaj je menil nekdo, ki je bil pravkar pristopil k mizi: »Ah tako, stregli ste strojni puški?«
-»Ah neumnost.« je dejal zanimivi mladi mož, »vrtil sem seveda film«.
A. Petzold:
Stari vagabund
V desni srednji postelji v bolniški sobi št. 23 čepi turobno stari vagabund, se spominja z žalostjo svojih v kopalni kadi utopljenih uši in svoje izgubljene prostosti.
Snežno bele, mehke blazine, bela volnata odeja — kakor hinavsko žen-šče se ti vse to prilizuje — mehki žar nočne svetiljke, tihi korak strežnicc, nežna toplota v dvorani, vse ga utesnjuje in mu ne da spati.
A čemu uganja ta policija tudi toliko nenadnih preiskav?
Imel je tako dobro posteljo v podzemeljskem jarku. Tedaj je planila hipoma vsa ta svojat z ropotajočimi sabljami v domovanja brezdomcev, pograbila je tudi njega in res je odkril tak-šen-le policijski zdravnik vnetje v njegovi rebrnici.
Sedaj leži tu. Ali more biti ujeta rega v svoji tesni steklenici nesrečnejša od njega? Ne.
Da bi imel vsaj kos čika, da bi si ž njim razžvečil svojo revo, ali pa da bi sedel poleg njega kakšen tovariš, s katerim bi se lahko pogovarjal o slabih samostanskih kuhah, o dobrih spalnih
priložnostih in o finih gostilnah, pred katerimi je vedno toliko dobrega za grlo in želodec! A tako... nihče ne bdi v dvorani in kar sliši, je le krepko smrčanje ali pa bolno ječanje kakšnega vročičnega bolnika.
Ali naj pokliče strežnico k sebi? Pa kaj se hoče pomeniti s takšno neumno ženščino? Gotovo ne ve nič drugega nego o bolnikih in boleznih. Gotovo ne razume časti, ki je v tem, da bi se sme-h pogovoriti s takšnim starim, preve-janim vagabundom, kakršen je on.
Dal bi najboljši ostanek piva za to. če bi mogel sedaj ležati v svojem hladnem domačem jarku, kjer skrbijo podgane za nočno muziko.
Tudi s svojo preteklostjo se ne more baviti, ta je temna in molčeča in nazaj obrnjen pogled bi se pogreznil v najbolj črno noč, v kateri ne brli najmanj-§21 lučka
Stari vagabund strmi žalostno in sovražno v belo rjuho pred sabo.
Tedaj se dvignejo mahoma iz zmedenega smrčanja vsenaokrog svetle besede, celi stavki in obrnejo pozornost starega vagabunda nase.
Bolnik poleg njega, fant kakšnih šestnajstih let, meče v bledenju misli v polnočno sobo, raztrgane doživljaje
svojih bolnih sanj.
V kratkih, nerednih presledkih udarja na uho pazljivo prisluškujočega vagabunda:
»Mati... moram že vstati... da ... Ernest kolne ... spet delovodja ... Anton, spravi v tek... mašina je danes strašno žejna... nalij olja vanjo! Kaj, gledaš ... kako se moja mašina blešči... je najbolj svetla v vsej tovarni... dobil sem že enkrat nagrado ... od gospoda ravnatelja. Hudiča, je kolo težko ... potiš « navzlic... mrazu. Sedaj me bode ... v prsih... glava gori... kakor peč... Mati... mati, mojo mašino, mojo mašino hočejo vzeti. Mati...«
Ostri vzkrik je prebudil .strežnico iz dremotice. S hladnimi, dobrotnimi rokami in materinskim prigovarjanjem pomiri bolnega fanta. Ta molči izmučeno.
Stari vagabund leže v stran, si zagrne odejo čez ušesa, zašepeče nekolikc-krat: »Mati, mati. pomagaj, vzeti mi hočejo mašeno!« in se zajoče neslišno v svojo mladost nazaj.______
AH si ze član Vodnikove družbe?
Iz življenja in sveta
Vhod v jamo „Anna II"
Rudniška katastrofa v Alsdorfu
Komaj se je nekoliko polegel vtis, ki ga je napravila tragična propast največjega zrakoplova na svetu >R 101«, že je pretresla svet nova Jobova vest, vest o še strašnejših katastrofi v aaehenskem rudniškem revirju, o siloviti eksploziji v rovu »Anna III.« pri Alsdorfu. Že prva poročila so vedela povedati, da je zahtevala nesreča okrog 100 človeških življenj, toda v nasprotju s prvimi poročili ob drugih takšnih
pred drugim, in tako je bilo že od vsega začetka poskrbljeno za to, da se bo zgodila prej ali slej nenadna, vse razdirajoča nesreča. Seveda se skušajo sedaj odgovorni činitelji oprati vsake krivde in stičejo za vzroki, ki bi jih razbremenili, toda že dosedanja preiskava je ugotovila krivdo tam, kjer je.
Strašne podrobnosti.
Tisti, ki so jih utegnili rešiti, pripovedujejo presunljive stvari o svojih
Načrt aachenskega premogovnega revirja,
kjer se je zgodila katastrofa. Križ (X) označuje podrobnejše mesto nesreče, črte med posameznimi kraji označujejo železniške proge.
prilikah, ki se izkazujejo po navadi kot pretirana, se je sedaj, na žalost, pokazalo, da so bila še mnogo preskromna, kajti od ure do ure je šte vilo uničenih življenj naraščalo in zadnje vesti, ko to pišemo, govore že o
četrt tisoča mrtvih in o kakšni stotini težko ranjenih. Te številke se bodo po vsej priliki še povečale, kajti še vedno ostane kakšnih sto ljudi, ki jih doslej niso mogli rešiti izpod zemlje in ki so bržkone vsi mrtvi. Dalje je pričakovati, da oo še večje število ranjencev podleglo svojim poškodbam. Katastrofa zavzema take dimenzije, ki so že daleč prekosile obseg nedavne katastrofe v šle-skem Neurodeju, ki je zahtevala, kakor znano, 152 človeških življenj. Sedanja katastrofa pa je tem žalostnejša, ker je ni povzročila neizbežna višja sila, proti kateri je človek brez moči, temveč ji je iskati vir, kakor vse kaže,
v najbrutalnejšem pomanjkanju vsakega čuta odgovornosti napram stotinam človeških življenj,
v enostavnem preziranju najelemen-tarnejših varnostnih ukrepov proti usodnim, katastrofalnim presenečenjem, ki prežijo na človeško življenje pri delu globoko pod zemljo. V enem izmed rovov je bilo shranjenih sto ali še več kilogramov taajhujšega razstreliva čisto prosto, v neposredni bližini napeljave svetilnega plina in nihče izmed odgovornih gospodov, ki si lastijo plodove dela stotin drugih ljudi, se ni pobrigal, da bi razdružil ta dva nevarna soseda, razstrelivo in plin, ali ju vsaj hermetieno zavaroval drugega
doživljajih pri katastrofi. Tako pripoveduje neki rudar: »Ne vem mnogo povedati. Hipoma me je zastrl go>t oblak premogovnega prahu in sem planil preko trupel in celih gričev ubitih teles. Eksplozija je bila strašna, tra-
movje nad nami se je razrušilo in že trenutek so razpoku nas je objel smrtonosni oblak. Več ne vem.« Drugi: »Delal sem baš na dnevu. Hipoma sem začutil strašen potres, da sem menil: zemlja se bo odprla Vrgel sem se na tla in sem se onesvestil. Ko sem prišel k zavesti, sem se znašel na kupu kamenja z zlomljeno roko.« V tistem oblaku prahu, o katerem govori prvi radar, se je zadušilo nešteto oseb, druge je pokončala voda, ki je po eksploziji vdrla v rov. Med žrtvami je tudi ves delavski obratni svet, ki ga je pokopal pod seboj stolp ob vhodu v jamo »Anna II.« Doslej so potegnili izpod ruševin samo predsednika obratnega sveta — mrtvega. Reševalna dela so silno otežkočena zaradi neznosno narasle vročine pod zemljo in zaradi strupenega čada, ki se širi po rovih in zaduši vsakega človeka, če nima r.a obrazu plinske maske. Tudi v okolici rudnika je eksplozija povzročila velikansko škodo in zahtevala človeške žrtve. V bližnjem Alsdorfu se je zrušil stolp v domu za samske rudarje in ubil tri može. V neki gostilni ob premogovniku je na isti način ubilo deset oseb, med njimi žensko, ki je v trenutku smrti porodila. Žena nekega rudarja je zblaznela, ko je čula, da je njen mož med mrtvimi, in so jo morali prepeljati v blaznico. Pozneje se je izkazalo, da mož živi.
Listi so polni takšnih grozotnih podrobnosti, ki bi se dale naštevati v nedogled. Razumljivo je, da je javnost vsa divja in da zahteva najstrožje preiskave o vzrokih nesreče. Listi zahtevajo poleg tega, naj bi oblasti pregledale vse velike premogovne revirje po Nemčiji in prisilile lastnike do najširših varovalnih ukrepov, v kolikor bi bili dosedanji nezadostni. Toda isto je zahteval tisk že po katastrofi v Neurodeju in kakor je dokazal najnovejši primer — brez uspeha . . .
Prizorišče strašne rudniške katastroSe pri Alsdorfu
Pogled na naprave »Anna II«
Palica
F red se je sprehajal po Zoološkem vrtu in se je jezil na krasen solnčni dan, ki je sijal zunaj. Njemu je bilo pri duši in telesu tako, kakor bi ga bil kdo neusmiljeno premlatil.
Vse je bilo v zelenju in cvetju, iz» med zelenila so gledale rdeče rože. Fredu je prišla instinktivno na misel kri. Zamižal je. Kadar se je kje v gr« movju oglasila ptica, se je zdrznil. Žvrgolenje ga je spominjalo hreščeče« ga glasu njegove tete. Nu, polagoma je solnce toplejše zasijalo. Tedajci se je Fred hladnokrvno nasmejal:
»Zaklal sem jo, da, zaklal, ker je bila stara in se ni mogla braniti.«
»Hej, gospod,« ga je nagovoril stražnik, ki je prišel mimo in slišal njegove besede, »kaj ste dejali? Koga 6te zaklali?«
»Neumnost!« je rekel Fred. »Ali ne vidite, da citiram neko znano pesem?«
Odšla sta vsak svojo pot Fred je zavil na desno.
*
Truplo so bili med tem že našli. V Dolgi ulici št. 100 je ležal ženski mrlič v nočni srajci pred posteljo. Kri se je nabrala v mlaki. Poleg trupla je ležala palica s težkim ročajem.
Komisija je preiskala stanovanje.
O činu, čigar svrha bi bil plen, ni bilo mogoče govoriti. Denar in nakit sta bila nedotaknjena. Edino, kar se je našlo, so bila pisma Freda Koniga, nečaka pokojne, ki je bil neprestano v denarni zadregi.
Fred Konig je edini mogel izvršiti ta zločin! — se je glasila sodba krimi« nalnih organov. Tudi palica, okovana na koncu s težkim železom, je nosila monogram F. K. Vsak dvom, da bi bil kdo drugi zagrešil ta zločin, je bil to« rej izključen.
Komisar, ki je preiskoval iimnr ter je bil mnenja, da ne gre za roparski podvig, je čez čas, ko je pogledal sko« zi okno in uzrl na drugi strani ulice Freda Koniga, rekel:
»Nekaj žene zločinca na mesto urno* ra. Le poglejte, kako upira oči v okna tetinega stanovanja.«
Detektivi so skočili na cesto in are« tirali Freda.
»Kaj ste počeli tu?« je vprašal ko« misar.
»Prišel sem zaradi denarja« je od* vrnil Fred.
»Pozabili ste ga upleniti, kajne?« Najbrže vas je prevzel strah pred mr« ličem, kaj?«
Odvedli so ga v spalnico, kjer se je
naslonil na zid in mrmral neke ne* razumljive besede. Ko so mu pokazali najdeno palico, je bušil v smeh, rekoč:
»No, naposled se je našla!«
To so bile edine besede, ki so jih dobili iz njega na nepojasnjen umor.
V celici preiskovalnega zapora je Fred neprestano tekal sem in tja, venomer ponavljajoč ene in iste be* sede:
»Kakopak, kakopak! Te proklete
sanje!«
Tudi preiskovalnemu sodniku je go* voril o svojih sanjah.
»Da,« je govoril, »res je, jaz sem iz* vršil umor — a kako, Bog vedi! Spal sem na divanu v sosedni sobi. Preden sem legel, sva se s teto močno spo* rekla, ker mi ni hotela dati denarja. Potem se mi je sanjalo nekaj strašne* ga. Pokril sem obraz z rokami. Ko sem se zjutraj zbudil, me je silno bo* lela glava. Oddaljil sem se iz hiše, ne da bi teto niti pozdravil . . .«
»Kaj pa palica?« je vprašal oreisko* valni sodnik.
Fred se je zamislil.
»Spominjam se,« je dejal, »iskal sem jo. Zvečer sem jo bil pustil na hodni« ku, zjutraj pa nisem hotel s tem vpra« šanjem motiti tete, ki je še spala.«
Sodnik je majal z rameni. Bilo je či«
Kronanje »kralja kraljev"
Priprave, ki s« že nekaj mesecev ▼rše v abesinski prestolnici Addis -Abebi za kronanje »kralja kraljev«, neguša Rasu Tafarija, so toliko napredovale, da je določen za kronanje dan 2. novembra. Kakor poročajo, bodo slavnosti po razkošju in sijaju prekosile vse dosedanje svečanosti, ki jih je kdajkoli doživela Abesinija. To pot bodo državnemu aktu prisostvovale tudi evropske velesile po svojih odposlancih. Sodeč po darovih, ki so jih namenile za svečanost »kralju kraljev«, evropske velesile Anglija, Francija in Italija, kojih kolonialna posest se stika z abesinskimi mejami, tekmujejo med seboj, kdo se bo prikupil Pasu Tafariju s sijajnejšim in dragocenejšim darom. Za to radodarnostjo tiči seveda le gol trgovski interes, kajti Abesinija je važen potrošnik izdelkov evropske industrije, ki je v veliki krizi zavoljo dogodkov v Indiji in na Kitajskem. Cesar Ras Tafari — naslov »kralj kraljev« je enakovreden cesarskemu naslovu, — je določil, da se bo kronanje vršilo v veliki katedrali sv. Jurija v Addis-Abebi. Abesinci so koptski kristjani in se njihov najvišji cerkveni dostojanstvenik imenuje »ami-na«. Pri kronanju ne bodo štedili ni-
kakih sredstev, samo da bi se sijaj slavnosti razvil v polnem blesku. Zase in za najodličnejše dostojanstvenike je dal cesar napraviti v Londonu plašče, okrašene z levjimi kožami. Nedavno smo prinesli sliko ogromne torte, ki jo bo angleški poslanik postavil pred cesarja na slavnostnem banketu. Takisto smo prinesli sliko cesarjeve dvorne garde, ki sicer ne izgleda tako, kakor to zahtevajo naši strogi evropski vojaški predpisi, vendar ima abe-sinska vojska lepo tradicijo, o kateri bi znali kaj več povedati Italijani, ki so pred kakimi 30. leti neslavno je-žali pri Adui pred črnimi vojščaki. Tudi prestolnica bo za to priliko dobila povsem novo lice. Zgrajene so bile popolnoma nove ulice in po njih je provedena električna razsvetljava. V Berlinu je prireditveni odbor kupil slavnostno kočijo bivšega cesarja in kralja Viljema II., ki jo je nemška vlada prav rada oddala in jo Abesic-cem tudi pošteno zaračunala. Kočijo bo vleklo šest parov iskrih konjičev, kupljenih v Avstriji. Za cesarja so izdelali posebno, izredno lepo zlato krono. Vsi državni dostojanstveniki pa dobe sijajne uniforme, izdelek najboljših evropskih krojačev.
Trije branilci francoske meje
lili
Od leve proti desni: general Guillaumai, maršal Pčtain tn general Debeney, M ao m v svetovni vojni izkazali ra prvovrstne vojskovodje, »o napravili obširen načrt m obrambo francoskih meja. Načrt se ravnokar izvaja ta je pri delih zaposleno ve« ko
10.000 delavcev.
Kako je Edison oglusil
Znano je, da je veliki ameriški iz-najditelj Edison že nekoliko desetletij popolnoma gluh. V Ameriki, kjer zasledujejo in preiščejo življenje pomembnih mož do zadnje podrobnosti, so tudi takoj domnevali in sklenili, kdaj je Edison izgubil svoj sluh. Pripoveduje se resnična dogodbica, kako je Edison kot deček, ko si je služil kruh z raznašanjem časopisov, imel stalno bivališče v prtljažnem vozu br-zovlaka med mestoma Port Heono in Detroit. Dečko pa se je v vagonu bavil s kemičnimi poskusi in pri tem povzročil ogenj, ki sta ga komaj pogasila z vlakovodjo. Do sem je stvar resnična. Američani pa so pristavili, da je razjarjeni železničar tako divje obde-laval mladega kemika s pestmi po glavi, da mu je za vedno pokončal sluh. Američanom je bila surovost vlakovo-dje dovoljno pojasnilo za Edisonoco gluhost. Sedaj pa piše znani izdelovalec avtomobilov Henry Ford, da mu je Edison povedal, da na pripovedki o pretepanju ni niti trohice resnice. Vla-kovodja je pač dečku prepovedal po-vratek v vagon, ni pa nanj položil svoje težke pesti. Resnica o Edisonov i oglušitvi je vse čudnejša in nenavad-nejša. Edison je čakal na postaji_ br-zovlak in je skušal stopiti vanj šele, ko se je vlak začel pomikati. Na starih vagonih pa so bile stopnice silno visoko od tal, tako da se Edison ti mogel pospeti v vlak, marveč je obvUel, držeč se za ograjo, v zelo nevarnem položaju. V zadnjem hipu je opazil nevarnost neki železničar, ki se je sklonil k Edinsonu, ga pograbil za ušesa ter ga potegnil k sebi na ploščadko. Pri tem je Edison začutil močan pok v ušesih in od tistega trenutka je bil gluh. »Ako me je ta mož res spravil
ob sitih,« je dejal Edison po porofibi Forda, »me je nehote poškodoval pri tem, ko mi je rešil življenje.«
Solnčni mrk in tajna atomskega sestava
Kakor poročajo iz Newyorka, je pred nekaj meseci odpotovala velika odprava z zastopniki ameriških univerz na mali otočič Ninafu, da je dne 21. t. m. opazovala solnčni mrk in njega vpliv na sestav atomske gmote. Ninafu je otok v otoški skupini Iidži in je edina točka kopne zemlje, kjer je bilo mogoče pretekli torek opazovali popoln solnčni mrk. Otoček je popolnoma samoten in le vsako leto enkrat pripluje k njemu parnik, da v velikem pločevinastem zaboju izkrca hrano in pisma za dva učenjaka, ki sta vzola nase breme samote in se popolnoma žrtvovala znanosti. Razen teh dveh učenjakov prebiva na otoku še nekoliko desetkov domačinov. Z ameriško odpravo se mudi na otoku tudi odprava novozelandske vlade. Obe skupini se mudita na otoku že nekoliko tednov in sta pripravili vse potrebno za opazovanje solnčnega mrka. Američani so pripeljali s seboj ogromno kamero, ki so jo 1. 1929. rabili na Filipinih za opazovanje solnčnega mrka, razen tega pa še množico manjših priprav in spektroskopov. Ameriško odpravo vodi znani astronom prof. Samuel Mitchell. Popoln solnčni mrk je trajal na Ni-nafuju poldrugo minuto. Ako so imeli učenjaki solnčen dan, so na temelju svojih opazovanj lahko napravili za znanost važne ugotovitve in zaključka ter se jim je posrečilo razkriti tajno sestava atomske gmote. Ako pa je bilo oblačno, je bil ves trud brezuspešen in vsi ogromni stroški zaman.
sto izključeno, da je utegnil kdo drugi izvršiti zločin. Kajti, kako naj bi pri« šel v stanovanje?
Zadeva je bila izročena zdravnikom, da jo preiščejo.
Ali je mogoče, da nekdo pod vtisom sanj, še speč, izvrši umor in se potem ničesar več ne spominja? — se je gla« silo vprašanje. Nekaj psihijatrov je to vprašanje potrdilo, drugi so ga zani* kali.
Medtem je preiskovalni sodnik do* bil fotografijo prizorišča zločina. Na sliki je bilo videti, da leži poleg mrliča kos lista. S pomočjo povečalnega ste« kla je dognal, da je bil to list od one« ga dne, ko je bilo izvršeno dejanje. Pojavilo se je mahoma novo vpraša« nje:	,	. _
Kako je ta list prišel v stanovanje?
Preiskali so in našli raznašalca lista, ki je izjavil, da je vrgel dnevnik v pu« ščico na vratih. Bilo je ob sedmih zjutraj. Ob tem času je torej bila umorjenka še žival
Zaslišali so Freda še enkrat. Izjavil je, da je odšel iz stanovanja že ob pol sedmih. A kdo bi verjel zločincu?
Javil se je tudi stražnik iz Zoolo* škega vrta, ki je izpovedal, da je vi« del obtoženca okrog osmih ter slišal, kako se je zlobno smejal pri besedah:
»Zaklal sem jo, da, zaklal, ker je bila stara in se ni mogla braniti!«
To zaslišanje je vznemirilo Freda. Izgovoril se je:
»Takšne so pač bile moje sanje.«
Preiskovalni sodnik je bil kaj slabe volje. Šel je v stanovanje, da si ogleda prizorišče umora še enkrat Truplo so že bili odnesli. Pokraj mlake krvi pa je še vedno ležal list Segel je po njem in ga vzdignil. To, za kar je prijel, je bil samo vrhnji list ostalih kosov ni bilo. Čudno!
Debeli komisar, ki je spremljal sod« nika, je pokleknil in pogledal pod po-steljo. Dejal je: »Evo ostalih strani!«
»Dajte sem!« je velel sodnik.
»Ne morem doseči z roko!« je zaje* čal komisar in zopet vstal na noge.«
Šel je na hodnik, odkoder se je vr* nil z dežnikom.
Ko se je ponovno sklonil, se ga je lotila majhna omotica. Padel je po* strani in se udaril z levim sencem ob nočno omarico. Dežnik mu je padel z rok.
»Bože moj!« je tedaj vzkliknil ves prestrašen sodnik.
»Saj ni nič hudega, le pomirite se!« ga je potolažil debeli komisar, ki je bil že zopet pokonci.
»Dragi moj, jaz sem prišel na neko
Radio
Izvleček iz programov
Petek, 24. oktobra.
LJUBLJANA 12.15:- Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert radio-orkestra. — 19: Francoščina. 19.30: Gospodinjska ura.
—	20: Gimnastična ura. -20.30: II. sonatni večer. — 21.30: Plošče. - 22: Napoved časa in poročila.
Sobota. 25. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče._ - 12.46: Dnevne vesti. - 13: Napoved časa, plosce borza. — 18: Jamski grad Luknja in grad Zalog. — 18.30: Plošče. - 19: Angleščina.
—	19.30: Glasbeno predavanje. — 20: Prenos opere >Sadko« iz zagrebškega nar. gledališča. — 22.30: Napoved časa in poročila.	ir
BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.4o: Kon-eert radio-kvarteta. — 20: Prenos opere iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos opere >Sadko« iz narodnega gledališča. _ PRAGA 16.30: Jazz-band. — 19.3o: Prenos iz Brna. — 20.50: Vesele pesmi. — 21.10: Trobente. — 22.30: Lahka glasba. — BRNO 16.30. Prenos iz Prage. — 18.20: Pevski koncert. — 19.35: Narodna glasba.
—	20.50: Godba za ples. — 22.30: Lahka glasba. — DUNAJ 11. Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 17-15: Mozartove klavirske sonate. — 17.45: Pesmi. — 18.30: Prenos opere iz gledališča. — Dunajska glasba. — BERLIN 19.30: Orkestralen koncert.
—	21 10: Kabaretni program. — Godba za ples — FRANKFURT 19.30: Program iz Stuttgarta. - LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. - 20: Zabaven večer. -Nočni koncert in ples. — STUTTuAK 1 19.30: Humor v pesmih. — 20: Veseloigra.
—	21:30: Zabaven program. — 23.15: Pesmi - Godba za ples. BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 18: Koncert na orc7je _ ?1.35: Orkestralen koncert. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20/35: Mešan glasbeni program.
Sokol na Bledu
Sokolsko društvo na Bledu je že več me* seccv brez lastnega sokolskega doma. Dru« štvo je dosedanji Sokolski dom, ki je bil 'e za silo primeren v sokolske svrhe, proda* k> trgovcu g. Albinu Izlakarju iz Trbovelj, ki je oreuredil prejšnje prostore v trgovske lokale. Tako je trenutno blejski Sokol brez strehe.
Po prodaji starega doma je sklenilo dru« štvo zgraditi nov Sokolski dom. Kupita je zemljišče tik za vilo »Vltavo« ob Prešer« novi cesti. Sokolski dom, ki ga gradi stavbna tvrdka Pleiielj z Bleda, bo impozantna moderna stavba, v ponos vsem Blejcem. Velika moderna dvorana in najpotrebnejši prostori bodo že v decembru pod streho.
Blejski Sokol ima pevski, tamburaški in dramatični odsek. Vsi odseki, razen dra« matičnega, delujejo kljub temu. da nimajo lastnih prostorov. Posebno pevski odsek Sokola se kaj pridno vadi in se z vso vne* mo pripravlja na otvoritev novega doma, ko bo nastopil z bogatim in pestrim spo« redom. Začasno ima pevski zbor vaje pri podstarosti Juriju Ravniku, ki je dal iz pri« iaznosti na razpolago sobo. kjer se dva« krat na teden vrše vaje. Zbor se je letos znatno pomnožil in šteje okrog dvajset pevcev=Sokolov, ki prav redno 'n z ve« se! iem posečajo vaje.
Dne 2. t. m. se je vršil pri podstarosti Ravniku občni zbor pevskega odseka. V odboru so: predsednik br. Lebar Leopold, tajnik br. Ulčar Matko, blagajnik br. Šcbe« nikar Slavko in arhivar br. Ravnik Jurij.
V novem Sokolskem domu bo imel pev« skf odsek svojo sobo za vaje in takrat se namerava ustanoviti poleg moškega zbora tudi mešani zbor, kar bi bilo zelo umestno in priporočljivo.
Deca in naraščaj sta tudi začela telova* diti. Začasno je za telovadbo najpriprav« nejši prostor v dvorani Zdraviliškega do« ma. kjer si naši vrli Sokoliči prav pridno krepijo svoje mišice.
Savez SKJ pripravlja izpopolnitev poslovanja društvenih, župnih in saveznih statističnih odsekov. Izdelujejo se pravilnik vzorci tiskovin in predpisi za poslovanje. Društva, čete in župe bodo morala posvetiti temu vprašanju potrebno pozornost, da se ne preneha s točnim poslovanjem. Statistika marsikdaj pojasni kako zadevo, ki se tiče našega delovanja in uspehov oziroma neuspehov.
Prednjački tečaji. Da se čimprej od-pomore pomanjkanju vaditeljev in vaditc-liic se bo vršilo po župah dravske banovine še nekai župnih tečajev. Tečaj ?upe Ljubljane jc štel 72 slušateljev in slušatelje. Zupa *, Celju Ima dva tečaja, pi n zi moške, z 32 člani, po večini učiteljev,
sledil bo ženski tečaj. Marbo ska fupa Se absolvirala že en zelo dobro obiskan tečaj sedaj pa pripravlja zimski tečai v Januarju. V Ptuju pa se ho vršil tečaj za vcdnike telovadbe po soko sk h četah, ki jih je v mariborski žup; že nad 40. V kranjski ia nev meški župi so priprave za tečaje v polnem teku. Ti tečaji pa še ne bodo zadoščali. Še mnogo društev :ma premalo vaditeljev, marsikje ravno zaradi tega ni mogoče ustanoviti čet .
Priročna izdaja društvenih bi župnih pravil. V založbi JMS v Ljubljani sta izšl! dve žepni knjižici društvenih oziroma župnih pravil. Besedilo je izšlo v srbohrvaščini, ako bo zadosti interesentov, bo izšla knjižica tudi v slovenščini.
Jugoslovenska sokolska matica namera« va izdati v bodoče majhne brošurice po najnižji ceni 3 do 6 Din iztis. Vsebovale bodo pomembnejša predavanja naših so« kolskih prvakov in bodo služile kot pod« laga za pripravo društvenih prosvetnih de« lavcev in .prednjakov za pouk članstva Prvi dve brošurici sta že v tisku.
Zveza lužiškosrbskih sokolskih društev Bo proslavila svojo desetletnico obstoja s slavnostno sejo in akademijo v Budyšlnu v sredo 26. novembra. Proslave se udeleži po poslanstvu tudi češkoslovaško Sokol« stvo. Sokolstvo si je med najmanjšim slo« vanskim narodom priborilo že precej trd« no pozicijo, četudi so nasprotovali njego« vemu razmahu poleg Nemcev tudi domači nasprotniki. Sedaj šteje v treh župah okrog 20 društev, prireja javne nastope, prednja« ške šole in predavanja ter skuša utrditi na« cijonalno zavest med tamkajšnjim naro« dom.
Pot našega zletnega filma. Ob priliki beograjskega sokolskega zleta napravljeni in izredno posrečeni film bo v kratkem projektiran tudi v Ljubljani. Ker pa so iz« gotovili tudi ueč posnetkov za inozemstvo, je naravno, da je film prispel tudi v Ame« riko. Kakor sporoča Savez SKJ, se je vr> šilo mnogo predstav tudi v kanadskem me« stu Vancouver, kjer je precejšnja jugoslo« venska kolonija, ki se je seveda polno« številno udeležila predstav in vsa navdu« šena pozdravljala slike iz domovine. Polnoštevilno pa so bili na predstavah tudi tam« kajšnji Cehoslovaki, Poljaki in Rusi ter Ukrajinci. Ker imajo Jugosloveni v Van« couvru tudi svojo šolo, so predvajali film šolski deci, a tudi po drugih mestnih šolah, gimnazijah in na univerzi.
Sokolsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnioi se je tudi spomnilo naših bratov na Koroškem, katerim je bil posvečen članski sestanek v nedeljo 12. t. m. dopoldne s priložnostnim govorom br. prosvetaria, de-klamaciiami naše dece ter petju narodne himne in rodoljubnih pesmi. — Obeneme se opozarja članstvo, kakor tudi ostalo občinstvo na proslavo obletnice narodnega osvo-boienia. ki se bo vršila v nedelio 26. t. m. ob pol 9. v društveni sobi v posojilnici.
Prosveta
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20.
Petek, 24.: zaprto. Sobota. 25.: Mladoletje. D. Nedelja, iž6.: ob 15. SneguIčisa. Mladinska predstava. Izven.
Ob 20. Razbojniki. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 27.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Petek, 24: 7sprto. Sobota, 25.. Knez Igor. B. Nedelja. 26. ob 15.: Vesela vojna. Ljudska predstava. — Ob 20.: Trubadur. Gostujeta tenorist gosp. Marij Šimenc in ga. Juraničeva. Ljudska predstava. Ponedeljek, 27.: Zaprto. Torek, 28.: Prodana nevesta. Slavnostna predstava v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Gostuje gosp. Marij Šimenc. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Petek, 24.: zaprto.
Sobota, 25.: Škrjančkov gaj. B. Kuponi. Nedelja, 26.: ob 15. Gospa ministrovka Kuponi.
Ob 20. Aleksandra. Kuponi.
»Zbornik za umetnostno igodovino«. Po
daljšem presledku je izšla 1/2. letošnja številka ZUZ, ki mu — kakor veliki večini naših časopisov — razmere niso naklonjene in izhaja precej neredno. V tej številki je izšel članek Viktorja Steske >Kje ji bil rojen slikar Valentin Metzinger«, v katerem pisec ugotavlja, da ta naš najboljši umetnik v oljnem slikarstvu ni bil po rodu Bohinjec, kakor so nekateri mislili, marveč se je naselil v Ljubljani iz Lorene (sedanja francoska provinca). — Anton Stupica opi-
novo misel!« je rekel sodnik. »Fred Konig je nedolžen. To ste pravkar do»
kazali.«
»Kako vendar?« se je čudil debeli komisar. »Saj je udaril starko s palico po glavi! Njegovim sanjam vendar nihče nc verjame.«
»Gospod! On je sanjal ta zločin, a ga ni izvršil. Gotovo je že ostavil sta« no van je, kc je raznašalec prinesel list. Od postrežnice, ki sem jo zaslišal vče« raj. sem zvedel, da je stara ženska imela navado čitati list v postelji. Med preiskavo ni nihče pazil na to reč. Ali še vedno ne morete rekon« struirati, kako se je stvar odigrala? Meni je vse jasno! Baš kakor vi po dežnik, je starka odšla na hodnik po palico . . . Nagnila se je, da bi zvlekla list izpod postelje, kri ji je šinila v glavo, ona se je prekucnila, udarila z glavo ob omarico, in . . .«
Komisar se je prijel za rog, ki mu je bil ostaJ od udarca.
Pri raztelesenju pa se je dognalo, da je bila starka ubita z nekim topim predmetom, najbrže s palico.«
»Eh, ta palica vam kar noče iz gla« ve!« ga j<5 zavrnil sodnik, ki je s pove« čevalnim steklom odkril še krvavo li« so na nočni omarici. Med krvjo je bilo tudi nekaj sivih las.
Preiskovalni sodnik se je vrnil v zapor. Dal je pozvati predse Freda
Koniga, ki se je v zadnjih štiriindvajse« tih urah tako postaral, da je jedva verjel svojim očem, da ima pred seboj zločinca, ki ga je zasliševal včeraj. Čim je sodnik omenil list in nočno omarico, je Fred vzkliknil:
»Zakaj ste mi to povedali? Zdaj se zopet vsega dobro spominjam, teta je ležala v postelji in čitala list: Pokukal sem v sobo. Ko me je ugledala, je sko« čila iz postelje. In ker me je začela zmerjati, sem jo vrgel na tla. Padla je tn se udarila ob rob nočne omarice. Tedaj me je nekaj obsedlo, da sem prijel za palico in tolkel, bil tako dol« go po nji, dokler ni izdihnila . . .«
»Kam ste jo udarili?« je vprašal sod« nik, neprijetno dirnjen, da se je nje« gova rekonstrukcija tako naglo razbli«
nila.	, , .
Fredu se je skalilo oko. Rekel je: »V sanjah človek ne vidi čisto
jasno . . .«	. ,.
»Ste torej gotovi, da ste prinesli
palico s hodnika?«
»S hodnika? Saj sem vendar spal.. Ničesar ne vem ...«
In Freda Koniga so zopet izročili psihijatrom, ki jim je bil dogodek ne« jasen. Zločinca so izpustih iz ieče. Ka= kor v sanjah je stopical v svobodo.
Tetina zapuščina pa je pripadla neki pobožni ustanovi. Fred ni imel od nje čisto nič.
suje fragment gotskega pasijonskega oltarja, Franc Pokorn pa beleži regeste važnih listin iz kostanjeviškega samostana pri Krškem. P. Frant. Stary je prispeval za ZUZ razpravo v kateri opisuje življenje in delo slovečega brnskega zvonolivarja Jana Krst-nika Mellacka, ki je bil Slovenec Hmeljak iz goriške okolice. Živel je v 17. stoletju v Brnu. Številko zaključujejo književna poročila in drugo gradivo iz peresa Fr. Meses-nela in V. Steska. Priloženo je nadaljevanje Maroltovega topografskega opisa umetnostnih spomenikov dekanije Vrhniške.
Proslava 250 letnice Comedie fran^ais v Zagrebu. Zagrebško gledališče je letošnji jubilej najslavnejšega francoskega teatra proslavilo z uprizoritvijo Moliere-jevega »Skopuha« v režiji g. Ive Raiča. Premijera tega nesmrtnega komada, ki ga je Ivo Raič zrežiral z izredno veščino, je imela pri kritiki in pri občinstvu velik uspeh.
Zanimiva politična drama. Berlinski »Theater des VVestens« je uprizoril Rehfi-schovo dramo »Brest Litovske Glavne osebe tega komada so cesar Viljem, Trockij, minister Suhlmann in delegatje na brestlt-tovskih mirovnih pogajanjih. Dejanje se odigrava v Kronstadtu. Brest - Litovskem in Berlinu
»Češkoslovensko - jugoslovenske revne« je izšel 2. zvezek. Med obilnim gradivom je posebei omeniti članek »Vprašanje manjšin med Italijo in Jugoslavijo-!: s podrobnimi statističnimi podatki. Dr Ciril Žižek piše v bodočem razvoju hotelirstva v Jugoslaviji v zvezi s problemi našega tujskega prometa. A. Streit referira o češkoslovaškem šolstvu v Jugoslaviji, univ. prof. dr. Metod Dolenc Da je prispeval članek »Zbli-žanje zakonodaje češkoslovaške republike in kraljevine Jugoslavije«, ki je objavljen v slovenščini. Kronika je nezadostna; želeti bi bilo, da bi se v bodoče baš temu delu lišta posvečala večja pozornost.
Jugoslovenska književnost v pariški reviji. Pariški mesečnik >Le Monde Slave« objavlja francoski prevod znanega spisa profesorja beograjskega vseučilišča g. Pavla Popoviča >La litterature yougoslave«. V avgustovi številki ni še prišlo na vrsto 19. stoletje; upamo, da je prof. Popovič vsaj za francoski prevod popravil nekatere napačne sodbe in podatke o slovenskem slovstvu, ki ne kažejo, da bi mu le-to bilo tako iz-borno znano, kakor srbsko. V omenjeni številki je izšla tudi razprava A. Mousseta »De l'anexion de la Bosnie Herzegovine a 1'attentat de Sarajevo«, ki obdeluje avstrijsko službeno gradivo, objavljeno letos v posebni knjigi.
Ing. Stanko Dimnik. Logaritmično računalo. V založbi Tehniške srednje šole v Ljubljani je izšla razprava prof. ing. St. Dimnika o logaritmičnem računalu — ena redkih matematičnih razprav, ki izhajajo v našem slovstvu. Pisec razlaga načelo, ustroj in funkcijo zanimivega mehaničnega pomagala, ki izračunava logaritme. Brošura bo dobro rabila vsem, ki imajo zlasti praktično opraviti z višjo matematiko, predvsem pa seve onim, ki sami rabijo lo-garitmično računalo in ki si bodo temeljito pomagali z njim šele tedaj, če bodo poznali teoretično podlago njegovega ustroja.
Ra/stava likovnih umetnic v Zagrebn. V zagrebškem Umetnostnem paviljonu je razstavila večja skupina likovnih umetnic. Med njimi so zastopane tudi Slovenke Av-gpsta. in Henrika Santel. Eda Piščanec in Anica Sodnik - Zupančičeva.
Roman Stanka Tomašiča. Zagrebška »Zabavna knjižnica« je pravkar izdala roman mlajšega, nadarjenega književnika Stanka Tomašiča »Salon milostive Kle«. Roman se dogaja prva leta po svetovni vojni v Zagrebu in opisuje psihologijo malomeščanske družbe, ki je zabredla v blato laži, po hlepa, poltenosti in zločina, iščoč samo en smoter: denar in razkošno življenje. Zanimivo je, da je skoraj ob istem času dobil tudi Beograd slično literarno podobo v romanu Rade Drainca »Španski zid«, o katerem je »Jutro« že poročalo. G. Tomašič napoveduje še nekatere druge leposlovne knjige, ki spričo njegovih literarnih kvalitet vzbujajo pozornost in se bo treba ob tem mnogo obetajočem liku nove srbsko-hrvaške književnosti ob priliki še ustaviti.
Uspeh »Revizorja« beograjske hudože-stveniške skupine. Kakor smo na tem mestu ondan zabeležili, je skupina Hudože-stvenikov, ki je lani gostovala tudi v Ljubljani. naštudirala Gogoljevega »Revizorja«. Te dni je bila v beograjskem Narodnem gledališču premijera. Hudožestveniki so imeli velik uspeh, o katerem govori vsa prestolica. Bila je to lepa proslava 10 letnice te emigrantske gledališke družine.
Šport
Službene objave LNP
Iz seje poslovnega odbora dne 22. t. m.
Navzoči: gg. Stanko, Kovač P., Setina. Kovač J., Grošelj, Zupane, Accetto, Kačar.
Vrstni red prvenstvenih tekem v nedeljo 26. t. m.:
Igrišče ASK Primorje: dopoldne ob 8. SK Natakar : SK Reka, ob 9.45 SK Ja« dran : SK Korotan, ob 11.15 SK Svoboda n : ŽSK Hermes II.
Blagajno vodi SK Reka. Službujoči od« bomik g. Grošelj. Vsak klub postavi 4 pri« merne reditelje. Stranski sodniki za prv.> tekmo Bonča Franc in Pišlar Rudolf, za drugo Bezlaj Pavel in Purkart Bogomir, za tretjo Kovač Rado in Kačič Milan.
Igrišče ASK Primorje: popoldne ob 13.30 ASK Primorje -II : SK Grafika n, ob 14.45 ASK Primorje I : SK Grafika I.
Blagajno vodi SK Grafika. Službujoči odbornik g. Zupane. Vsak klub postavi 4 primerne reditelje. Stranski sodniki za pr» vo tekmo Pečar Stane in Kune Viktor, za drugo tekmo Čeh Dušan in Kemperle Ciril
Po sklepu PO ima vojaštvo do podna« rednika prost vstop k vsem prireditvam LNP.
Odobrita se naslednji prijateljski tskm! dne 26. X. t. 1.: SK Iliria sen. : Jug. SK Litija v Litiji. SK Svoboda komb. (Ljub« ljana) : SK Svoboda (Jesenice) na Jeseni« cah.
V seznam stranskih sodnikov se vpišejo za SK Korotan naslednji stranski sodniki: Novak Fr.. Purkart Bogomir, Kic Ivan 'n Lenarčič Ernest.
Protestu SK Olimpa, Celje proti verifi« kaciji prvenstvene tekme Athletik SK, Ce« Ije : SK Olimp dne 28. 9. 1930 se ugodi fei se nalaga MO Celje, da določi nov termin.
Protest SK Ilirije oroti verifikaciji or« venstvene tekme ASK Primorje I : SK Ilirija I, odigrane dne 12. X. 1930. se kot neutemeljen zavrne in se preda SK Ilirija zaradi iznešenih pavšalnih obdolžitev od« Sornikov LNP upravnemu odboru LNP.
Popravlja se verifikacija tekme SK Gra« fika II : ŽSK Hermes II. objavljena v sluz« benih objavah z dne 17. X. t. I., ter se gla«
TKANINE
Za ženske plašče:
angleška desin tkanina
140 cm, m Din 49.—
angleška desin tkanina
140 cm, m Din 58.—
volnena tkanina, mod. desena
14tj cm, m Din 88.—
volnena tkanina, melirana,
140 cm, m Din 110.—
velur-tkanina, čista volna v vseh modnih
barvah
140 cm, m Din 120.— volneni tweed v mod. desenih 140 cm. m Din 130.—
za ženske obleke:
bombažni tweed za obleke
70 cm, m Din 28.—
volneni crepe panama, razne barve
100 cm, m Din 58.—
volneni crep velutin, v apartnih barvah
100 cm, m Din 60.—
čisto volneni kasan v vseh barvah
100 cm, m Din 52.—
Novi modi odgovarjajoča izbera krime-ra, i mit. perzijanca in kožuhovme ter pisanega in gladkega baržuna.
Za moške zimske plašče:
mode dubl-tkanine v kakovostih počenši od Din 115.—
angleške mode dubl-tkanine v najmodernejših barvah in desenih počenši
od Din 260.—
Naročniki izven Zagreba dobe na zahtevo brezplačne vzorce tega blaga.
Prosimo, da pri zahtevi vzorcev navedete, v katero svrho vam bodo vzorci potrebni (za obleko, plašč, zimsko suknjo, kostim itd.).
si pravilno 6:3 za SK Grafika
S pravom nastopa dne 25. oktobra 1930 se verificira za SK Natakar Krašovec Vin« ko.
Upravnemu odboru se preda SK Grafika zaradi rediteljev pri tekmi SK Ilirija : SK Grafika dne 19. X. t. 1.
Upravnemu odboru se preda g. Kolovič zaradi nesportnega obnašanja pri tekmi SK Ilirija : SK Grafika dne 19. t. m., da ga stavi v tozadeven seznam. — Tajnik II.
Zadnje kolo nogometnega prvenstva I. razreda. V nedeljo 26. t. m. se bo odigralo v Ljubljani zadnje kolo nogometnega pr» venstva tekem v prvem razredu Ljubljane. Ta dan nastopi par SK Grafika : ASK Primorje. Predtekmo odigrata rezervi obeh klubov. — Zaradi lepega rezultata, ki ga je moštvo Grafike doseglo prošlo nedelio proti Iliriji, se pričakuje nedeljski nastop Grafičarjev z interesom. V nedeljo se od« igrajo na igrišču ASK Primorje še nasledi nje prvenstvene tekme: Natakar : Tadran, Korotan : Reka in Svoboda rez. : Hermes rez*
SK Svoboda. V nedeljo 26. t. tn. igra kombinirano moštvo prijateljsko tekmo s SK Svobodo na Jesenicah, rezerva igra isti dan prvenstveno tekmo s SK Hermesom ob 11.15 na igrišču ASK Primorja. Eno uro pred pričetkom tekme v naši garderobi. Odhod na Jesenice ob 11.45 z gorenjskega kolodvora. Opremo je dvigniti v nedeljo od 8.—9.30. Postavi v garderobi in Dela v« ski zbornici.
2SK Hermes. Danes seja upravnega odibora in uprave igrišča ob 20: pri »Raci«. Vabijo se gg. Zupan, Prešern in Zalokar. Obenem sestanek prvega moštva. Plesna šola bo pričela z novembrom, vsi intere* senti naj se javijo pri g. Albinu Vrečku, brivcu na Celovški cesti.
SK Jadran. Danes ob 20. pri Mraku strogo obvezen sestanek vseh nogometašev zaradi nedeljskih tekem.
SK Natakar. Danes točno ob 20. sestanek v Zg. Šiški, gostilna Zajec.
Kolesarski odsek ASK Primorje vabi v,e svoje bivše člane in prijatelje odseka na sestanek danes, 24. t. m., ob 20. v restav« raciji »Zvezda«. Ker gre za važen pome« nek, se je nadejati čim večje in točne ude« ležbe. Sklicatelji.
SK Ilirija. (Table«tenis.) Danes treninga I. skupine ne bo.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes ob 20.30 sestanek načelstva v kavarni Ev« ropa. — V soboto 25. t. m. ob 15. in v ne« deljo 26. t m. ob 10. bo interni klubski miting, obvezen za vse člane. V soboto, seniorji: 100 m, 400 m, skok v dalj, skok ob palici, krogla, kopje; juniorji (1912—14): 100 m, skok v višino, skok v dalj, crogla (5 kg); juniorji (1915—17): tek 60 m, skok \ višino (četveroboj). V nedeljo: seniorilt tek 1500 m, 3000 m, skok v višino, tro« skok. disk, kladivo; juniorji (1912—14): tek 1000 m, kopje; juniorji (1915—17): skok v dalj, disk (četveroboj).___
LESKOVCA POD BLEGOŠEM. Naša sokolska četa uprizori v nedelio 25. t. m. popoldne ob 1. dve burki. »Ne kliči vraga« m »Zamorec«. Udeležite se naše prve predstave. Cisti dobiček ie namenjen za zgradbo lastnega doma. Na svidenje!
Iz Tržiča
č— Otvoritev gledališke sezone na sokolskem odru se je izvršila v nedelio s predstavo veseloigre »Svet brez moških«. Igra je bila prav dobro pripravljena in so vsi igralci izvršili svoje vloge prav dobro. Posebno je ugajala kot največja sovražnica moškega spola Gusti, ki jo je podala temperamentno gdč. Papova. Režija ie bila v rokah g. Pavla Engelsbergerja. Občinstvo katerega se je nabralo polno dvorano, n! štedilo s pohvalo.
Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi!
Dopisi
SV. LENART V SLOV. GOBICAH. Podružnica CMD je zbrala ob desetletnici plebiscita za koroške kulturne namene 778 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala.
SENOVO PRI RAJHENBURGU. Zaradi nepredvidenih ovir se sestanek za ustanovitev Sokola na Senovem ne bo vršil 26 t. m., ampak v nedeljo 9. novembra ob 15. v šolski telovadnici.	_
L.MIKUŠ
Mestni trg 1?
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic — —
BITUMENOZNA
strešna lepenka
ARESIT
strešna lepenka
BITUMEN SMOLA
LESNI CEMENT KARBOLINEUM
dobavlja	345
Jos. R. PUH, Ljublfana
Gradaška nI. 22	Telefon 2513
(t36lna
ia pull-ever je in ebteGe IS oni
Liubliana, Dvorni trg 1. 329
Vsa pleskarska In
ličarska dela
izvršujem po najsolidnejših cenah
IVAN GENVSS1.
pleskar In USar	13378
LJUBLJANA, Igriška nlica štev. 10.
Dovršeno in koristno
Vsak tuj jezik se zamorete naučiti v 3-4 mesecih samo po »LLNGAFON-
, . - * Ulltri 7ahavno in pristopno vsakemu brez razlike. Izum metodi, ker je ucenje lahko "^Jf^J^J. To metodo je sprejel ves svet
fi tuž mi s hvSeSiostjo. MiffisTvo posvete je za potrebo gimnazij ze odkup, tn tucn mi s	J francoski in nemški jez k (začetnih m literarnih). Uci
lo gotovo število te&jev «	» ™ vsak 'gramofon, s katerega vam preda«
se s pomočjo gramoFonsk h pk>s£ ^so	«	kolikorkrat želite. Spored
va profesor v materinem lez.ku m v« po j	j ygak }k feej) in
P^CJTekstf v naŠem jez K En kletni tečaj ima 30 lekcij, ki obsegajo vse prevod teksta v našem eziKu n	y početni in literarni tečaji (izbrano
praktiM^ potrebe zm^en^a^ Za vsaK^ dva tisoč Din vsak. frank o Beograd
Oni° ldnemor e jo naenkrat kupiti vseja tečaja, morejo kupovati po. redu po dve nI n^&i (4 tek ci j e) knjigo tekstov (30 lekcij) ta besednjak vse skupaj za 370 Dm P plVaH nrovinco 470 Din (kateregakoli jezika začetnega tečaja) Zahte« V S^roSekt ali pošljte denar zastopnik« za Jugoslavijo: The Linguaphone Insti« tuT London^ Srpska obrtna banka, d. d., Beograd. Cika Ljubina ul. 15, telef 37«87 pšt.'ček. br 51.125	'__
Preklic.
podpisana' Ješovc Mici, šivilja v Ločici, pošta Polzela, izjavim r svojem in v imenu svoje matere Ješovc Marije, posestnice na Ločici, pošta Polzela, da prekličem in obžalujem, da sem obdolžila Perca Josipa, delavca v Grobljah, pošta Sv. Pavel v Savinjski dolini, da bi nam bil odnesel shranjeno hranilno knjižico z vlogo Din 30.000.
Zahvaljujem se Percu Josipu, da je od tožbe proti nama odstopu, plačam zahtevani znesek za dobrodelne namene in stroške Zastopnika.
Celje, dne 21. oktobra 1930.
14640'	Ješovc Mici.
W.
Kdo ]o je umoril?
Bo man
"Kaj so rekli ljudje oddajne postaje?« fc vprašal minister notranjih zadev.
»Ni bilo tako hudo, kakor sem pričakoval. Morda so si gospodje tudi na tihem mislili, da je to velika reklama za val 2 L O. Končno: kupčija je kupčija. Najbolj neprijetno mi je to, da sem s tem pripravil svojega prijatelja Nevina v neprilike. A tudi on je pokazal popolno razumevanje, ko sem mu pojasnil, za kaj je šlo. Bilo je neobhodno potrebno.«
»Ali je bilo res neobhodno potrebno?«
»Mesece in mesece sem koval načrte, kako bi pripravil morilca do kakega priznanja. Naposled sem izprevidel, da mi ostane samo ta pot.«
»Ali bi nam hoteli še enkrat kratko opisati ves slučaj?« je vprašal državni pravnik. »Neznansko sem radoveden, kako se je posrečil gospodu Sinclairiu ta čudež.«
»Prav imate, sir William. Prosim, gospod Sinclair, pričnite!«
»Torej dobro. Ko sem kmalu po umoru dospel na lice mesta, sem dobil od Kenyona in Fararrja najvažnejše podatke: stvar se mi je takoj zazdela sumlji-
va. Če bi šlo za uboj ali za dobro premišljen umor, tedaj se ne bi čudit da se je zgodil zločin prav v Kenyonovi delovni sobi. Ker mi je bilo pa takoj jasno, da gre za dobro premišljen umor, se mj je zdelo blazno misliti, da bi bil kdo izvršil to dejanje v komaj trimetr-ski razdalji od dveh prič. Takoj sem se vprašal, ali ni bil zločin dogovorjen tned Kenyonom in Farrarjem, ali če ni bil vsaj eden izmed njiju ubijalec, med tem ko drugi morda ni vedel zanj. Mirno sem poslušal njune izpovedbe. Ali bi bil morilec pustil nož na licu mesta, če je bil pred izvršitvijo zločina tako previden, da si je celo nataknil rokavice, da ne bi pustil prstnih odtisov? Kenyon je poslal Farrarja okoli hiše in ta se je spotaknil ob kosilnem stroju, ki mu je stal na poti. Izprašal sem vrtnarja, ta mi je prisegel in neprestano zagotavMsI da je spravil kosilni stroj tudi ti< čer v lopo, kakor vse ostale dr
Mislim, da poznam ljudi in ra ". človeško dušo, in priznati mora:, Ja sem vse bolj prisojal zločin Farrarju. Skoro popolnoma sem bil prepričan, da
sem ga že nekoč nekje srečal — ta v
tem se nisem motil.«
Državni pravdnik je vzdignil glavo. »Ne prekinem vas rad, gospod Sinclair, a rad bi preveril vaše poročilo. Za Ke-nyonovo krivdo potrebujem vsekakor še močnejšega dokaza, nego je bilo priznanje na valu 2 L O, ki je bilo dokaj dramatično.«
»Tudi jaz sem vašega mišljenja,« je rekel minister. »Jasno je, da je mož pred svojo smrtjo zblaznel.«
»Blazen je bil že prej,« je rekel Sinclair. »Ne umejte me napak. Svetu se je zdel zdrav in pameten, a že njegove čudaške drame so izlivi psihopatičnega nagnenja. Njegova duševna anomalija ie dobivala v njegovih delih spet in spet nove hrane. Njegovi možgani so se neprestano ukvarjali s strašnimi, rafinira-nimi umori in to je trajalo tako dolgo, da se mu je zabrisala meja med domišljijo in resničnostjo. Ali naj nadaljujem?«
»Prosim, če ste tako prijazni,« je.re-kel sir VVilliam.
»Proučil sem dejansko stanje do najmanjše podrobnosti. Kenyon je hodil razburjen po sobi, kakor da bi x-kal nečesa določenega. V roki je no^u svilen žepni robec. To mi je bilo sumljivo, čeprav mi je zdaj vse jasno.«
»Pod rutico je skrival nož?« je vprašal minister.
»Seveda. Ogledal sem si potem natanko ključavnico vrat, ki so spajala obe sobi. Za moža normalne velikosti je bilo igrača, da jih vlomi najkasneje v eni minuti. Kenyon pa mi je izjavil da je potreboval tri ali štiri minute, preden je odprl vrata. Rekel je, da se je takoj spravil na delo, vendar pa je trajalo nekaj časa, da je gospa Kenyo-nova začula hrup. Imela je dovolj časa, da je prišla iz drugega konca hiše, kjer je ležala kuhinja, predno je njen soprog razbil vrata. Prišel sem do zaključka, da je Ke won tned tem zlahka utegnil skočiti v sosedino sobo izvršiti umor in se vrniti v obedniro «
»Vrata so biia vendar zaklenjena.«
»Za to nimamo drugega dokaza kakor Kenyonovo lastno izpoved. Tresel je za kljuko vrat in rekel, da so vrata zaklenjena. Še nekaj se mi je zdelo sumljivo: zakaj je Kenyon tisti večer delal s Farrarjem v obednici namestu v svoji delovni sobi, kjer je imel vse papirje pri rokah in kjer je bilo tudi zaradi velikih oken dosti bolj hladno? Umor je bil izvršen julija meseca, ko je vladala povsod velika vročina! Med tem, ko sem ostal v delovni sobi na nočni straži, sem je) premišljati. Seveda takrat še nisem slutil, da je bil neznanec v sosednji sobi Anthony; a prosil sem vse tri gospode, naj ostanejo v obednici, ker sem slutil, da se bo pisec skušal spet polastiti
pisma. Ko sem videl, da je Anthony odšel iz obednice.«
»Trenutek, prosim,« je rekel sir Wil-liam. »Ali ste ga res videli, ko je odšel iz sobe, in ne šele na vrtu?«
Sinclair se je nasmehnil. »Pri obravnavi sem izpovedal, da sem videl samo temno postavo, ki je imela glavo zavito v nekaj črnega. Nemogoče ga je bilo spoznati.«
»Zakaj ste to vobče povedali?«
»Bilo je dobro premišljeno. Med svojo izpovedbo, da vem, kdo je tisti človek, sem opazoval Kenyonove črte. Kljub svoji močni volji ni mogel zatajiti okrutne radosti, ki ga je navdajala. S tem je bila dana zame nova možnost, namreč ta, da je imel zločin dva različna nagiba: prvič, spraviti dekle s poti, in drugič, speljati sum na Anthonyja. Kaj je to pomenilo? Razlaga je bila samo ena. Pismo vobče ni bilo namenjeno Kitty Lakeovi. Kakšna zapreka bi bila napotovala ljubezni mlade dvojice? Do. tod sem bil prišel v svojih zaključkih, ko so me poslali v Carigrad. Takrat je bilo vse še tako nedoločno, da nisem mogel pred odhodom zaupati svojih domnev oblastem. Seveda sem že takrat spoznal, da je Anthony v največji nevarnosti, da pride v preiskavo zaradi umora.«
»In vendar ste bili trdno prepričani • njegovi nedolžnosti? Zakaj?«
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki slažijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
I V da mm mu pmmlfm rOf IfOCe pc peitf namlov alf GaGe dru$c informacijo ticecc «« matih e*tamo„ naj priUii* .namGah ~ gicer nm bo predel odgovora J «	m mm
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
HTi'5
Donašalca
tiče restavracij* hote!« Štrukelj.	43488-1
Učenko
poStenih staršev, z zadostno šolsko izobrazbo, prid no in zgovorno sprejmete v trgovino mešanega blaga. _ Naslov v oglasnem oddelka »Jntra«. 4-3435-1
Mlinar, pomočnika
harjanega, samca, dobro izve-ibanega pri vsem orodju, samostojnega delavca sprejmem s 1. novembrom z v*o oskrbo ln stanovanjem v hiši. — Pobu 1!>» na oglasni oddelek ♦Jitra« pod »Razumen«.
4-3330-1
Krznar. vajenca
•prejmem takoj. Našlo* * oglasnem oddelio »Jutra« 42873 1
Učenca
c irino in stanovanjem v hiši sprejmem za čevljarsko obrt. Naslov pri po-drušnici »Jutra« na Jesenicah.	43514-1
Kroj. pomočnika
starejšega, dobro iznrjene-
fa sprejme takoj Joško legije, krojač. Primskovo Štev. 73, Kranj. Hrana In stanovanje r hiši. 43511-1
Hišnika z ženo
Iščem za vilo v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	43559-1
Gospodično
trg. naobraženo, veščo srbohrvaškega in nemškega jezik« v govora in pisavi it"-5® ra trgovino s pohištvom. — Zglasiti se je osebno med 6. in 7. nro na ca?lov_ bi ga pove ogl. oddelek »Jutra«. 43584-1
Delavke
Iščem ta Izdelovanje moških kap. Prednost imajo t stroki Izvežbane, ali pa iz sorodnih strok. Oglasiti se je pri tvrdki A. Kasslg Židovska ulica. — Istotam se sprejme tudi
delavec za likanje
43468-3
Kdor nam preskrbi kupce gramofonov
dobi 10 % prodajne cene. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vsak mora zaslužiti«.	43403-3
Drva grem sekat
na dom po najnižji eenl. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	43563-3
Zastopnika
dobro uvedenega, za Slovenijo išče dalmatinska trgovina z vinom. — Ponndbe oa oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Vinska trgovina«.	43568-3
Krajevne zastopnike
za Maribor, Celje, Ljubljano in Zagreb iščem za dobro idoč predmet. Dopise na oglasni oddelek Jutra ped šifro »Nov patent«.
43592-3
Potnik
mannfakturne stroke, ki je pri privatnih strankah dobro vpeljan, dobi lep od-deljen rajon. Stanuje lahko v Ljubljani. Služba stalna Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Liubljanski potnik«.
43513-5
Pozor! Kliči telefon št. 2708
Radi velike zaloge drv tn kolobarjev se iste prodajo po konkurenčni eem. Isto tam tudi prima trboveljski kak<>r tudi šlezijski prem >g K. Velepič. Ljubljana VU, Sv. Jerneja cesta štev. 25.
822-6
Lestenec
etore ln stojalo za rože prodam. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 43572-6

Zobotehnica
vešča v zlatu lt kavčuku, išče nameščenje ta takoj. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Zobotehnica«.
43510-2
_ asluži jo osebe, voljne potovanja. — Pojasnila daje »Universal«, Maribor, Wild nerjeva 6 in Ljubljana, Zaloška 10.	43508-3
Gospodična
reviame vsako pisarniško elo na dom — prepisovanje ali kaj sličnega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Postranski zaslužek doma«. 43531-3
Kuharica
želi službo v gostilni, pri orožnikih aH gospodu. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	43528-2
Službo inkasanta
ali zaposlenje v večji trgovini sprejme takoj kavcije zmožen trgovec. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »S kavcijo«.
43539-2
Ljubitelji sadnih dreves!
Velike zaloge vseh sadjarskih in vinogradniških sadik od najzgodnejših do najbolj poznih vrst nadalje sadjar, podloge, okrasno grmičje. nizke rože, dekorativno in solidno iglasto drevje za nasade. — Ceniki z navodili in opisom na zahtevo zastonj pri Prvi Podravski vino-gradarski in vočarski školi z. n Ludberg Franjo Mlinaric. Vsa naročila in dopise prosim poslati na podružnico uprave v Zagrebu, Savska cesta 113. B.
43571-6
r4S
Prva oblast. koncesijonlrana
šoferska šola
■Camernik. Ljubljana
Dunajska eesta štev. 30 —
(Jngoauto) telefon št. 2236. Pouk ln praktične vožnje.
£51
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
Teorija vožnje. 43371-4
Natakarica
ki bi pomagala tudi prt kuhanju ali šivanju, išče službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na ogl. iddelek »Jutra«. 43520-2
Kot plačilni natakar
iščem boljšo službo. Položim 10.000 Din kavcije. Star sem 37 let ln govorim tri jezike. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43542-2
5000 Din mesečno Inštrukcije
srednješolcem ki realnst predmetov ia traneoš4:n» daje akademik. Naslov v
oglasnem oddelka »Jutra« 41T01-4
G. Th. Rotman:
Sambo In Joko
Vesela levja zgodba.
Deklica
stara 15 let, poštene družine, bi se šla rada učit v trgovino. Naslov poslati na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Deklica«.
4354S-2
Dekle
»taro 32 let, pridno In pošteno, vajeno nekoliko tube in gostilne, želi službo sobarice, najraje v Ljub ljani ali v bližini. Naslov v oglasnem oddelku .Tiitra 43564 2
Blagalničarka
išče za takoj ali pozneje mesto v kavarni ali restavraciji. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blagajnionrka«.
43569-?
Gospa
srednjih let, trgovsko Ir. obrazen«, zmožna nemščine, kuhanja in ročnega deia, prosi za primerno zaposlenje. Ponudbe pod značko »Primem vse« na oglasni oddelek »Jutr.i«.
43589-2

Brrr! Miza se ridigne od tal in priteče naravnost proti njej; nato se mahoma pokaže izpod nje strašna levja glava! Sambo je, ki je bil legel pod mizo spat! Prestrašeno odskoei ubogo dekle, a pri tem pade r vedro za smeti, in to tako, da se nikakor ne more več pobrati iz njega
Železnato vino
lekarnarja dr O. Piccollja v Ljubljani, krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke.	161
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošilja m po povzetju, najmanj 5 kg. potem čisto belo gosje kg po 130 Din In čisti puh kg
to 250 Din. L. Brozovlč. agreb. Ilica 82. kemična čistilnica perja.	262
3 skladiščne police
v dobrem stanju naprodaj Naslov v oglasnem nfdelfcu »Jutra«.	43521-6
Hišo s pekarno
dobro vpeljano, na prometni glavni cesti takoj prodam pod ugodnimi po goji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43561-20
Hišo
z gospodarskim poslopjem, pripravno za vpo&ojenca ali letovišče, na Gorenjskem prodam za 35.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43560-20

L**
Radio - aparat
štiricevni, kompleten, z anteno poceni prodam. Na ogled vsaki dan med 17. in 18. uro v Mostah, Tovarniška ulica 26. 43533-9
Motorno kolo
A. J. S., 350 ccm O. H. V. poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43575 10
Motorno kolo
»Harlev Davidson«, mod. 20, 1000 m», s prikolico nroda Potick, Kapiteljska ulica 3	43576 10
Izložbeno okno
dobro ohranjeno kupi Leopold Jesih, Medvode.
43443-7
Avtomobilisti in motociklisti, pozor!
Rabljene an-to in moto plašče kupuje Justin Gu-stinčič, Maribor, Tatten-baehova ulica 14. 43590-13
Vilo
popolnoma novo, enonad-stropno, s šestimi sobami, kopalnico in vsem drugim komfortom ln pritiklinami, kakor z velikim sadnim tn grednim vrtom, na krasni in solnčni legi blizn »Leo-nišča« v Ljubljani oddam v najem ali prodam, ev. zamenjam za enakovredno vilo v Mariboru. Najemnina samo 3000 Din. Pogoje in naslov pove g. dr. Luce Ttoo, odvetnik v Ljublja ni. Dunajska cesta št. 29 43310-20
Iščem družabnika
za večje, dobro idoče podjetje v Sloveniji, stavboe in železno - konstrukcijske stroke ter vodovodnih instalacij. Prednost Imajo g. inženjerji, bi se zanimajo tako podjetje ali pa do-
___i izurjeni delovodje te
stroke. Znesek kavcije po dogovoru. Ponudbe naj via^ gajo samo resno misleči ponudniki, kj reflektirajo na trajno ln pošteno eksistenco. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod »Dobro idoče podjetje«.
43245-16
Tihega družabnika ali financierja
t 100.000 Din sprejmem v dobro idočo trgovino v Ljubljani. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Visoke obresti«. 43550-16

Pisarn, pohištvo
rabljeno, staro, vendar v dobrem stanju, event. tudi samo omaro kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 43551-13
Meščanska kuhinja
Mnoge gospodinje so dobre kuharice, ki zaslužijo vse priznanje, toda v današnjih časih splošne draginje »i dostikrat ne znajo pomagati iz zadrege. Marsikateri gospodinji bo zato nedvomno ustreženo s »Tedenskim jedilnim listom« in zadnjimi kuhinjskimi recepti, ki jih je pričela priobčevati tedenska ilu-strovana revija »Življenje in svet«. — Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. 43554-14
Boljšo gostilno
v najem ali večjo restavracijo na račun vzameta takoj strokovnjaka (zakonski par brez otrok), ki imata lastno osebno pravico. Na razpolago večja kavcija. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43543-17
Pridihi
Krompirja
»rozinca« nekaj vagonov nujno kupi Andrija Pil, Ruma.	43565-33
Katera pletilja aH šivilja
M prevzela na račun malo trgovino, kjer bi poleg opravljala lahko svojo obrt Ponudbe na podr. »Jutra« v Trbovljah pod »Kavcija 15.000 Din«.	43485-19
Stanovanje
2 sob, kuhinje, verande In pritiklin oddam > 1. novembrom v Rožni dolini, cesta X/4-	43454-21
Dvosob. stanovanje
kuhinje in pritiklin oddam za 500 Din na Dolenjski cesti 112.	43448-21
Suho stanovanje
S sob išče mirna stranka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za februar«.
43523-21
Stanovanje
dobi v novi vfli zakonski par breo otrok proti obvezi, da bo oskrboval čiščenje stopnjic, hodnikov, zunanjih kljuk itd. Žena dobi zaposlitev v gospodinjstvu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43558-21
Stanovanje
2 »ob, kuhinje In pritiklin, z električno razsvetljavo, v strogem eentru mesta oddam s 1. novembrom mirni stranki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
43586-21
Sostanovalca
v sobo s posebnim vhodom in elektrika. • brano za 6fiO Din mesečno ali 150 Din tedensko sprejme re stavracija »Soča« na Sv Petra eesU 5. 42796-23
Dijakinjo
sprejmem v dobro oskrbo
v lepo solnčno sobo. Na razpolago kopalnica. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 42956-22
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje z vt=» oskrbo vis-a-vis D. državne realne gimnazije Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«	43562 22
Obrtniki!
Prodam kos zemlje ob
prometni cesti v centru rudnika v Trbovljah. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod »Vrednost 15-^20.000 Din«. 43486-20
Lepa hiša
enodružinska naprodaj. Pojasnila daje Kresr.ik, Ma ribor. Državna cesta 20.
43591-20
Lokal za krojača ali brivca
v Industrijskem kraju takoj oddam. Pojasnila dšje Ivan Malus, Zabukovca pri Žalcu.	43394-19
Tovarniške lokale
z električno razsvetljavo In pogonom iščem v Kranju ali Mariboru. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Svetli lokali 1930«.	43591-19
2 dijaka finji)
ali 2 gospodični sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43588-25
<i tU
Opremljeno sobo
e posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43487-23
Opremljeno sobo
strogo separirano, parket) rano ln z električno razsvetljavo ter kurjavo, sredi mesta iščem samo za mesec november. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »November I« 43475-23
Opremljeno sobo
ieparirano, parketirano takoj oddam na Večni poti št. 14.	43443-23
Lepo, prazno sobo
e strogo separiranlm vhodom in umivalnikom • t« kočo vodo, sredi mesta od dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43456-23
Sobo
lepo opremljeno, oddam takoj. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 42626-23
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom In elektriko takoj oddam 1 ali 2 osebama v Kamniški ul. št. 22-1.	43532-23
Opremljeno sobo
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43537-23
Mesečno sobo
s posebnim vhodom oddam na Martinovi cesti št. 10 — Mencinger. 43522-23
Sobo
e poseb. vhodom tn elektriko oddam mirnemu gospodu ali akademiku na Rimski cesti 3. 43552-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, sredi mesta oddam solidnemu boljšemu gospodu s 1. novembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43556-23
Sobo
oddam takoj gospodu. Na-alov pove oglasni oddelek »Jutra«.	43578-23
Soliden gospod
Išče za takoj v sredini mesta čisto in lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec«.	43577-33
Mundus, Mali auto. Mirna stranka. Mirna, Miran stan Natakarica, Nezadovoljnost November 2. Najlepše ravnanje, Nujno 37, Onduler, Obupna, Osamljen, 16. oktober, Obleka, Osebna pravica, Pošten plačnik 7, Pridna, Primerno obresto-vanje. Prof. Strohschneider Podjeten, Priden fant, Po-c i. Prazno 200, Predivo. l-i .metno 80, Pianino 60fl0 Primerna služba. Pridna in poštena. Pridna učenka, Pianino U, Primorka, Polagalec parketov, Realitet-n3 pisarna. Razumem, Res-nega. Resnično. Resno delo — uspeh. Resnost 28, Stan In dom, Starovpoko-jenec, Skupna harmonija. Sreča in zadovoljstvo (Domovina), Sigurno molčeč, Spretna govornica. Starejša kuharica. Stoječ les, Simpatična, Stroji in orodje, Strogo soliden 40, Solidna in mirna. Srečna bodočnost 500, Streha ljubezni, Snažna in poštena, Solidna gospoda, Skrbna gospodinja. Sen sreče, Sreča 97, Šport, Studentica, Šofer mebanib, Autobus, Skofja ulica, štajersko ali Kranjsko, Točen plačnik 3 Trgovski učenec, Trajno, Tri mladenke, Takoj nastop, Trgovec, Tajno zajamčeno 20, Ugoina cena, Tajno I, Uspeh 1930, Vpeljan zastopnik, Wirtschafte-rin. Varčna gospodinja U, V mestn, V. V. Šiška, Zanesljiva moč, Zaupna, Zaupanje 61, Zakonski par, Za majhno plačo, Z veseljem, Zmerna cena. Začetnica, Združena sreča, Zračno, Železničar, Železniški pragi, Žagar, 100 (41932), 999, 44-4, 1931, 20(1 195, 13. 25, 2000, 17 in 20, 2 odrastla, 56636, Xt 175, 120, 500-600.
'iJJIJJJU
Boa - dihurček
se je izgubila v nedeljo zvečer od Podrožnika do Rožne doline VIII/18. — Odda naj se proti nagrad: na policiji.	43518-28
Duplji
Tri gosi
z male vasi želijo dopisovati z mladimi gosaki. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Belka, Čopka, Capba«. 43527-24
Ure breztolažne —
Vrnem se.	43519-24
Gospodična
ki m je učila voziti kolo za juž. kolodvorom, na šport Igrišču, naj pošlje cenj. naslov na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Blondinka«.	43391-24
Dopisovati želim
a kmečkim dekletom, starim 18—25 let. Cen j. dopise, če mogoče s sliko na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Dopisovanje«.
43545-24
V oglas, oddelku »Jutra«
dvignite sledeča pisma
Aco 39. A. Z. 90. Agil-nost, Blagajnik, Blagajna 6, Brezhiben, Blagajnik, Boljši gospod, Center 25, Cena in opis. Center 2, Cet-ter mesta. Cista stranka, Doktor, Din 250.000, Dva dijaka. Dobra blagajna, Dobra kuharica, Deli-katesa in mesarija. December, Diskretnost zagotovljena, Diskrecija, Din 6000, Delaven, Din 15.000, Erotika, E. B. L., Enaka 28, Fotograf, Gospodarska pisarna, Gflnstig, Gostilna »Glticbliche« b. 40 B. Ma-riadorf b. Aachen Deutsch-land. Hamlet 4, Hrvaščina Hlev, Izložba, Izključno Slovenba, 1. januar 1931, Iskra ljubezni, Jupiter, Jesen, Jamar, Krojač, Koli, Koloimast. Knjigovodja-bi-lancist, log. Fric Kirsch-ner, Ležanje, Ljubljansko predmestje. Lepa hiša. Lep nastop. Miren učenec. Moderna ' in enaka obna.
rf r« * 5 / J ' 1 d * m 4 mA+ai
Planine, orgije
harmonije, piščali	in ventilatorje za orgije	Izdeluje najceneje Anton	Dernič. izdelovatelj orgelj	Radovljica.	43162-26
Kovčeg - gramofon
s ploščami prodam alt zamenjam za pisalni stroj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prilika«.
43517-96
Črn pianino
dobro ohranjen poceni prodam. Naslov v oglasntm oddelku »Jutra«. 43534-26
Čarmanov avtobus
Vas stane samo 2 Din do »Martinea« v Zg. šiški, kjer dobite vsako soboto in nedeljo fine domače krvavice in pečenice. Po-kusite tudi izbrana štajerska ia dolenjska vina.
43850-18
Pozor!
Stroj za izdelovanje eoda-
vode, v dobrem stanju ln 180 sifon, steklenic za Din 6000 proda Cilika Došen. Cakovec.	43431-29
Avtomat, stružnico
prodam. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stružnica«.	43516-29
Pisalni stroj
Continentalj zelo malo rabljen poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	43378-29
Oglejte si
zalogo damskih klobukov v salonu »La femme Ch'c« šelenburgova 6. Preoblikovanje 28 Din. 43489-30
Snežne čevlje
in galoše
dajte pravočasno v popravilo k tvrdki Matija Tr« bar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.	42800-30
Gospodično
brsz roditeljev, staro o< 15—17 let, vzamemo z» svojo. Potreben je dober posluh za petje ln glasbo. Ponudbe s sliko na naslov Epih Mate. kapelnik in posestnik, Fara pri Kočevju 43430-37
IZVANREOlfA WUUKA1
2e!ezna (latinska patesl postelja zložljiva. • ta« peciraftom madracom, ze« lo praktična za vsak* hišo, hotel«, sočne »lui* be in potujuče * osob« stan« samo Din 590.—« Razpošiljam po poštne« nom povzetja«
OTVOREN
Lesen« paUnt pferfetfe
zložljiva. • tapecirani® madracom. »elo praktična. stan* tam« D 281.
Letalka M tnnčan'« —.
(Liegcctohl) najnovije vreli. stan« samo C in 152,
Halo!
Galoie In vse vrete drugih čevljev popravljam fino, hitre in močno. Ljub Ijana, Aleksandrova e. 1, II. drugo dvorišče za kino »Ideal-	43587-30
Madrad pnnlenl r vol-som stanejo »amo D 75«. U BR0Z0VIČ. ZAGREB ILICA n.
262
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Reviziji pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.	S6
Perfekten
KNJIGOVODJA - BELANCIST
zmožen slovenske, srbohrvatske in nemške korespondence, se išče za tovarniško podjetje v LjubljanL Nastop službe z 1. XI. 1930., ali pozneje. — Samo pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja naj se pošlje na Upravo »Jutra« pod »Knjigovodja 104«.	14634
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni soprog in nad vse dobri oče, gospod
Josip Briceli
posestnik na Vrhniki
po dolgi mučni bolezni, danes ob 3. uri zjutraj, bogu-vdano preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 24. t. m. ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče farne cerkve sv. Pavla.
Vrhnika, dne 23. oktobra 1930.	14633
Žalujoči ostali.
si pridobi trgovec, Ce kupi PLETENINE iz zaloge po partijskih cenah
v tovarni
347
CIRIL VAJT, Celje
V f cv pvuiati i«	—	—	________________^_________— i ■ ■ ^———	——.	■ i
Urejuje Davor® Ravijen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adotf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni dr ie odgovoren Atomi Novak. .Vsi v UubKani.