MIDIHOlCi IZ MIOME
MAJ 1977
<5 t/
M . 4, icuč
z<
<VA3
32„ svobodna pomlad, Zlato sonce nas vabi na prostrane travnike, da naberemo cvetja in ti ga poklonimv za tvoj rojstni dan.
Hajdinski pionirji smo ti pripravili drugačen šopok. Zbrali smo svoje literarne in likovne prispevke, da z njimi proslavimo tvoj 85. rojstni dan, ljubljeni naš tovariš Tito, da se.ti z njimi zahvalimo za naše srečno, brezskrbno o tro š tvo.
Ko s tabo proslavljamo 40-letnico ustanovitve ZKJ, želimo, da bi nikoli več ne bili potrebni heroji boja, zamenjajo jih naj heroji dela za lepše in pravičnejše človeške odnose, za tiste cilje, za katere si se vse življenje boril ti, neumorni graditelj socialistične samoupravne skupnosti.
Uredniški odbor
TITO , BO RE 'J ZA MIR IM ENAKOPRAVNOST
V skromni kmečki hiši v Kumrovcu je 7,5.1892 prvič zagledal beli dan otrok, ki so mu čez nekaj dni nadeli ime Jože, Svoje rano otroštvo je,preživel pri dedu Martinu Javoršku onstran Sotle v Podsredi,
Z osmimi leti je začel obiskovati ljudsko šolo v Kumrovcu, s petnajstimi leti pa se je odšel učit za natakarja in pozneje za ključavničarja v Sisak. Že kot 20-letni fant, ki je služil vojaški rok avstro-ogrske vojske, je odločno izjavil, da se ne bo boril proti bratom Srbom. Med I, svetovno vojno je bil zajet in odpeljan v rusko ujetništvo. Oktobrsko revolucijo jo dočakal v bližini Omska, kjer je bil sprejet v KPJ. Boril se je za ljudske pravice, za svobodo podjarmljenih, za enako -pravnost in prav zaradi tega so ga preganjali iz kraja v kraj, dokler ni emigriral v inozemstvo-
Kot generalni sekretar KPJ so je zavzemal za novo ljudsko-frontovsko linijo partije in za vrnitev partijskega vodstva v domovino. Med II, svetovno vojno jo kot vrhovni komandant NOV vodil partizanske odrede v boju proti okupatorju in izdajalski vojski. Na rugem zase danjuAvnoja.je na Titovo pobudo bila formirana začasna vlada, imenovana Nacionalni komite. Za predsednika začasne vlade je bil izvoljen Josip Broz -Tito. Po osvoboditvi so je zaradi neenakopravnega ravnanja uprl Stalinovi politiki in se ob po ip ?i jugoslovanskih narodov odločil za samostojno jugoslovansko pom v socializem. Leta 1950 je bilo uvedeno delavsko in družbeno samoupravljanje,
Čeprav je bila zo dolga loba svoboda, je senca vojno še ležala nad svetom. Tite se jo vojne politiki zoperstavil s politiko miroljubne kooeie bcnco, katere temelj je bila Brionska deklaracija, prva velika konferenca neuvrščenih je bila v Beogradu, kjer so sodelovali poleg državnikov iz 25 držav tudi predstavniki an ti ko 1'b ni aini h in osvobodilnih naprednih gibanj v svetu. Neuvrščena politika je žo prodrla v svot, kar je potrdila velika prisotnost n e u "'v 'nih državnikov na V. konferenci v lolombu lani.
Zaradi z go do vi n	.loge jo živa legenda med jugoslovanski-
mi narodi prvi in dosmrtni' p r c ^" ^ dni k republike Josip Bro z-Tito, katerega jo miroljuben s vut proglasil za cnoga največjih
državnikov XX, stoletja. Baklonosec boja za ljudsko pravico, za svobodo vpeh podjarmljenih in lačnih, prav letos slavi dva jubileja, 85,rojstni dan in 40,obletnico vodstva KPJ, zato je prav, da mu tudi mi zaželimo še mnogo let, zdravje in z a do -voljstvo med nami.
Dragica ŠIROVNIK, 8,b
HEROJ, KI GA OBČUDUJEM
V revni kmečki hiši v Kumrovcu je 7, maja 1892. leta prijokal na svet otrok, ki je čez nekaj desetletij postal baklonosec boja za svobodo,in ljudsko pravico. Kumrovec leži na hrvatski strani ob Bo tli. Sotla jo namreč mejna, reka meč’ Slovenijo in Hrvatsko. Tukaj je živela družina Broz.
Titov oče je imel v Kumrovcu majhno kmetijo. Njegova mati je bila Slovenka iz Podsrede. Imela sta številno družino. V pokrajini je vladala revščina kakor malo kje. Dežela je bila preveč,gosto naseljena, premalo jo zraslo, da bi bilo kruha za vse, Bju<lje Pa niso imeli denarja, da bi si živež lahko kupovali, Talo je bilo takrat v tistih krajih otrok, ki bi se lahko vsak dan najedli do sitega. Tudi pri Brozovih ni bilo drugače. Do novega leta je ponavadi že zmanjkalo koruze, ki so jo pridelali doma. Tudi mali Joža jo ure in ure vrtel enostaven ročni mlin. Zelo rad je imel konje. Večkrat jo ob Sotli z.njimi dočakal jutro. Osnovno šolo je obiskoval v Kumrovcu.
Kmalu zatem sc je Titovo srečno otroštvo končalo. Bil je obdan z ljubeznijo svoje matere Marije. Po končani osnovni šo li si je Josip Broz moral izbrati po t, , ki ga bo vodila v življenje . Izučil se jc za ključavničarja. . Dela pa ni dobil in zato je taval za kruhom iz kraja v kraj. Živijnje je bilo za mladega človeka takrat veliko težje, kakor jc dane s..Mladi Jo -že jo spoznal usodo delavca in jo tudi sam doživljal. Takrat je začel težko not borca za delavske pravice. Delavci so spe z nali njegove sposobnosti in izbrali so si ga za voditelja.
Tako je ljudstvo vo di Ihrabro tudi v DiOB od zmago do zmage. Vse kakor je ta velika Titova ljubezen in skrb za borce za pasa vojne,in kasneje izvirala iz materine ljubezni do njega,
25. maja se mladina vsako leto spominja Josipa Broza-Tita, borca za novo Jugoslavijo. Tovariš Tito je heroj, ki ga občudujemo vsi, ki ga imamo radi, zato si želimo, da bi nas še mnoga leta vodil kot udeleženec in ustvarjalec zgodovine XX, stoletja med južnimi Slovani ter borec za pravico, svobodo in človeško dostojanstvo.
Zdenka HERCOG, 8,a
HEROJ TITO
punčka mala, ne misli na to, kar je bilo ,
premajhna si, da bi razumela,, kar se godilo prod leti jo tu.
Bilo jo hudo, strašno hudo-;
vse, kar leze in gre,
pred Remci v gpzdovo bežalo jo.
Toda nismo se vdali, vodjo Tita smo izbrali in ga heroja imenovali
Brigita KOPAJUIK, S„b
NAJMLAJŠI RAZMIŠLJAJO O TITU
Tovariš Tito jo predsednik našo države. Maja bo praznoval rojstni dan„ pionirji ga imamo zelo radi, V vojni je mnogg trpel „ Fašisti so g,p. preganjali. Bil jo zelo Lraber borec. Ni se ustrašil nikogar, S svojo hrabrostjo nam jo proboril svo -bodo. Maramo,mu biti hvaležni, da sedaj živimo lepo, svobodno življenje.
Androjka /1DO VIČ,	2 , b
Naš voditelj je to vari š Tito, Rodil se je. v Kumrovcu, Med vojno je vodil partizane. Bil je tudi ranjen. Boril se je za svobodo nas vseh, V"sako leto praznujemo njegov rojstni dan. Pionirji nosim;'-) Titovo štafeto po vseh krajih naš e širše domovine. Mi otroci smo Titovi pionirji.
Slavica ZUPANIČ, 2.b
Tovariš Tito jo bil rojen v Kumrovcu v Hrvatskem Zagorju,.
V sako loto, za njegov rojstni dan, mu pionirji in mladinci nosijo štafetno palico s pozdravi in lepimi željamiVsi imamo radi tovariša Tita, kor jo naš prodso dnik in ker nas on ljubi, po sobno še nas o troho. Tito želi , . da se pridno učimo , 'ker bomo le tako koristili naši domovini. Za njegov 85., rojstni c-iin pa mu vsi' pionirji želimo še mnogo zdravih lot,
Igor GLAŽAR, 2,b
predsednik, našo 'do mo vino j c tovariš Ti to . Njegovo pravo ime jo Jo sip,Broz, Kor so ga pred vojno preganjali, , si je izbral "ime Tito, Tudi me d v o jr o j c bil hraber partizan. Ustanovil je prvo proletarsko brig o. do , ki jo osvobodila več m o'st, •-•mo d njimi tudi 'Beograd,
Hodi po drz a vi i n gleda, kako delujejo , tovarne. Želim si , da bi prišel tu .'.x v ?; j in n a „ pozdravil.
Miran MURKO, 3.b
Tovariš Tito vodi Jugo slavi jo . V začotku aprila je obiskal rojstni Kumro ve c, Tara_ so ga pričakali ljudje in mu čestitali. Letos bo praznoval 85. rojstni dan. Že sedaj potuje štafetna palica. Sprejel jo bo na svoj rojstni dan. Vsi mu želimo mnogo zdravja.
Nadica KOZENBURGER, 3.b
TITO-NAŠ UČITELJ IN VZOR
Josip Broz-Tito se je rodil 7.maja v Kumrovcu. Njegova mati je bila Slovenka. Že kot otrpk se je učil kmečkega dela. Tudi v šoli jo bil dober učenec.
Ko jo tovariš Tito končal osnovno šolo v Kumrovcu, sc je v Sisku izučil za ključavničarja. Čez nekaj let se je začela prva svetovna vojna. Tovariš Tito je postal komunist. Zato jo bil vepkrat v zaporu. Me d II, svetovno vojno je organiziral vstajo. Kor je šel prvi v gozd s puško, so ga na II. zasedanju Avnoja proglasili za maršala.
Tovariš Tito nas uči, kako moramo živeti, Uči nas, da moramo ljubiti svojo slonovino in da jo ne smemo izdati. Naši borci so so pred 35. leti borili za svobodo domovine, /si si, moramo pomagati kot bratje. Če bo treba, se bo mo borili vsi.
Vsi si želimo , da bi.bil naš Tito še dolgo me d nprai. Svoj rojstni dan praznuje 25.maja; tedaj je dan mladosti. ON je pravičen predsednik. Želi mir!
Miro METLIČAR, 5.b
Tovariš Tito se je rodil v Kumrovcu. Imel je težka otroška leta. Brozovi so bili revni , zato jo mladi Joža že v svoji zgodnji mladosti okusil revščino . Bil je star štiri leta, ko jo šel k dedu v Sloveni jo, Tam je preživljal vesele dogodke, vse lepšo kot bi jih doma. Minili so dnevi , minili so meseci in Joža je prišel s šolanjem. Bil je med najboljšimi učenci. Vendar kljub dobremu uspehu v šoli, si nobeden ni mislil, da bo prav iz Brozove hišo zraste 1 člo' ek, ki bo vodil našo do-
mo vino .
Tovariš Tito se jo v Sisku izučil za ključavničarja. Ta poklic ja je spremljal v domovini in tujini. Boril se jo za pravice delavcev, zato je bil tudi v ječi, kjer je študiral in se izpopolnjeval. Eden izmed prvih je vzel v roke puško in se pričel boriti proti sovražniku, lle d vojno je postal voditelj in poveljnik partizanske vojske in zato je dobil najvišji vojaški čin,
Spoštuje ga ves svet, saj je velik borec za mir na svetu. Bil je zastopnik vseh petih konferenc neuvrščenih drž'av. Marsikateri človek v naši državi sc še sedaj ne zaveda, kaj nam sploh pomeni naš tovariš Tito.
Za njegov uspeh in trud ga mi mladi ob njegovem rojstnem dnevu vsako leto razveselimo s štafetno palico, s katero mu izročimo najlepšo pozdrave in želje, da bi še živel mnogo let ter še naprej vodil našo ljubljeno domovino,
Srečko SLO DEŽ, 5,b
Tito jo bo ro c _ za neodvisnost, za enakopravnost in za nir na svetu, 'led II. svetovno vojno je bil na čelu NOB in KPJ. Boril se jc proti okupatorjem in domačim izdajalcem ter srečno, z zvestim srcem in z ljubeznijo do svojega ljudstva, za7 ki j učil štiri leta borbe, strahot in prelito krvi za svobodo.
Postal jc mož, katerega jc ljudstvo iskalo, katoroga je ljudstvo rabilo za mir. enakopravnost in za napredek naše do -mo v:, mo, L ju. v je so verjeli njegovim besedam in so tudi delali tako kot jih o učil on. Vključil sc je med neuvrščene države in -,im postal zvest tovariš in stalen član na sestankih.
Zatorej:	" Za. zlato svobodo s Titom naprej! "
Rudi P ULICO , 5 . b
7.maja leta 1992 se je v Kumrovcu rodil velik človek: borec za mir, za svobodo, Josip Broz! Rodil se je v mno goste -vilni druži ni „ Ko so jo izučil za ključavničarja, - jo. ponašal delavcem pri delu in ji h spodbujal, da bo nekoč lepšo. Zato je bil večkrat v zaporih.
Ko se jo začela druga svet vna vojna, je začel zbirati 1 ju di za upor in z ra a go . Po mnogih bitkah je ljudstvo spoznalo , kdo jih vodi in kako jo ta človek pogumen, zato so ga v Jajcu na II. zsedanju Avnoja izvolili za vrhovnega komandanta in mu podelili naziv maršal. 7 bitki na Sutjeski mu je življenje rešil njegov npločljiv pes Luks; k sreči je bil naš Tito ra -njen le v ro ko .
Po osvoboditvi je šel iz kraja v kraj in gledal, kako de -lovna je današnja mladina. Ker jc Tito za /Iarxom, Engelsom in Lenino m-bo re c za mir, enakopravnost, ga poznajo ljudje celega sveta. Je tudi borec za neuvrščenost med državami, saj je že bil na sestankih neuvrščenih v 'lolombu, Beogradu, Lu -saki, Kairu in v Alžiru.
Ro b c r t PRELOG, 5. a
TOVARIŠ TITO - RAB TE IMAM
"Tovariš Tito, rad tc imam! " bi lahko sto in stokrat izgovoril in se mu no bi mogel zahvaliti. Toliko jo on storil za nas, on nas jc vodil in nas vodi v nove dni.
Tovariš Tito sc jc rodil 7 c maja 1992, toda zaradi ilegalnosti je spremenil svoj datum rojstva na 25. maj. Ko se je Tito rodil, ni nihče vedel, da bo čez 30 let to do .o možak , ki so bo boril proti kapitalizmu. Ko jo zrastcl, so jc šel tiči t za ključavničarja. Kmalu za tem se jc začela prva svetovna vojna. Igral jo na rusko fronto . Tam jo spoznal, kako sc mora boriti. V Rusiji jo bil v ujetništvu; tam jc preživel tudi oktobrsko revolucijo« Vrnil sc jo v Jugoslavijo in se takoj vključil v KPJ. Zaradi preganjanja si jc večkrat spremenil priimek in ime tor sc selil iz onega mesta v drugo.
Ker so ga tudi ujeli, jo moral v zapor.
I
»
o.
Ahdv
aJh/žhP
2KJ
v J
vie/!<
Ko sc jo začela II. svetovna vo jna, je 22. decembra 1941. ustanovil prvo proletarsko brigado in jo vodil do zmage. Po vojni se je v Beogradu zbralo ljudstvo, ki je enoglasno reklo, da 'se kralj ne sme vrniti. In zdaj nas Tito še naprej vodi in vsi smo zelo ponosni na njega. Lotos bo tovariš Tito prazno val 35 letnico svojega življenja in 40. obletnico vstopa na čelo KPJ.
Zato še enkrat:	"Tovariš Ti to, rad te imam, da, ros, rad
te imam!"
, . Franci MLAKAR, 5.a
PADLA ČETA
Slišim streljanje, slišim kri ko in boleče tihe vzdihe.
Padajo, padajo zato, da nam nekoč bolje bo.
Mitraljez grozečo kosi, v daljavi sc juriš oglasi, č e ta junakov hiti, da vas osvobodi.
Remo strmim v temo, poslušam, premišljujem tako: "padajo, padajo čete zato, da bo nam lepo;"
Janko PETEK, 8. b
ARMADA ZMAGE JE POSTALA ARMADA SVOBODE
Spomin mi uhaja v prvi razred osnovne šole, v katerem sem spoznavala no ye črko in številke in tako sem spoznala tudi besedo domovina. Kaj je pravzaprav do mo vina? Domovina je žalost, svoboda, veselje, dežela, , v kateri so rodiš, živiš in odrasteš Vso to je združeno v njej. po mo vina jo naš a druga mati , zato jo moramo čuvati in braniti,
V majhnem bosanskem mestecu Rudu je bila 22. decembra 1941 ustanovljena prva proletarska brigada. Ta sc je borila proti sovražniku in mu prizadejala velike izgube. Nastajala so prva osvobojena ozemlja, vedno več ljudi je vstopalo v partizanske vrste. Smrt ni prizanašala nikomur - ne mladim, ne starim. Koncentracijska taborišča so goltala živijo nj a ti so č ev in ti-soc ev ljudi. Mnogi so p a dpi kot talci. /se to ni zlomilo na -rodno zavesti naših ljudi. Še pogumneje so kljubovali tujcem.
1 700 000 smrtnih žfrtcv je bil strašen krvni davek, ki ga je od nas terjala druga svetovna vojna.
Toda vse ta muke so bilo bogato poplačane. Domovina je bila po dolgih štirih lotih osvobojena in ljudstvo je veselo poz -dravljalo zmagovito Ti to vo . armado , ki sc je iz armado zmage prelevila v armado svobode. Ljudje so zavihali rokave, prijeli za krampe, lopate 'in na tomcljihpo žganih vasi.in porušenih most so zrasle tovarne, železnice, ceste šole... vse, kar imamo danes lepega, na kar smo lahko ponosni. Danes je naša do -mo v i n a lopa, toda za nas jo to še vodno premalo. Hočemo več , vodno več in naša armada ima vedno polne roke dela. Gr^di nove cesto, železnice, pomaga pri naravnih nesrečah.
Naša vojska je zelo dobro oborožena in izurjena v vojaških veščinah, ob vsakem trenutku je pripravljena braniti domovino, ki vedno na prvo mesto postavlja besedo:	"Tujega nočemo, svo-
jega ne damo! "
Danica ZUPANIČ, B.b
Počasi, tiho stopa v breg, v snegu pozna sc sled.
Stopa četa, stopa v sosedov laz, da bi osvobodila vas.
Možje si šepetajo,
tiho pesom o svobodi si mrmrajo.
Čisto tiho, mirno sanja vsak obraz, ko stopa četa v sosedov laz.
Janko PETEK, 8,b
HODILA PO ZEMLJI SEM NAŠI
Stojim pred ogledalom in si natezujem pretesno kavbojke Živčna so,prestopam sem in tja in si zapiram zadrgo. Toda uspeha ni. Stiskam zobe, trbuh, sc jezim, a vse zastonj, naenkrat pa:"Rcsk!" Zadrga jo pokvarjena. Debele solze mi polzijo po1 licih, ko v krilu stopam V av^o , kjer me vsi po steno oštevajo, kajti spot som zadnja.
Nemo strmim skozi okno in opazugem pokrajino. Počasi pozabljam strgano zadrgo in grajo. Mimo okna drvijo hiše, drevesa, v daljavi zagledam pastirje, ki pripravljajo o-gonj za svo jo pojedino. Toplo, jesensko sonce pripeka z vso, svojo močjo. Že so približujemo slo venjogoriškim gričem. Slaba, razrita makadamska cesta nas vndi med lopo po raščenimi griči. / daljavi zaglodara majhno, s slamo krito hišico. Po nekaj minutni vožnji se ustavimo prod njo, kajti zaželimo si hrušk, ki rastejo ob hišici. Zgrbljen starček nam prihiti naproti in ustreže naši prošnji. Medtem ko.oče nabira hruško, so med nami razvije prijeten klepet. Iz starčevp zgodbe izvemo, da sta z ženo ostala na stara lota sama. Otroci so ju zapustili in se razkropi li širom po svetu. Našemu pogovoru so pridruži še oče, ki plača hruške, nato pa odhitimo v avto in že sc peljemo
proti Gradišču. Jaz pa razmišljam o starčku in temu problemu se pridružijo šo številni drugi: onesnaževanje okolico, revščina v zaostalih predelih, narkomanija in alkoholizem,
V so bolj se poglabljam v razmišljanje in spo znam, da ima naša domovina veliko več senčnih kot sončnih strani. Jo derna mesta, turistični centri, nikakor.ne morejo rešiti teh problemov. Treba bo še veliko storiti.
Kmalu prispemo v Gradišče, kjer si oglodamo cerkev pri sv. Trojici, Baročna fasada, poslikani oboki, bogato rezljani oltarji nas navdušijo in spozham, da je v naši domovini še vedno nekaj, za kar se splača delati in ustvarjati.
Danica ZUPANIČ, 8,b
0 RODNI DOM, 0 HIŠE OČETOVE STREHA TI
To plo jesensko popoldne. Stara mama je praznovala rojstni, dan. Le kaj neki ji naj podarim? Rožo, knjigo, morda bonbone,. Šo bi lahko naštevala, kaj sc mi je tisti hip porodilo v glavi, vendar sem se odločila za šopek jesenskih rož. Pomahala som mami, ki je stala zadnjič na pragu svojo rojstne hiše. Večer je potekal v veselem razpoloženju in vnuki smo sc neprc -stane vrteli okoli babice in ji božali bele srebrnkastc lase. Jaz sera bila nemirna, Le zakaj?
Nenadoma sc je prikazala mama in zakričala: "Gori!" Sprva nisem vedela, kje in kako, vendar som iz njenega prestrašenega kričanja razbrala, da je to pri nas. Ognjeni zublji so švigali v noč, dim sc je valil v nebo. Nemo sem strmela v to žarečo gmoto in o d strahu stala kot vkopana. No ki notranji nemir me je pognal v kuhinjo. Toda, po kaj neki sem prišla? Že e sem jo zagledala. Lutka! To dragoceno stvar pač moram rešiti, saj sem jo dobila za prvi rojstni dan. Bilo je prepozno. Žareč tram je padel nanjo, Stekla sera ven in s solznimi očmi šo enkrat pogledala tja, kjer se je ogenj že igral z njenimi lasmi.
Takrat je žo prišla pomoč. Sirena gasilskega avtomobila je
zatulila v mirno noč* da me jc streslo do.fcsti. Pogasili so ogenj, Le dim so je še valil iz pogorišča. 0 g tali sva sami s sestro , kajti mamo so odpeljali v bolnišnico . Ni mogla prcbo*-leti, ko jc videla, kako ji gori rojstni dom. Polniš! Začutili sva mraz, V nogo naju jc zobl^, zobje so šklepetali. Kam zdaj7 Zagledali sva odrešilno bilko, babico, ki jc stala zraven pogorišča. Bleda luna jc posijala na njeno laso, zazdelo sc mi je, da so še bolj beli kot prej. "Samo da pridom na toplo in pozabila bom vso, ko zaspim," som pomislila. Toda spanca ni bilo od nikoder. Sosedov petelin jc zapel in naznanil, da jc jutro, no v dan. Še enkrat sem pogledala tja, kjer jo bil mo j dom. Nisem več vzdržala. Stekla som v šolo in ob sošolcih pozabila na bol.
Preteklo jc žo loto dni, odkar som v no vera domu. Ni tako leno ko t v pravem domu, kjer som so rodila in preživljala otroška leta, podila sosedove kokoši, saj tudi star nrogovor nravi: "Ljubo doma, kdor ga ima! "
Mira SITAR, 8.b
OBISKALI SMO NAJSTAREJŠO ŽENI 0 IZ HAJJOŠ
Že smo na koledarju obrnili list in šteli dneve ter prišli do osmega marca. Ta dan jc nekaj posebnega, to jo dan žensk. Praznujejo ga našo matere, babice, tete. Razmišljala som, kako bi poplačala mamino ljubezen in tako som pomislila:	"Kajčo
bi nabrala šopek zvončkov? Ali.bi ji kupila kakšno rožo?" Kar sem nameravala, to sem storila, / cvetličarni som kupila rožo in jih po darila.mami in babici. Darilo jc bilo skromno, zato sta bili veseli. Tako s o m obdarila svojo najbližjo.
No smemo pa no zabiti na drugo, saj živimo vsi v eni domovini
Tako smo člani razredna skupnosti obiskali našo naj s tare j r šo vaščanko Tari jo Florijan iz Haj do š, ki jc stara že 76 let. Zelo jo bila srečna, ko nas jc zagledala. Solze, ki so ji napolnile oči, so ji obujale spomine, kako so ji njeni otroci včasih, ko so bili takšni kot mi, čestitali z rožo v roki ,
zdaj pa so jo. zapustili. Segli smo ji v roke in ji zaželeli vso najboljše. Po sreč an ju z ženico smo sc vrnili v šolo.
Ta dan sc mi je vtisnil v spomin, saj som bila tudi jaz vesela.
Branka HBRbOG, 4.a
ŠOPEK ZA MAMI 4 E
Moja mama je skrbna. Ima rjave oči in,lase. Ko nagajam ji. Rada jo imam..Če som poredna, mo tepe. Ko sem bolna, mi prinese zdravila. Pri učenju mi pomaga. Mo ja arama ima mnogo dela Kamesto mamo grom jaz v trgovino.
Zvonka LI PAV ŠE K, 1. a
loja mamica je dobro volje, lami ca je v službi v šoli. Pomaga mi pisati nalogo, loja mamica ima veliko dela. Tudi pero nam,
Martiča ŠIROVNIK, l.a
Moja mamica ima veliko dela. Skrbi za mene. Moja mama gleda tclcvi‘zi jo . Mama pomiva posodo, pore in lika, lami ca mi pomaga pri nalogi.
Robi ZUPANIČ, l.a
Mn j a mamica je okrogla. Skrbi za meno. Mamica pomaga pri učenju meni in sestrici. Kuha in pore. Moja mamica.gre v trgovino . Mami sem kupila za osmi marec tri nageljčko.
’ Sonja VAUPOTIČ, l.a
Moja mamica je v službi. Jo skrbna. Pomaga mi pri nalogi. Rada. jo imam. Ko som,porodna,sc razjezi. Pazi na mlajšega bratca. Gre v trgovino.
Majda ERLAČ, l.a
I
»
Mo ji mamici je ime Jožica, je srednjo velika, ima modrc oči in temno lase.
Moja mamica, lika, pore, kuha., šiva, pomiva posode in je tudi v službi. Zvečer mi nastavi obleko za v šolo. Skrbi za mene in mi pregleda domačo., nalogo . Imam jo rad in je ne bi zamenjal za dve. gori zlata.
Hudo jo tistim, ki nimajo mamico. Mnogi nimajo več mami cer.
(Tor dan Š KRAMA , 2. a
Moja mamica je srednjo velika in ima kostanjeve lase. Ima zelene oči. Ime ji je Marija.
Zjutraj nastavi Izidorju obleko , ki si jo mora obleči. Andreja pa obleče sama. Nato ju pelje v Kidričevo v vrtec. Ko pride dompv, me zbudi. Medtem ko so jaz oblačim, mi pripravi zajtrk. Nato me pošlje k Vratič cvim, Sama pa gre v šolo. V šoli uči tehnični pouk in fiziko. Ko konča pouk, gre do mo v in skuha kosilo. Ob pol dveh gre po Andreja in Izidorja. Zvečer, preden grem spat, .ni pogleda nalo go. Skrbi , da imam vso domačo nalogo.
Imamo jo zelo radi,, ker jo na celo m svetu le ena. Za vso na svetu jo ne bi dala. Mamica je naše največje bogastvo.
Evgenija PULKO,	2.a
Moji mamici je ime.Tončka. Ima črno lase in modro oči.
Nikjer ni v službi. Zjutraj mora zgodaj vstati, da gre v hlev Ko pride iz hleva,- pripravi zajtrk. Mre v trgovino, kuha, pero, pospravlja in dola še zunaj, če jo trba pomagati očku pri delu. Imam. jo zelo rafla. Pomagam ji pri dolu. Meni in bratcu je mamica največ jo bo gastvo,zato je nikomur no dava.
Tatjana INTIHAR, 2.a
Moji mamici je ima Lizika. Je srednje velika, ima rjavo oči, kostanjevo laso, jo bolj suha in se rada smeje.
Dola v vrtcu. Uči otroke in sc z njimi igra. /sak večer dela pozno v noč. 'Mamica rada bero in telovadi. Zna kuhati , prati , pomivati, pospravljati in ima šoferski izpit.
Mamico imam rad. Kadar sem priden, no pohvali, kadar sem pore
den, je jezna. Mamico ne bi nikomur dal . Zame jo največ je bogastvo.	Samo EKART, 2.a
Moja mama je zelo pridna,. Ona skrbi za vso družino. Ima vedno polne roke dela. Mnogokrat mi pomaga pri učenju, /c dno iiaa skrb , da grem, .p rayo e asno v šolo.
Tudi jaz imam rad njo. Zelo sem srečen zraven nje. VČ asih ji pomagam pri kakšnem,majhnem dolu. Kadar mamico ni.doma, jo naš do m zelo prazen. Revež je tisti, ki nima mame.
Zvonko "LAŽAH, 2.b
Moja mamica ne hodi v službo. Dela doma. Imam jo rada, ker jo skrbna in potrpežljiva. Skrbi, da z bratom hodiva v šolo čista, da narediva naloge in da se učiva. Če kateri zboli, je zelo v skrbeh in prebedi cole noči. Moja mamica je zelo dobra in me ima rado..No, bi je dala za nič na svetu, ker je moja mamica moje bogastvo.
Valerija BURJAN, 2.b
Moja mama jo pridna in delovna. Pospravlja kuhinjo in pomiva posodo. Tudi pero in. lika nam. Vsak dan ima veliko dela, zato skoraj nič ni prosta. Televizijo gleda zelo malo. Razveselim jo takrat, ko prinesem iz šolo dobro o coni in ko ji po.magam.
Davorin ZUPANIČ, 2.b
loja mama je delovna žena. Zjutraj sc vstane in pripravi zajtrk Ko je pripravljen, se že zbudi mala Mateja. Potem jo mama obleče, jo da v stajico in jaz jo moram paziti.
Mama veliko dola s traktorjem; ona orje, obrača, vso dela s trak tor jem. Zato je včasih zelo izmučena,. Jaz ji pomagam, da ji pri ne semdrva, pobrišem posodo, pospravim sobo... Zato ji obljubim, da jo bom šo bn 1 j ubogala kot do sedaj.
Darja PESEK, 2.b
Moja mama je gospodinja. Do m a trdo dela za mene , brata, in očeta. Ona kuha, pero, lika, ima pa še polno drugih del. Velike dela ima z meno p.
Ker jo najboljša mamica za meno, zato jo imam zelo rad.
Sandi VAUPOTIČ,	2.b
NABRALA SEM ŠOPEK /ETI
Zima nas zapušča. Sonce je stopilo sneg. Iz zemlje so pokukali znanilci no mladi . Med ni mi tudi mačice in vetrnice.
/ nedeljo smo so peljali v Haloze po zvončke, trobentico in_vijolico. Sredi poti smo so ustavili in gledali lepo.naravo . Izruvala sem zvonček s koreninico in si ga ogledala. Zvonček je znanilec pomladi. Raste na sončnem travniku. / zemlji ima čebulico in koreninico. Iz čebulice raste stebelce z dvema suličastima listoma. Cvet je bel.
Ati nas je pripeljal na nek travnik, kjer so bile vso pomladanske . cveti ce . 'Tam smo nabrali šopek z vo nč ko v, vijolic, in tre bentic . Nekaj rožic smo izpulili , da jih posadimo doma.
Mi smo lahko veseli, kor vsak dan vidimo lepo naravo : polja,, travnike in go z do v p. Našo naravo moramo čuvati, da bo ostala lopa, kot je sedaj. Čo bi nesramni ljudj: potrgali vse rožice, sc ne bi' ustavljali tukaj turisti in si no bi ogledovali našo narave.
Tatjan a KOKOL, 3.a
OBISKALI SO NAS TOVARIŠI IN TOVARIŠICE
7 torek so nas obiskali tavariši in tovarišice. Pogovarjali smo sc- o učnem sprehodu. Tovarišico, nas je spraševala branje in pesmice. Znali smo še kar dobro. Bili smo pohvaljeni. Včasih smo bili nepazljivi.
Iztok JAKO MINI,	1. a
NAREDILA SEM KRMILNICO
'Prišla jo tetka zima. . P tič ki laoni in prezebli s kljunčki potrkavajo na. šipe oken. Ko sem nekega dne sedala v toplo zakur jeni sobi, je lačen.ptiček potrkal na šipo. Ra okensko polieo som mu nasula zrnje. Nato sem stekla v klc: t in s pnmočjo de tika naredila ptičjo krmilnico. Obepila sem jo na drevo pred
hišo, /sak dan nasujom novo zrnje.
f 1. ‘
Natalija VOSRINE:;, 2.b PTIČKI POZI II
Otroci ptičkom pomagamo tako, da jih hranimo. Naredimo jim kr milnice. 'Zanjo nasu jemo pro so , pšenico ali zmleto koruzo. Pozimi so ptički zelo lačni. Ino go jih pozimi umre zaradi mraza in lakoto. Nekateri ptički čez zimo ostanejo pri nas, ptice selivke pa gredo v tople krajo. Ptički nam bodo spomladi vrnili našo dobroto tako, da bodo pobirali škodljive žuželke.
Davorin ZUPANIČ, 2.b
SKRBIM ZA PTI E
Začela sc jo zima. Nekateri ptički so odleteli v južno kraje, kjer jo sedaj sončno in toplo. Nekaj jih ostane čez zimo pr j. nos. Ljudje jim moramo pomagati. Naredimo jim ptičje hišice. Zanje natrosimo zrnje in zmleto koruzo. Paziti moramo, da jim ne damo kruhovih drobtin. Čo ptiček poje kruhovo drobtinice, mu drobtinice v želodčku zmrznejo in ptiček umre. SpomčLadi nam bodo ptički vse vrnili z lepim petjem.
Zvonko ■'"'LAZAR, 2.b
TUJEC1 JE REŠIL SIMONI ŽIVLJENJE
"Kri roaujo življenje!" slišimo po radiu in televiziji, beremo v časopisih. Vsak dan lahko preberemo v raznih revijah : "Jutri jo krvodajalska akcija. Rdeči križ Slovenijo vabi in poziva občane in delovno ljudi, da sc odzovejo krvodajalski akciji." Marsikomu je že kri rešila življenje in še bo rešila mno 30 žrtev. Mi mladi sc z a vodarno , da jo kri vsak dan potrebna tekočina, ki rešuje življenja.
Nekega vročega popoldneva sta sc od dedka in babice poslovila mlad mož in njegova štiriletna Simona. Veselje v majhni deklici je žarelo kot sonce, saj bo videla svojo bolno mamo, ki je ležala v bolnišnici. Mala Simona sc je ves dopoldan veselila srečanja z mamo. Nabrala je šopek vrtnih rož, iz katerih je gle dala lepa rdeča vrtnica. Z očkom sta zapustila domačijo. Si -mona si jo,na zadnjem sedežu prepevala pesmico in mislila na svojo mamo. Toda takrat so je tgodilc tisto, česar ni nihče pričakoval. Oče jo zapeljal na rob cestišča in so prevrgel v majhen ppopad. Po propadu so odmevali kriki na pomoč« Bilo jo prepozno. Avto jo trščil na tla, Cčc jo skaknil majhno poškodbo , Simona pa je obležala kakor mrtva. Očividci so pohiteli na, kraj nesrečo, poklicali rešilna avtomobil in nudili prve pomoč Rešilni avtomobil je pridirjal z veliko hitrostjo. Simoni skoraj ni bilo več nemoči. Izgubila je veliko krvi, zato je bila potrbna transfuzija.
Iz avtomobila je izstopil črnolas moški. Ko je videl, kaj so je zgodilo, je bil pripravljen darovati svojo ari, zato se je s; Simono odpeljal v bolnišnico, k jor jo daroval drago cono tekoči • • no za Simono. Kmalu po nezgodi jo Simona okrevala in spoznala tujca, ki ji jo rešil življenje, Z vesoljem sc mu j. zahvalila za njegovo požrtvovalno delo.
Zato upam, da bodo zdravi ljudje redno dajali kri, morda jim bo že jutri kri rešila življenje.
Bernarda JAFI) K, 6 e b
GRADIL BOM ESTE
Poznam veliko ppklicov. Od teh me najbolj veseli poklic gradbenega tehnika. lislim si, da olo vok brez znanja no bo veliko pomenil. Zato sc bo m vpisal v tehnično šolo; ko bom to končal, bo m šel v višjo ali za, inženirja, /cm, kaj bom delal. /cdil bo m razno gradnje cest. in stavb. / časih si mislim, da gledam v načrt in že začnemo graditi stavbo. Ra. d bom i mol svoje tovariše. Tudi disciplino bo m hotel imeti in ne bo m dopustil, da bi sc nekaj delavcev zelo trudilo, drugi bi pa na njihov račun počivali• kot smo so pri spoznavanju narave učili o zajedavcih.
Trudil sc bom, da bo m uspel' moram uspeti!
Franci M LA KAR, 5 . a
POSTAL PO' GLEDALIŠKI IGRALE„
Že o d otroških let som seznanjen z mnogimi poklici kot soj prodajalec, zdravnik, šofer in še in še, toda najbolj mi jo všeč poklic na odru. Gledališki igralec! Že o d prvega razreda som nastopal na raznih proslavah, tudi glavno vlogo v raznih igrah sem že odigral, zato imam mnogo upanja, da pc stanom, kar som v mislih že. 0 šolanju gledališkega igralca še no vem mnogo, vem pa, da je treba mnogo lot trdega dela, preden lahko nastopaš na odru. Na televiziji sem že mnogokrat videl in slišal, kako dobijo delo gledališki igralci. Igralca nekje zagleda režiser in :nu da vlogo. To sc on nauči na pamet. To jo nekaj res lepega! Zato mi vsak nastop da vedno več po guma, da bi bil nekoč gledališki igralec.
Robert PRELOG, 5.a
L
n&j
SE BODO SANJE URESNIČILE
Poznam nekaj zanimivih poklicev; avtomehanik, detektiv, prometni miličnik, pilot, zidar, zdravnik.
Najraje bi postal detektiv za umore in tatvine, /en, da mora ta znati voziti različno, vozila, znati mora tuje jezike ■ in še na zvit način ujeti tatu ali morilca, Te misli so mi pb gledanju kakšnega kriminalnega filma kar same padle v glavo.
0 tem večkrat razmišljam, /cm, da tedaj, ko bo m jaz do ras te 1, bo tehnika zelo napredovala in tedaj bodo ljudje nevoščljivi drug drugemu in_ so bodo tudi pobijali ali pa si bodo kradli različno stvari, /si bi radi bili bogati. Tedaj bom jaz imel mnogo dola s tatvinami, umori,,.
Mislim pa, da bo m nekoč ros detektiv.
Branko E3TNTK, 5.a
ŽIVEL BO I / N A RA /NE E 0 ICO L JU
Mo ji sošolci bi radi bili šoferji, piloti, ključavničarji, a jaz bora kmetijski tehnik. Njiv nimamo , zato bo m čel k to ti , ki nima otrok in bom jaz obdeloval njeno zemljo. Tudi drugim bom priskočil na pomoč in sc vključil v kmetijsko zadrugo,, Ta poklic mo zelo veseli zaradi dola na njivah, ljubezni do živali in zaradi svežega zraka na podeželju. Zanj sem so odločil prod nekaj meseci, ko som gledal kno+ijrko_oddajo na televiziji pa tudi mama no spodbuja k ,amu poklicu,
/ idol sem, kako so kmetje trudijo za svoj pri do le k in tudi jaz hočem biti takšen in ne tak, kot jih zdaj največkrat srečaš; s.pplno denarni co, s cigareto v ustih, s steklenico piva v ro ki . . .
Ta poklic je težak in zahteven, :-o da rad imam delavne ljudi
Rudi P ULICO , 5 , b
ŽIVLJENJE NA KMETIE NEKOČ IN DANES
Obujala som spomine na počitnice, ki som jih lansko poletje preživela pri stari mami v S ton j cih s
Zjutraj, ko sem so zbudila, jo bil najlepši pogled na ta kraj. Sončni žarki so sc razlivali po kmečkih dvoriščih, njivah, gozdovih in travnikih.	/ hlevih jo že zgodaj zamakala lač-
na živina, pred hišnim pragom seje začela zbirati perjad, na ograji pa je zakikirikal petelin«, Prod kokošnjaki sem. nasula zrnja in perjad so je veščo zakadila vanj. Ob pogledu na vse to som sc spomnila na pesem "Lepo jo ros na deželi."
Kaj p n v mestu? Ali bi bilo sploh mogoče primerjati od sonca obsijane travnike, polja, gozdove, žuboreče poteke s sivimi ulicami, z nečistim zrako n, ki sc dviga nad njimi? Vaščan prav gotovo nikoli.no bi hotel zamenjati vasi za še tako voli ko in lepo mesto.
/ časih so krneč ko družino res živelo naporno in revno življenje. Otrok jo bilo veliko, krneč ko družine so se zelo težko preživljale s trohico zemljo, ki jim je bila vir življenja. Matere niso imele časa za v z go j o svojih otrok« Kmetje še niso poznali strojev, vso so delal', z ž ul javi mi rokami. Zanjicc so veliko površine polj požele s srp:.., sklanjale c o so nad ži t7 nim klasjem, da so jim je krivi1 hrbet in lil snoj z obraza.
Za nimi so hodili možje in požeta stebla povezovali v sno n c ,
Z vo zq n so snope odpeljala h kozolcu, kjer so jih o mlati li e cepci. Žito sp odpeljala v mlin, '"j or sta ga dva težka karan a zmlela v moko. .11 in sl: a kamna j... vrtelo vo dr.o kolo, ki ga je poganjala voda iz bližnjega p- a k a ali reko.
Ko sci so v rani'	. r ah ih a, . Li ne. travnike vračali pa e- •
so ob prvem mraku„ Ko se e . r a v a posušila, so jo odpeljali do mo v in jo z o Liani, e v e tal:' ra senik. Tv so jo potlačili na kup visoko no d streho .
Prav gotovo sc današnji kmetovalec čudi, kako jo takrat bilo mogoče živeti.
Današnji čas pa je močno spremenil položaj kvao v a. Obdaril ga jo z raznovrstnimi stroji. Z mnogim:, go spo di n j s ki mi priporno čki pa je skrajšal in olajšal delo gospodinjam.
Univerzalni kombajni danes žanjejo, mlatijo in nalagajo žito. Nekoč je .bilo ročno mlatenje žita zelo naporno delo . Mlinska kolesa so zamenjali veliki električni stroji, ki delo opravijo hitreje, bolje in ceneje.
Traktorji s svojimi priključki so kmetu v pomoč. V današnjem času imajo tudi kmečke žene veliko več časa za svojo o -tro ko, ker jim delo skrajšajo . gospodinjski stroji.
Pred nami so majski izleti. Nekateri boste odšli visoko v ^o rc, drugi boste obiskali kopališča, mislite, £a res morate na dolgo pot, če hočete videti kaj lepega in zanimivega? ■ Tudi na kratkem sprehodu v gozd boste lahko zagledali veverico, ki bo iskal" ptičja gnezda, 'da bi pojedla iz njih mladiče, Že*na vrtu, kjer boste pomagali pleti ali nabirati solato, vas bodo presenetili vrabčki, ki sc učijo latati. Na polju boste spoznali, kako sc okopava, in osipava krompir, koruza in pesa. Ob roki boste; začudeni glodali ribiča, ki je pravkar iz vodo potegnil velikega klena. Ko boste na širokem travniku občudovali cvetje in pisane metulje, boste v hipu lahko rešili mnogo ugank. Če boste pa razpoloženi, pa si boste zraven zapeli tudi pesem "Lopo jo ros na deželi."
Su zana STRLLEG, 7,a
NAŠA ŠOLA
Naša šola jo letos stara 00 let, sedaj so jo obnovili.
Šola je bila umazana in gr da, razredi dotrajani, stranišča lesena. Na tleh so bile deska, tab;lc stare in grde, s težavo smo pisali po njih,
gedaj je naša šolo- zopet lepa in čista, prav ta kg stranišča, Table so nove in osvetljene, na tleh jo parket,
J šoli bi si želela še veliko telovadni co' in da bi avtobus ' lahko vozil do šole, sta bi lahko peljala iz Slovenje vasi mimo šole. Bila bi naj bolj odmaknjena od šole, da nas promet na cesti no bi motil pri pouku.
Želim si, da bi šola bila vedno tako lopa in čista, K temu pa maramo prispevati mi s svojo čistočo in ro do 1 jubno s t jo.
/alerija METLIČAR, 3.a
RADI BI IMELI PIONIRSKO SOBO
Lansko leto smo obnovili našo šolo v Hajdini. Pridobili smo več prostora, učilnico so svetle in v njih so je prijetno učiti. Imamo mo dorna'učna sredstva, da so laže učimo.
Učenci bi bili veseli, če bi imeli svojo pionirsko sobo, kjer bi lahko spremljali RT\7 oddaje, namenjeno z?„ nas otroke, Vsi pa vemo, da je premalo denarja, zato takšno oddaje spremljamo do ma ob televizijskih sprejemnikih.
V sklopu JLA je celotna obramba. Naš c oboroženo sile so v povojnem obdobju dosegle velik tehnični in organizacijski napredek. Zaradi teh in drugih značilnosti jih uvrščajo med najsodobnejše vojaške sile v svetu. Obrambna vzgoja in izobraževanje postajata sestavni del vzgojno-izobražovalncga dela v naših šolah in izvon njih.
Ta oddaja nas je naučila globljo tor celovito spoznati vlogo , organizacijo in oborožitev naših vojaških sil. Spozp nali smo povojni razvoj in o rganizacijo oboroženih sil SFRJ. Poleg splošno organizacije tor delitve na JLA in teritorialno obrambo nas je seznanila še o delitvi na zvrsti, rodove in službo. Povsod smo videli osnovne nalogo in osnovne značilnosti povojnega tehničnega razvoja. Seznanili smo sc z
vojaškimi šolami, vojno industrijo tor teritorialno obrambo čeprav že 3 2 lot živimo v svobodni domovini, moramo bi -ti vsak dan pripravljeni, da branimo svojo domovino in oču-v a mo našo svobodo in neodvisnost,.
Darja LAŽ AR, 6. b
likovni
Danica ZUPaKIČ 8.r. Jožica ŽUNKOVIG 8.r. Majda KISELJAK	8.r.
Majda PaUKO	7-r.
Zdenka KOROŠEC 7•r•
Miran KUREŠ	8.r,
Milan FUREK	8,r.
Stank*' PLETERsEK 8.r ►
Ivan DREVENŠEK 8.r,
Marija DREVENŠEK 8,r»
Alenka VIDOVIČ 7.r.
PRISPEVKI
-	Pred vrati v razred
-	Pri uri matematike
-	Atletinji
-	Delavec z lopate
-	Ob plugu
-	Deklica pri knjigi
-	Pred tablo
-	Hodnik s stopniščem
-	Dežurni
-	Rokomet
-	Mama čisti
TISK: tekst o smo vrt. "o L it. jelin
likovno priloge Ptujska tiskarn:
■















Domoznanski oddelek
371
NAJDIHOJCA
1977
a
373.3(497.12Ha j dina J
6002154,1
Izdaja:
OSNOVNA ŠOLA HAJDINA Uredniki:
ČLANI LITERARNEGA KROŽKA
Likovne priloge:
ČLANI LIKOVNEGA KROŽKA
Učitelja — svetovalca: ROZINA ŠIROVNIK in JOŽE EKART