Izhaiaio l.in 16. vsacega meseca. Cena Jim je za celo l4o 2 K., za pol leta i K. - Narocnmo m dopise sprejema J. Krajec v Novem me&tu.
OzDaniJa se plačujejo za enkrat 6, za dvakrat 9. za trikrat 12 helerjev oi kvadratnega centimetra. Manjše kakfir 10 Dem obsegsjoče ae ne sprejme.
Gospodarske stvari.
Dolenjskim preŘíčjcrejconi.
•PrcBičja reja je za Dolenjsko velike gospodarske važnosti, in to z ozirom na rejo pitanih, pOBcbno pa plemenih preaicev. Koliko pitanih preàiécv se izvozi iz Dolenjske? In kohko sele nepitanih, mladih, plemenih, za rejo? Toliko, da xa jedne kakor driige strženi denar jako izda, da se ga v deželi jako pozna. O tem smo se lahko prepričali vsi kmetovahîi m ne-kmetovalei prav do dobrega aele v komaj pre-tekhý zimi. Dokler je bila presičja zaprtija, kaka splosna klavernost, kaka pobitost, je vladala po celi Dolenjski. Za božjo voljo, kaj bode, ako se kupčija s prešiči zopet ne odpre? Kaj pa bodemo počeli s pitanimi, kaj plemeni prešiči, iz česa bodemo kaj denarja stržili?' Take tožbe so sle od ust do ust. -Vsi kmetovalci, trgovci, obrtniki, vse je bilo kakor rečeno žalostno, pobito. Ko ae je pa presiÈja trgovina zopet odprla, je kar na mah zavladala med kmetovalci in' nekmctovalei splošna radost. Denar bode priael v deželo. Možka bode ta. In res, vse drugačno življenje, vse drugačno prometno gibanje pričelo se je na deželi in po mestih ter trgih, kakor hitro se je presičja trgovina zopet odprla. In s to caso dolenjsko prešičjo trgovino nismo se nikakor na vrlinncu, marveč ae nahajamo sel« bolj v znožju. To pa zaradi tega, ker bi se pri nasib dolenjskih razmerah se prav lahko veliko več preaičev izredilo, ter v pitancm, posebno pa nepitanem plemenem stanu v trgovino sprav '
Pojemanje našega vinogradarstva in prilično kaj počasno zopetno oživanje istega, dajati bi moralo našim gospodarjem se posebni povod, 8tí presičje reje v veČji meri poprijeti. Vsaj toliko naj bi se naša dolenjska presičja reja glede množine doma prirejenih preaičev prej ko prej povzdignila, da ne bi trebalo iz Štajerske, osobito pa ne iz Hrvatske, preaiče na dolenjske trge dovažati. To dovažanje preaičev, osobito iz Hrvatake je nasi preaifýi trgovini v dvojnem ohziru kar naravnost jako škodljivo. Ne le, da
gre domač denar za blago, katero bi ae lahko doma priredilo, v drugo deželo, marveč ae s tem tudi najgladkejaa pot upeljavi najhujšega sovražnika naae dolcnjake presicereje ter trgovine odpira, namreč — preaičji kugi.
Posebno medla pa je naša presičja trgovina v zadnjem pomladnjem času. Rejeni, pitani presiči so v zadnjem času kar bele vrane ; plemenih pa tudi ne dostaja, osobito že bolj odraslih. Teh slednjih kar odločno toliko na trg ni, kolikor se jih v spomladanjem času iace. In kar se jih privozi, kakani so to? Večinoma, ali boljši rečeno skoraj brez izjeme ne taki, kakoršni naj bi bili, namreč spretno rtjeni, marveč so prav mrŠavi.
No, da ni zdaj na spomlad po Dolenjskem rejenih preaičev, temu se ni Čuditi. Nase gospodarske razmere niso po tem, da bi jih imeli; — žita in krompirja pridelujemo premalo. Temu nedostatku se pač ne more tako z lepa opomoči. Ali zakaj pa pomanjkuje po Dolenjskem proti spomladi' tako občutljivo že bolj odraslih plemenih presičev, in zakaj ao se tisti, kateri na trg dospejo, tako mršavi, da jih je že skoraj kar grdo videti? Prasajmo naše gospodarje po tem, in odgovorili nam bodo : saj moremo pač zadovoljni biti, da breje svinje Čez zimo pre-redimo, ker nimamo dovolj presnine; in odra-šcntýši plemeni prešici, kar jih čez zimo pre-redimo, pač nikakor ne morejo biti rejeni, ker jim kuhamo ajdovo plevo, deteljo, ae celo sempir, da jih prezimimo. No, temu nedostajanju presičje krme priSlo bi se pa prav lahko v okom.
Enkrat smo že opozorili naše avinjerejee v „Dol. Novicah" v tem obziru na prekoriatno rastlino, kateri topinambura ali papeževa repica pravimo. Zakaj bi si vaak avinjerejec malo njivicc te rastline ne nasadil, da bi imel v mesecih: februar, marc, april, ko navadno presičje krme tako krvavo pomanjkuje, dovolj njenega gomolja, katero se čez zimo na njivi pusti, na spomlad pa ven skoplje ter prešičem surovo ali pa Se boljše kuhano poklada. Prešiči uživajo to gomolje kaj radi in tečno je zlo tako, kakor krompir. Vaadi se topinamburo enkrat
za dolgo vrsto let. V poletnem času jc pa tudi njeno Ustje, osobito v Imdi susi, presicem prav dobro dosla krma, da se celo v goveji živini je to. Zakaj bi ae toraj te tako koriatae rastline po Dolenjskem kaj več ne pridelovalo?
Druga taka prekoristna rastlina za spo-mladaaje krmenje presičev je pa tako zvano kravje ali preaičje zelje, nemški Kuhkolil, latinsko : brassica obracea aeephala imenovana.
Ta rastlina spada med zeljnate. Od pravega zelja razločuje se v tem, da ne napravi nič glave, ampak na poldrugi meter do dva metra visokem trsu vse polno Ustja, katero se obira ter presiČem poklada. To rastUno se seje takrat, kakor navadno zelje na setvene leaice, meseca maja ali pričetkom junija, presadi se jo pa na prav dobro pognojeno njivo, po 40 do 50 centimetrov rastlino od rastline. Vse obdelovanje obstoji v tem, da se jo edenkrat okoplje, edenkrat obsuje ali ogrene. Ko prične na trsu najspodnejse listje rumeneti, se ga obere ter pokrmi. Na jesen pusti se rastline kar na njivi, in obira se jim listje laliko tudi po zimi. Posebno se pa to dela na spomlad, ko mesca marca že kaj bujno rasti prične, V tem Času napravi toUko in tako veliccga ter kaj mesnatega Ustja, da ga je kar veselje gledati, še veČje pa obirati. Da zima, sneg tej rastlini pri nas čisto niČ ne škoduje, prepriča se lahko slelierni v botaničnem vrtu kmetiške isole na Grmu, kjer so eno rastlino čez zimo pustili, in zdaj je je skoraj za eden škaf.
Seme te rastline ndobiti je pri semenski trgovini Wolfner & Weisz na Dunaju, I., Am 7Iof Nr. 3, in cel kilogram stane pet kron.
Za prvo poskiišnjo zadostovalo bode pa gotovo slehernemu 20 gramov semena, in toliko semena stane z poštnino vred komaj 15 do 20 vinarjev. Toraj niti omembe vredni znesek, za pridobitev rastline, katera utegne za našo pre-šičjo rejo na spomlad največjega pomena postati.
Vsaj boljši gospodarji naj bi nc zanm-dili, v nameri povzdigi; domači: prciičjereje obe dve tukaj priporočeni rastlini saditi pričeti.
tranjo podobo Avstrije, brez da bi minister dr. pl. Koerber o tem kaj slutil. Priprave za cesarjevi sprejem so živabntýáe nego po navadi.
t Kardinal H aller. Due 5. aprila je v Solnogradu po daljšem bolebanju umrl knezo-nadškof in kardinal H aller, star 75 let. Pokojnik je bil rodom Tirolee in jako blaga duša. Za katoliško stvar je bil zelo delaven. Pogreb je bil 9. aprila.
Pariz. Danes odpr6 v Parizu velikansko svetovno razstavo brez posebnih slovesnosti. Tu so nagromadene lepotije in umetnije do skrajne mere Človeške domišljije. O tem bo prilika večkrat kaj povedati.
Zapet anarhistični napad. Na kolodvoru v Bruselju je dne 4. aprila popoliidne valeakega princa, prestolonaslednika angleškega, napadel IGletni anarhist Sipido. Dvakrat je střelil na princa, a ga ni zadel. V stanovanju napadalca, katerega so takoj prijeli, našU so mnogo anarhističnih spisov.
Vojne v Afriki menda ne bode še konec. Konje, mrvo in vojno orožje vozijo skup, te-r je še minoU teden odplula velika ladija iz Reke. Kdo kupuje, kam pošilja, vacga tega ni opaziti, in vendar vsaki posebej vé, da ladija odpluje v Transvaal. Kakor hudo tudi so Angleži lioeree premagali, slednji ne odnehajo in jim je zadnji čas sreča zopet milejša. Tu pa tam precejšnje zmage dobijo, in tudi nekaj sovražnih Angležev vjamcjo ; omejujejo se vendar-le na gorate kraje.
l*oUtičiii pregled.
Dunaj. Listi poročajo, da potuje 5. maja nas prt'.avitli eesar v lierolin. Neposredni vzrok tega potovanja pravijo, da je slavnost polnoletnosti nemškega eesarjeviča; drugim se zopet bolj resnična vidi misel, da se Itoče tam raz-govarjati politika in neznosni finančni položaj. To slednje je jako umevno, kajti nemški liberalci že skrbé za to, da si presvitli cesar a svojim nemškim prijateljem Viljemom določi no-
PlŠe Ne aam:
li Novega mesta. Zabavni veter, koji je priredilo „Dolenjsko pevsko društvo" sè sodelovanjem moi-kega zbora „Glasb. Matice" dne 1. npriln t. 1., VBpel je neju'ičiikrtvtino dobro. CitalniĚna tlvurana iii tudi sprednji prostori bili so prenspolnjwni najodlićnejSega obćinatva iz Novega mesta in okolice. Dobio izbrani obsežni vapored izvajal sb je v vsakem otiziru točno in hvalevredno. Največje zanimanje vzbujala je,brez-dvorano «pereta ^Zvijiifia in ljubav", kutere šaljiva vsebina in prijel-na godba se je hipoma'priljubiU občinstvu. Vsi zastopniki večjih ulog — in teh je bilo sedem — reSili so kljub temu, da so nek iteri šele prvič nastopili na odru, i glede petja i glede igre prnv izborno svojo nalogo, za kar Jili je onóinstvo opetovano odlikovalo z burnim odobravapjem. Zlasti sta ee odlikovala Lizika (gospica Ida V i d i ć e va ) in BrinovČek, (gosp. A.), prva s krasnim petjem in z dobro premišljeno igro, slednji aè svojim si^nrnim nastopom in neumornim humorjem. V prizmniie njihovega ne malega truda odlikovana sta bila oba in sicer gospica Vidičeva s krasnim šopkom, gosj). A. pa z vencem. Vse hvale vredno na.'jtopal je v opereti tudi zbor dijakinj in dijakov ter pniizvel svoje pevske zbore dobro. Posebno ugajale so gospice dijakinje ter si pridobile sè svojo krasno opravo hipoma naklonjenost občinstva.
Vse uloge v opereti bile so prav primerno razdeljene in opereta dobro priučena in vprizoijena, za
kar gre popolno priznanje goap. kapelniku in goBp, režiserju. Splošna želja je, da se le ta opereta t najbližjem času ponovi.
Jednako laskava kritika mora izreči tuđi glede ostalih t«ek vspureda, le žalibože, da ni moči radi ne-dostatnega prostora vsake točke dostojno oceniti.
Dobro poznati umetnik na goslib gospod W, žel je 8 pro zvajanjein „Baletne fantazije" toliko pohvale, da je moral na občno zahtevnnje dodati se jedno točko. Gospića R. Preatonijeva bila je kot „moderno dete" na prameni mestu. Vse njeno kretanje in cela njena igra dokazala je, da se je z vnemo in navdu-fienjem posvetila svoji težavni nalogi ter taisto tudi, kar je spričal burni aplavz, sijajno izvrstln, za kar seji je poklonil kr»aen sopek. Gosp. M undo vi i (gosp. K.) je kot „češki progar" provziočil s svojo izborno mask«» in dovtipnimi kupleti mnogo smehu tako, da se je moral opetovano prikazati na odru. In kaj naj rečem o komičnem prizoru „sodnik in potepuh"? Skoraj sem v zadregi glede izraza, ki naj bi primerno ozna&il smeh, kateri se je razlegal po dvorani, ko sta gospoda L, in A, izvrševala svojo Halogo.
Z«lo ljubke bile so tri „Kranjice", koje je narisal tukajřínji amateur-slikar gospod Sch. Le te, oziroma za njimi stoječe g<ispice M. Kaatelfieva, R. Preatonijeva in I. Vidiževa zapele so v splošno zadovoljnost nekaj mičnih narodnih popevk.
Kot subietka nastopila je gospica M. Arch z jako povoljnim uspehom. Le t» navdnšila je s svojim imponujočim nastíípom, elegantnim kretanjem, izborno mimiko, vrhu tega pa se s prijetnim glasom vse občinstvo tak«, da se je zavesa morala zopet dvigniti, ter se je njej pri tej priliki poklonil lep šopek.
"Kot zadnja točka proizvajala se je v občno za-dovoljnost tragikomedija „Dva viteza", Gosp, A, in K. sta kot viteza a svojimi originelnimi dovtip! in kras-tiimi opravami iz abila burno odobravanje. Za vloge Homorfije, tega prepirnega jabolka mej do ušes zaljubljenima Titezoma, si pa ni mogoče misliti boljše predstavi]alke, kîikor je bila gospica V i d i Č e v a. Njena vitka postava, elepanlen nastop, ponosno kretanje in krasna toaleta, vse te lastnosti dičile so jo v taki meri, da si je Človek nehoté mislil, da ima res ponosno srednjeteSko grajsko devojko jired seboj,.
Konečno treba je še pohvalno omeniti meSanega zbora, ki je pod vodstvom svojega pevovodje častno 'n sigurno proizvel pevski točki „Ženilca" in „Pozdrav gostov".
Splošna sodba o tem zabavnem večeru je, da tako krasnih zabav se v zadnjem času ni priredilo ninogn v Novem mestu, in to priznanje bodi gospicam r^iteljieam in gospodom rediteljem kot povračilo za njihov ne mali trud in požrtvovalnost.
Allegheny 20. marca 1900, — Gospod urednik, P^isim Vas, dovolite mi nekoliko prostora v Vaših «IJol. Novicah", da nekoliko popišem, kako se imamo tukaj v daljni Ameriki. Minnlo leto je bilo dobro, smo po vsej Ameriki kaj dobro delali in si je Človek tudi kak krajcar prihranil, ako si ga je hotel. Da je bilo dobro leto, to se je tudi videlo, da tudi na Kranjskem ved6 in v drnzih krajih, kajti minulo leto je v Xevir-York došlo čez 411.000 izseljencev. Da jih bo pa letos, ako bo tako Šlo, še enkrat toliko prišlo, pričujejo tele Številke: Meseca januarja 13.000, febr. 19 /00, in do 16. marca 17.500. Tedaj v dva in pol mesecih 60.300 ljudi, in koliko pa rojstev po vsej Ameriki, to ni za misliti; pa zaradi tega bi še vse-
jedno imeli dovolj prostora in bi Še rsaki kaj zaslužil, ko bi vse ne tiščalo v mesto in v tovarne.
Tukaj je še doati rodovitne, neobdelane zemlje, ki se po ceni dobi; država mu jo celó zastonj dâ, ako se hoče kot amerikanski državljan podpisati za gotove leta. Dvomim pa, da se bo kaj dolgo tako zdržalo, kajti to leto 1900 pridejo volitve novega predsednika, potem bo pa rajši slabeje kot bolje; ko bi se primerilo, da bo demokrat izvoljen, potem sevé, da slabi časi nastanejo, kakoršni bo bili od leta 1873 naprej, ko so bili vse tovarne zaprli in se ni nič delalo; to marsikateri lahko pové, kako je bilo. Po stanovalnih hišah je bilo 10, 12 do 16 delavcev, in komaj dva ali trije so delali, pa še ne stalno; nisi našel košček kruha na cesti, celó smodkinih ostankov ni bilo na cesti najti, kajti yaaki je bil dobro spravljen, ker nisi imel denarja, da bi si tobaka kupil. Dragi bralec! Vse to zna še priti in še celó veliko hujši. Jaz vam ne pisem zato, da bi vas odklanjal, ne hoditi v Ameriko, ampak vas opozorim, da počakajte, da se vidi, kako se volitve snidejo.
Sledeče naj navedem prestavo vabila Aguinal-doju, kterega je urednik „Kansas Sun" nedavno tiskal. Naj služi čitalcem v izgled, kako Ameiikau vidi od-nošaje v Zjedinjenih državah. Pretirano pisanje pa ima vendar-le veliko resnice in zrna v sebi.
-„Pri nas delamo klobase iz pasjega mesa; bolne krave, stare mnle in konje pa hranimo v ptehastih škatljicah, da služijo v jed onim zdravim ljudem, kteri hočejo mrliči postati. Pii nas vtikamo ljudi brez denarja v jetnišnice, brezposelne pa silimo kamenje lomiti za pičlo jed. Tukaj imamo 400 mož v to, da nam delajo postave, sedem moi v najvišjem sodnem dvoru pa imamo v to, da postave, ktere jih je 400 mož skovalo, razdirajo. Pri nas dela dobro žganje slabe moie, in alabi možje kuhajo dobro žganje; pri nas so časniki plačani, da resnico zatirajo, obratno pa se bogaté, da laži trosijo ; profesorji pri nas svoje prepričanje tam zajemljejo, kjer svojo plačo. -
Pri nas je trgovatvo ali „business" vse, kar nese denar in se zna ječe ogibati; nas ropajo trusti, nam pa je slobodno ropati beračijo. Pri nas glasujemo za to, kar nočemo, ker se bojimo, da bi to, kar hočemo, ne dobili, če zanj glasujemo. Nase ženske nosijo ponarejene lase, naši možje pa kračijo repe svojih konj; v naši narodni zbornici v Washingtonu molijo pred sejami, po sejah pa pijejo žganje; mi plačamo 6000 dol., da pokopljemo naše poslance, 10 dol. pa, če nima poslaništva in je reven.
Čednost pri nas more le v samoti obstati, poštenjake imenujemo pa bedake. Pri nas se moli zlato, Bog pa nam služi kot kraj, kjer se dobre misli, dejanja in naprejvzetja kot stara šara shranjuje. Pri naš plačujemo 16 dol. za psa, 16 centov pa revni ženski, da tucat srajc sešije. Mi učimo nevednega Indijana, po kteri ptiti se v nebesa pride, potem ga pa 8 slabim vvhiskijem umorimo; mi denemo v zapor lačnega, kteri je ukradel hleb kruha, polijemo pa onega v kongres, kdor ukrade celo banko, ali pa železnico. Pri nas bankovci in greh javno po ulicah hodijo, pravica spi, zločinstvo cvete, hudič se pa za Tsakim voglom smeja,"
Dragi bralec 1 Zdaj vidiš, kakšna pravica gospodari v Ameriki. H koncu mojega pisma pa pozdravim vae rojake v daljni domovini, in Vam, gospod urednik „Dol. Novic", p» želim dosti naročnikov.
John Bnkovc.
Domaće vesti.
(Odlikovanje.) Deželni svetnik v Celji g. Maka vitez Langer pl. Pođgoro prosil je za umirovljenje. Presvitli cesHi podelil mu je ob tej priliki vitežki kriîÉ Franc Jožefovega reda.
(-j- Umrli so:) V Kandiji posestoik in barvar Leopold Kopač, oée novomeškega trgovca in posestnika g, Leopold Kopaéa. — V Novem meatu gospa pl, Lehmann, soproga c. kr. stotnika v pokoju in posestnika. Posestnica Terezija Kodrié na Bregu, udova c. kr. uradnega sluge. — Naj v miru počivajo !
(Zahvala.) Vsem onim čaatitim damam in gospodom, ki so pri zadnjem zabavnem večeru „Dol. pevskega društva" bodisi s sodelovanjem ali pa n& kak drugi način pripomogli do tako povoljnoga vspeha, izrekajo tem potom rediteljice in reditelji svojo najtoplejšo zahvalo.
(Obred umivanja nog) na veliki Četrtek. Premilostljivi knezoškof ljubljanski izvršil je ta vmíšeni obred nad následními gtarňki : Janez Novak (89 1), Joie Zajec (86 1), Miha Blažir (80 1), Matija Klama (81 L), Janez Jereb (78 1.), Matija Kelemina (77 1.), Janez Vovk (79 1.), Jurij Ur-binec (76 1.), G-regor Mr zli kar (76 1.), Janez Primée (75 1.), Luka Starman (74 1.), Štefan Anžur (70 1.), Vseh dyanajst jagrov štelo je skupno 941 let.
(Mestna hranilnica y Novem mestu). V mesecu marcu 1900 je 198 strank vloïilo 48.356 K 12 h, 143 strank vzdignilo 45.263 K 27 h, torej več vložilo 3103 K 45 A, 20 strankam se je izplačalo posojil 16.600 K^k. Stanje vlog 1,440.878 K 49 h. Denarni promet 184.960 K 41 h.
(Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico) reg. zadruga z neomejeno zavezo. Denarni promet v mesecu marcu 1900: 14.37ÍÍ K 7 h. Novih deležev je podpisanih 52. Zadružnih deležev plačanih 1146 K 60 h. Tedaj stanje koncem marca 16.864 K 80 h. Hranilnih vlog je vplačanih 3160 K 34 h; povrnenih 834 K. Stanje koncem marca 60.812 K 14 h. Posojil se je dalo 4870 K. Vrnenih je 460 K Stanje koncem marca 70.408 K.
(Okrajna posojilnica v Krškem) ima v svoji pisarni v torek 15. maja t. 1. ob 3. uri po-poludne oziroma ob Vï^- (f^ii^o ob 3. uri ne bil zbor sklepčen) izvenredni občni zbor a sledečim dnevnim redom: 1, popolnitev pravil. 2. predlogi.
(V bolnišnico Usmilj. Bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca marca 123 bolnikov, koncem februari j a jih je ostalo 72 skupaj 195. Od teh se jih je ozdravilo 92, zboljsalo 23, neozdravljenih bilo je 6. Umrlo jih je 5. V oskrbovanji ostalo jih je 70. Oskrbovalnih dnij se je nabralo t-ekom preteklega meseca 2326.
(Prvi glasbeni večer), ki ga je Glasbena Matica priredila 5. t. m,, nas je zopet naslajal s plemenito in vzvišeno glasbo, ki se redko čuje tudi v mestih, večjih od Novega mesta. Uže iz ktmcertov prejšnjih let ljuba, nam znana gg. Procházka in J. Jnnek od ljubljanske Matice sta z nova pokazala svojo umetniško spretnost in pravilno tolmačenje slovanskih klasikov A. Dvorska, Smetane, H. Wieniawski-ja, Chopina in Eubinsteina ter drugih glasbenih velmož. Častno so se z njima vrstili nadebudni, mladi vijolinist gosp. W., naš pevo-Todja gosp. Ignacij Hladnik ter gg. brata Kozina,
ki sta nam podala fino in natančno slovenske pesmi F, S. Vilharja in Risto-Savina. Občinstva ni bilo malo, pa bi ga bilo lahko več,
(Drugi glasbeni večer) priredi se v dvorani novomeške Čitalnice v nedeljo 22. t. m. ob îJ. uri zvečer. Natančneje na lepakih in v ljubljanskih dnevnikih.
(Društvo mestna godba v Rudolfové m) je čez poletje odpustilo svojo godbo na lok ter hod« začasno skrbelo le za glasbeni pouk sposobnih mla-denčev, kar je tnđi društven namen. - Odbor.
(Telovadba) „Dol. Sokola" vršila se bo od zdaj naprej le dvakrat na teden in sicer v torek in petek vsakokrat od 8.-9. ure zvečer. Proizvajale se bodo proste vaje in vaje na orodji. Bratje Sokoli se pozivljejo, da se marljivo udeležujejo telovadnih, vaj.	Odbor Dol, Sokola,
(Sveti misijon)bov Mokronogu od 18. do 26. aprila, katerega bodo vodili gospodje lazaristi : J. Macnr, Fr. Kitak in J. Ferjančič.
(Trgovinsko ministerstvo) poroča trgovski in obrtniški zbornici, da je ravnateljstvo topni-čarske.ga arzenala v Zofiji razpisalo na dan 30. aprila t. 1. ponudbeno razpravo glede dobave različnega usnjenega materijala za arzenal. Razprava se vrši v prostorih oficirske kazine v Zofiji. Približna vrednost dobave je 29.027 fr. 50 cnts. Natančnejši ponudbeni pogoji se lahko vpogledajo pri ravnateljstvu arzenala v Zofiji.
(Družba sv. Cirilain Metoda) zopet trka, Slovenci, na Vaša vrata. Zmiraj nove šole j zmiraj nove Šole; zmiraj več učnih močij — to stane! V Tržiči smo odprli ravnokar velevažni vrtec — in kako že lepo prospeva! Na Štajei'skeni, ob najnevarnejši postojanki la naš narod — na Muti — pa o bližajoči se Velikonoci kanimo otvoriti druíbino šolo. — Brezdvombeno prihodnji mesec pridete v posest novih srebrnih peterokron. Prva vsacega preniožnejega Slovenca bodi naše družbe posest. Pričnite, Slovenci — prosimo Vas — agitacijo za nas s parolo: „Prvo peterokrono družbi sv. Cirila in Metoda!"
(Preskušnja mehov za žveplanje trt) se bo vršila v nedeljo po Veliki noči dne 22. t. m. ob 2. uri popoludne in ne 17. t. m. kakor je bilo prvotno določeno. K tej presknšnji pridejo veščaki, vabimo pa tudi vee tiste gospodarje, ki se zanimajo za to vprašanje, kateri mehi so za večjega in malega posestnika najbolj pripravni, kje jih bo dobiti, kak» so izdelani itd. Preskušnja se bo vršila na kmetijski šoli v Grmn. -
(Sadno drevje). P. n. člani podružnice naj blagovole Čim preje priti po sadno drevje. Sadno drevje, ki bo do 21. t. m. ostalo pri podružnici, se bo prodalo.
(Toplice.) Že lansko leto je dozidalo knez Auerspergovo opravništvo krasno poslopja z najfinejšimi stanovanji za goste z elegantnimi restavracijskimi prostori. V gradu bo tudi stanovanja zbolj-šali, v spodnjih prostorih pa napravili poleg bivših večjih kopališč tudi morske kopeli in zdravilske naprave. Odprtje 1. maja bode slovesno, baje pride takrat tudi gospod deželni predsednik.
(Zidanje po Novem mestu) obljubuje tndi letos uspešnega napredka. Sodno palačo, ki je bila T jeseni popolnoma dozidana in pokrita, pridno ome-tavaja in pročelje krasé. Stopnice so dogotovljene, kanalizacija dovršena^ izplanirano je grobljasto obližj« poslopja ter izpeljana pravilno napravljena cesta od
•11.
o
Opekarna Zalog (Breitenau),
pošta Novo mesto.
)) »

Opeka za zid 1000 kom. po . . .	II*— gld. Opeka za dimnike prikrojena 1000 ko-
mailov po.........20'-
Opeka za oboke 1000 komadoy po .	11-
SireSna opeka „ „ „ .	12'-
„ • žiebnik komad po .	—05 „ „ (Falzdacliziegel) tisoČ
komadov po........38*— „
Stresna opeka (Falzdacbziegel) s katranom prevlečena 1000 kom. po	48*— „ Stresna ojtoka (Falzdacliziegel) žlebnik
komad po.........—'25 „
Opeka za tlak gladka tisoč po . .	22*— „
„ „ „ okrašena (gekupt) tisoč	35'— „
Okrajki (Gresimsziegel) 50c;« dolgi po	—"15 „
Na zabtevanje in po naročilu tudi druge vrste opeke. Zgornje cene veljajo pri opekarni Zalog (Breitenau),
Na železniški voz na lastni progi v Zal gu (Brelten u) naložeua opeka po 50 kr več.
Na postaji Rudolfovo naložena opeka za zid 1000 komadov po 14 gld. II )) Str ža „	„ „ „ „ „ „ 14 gld.
„ „ Mirna peč „	„ „ „ „ „ „ 15 gld.
„ „ Tre:]nje „ „ „ „ „ „ „ 16 gld,
A. grof Thurn,

Pri železnem iodojaiu!

Vstanoïljena leta Í869.
tsrgO'^ix^a m	Í3%	blagom

priporura 't^
nujtiov(gàc t^kropilnlce proti peroiiosperi
ud Uiipi'oiie ploreviiiti po nizkih (^enali ; mehOYO za žveptjanje v atirili raznih vrutabí gumi za, pužlahtnenjc trt ; cepllUG nože od najfinejšega jekla; IrtiM' Škarje, drevesne Žage. Vse za rigolanje potrebno orodje, kakor ki'aiiipo, lopate, kopače, vse od najl)oljcga jekla kovano ; STCflrl, luacole itd. — Najiiuvťjétí strelivo dynaiiioi), ktcro je izvrstno, ni toliko ncviirno, pa po svoji sili mnogo boljše od dinamita; zato posebni kapselni so tudi v zalogi. Dobiva se dalje tudi janit in špaga za razatrelbe. — Dalje priporočam veliko zalogo raznih žag, n. pr. roéne Žage, prečne žage iii one za miinske žage. Vse to, kakor tndi za to potrebno orodje, imam v najboljših vrutah, ter sem porok za fino blago. Najnovejše vrste slamnorcznlcc, traverse za zitlanje po vseh velikostih za nizko ceno. Najrazličneje Železue Řine za kolesa in dnigo rabo ter vse, kar se železninskemu blagu prišteva.
1'rip r.K^am mojo dobro prirejeno zalogo kave, Hž«, olja, míla, Špirita itd. Oljnate Inirve, Kriiež,, lake v mnogih vrstab. Za zidarje in pleskarje riiziie Či)piće, krtrtćc i. dr.
Ob enem prip(>rocani p. t, kolesarjem i/vrstna kolcso, najfinejše opravljena od tvrdke J, Pii< h v Gradcu, in Elektra-meteor in Peugeot - kolesa.	(72—2)
M
ř

>5
A
i
i
fl.
Gldvna slovenska hranilnica in posojilnica,
registrovaná zadruga z noomejeuo zavezo, pisaxrxa ixa kongresaem irg-a h., êt^ tils	v Ijjjvfebljaasi,!
sprejema in i/plačiije hranilue vloge i»
obrestuje po 4'|2% od due vložitve do dne vzdihe
brez odbitka iii brcx otlpovetli.
Hnuiiliiične kuj žice se >pi-ejcniiijo kot gotov denar, iie da bi se «brcstovaiije prctrgiilo. ,38.0


Novn mut»: ()'l)tr>vnrtil nrcrlnik, lErlojatPl), E&lDÏqik in tlKkur 1. Kralno
Skaberneta «b pohiSju cln Dularjeve hiše. KastelĚeva hiša pred mostom bo skoro dogotovljena in ima kaj prijetno lice. Pmtarjeve biše mi IjuMjiinski cesti se nienda kitiahi lotijo nadaljevati in ima pvecejsuja postati. Nil Klaricijevem vrtu im krasni točki kopljejo temelj za g. dr. Defranceachije vo hišo, ktera bo gotovo tudi liina in se bode z glavnega trga videla. Jako v oči bodeî je vsakega iz kolodiora v mesto pmiegn „.Tenktieijev pod". Isti je celo, naravnost re-ieno, kazil novo mestno poslopje; tudi tistega ni ve6. Zidal bb na onem obširnem zemljišču gospodar Koša k večjo gostilno a hlevi, kur je za Novo mesto iivo potreba.
^(Deževje.) Minuli teden je skoro nepretrgano deževalo. Krka in njeni dotoki so grozno narasli. Visoka Krka je menda tudi zakrivila, je Afogo-liěeva krava pri napajanju predaleč zašla, ter jo je voda odnesla, ne da bi jo bili do sedaj dobili. To deževje se menda razteza po vsem svetu; v Pi'agi so ae iz nizkib stanovanj jeli seliti. V New-Yorku sega voda daleč na kopno. Neki železniční most je vođa podrla; iz St. Luis dospeV'Si brzovlak je na onem mest« v vodo padel ter mnogo ljudij je potonilo. •
ječe ušli Štirje kaznjenci.) V pondeljek 3, t. m. popihali so jo štirje kaznjenci iz zapora novomeškega okrožnega sodišča. Niso jim še prišli na sled. -
(Požar.) Na Poljanšici (kočevske Poljane) po-iïorelo je pretečeni teden Šest gospodarjev, ki so bili ie z primeroma malimi svotami zavarovani. Vzrok požaru je neznan.
(„Der Siiden.) Organ fur die politiacben, cul-turellen und wirtscliaftlichen interessra der Kroaten ^nd Slovenen bode od aprila naprej izhajal kot tednik vsako soboto; naročnine pa list ni zvišal, akoravno bodo stroški večji. Cena mu je zfi celo leto H kron, za pol leta 4 krone. TJred-Mštvo in upravništvo: Dimaj, 1. Plankengasae 4.
(Gorski odmevi.) Zbirka možkih zborov in Ěveterospevov. TJglasbilJanez Laharner, Dobe se pri skladatelju na Št. Viški gori, poŠta Slap ob Idriji za 1 K 60 h. Kaj več o tej stvari ob drugi priliki.
(Današnji list) obaega 10 strani.
Razne vesti.
f(Hiše se rušijo) vsled silnega deienja v Klap ai na Češkem. Izmed 160 his z 800 prebivalci «« je že 52 hiš sésulo in vse kaie, da se jih bo se mnogo.
^ » (Strup T pajčevini.) Neki kmet v občini fisavi v Šleziji se je vrezal. Da bi kri vstavil, djal J« na rano pajčevino. Tretji dan mu je roka zatekla î" je v kratkem umrl v groznih bolečinah. Zdravnik J® spoznal, da se mu je s pajčevino zastrupila kri.
*(Samsejezglasil) sodniji v Zagrelm G&-Jnel JuriČ iz Doljan na Hrvaškem. To je oni zlo-cmec, ti je letos o svečaici žandarja Košaka iz '^ovca napadel ter ga močno pi)škodoval in mu ^fožje vzel. Ko je iandarju Košakii, ;ki ga je are-in hotel sodniji odvesti, na ta način nšel, je "ddal žandarjevo orožje občinskemu uradu v Doljani ® pripomnjo, da ga je žandar napadel. Žandarmerija * Kostajnici, kamor Doljani pripadajo, je pozneje na^ da je Jurič v Ameriko ubežal, a kakor se zdaj yidi^ je to poročilo napačno bilo. Novomeška ^>đnija se le sedaj obrnila na HrvaŠko za izročitev
-JttriČa.
Poziv k
posvetovanju o streljanju proti toói.
v 4. številki letošnjega „Kmetovalca" je gospod doktor Vošnjak, ki že več let pridno opazuje streljanje proti toči, nasvetoval, naj se na konci aprila ali prve dni maja skliče kje na Kranjskem shod, na kterem naj bi se kolikor mogoče pojasnilo streljanje proU toči, kakor se je to lansko jesen zgodilo v Casale-Monferato v Gor. Italiji,
Deželni odbor kranjski je kakor lansko leto tudi letos dovolil 2000 kron podpore za streljanje proti toči, in upati je, da tudi vlada dovoli enak znesek, Vsled tega so ae pričele občine zglasati za to podpor» ter naročati razne strelne priprave. Toda naročniki se ogrevajo za različne strelne priprave, bije se nekak boj za priprave Ungerjeve na eni in Greinitzevih nečakov na drugi strani. Pač težko je določiti, ktere priprave zaslužijo prednost. Postopati pa moramo v tem prepornem vprašanju kolikor mogoče sporazumno. Tu se gre za izdatek ter za nspeh. Sedaj šele poskuSamo in ne moremo prav nič določenega reči.
TJnger proslavlja svoje priprave kot najboljše in naj pripravne] še ter graja Greinitzeve, Greinitz pa dela nasprotno. Unger trdi, da se z njegovimi sedaj zbolj-šanimi nastavki in topiči dosezajo isti ali celo še boljši u,spebi kakor z Greinitzevimi 3-4 m visokimi nastavki in 40 cm globokimi topiči, v ktere se vsuje vsakikrat 150—180 smodnika, dočim Unger vzame le 50 - 80 gr. Kot nov izumitelj dobrih strelnih priprav je tudi nastopil Rebek iz Celja, ki tudi trdi, da njegove priprave prekose vse dos^anje.
Ker se bo letos na Kranjskem nakupilo mnogo novih priprav, zato je z ozirom na nejasne razmere med temi tvrdkami neobhodno potrebno, da se mi sami osebno prepričamo o dobroti raznih j»riprav, Podpisanec sem meseca febrnvarija prisostvoval strelnim poskusom z različnimi topiči in nastavki na Štajerskem. Te poskuse je napravila tvrdka Greintzevi nečaki, in v ti smo se prepričali, da so njih priprav» v mnogem prekosile Ungeijeve; posljedni pa sedaj trdi, da so ie pri teh poskusih zlorabljali njegove priprave.
Neobhodno potrebno je torej, da si sami naredimo svojo sodbo s poskusnjo raznih priprav na avojik tleh. To smatram za jako umestno tembolj, ker mi je na tem œnop ležeče, da se res plodonosno nalože velike vsote, ki se bodo letos v ta namen izdale.
Zato se obračam tem potom do vseh 6č. gg. vinogradnikov in drugih iiit.eresentov na Kranjskem is sosednjem Štajerskem, kakor tudi na Primorskem, s prošnjo, naj se udeleže shoda o streljanju proti toči,' ki se bode vršil v Krškem, in sicer drugo nedeljo po Veliki noči, t. j. 29. aprila. Spored posvetovanja priobčijo razni listi
Zborovanje bode v šolskem poslopju. Strelni poskusi z raznimi pripravami se bodo vršili na prostem, kjer bo napravljeno posebno strelišče. Strelni poskusi se bodo nadaljevali Še drugi in morda tudi tretji dan. Om gg., ki nameravajo na tem shodu poročati, nai blagovolijo to sporočiti podpisancu.
Ob enem s temi strelnimi poskusi se bodo tudi preskušali razni iĚveplalni mehovi, in sicer v tamošnjili vinogradih.
F r. G o m b a č,
dež. vin. potovdni učitelj n Kranjsko » Ljnbljwii,
Darovi za oovomtiko dijaiko kiihlnjo.
Dobrotniki ix mem in Kandže C3 E, g. ktpltn Eortman tO K, it. ptMojilnicK in hianilnica (11.) v Metliki 40 K, IgnotOB ■ ČikteH 10 K, bI. kniijalca hiknilnicK 100 E, g, žopnik Mibael 3«j« & K.
Dr. Jas. Marinko. Loterijske tteviike.
Gradec 17. marca	59	14	31	28	61
Trst 24. „	62	9	24 10	26
Gradec 31. „	16	86	84 78	71
Trst 7. aprila	60	90	29	74	86
Zahvala.
Prve dni teg» meseca tU bila v naromeški smi^stanski MTkyi poitavljeiia dv& nova kamenita altarja, ktera so mil. g. knezoSkof Ânton BooaTentnra 7. »piila sloremo blai^oiiloriii. Delo j« iiTišil g, Felik» Toman, nmetni kamnosek iz Ljubljane, tako lifno, tako krasno, da altaija, rekel bi, vsakemn hre* izjema dopaáettk.
Da lem e« pa jas tega dela lotil, sanalal «em te na po^ mo! bažio in na pomoS dobrih ^ndi. In to moje zaapanje me ■i foljnfalo. V imt-nn BTojib tobratoT in svojem izrebam is glo-boiine srna stoJo najiskrenejSo zalivalo pre^astitej dnhováčini in prtblagim NovameSËanom ze. obilo pođpoto. Jax in moji sobratje ne moremo dmgače pokazati pritrdn« hvaleihiosti kakor b tem, da bomo za nvoje preblage dobrotnike molili in se jih ilehemi dan spominjali pri darit'vi st. maše
Se posebej pa se zahraljnjem blagorodnim gospem, ki so darovale dovoljno svoto d«narja la novo preprogo pri imami^nem tltarjt). Povrne naj jim oo, ki vsski najmanjSi dar Njemu v ćast daroval), obilno pQpIa<la; povrne naj njim in vsem našim dobrotnikom prebiažena Mati Uartja.
Novo mesto, die 9. aprila ISOO.
P. Otokar Aleš,
t. i. gvardijan.
Nr, 197/98
Št. 6305.
Oklic.
18
Hazglas.
v sredo, đne 2. maja t 1. ob 10. uri dopoldne Trsila se bode v fantvškem poslopji v Hinjah, sodni
okraj žuiemberk javna pistrena in ustna manfie-
valna dražba zaradi odtiHje stnTbinsklh in druzih del pri popravljnnju íhituí cerkve, fantvža in fsrovskih gospodarskih poslopij v Hinjah.
Za omenjena dela je proraćunjeno pri
a) cerkvi....... 634 gld. 13 kr.
bj farovžu.......1159 „ 34 „
cj gospodarskih poslopjih . . (663 „ 71 „
<80 „ 36 „ skupaj . . 2546 gld. 64 kr. Od te svote odpade nj» zidarska dela okbli llOS gld. 47 kr., za tesaiska dela <,ikoli 429 gld. 22 kr.
Neposrednu po izvišilvi te drHžbe oddola se bode rsprava (giadenja) podružnice na Selih pri Hinjah potom zniževňliie dražbe, katera se bode tudi vršila v farovžu v Unijah.
Za to stiiviio je pieraiunjeno 6827 gld. 41 kr.^ od katerih ođpnde
1. na zidftrska dela . , . (4099 gld. 40 kr.
( 96 611
2.	„ kamnoseška dela
3.	„ tesarska dela
4.	„ iinZMiska dela .
« 61 ,, « 77 „ 1261 „ 08 „
184
90
Tsleđ predloga dedičev po v Hokion^iifn nmrli posestnici Cili SinioniiS dovolila se je
prostovoljna prodaja
v zapuščino spadt^očih zemljiiS vli^S. St. 1& in 209 kat občine ilokronog, to je na trgn ob cesti v Mokronogn stojeće enonad-■tropne hiie z gospodarskim poslopjem inventarne vrednosti 7400 K in goida v Pehnrju vrednosti 400 K
Za izvršitev dražbe đolo6ii te je novi narok
ttť 18. aprila 1900 dopoludne od 11. do i2. ure pri tej sodniji.
polovica kupnine plaíati je takoj pri dražbi, drnga ])o-]«TÍca pa v dveh mesecih po drníbi.
Pravice aemljeknjižnih upnikov ostanejo nedotaknjene. Daljni pogoji se bodo pri dražbi naznanili. C. kr. okr. >odnl)a v Mokronogu, 1.,
dne 21. marca 1^00,	(87)
kteri ima primerne šolske ved-nósti, se takoj sprejme v prodajalno z Hianufaktomim blagom. Kje, pove uprav-ništvo „Dol. Novic".	(63—3)
SpG^' Dva klavirja in dva harmonija
T dobrem stana sta prav po ceni na prodaj v Novem mestu h. it 82.
Prodajalna v najem.
Prodajalna na Vel. trga V Novem mestu it 46 se da 8 I. junijem v najem.
Veè se izve v isti hiši.
« 46 „
5.	„ kljufamiiaiska dela . 318
6.	„ kleparska dela ... 216
7.	„ barval ska dela . , . 36 „ 30 „
8.	,, steklwrska dela . , , 40 „ 90 „
K tej dražbeni obravnavi povabijo se podjetniki z dostavkom, da mora isaki, ki se namerava di'ui.be udeležiti, vložiti zaOetkom iste v roke dražbene komisije vadij, znusajoči 6% proručunjene svote.
Prtijeinale ae bodo tudi pismene ponudlie, katere naj bodo kolekovane, po ponujalcu lastnoročno podpisane in ponujana s ota nuj bode v iatib navedena 8 številkami in črkami. Take ponudbe morajo biti zapečatene in ziinaj naj bo razen naslova zapisano:
„Ponudba za pievzetje etc.....
Tudi mora pismenim ponudbam priložen biti dotični vadij
Pismene ponudbe morajo se vložiti pri podpisanem okrajnem gliivaistvn najpozneje do 29. aprila 1.1, Na ponudbe, katere pridejo kasneje, ali katerim ne bode priložen predpisani vadij, se ne bode oziralo.
Načrti, pruračuni, stavbeni in dražbeni pogoji se zamorejo tnuradno v navadnih uradnih tirah pregledati.
C. I okrajno glavarstvo y Rudolfoveir,
dne 4. aprila 1900.
(90)
Oklic.
Firm. 29
Gen. I 46/6
Podpirana sodnija kut trgovska sndnija naznanja, da ge je v zadružnem regintrn izvrâil pri vpien „prto občno kunimmna društvo v Radefah, regietrovana zadrnga z omejenim poroltvom" izbris iistopiv^ih ilnnov iiaÉclstva: Jakub Eižiter, Peter Ropriveo in Janez Kozorog, ter vpis noro izroljenih članov načelAtvji:, Jakob Žnst, kapelan v RadeĚah, Jožef Novak posestnik v Oi- ' memem in Joitf PovSe, posestnik iz Svibneaa.
C. kr. okrožno sodiiče v Rudolfovem oddelek III, dne 31. marca 1OOO.
Razglas.
Firm. 32
Gen. I. «7/2
C. kr. okrožna aodnija t Ruđolfovem kakor trgovska soduija melaSa:
(h v tuBortaera zaiiružnem reřiítm bo «e pri tvrdki „hranilnica in posojilnica t Seniiiu, registrován» zndruga z neomejeno atvfiii" vpinaltt na podlagi zapisnika o rednem nbSnem Tibnrn > dne 25. marca 1900 deloma predrugaÉena Badruzna pravila, po katerib je
1.	namen zadruge ta, da
a) Bjirejeraa in obrestajo bramlne vloge in vloge v tekoSem rafunu;
I) «i iiridobii^a iiadaljna dunania sredstva, kolikor so ea dosego Eadružnegft smotra potrf.liiia, e svojim ladružaim kreditom; c) daje svojim Slatiom posojila; d OHkrbnje svojim Slanom hikaso;
e oskrboje svojim članom po meri teh pravil (g 41) gospoJareke p itrebiiiiiB in pospeiuje s kreditom skupno prodajo gospodarskih potrebiíÉin; f) raiĚirja (fotpodsrsko «lïnje s prirejanjem ]»odu6riib predavanj in raziçovor o gospodarskih zadevah;
fpod(iira svoje člane t svetom o gospodarskih zadevah in ) «abranjHje propad kmetskega stanu tudi s tem, ia v zadružnem okolišča ležeča kmetijssta posentva, ki so KvrSjlno na prodaj, po meri razpoložljivih kapitatij kupnje pod pogojem, da je opravičeno upanje, pr'idati jih skupaj ali po delih za ugiidaejo ceno; _ jn je
2.	vsa razglasila ladrnge zi naprej objavljati v „Narodnem Onepodarju", oglssiln „Gospudarske zveie" v Ljubljani.
filani načeletva zn upravno leto 1900 ostanejo prejSnji.
C. kr. okroino sodISfie v Rudalfovem oddelek III,
due 10. aprila 1900.
a nez Jax-a
najstarejša in največja Hf^^
'tíi7arDla zato šivalnih strojev
v Ljubljani, Dnnajska cesta št 13.
25 vedroï iiïfstnep narainega vina
ima na jjrodaj Peter Novine bli^u ceste v Štorovji, ipoRta Sv. Križ pri Litiji. ~ Cena vinu po dogovoru,
/
16 let star, zmožen zn pakovs'io ohrt, sprejme se v poduk v L ubljant. Več se izvé v Novem mestu. Ljubljanska cesta 8t. 105.	(61-3)
Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek,
trfoveo v Metliki. (810—17)
Lepe orehe, lepe suhe hruške in predivo
razpošilja	(71-2)
v Mokronogu (Dolenjsko.)
Več stalnih voznikov /a premog
iz št Janža v Trebnje voziti, se vgodno vsprejme
fiontianílípm nrAinnnnbnnu v Ltuhllnni. Marlíln trn j
»inii^na ťBBia 8T. iUD.	đj	|2 SL Janz« v I reonje vuiui, se vgoano vaprejrae pi
Ž"--T—,	SentianSkem premogokopo v Ljubljani, Marijin trg št..
JI « samostojen deUvec, zmožen tudi nekoliko	^jj j taistega delovodatvii v 8t. Janin, pošta TerŽiséeL
v pisavi, vsprejme ae pod zelo ugodnimi	—i--
pn
poboji ; neiMiiožetii imajo preilnogt; kje pove upravništo nDol Novic."	Í88-1)

trgovec v Novem iiiesiu
priporoča
svojo veiiko zalogo vsakovrstnega
manuiaklnriiega blaga
' moške ia žt^jisku ublcki;, svilnate j
robce, najboljše platno, ] kotenina itd.
Šivalni stroji
naj bolj 81! vrste po nizkih ceiiiih ter pod ' iigoflnimi plafiilnimi pogoji.
* -ll.-»J ...I «-»J	^ i-t IHn f-,..«,.*	^il
ljudje, kftten
/ju K d, KathreinerKneipp-ovo i-Udiio lavo ne rabijo, akoravno s raliO dohrodifteča in fdrava taviiia pijaia?
Ker Se vsi ne vedo, ktere velike prednosti ima Katbreiner-jeva kava, katara skoai en ekstrakt bobove rastline duh in okxis bobove kave eadobi. Taista toraj Kdniii na neprecenljivi način dobre zdravju deliýoÉ® lastnosti domaiega sladn^a preparata t prelju bij enim duhom bobove kave. Katbreiiner Kneippova sladna kava sluii posebno za primes k bobovi kavi, diSi ^ tadi ako ee sama pon-řije. Dobi ee povsodi, ne eme Be pa nikoli odprta prodajati in je eamo pristnA v «nanih i»TÍr-nih Eavojih ■ podobo ínp-rtika Kueippa in ■ imanom ■ Kathrtlnw«.

ť. T.
Za Novomesto ixi okolico !
Podpisani priporoÊam svojo zalogo marene in vlcžane pive v sodčkili in steklenicah, iz Steinfeidske pivovarne bratov Reininghaus v Gradcu. Povekšale so m tudi ledenici; in sem dobro preskrbljen z ledom tako, da laliko tudi zunanjim goetilničarjera postrežem z ohlajeno pivo in z ledom.
Vsojam si slavnemu občinstvu in p, n. gostilniěarjcm naznaniti, da sem letos poleg zaloge pive vstanovil tudi vinsko tergovino na debelo.
Imam v zalogi pristna naravna črna in bela Istrijanska kakor tudi različna Dolenjska in Štajerska vina, vsi po jako niskili cenah.
Z odliÈnim spoštovanjem

Za napravo barve, kupuje runiono, riijavo, rudečo, zeleno in črno barvino prst na vagone proti takojšnji placi „tovarna LustthaJ-Videmer Farbwerke J. ». Finck's Eidam in Lustthal bei Laibacli. Dol pri Ljubljani".
OpDBnhR vredniStvR: Mnogi našil) gospodarjev ne pozna te trsriue; naj ne ti.rej o tem z veâiftki pfwretuie. ali če hiíbIí, iU
ulje,
•me; naj	„	. .
ima ma řvojřiii zmiljîiSfii kaj take ísemlje, nnj iiriiiese kftki kmetijski podmžnici mcrce, gotovo mu povsod raiJi to pojasnijo.
íía prodaj
je iz proste roke hiša, porf, 3 njîve, I travnik in vert Cena 950 gld. Već se izvé pri gospodarju Bearkja^ St. Ru prt._ (76-2)
"Pnçpstvo prcifaj) otstoječe iz njiv, trav-X uaíjBLW jiiiioy in gozda, poteg teíe voda^ k«tern se líiliko vporabi v kjikoršnikoH predmet. Posestvo je poleg nekega trga in polovico ure ot\ železniške postaje. Kje, poTĆ iz prijaznosti uiedništva „Dol. Novic"	(78-2)