134. številka. Ljubljana, soboto 14. junija. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Li<- i;i vsak dan, izvzuinši ponedeljke in duove p<> pravnikih, tor velja po pošti pr-jtmian, za avstro-ogerake dežele za celo loto 16 t»»old., za 001 leta 8 golti., za četrt ieta 4 fold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na đon m celo letu 13 go. !., m četrt lota 3 gold. 30 kr., za en meaeo I gold. 10 kr. Za pošiljanje na pom se računa 10 kraje, za nu'soc, 30 kr. za ć«trt leta. — Za tuje dežele sa < seto leto 20 gold., za pol leta 10 gol d. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in oicer: Za Ljubljano za ćotrr leta 2 gold. 50 kr.. po pošti projeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačujo od četiri-atopne petit-vrato 6 kr. će sw oznanilo enkrat, tiska, 5 ki. č<« se dvakrat in 4 kr. o« ur; tii- ali večkrat tiaka. Vsakokrat ne plača »tempelj za 30 kr. Dopisi naj ho i/.volo fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo Je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi Siiai „Hotel Evropa". Opravništvo, na kitoro naj so blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanili t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Hrvatska se bliža novemu času in po vsem novemu položju. Tod naslovom „čas je blizu" prinaša „Obzor"4 članek, v katerem objavlja: „Ta teden bode odločen za bodoči odnošaj med dvema kraljevinama, kateri sta često skopaj borili so proti Nemcem, Tatarom in Turčinom ... To novem odnošaji bode kraljevina dobila kar najbrž mogoče novo vlado.a In časopis ogerske vladne stranke „Pesti Napio" piše : „hrvatska nagodba se bode kmalu ustanovila.u Ob enem se iz Peste javlja, da je vprašanje o razvojničenji vojno krajino končno rešeno, da bode torej cela vojna granica kmalu pod civilno upravo in zastopana na zagrebškem saboru. To sta dva velevažna dogodjaja. Zmerno narodna stranka, ki bode po dolgem boji vsled velikili kompromisov vendar na vlado prišla, naredila bode red v razburjeni, v mnogem obziru zanemarjeni deželi naših južnih bratov. Namestu sebičnikov, ki so dozdaj krmilo na Hrvatskem v roki imeli in vsako zdravo napredovanje narodovo zavirali, pride poštena vlada mož, ki imajo srce za narod in bodo ne samo celo upravo zboljšali, nego i korupciji jezove postavili, ki je dozdaj žugala, zemljo proplaviti. Kakor nas ta nova nagodba iz baš omenjenih uzrokov veseli, tako ne moremo verovati, da bi bila politična borba na Hrvatskem s temi pridobitvami končana. Pač bodo magjaroni s časom izginili, ali se stopili z narodno vladno stranko. A naredila se bode po vsej priliki nova opozicija v tako imenovani Makančevi stranki, ki je proti vsaki nagodbi z Magjari, za samostalnost Hrvatsko od Magjarov in za zvezo z dru- l-is te k« Plašč. Obraz iz uradniškega življenju v Petrogradu. (Ruski spisal Nik. Vas. Gogol; poslovenil L. Gorčaj ec-Podgoričan.) (Dalje.) Vse to: ropot, razgovor in gromada ljudij , vse to je nekako čudovito zdčlo se Akakiju Akakjcviču. Sam nij znal, kaj bi bil ueiuil, kam del roci, kam stopil, kam prenesel svoje telo ; naposled sede k igralcem: gledal je v karte, pogledal kmalu temu, kmalu temu v obraz, po nekolikem času pa je začel zevati, ker je dolgčas bilo mu, zato ker je uže davno bila minola ura, o katerej je po svojej navadi bodeval spat. Rad bi se bil užc poslovil od tajnika, pa mu nijso dali iti: dejali so, da mora neogibno novemu plašču na čast izpiti stckleniČico Šampanjca. Uro kasnejši je bila večerja, to je: vinegrer, gimi Jugoslovani v monarhiji. Ta stranka je zdaj še mala, a ker je njen program naraven, slovausk, zato se more množiti in bode na Hrvatskem isti nalog in isto položje zavzela, kakor ga ima levica v ogerske m državnem zboru. Glavni narastaj jej bode dohajal iz razvojuičeue grauice. Ravno tako ima razvoj uičenje granice dve strani: dobro in slabo. Dobro je, da se vzeme graničarom vojno breme, ki so neopravičeno nositi imeli, in da se postavijo v one pravico, katere imajo drugi državljani. Dalje je združenje hrvatsko-srbske granice z materjo-zemljo, Hrvatsko in Slavonijo velik dobiček za ves narod, posebno za narodno stranko na saboru, ki bode tako močnejša postala. — Ali resnica je vendar tudi, kar nam je lani star hrvatski rodoljub rekel: „dozdaj je imel nas narod orožje v roci, s katerim se je proti Magjarom 1. 1848 branil, odslej orožja ne bo več imel in bog ve, kako bode, ko bi utegnilo še eno leto 1848 priti.u Polaganje temeljnega kamena za „narodni dom" v Novem mestu. (Daljo in konec.) Po dovršeni slovesnosti na gradišči bil je ob eni popoludne skupni obed, katerega je udlcežcvalo se razen mnogo domaČih še več družili kranjskih in štajerskih domoljubov, kakor tudi grof Vranicani iz Hrvatske. Med kosilom je mnogo govornikov z raznih strani osvitljalo „narodnoga domau važnost in pomen za narodne stvari prospeb, in vr šile so se pogosto napivane zdravice vsem zdanjim in še pričakovanim podpornikom tega narodnega podvzetja. Vmes je čitalnični mrzla teletina, paštete, kolački in šampanjec. Akakij Akakjevič je moral izpiti dve stekle-ničici šampanjca, po katerem zaužitji je čutil, da jo veselejše v sobi, vendar pa nikakor nij mogel zabiti, daje uže polunoči, torej uže davno čas iti domov. Da ga ne bi gospodar zadržaval, tiho je šel iz sobe, v vstopnici poiskal plašč, ali užalilo se mu jo, ko ga je bil zagledal, da leži na tleh; stepel ga je, brsnil z njega vsako najmanjšo smet, del na-se in odšel je po stopnicah na ulico. Na ulici je bilo še zmirom svitlo; odprtih je bilo še nekoliko tistih majhnih predahne, po katerih se inudč služahiii in drugi ljudje. Akakij Akakjevič je veselega duha korakal domov; brzo je pred njim zuiunjkavalo tistih pustih ulic, ki ni po dnevi nijso bile vesele, tem menj po noči. Svetiltiico so malo kdo svetile: kazno, da je premalo olja bilo po njih; začeli so se leseni domovi, plorjc; ni-kder nij bilo ni žive duše, le sneg je lesketal po ulicah in žalostuo so činele niske koče predsednik prebiral telegrame, ki so prihajali iz Ljubljane, Gorice, Solkana in od druzih krajev in rodoljubov slovenskih. Pc poludne ob šestih jo mnogo število rodoljubnega in radostnega občinstva zbralo so zunaj mesta na prostem, mičnem, z narodnimi zastavami zalo okiučanem zelišči g. dr. Rozine. Radostna zadovoljnost, kakoršna je vsakemu igrala na obrazu iu v srci, je učinila, da je tukajšni shod kmalu spremenil se v pravo ljudsko veselico pod milim nebom. Gimnazijski dijaki so lepo in navdušeno popevali narodne; mestnih godcev vabeče sviranje jo šiloma vleklo na poskok. In mladenič je svojo zalo družico prijel za nežno ročico in par za parom je veselo za-zibaval se po trati zeleni. Vmes so odlični slovenski govorniki, kakoršnih poslušati imajo Novomcščani žalibog le premalokrat priliko, pričujočim z iskrenimi besedami srca pogrevali za čutstva slovanska. 0 somraku jo društvo spremljano z godbo skupaj vrnilo se v mesto, kjer je potem o polunoči skončala se slovesnost na največjo zadovoljstvo vsem udeležiteljem. Po vsem tem lehko priznamo, da ta vesela in lepa slovesnost bodo imela znamenite dobre nasledke glede narodnega zavedanja v vseh krogih novomeških. V Novem mesti namreč uradništvo re-prezentujc najvišje osobstvo, katero se do malega poslužuje le nemškega jezika. To razlaga, da neki naših meščanov vedno še misli, da edina je nemščina, ki človeka kaj bolj povzdiguje nad navadne, plebejske ljudi in k Češčenja vrednosti. Dalje bode pač tudi še kak tak meščan, ki je dozdaj še odtegoval se od podpiranja tega narodnega podvzetja in ki že ima ali sč zaprtimi okni. Približal se je tistemu prostoru, kder je na mesti ulice začenjal se neskončen trg, kateremu so na nasprotnej strani bile jedva vidljive hiše: vse je bilo podobno strašuej pušči. V daljavi, Bog zna: kde, gorel je ognji* ček v nekovej kočici, ki se jo zdela, da je na kraji sveta. Akakija Akakjeviča veselost se jo znatno in nenadno skrčila; stopil je na trg nekako bojczljivo, da sam uij znal, zakaj: prav tako, kakor bi bilo srce slutilo nekaj slabega. Ozrl se je nazaj in na vsako stran: bogme, kakor morje, tako je bilo okrog njega. „Ne, boljše je, da ne gledam," — menil je in dalje šel nicžeč, a ko je odprl oči, da bi videl, ali je uže blizu ali ne konce trga, zagleda, da mu skoro prav pred nosom stojita uekova brkasta Človeka, ali kedo sta bila, tega nij mogel poznati. Stemnilo se mu jo pred očmi in utripalo mu je srce. „A, saj to je moj plašč," — zagrmcl je eden njih in zgrabil ga za ovratnik. Aka- pa še upa imeti kako zalo hčerko, ki bode gotovo tudi rada v krasnem „narodnem domu" iskala duševnega, zabavnega užitka — pristopil na našo stran. Naj pri tej priliki tudi še enkrat potrkamo na obilo rado-darnost vseh rodoljubov, kateri se dozdaj nijso še oglasili! Končaje si ne morem kaj, da ne bi omenil naših nasprotnikov, recimo ncmškutarjev ponašanja vpričo opisane slovesnosti. Najhujši so surovo psovali in še psujejo naš ta napredek, in vse, kar se tiče njega. Zmernejši so že več dni vsi poparjeni pohajali po ulicah, pa kolikor mogoče na daleč ogibali se zagrajenega prostora. Na slovesnosti dan pa so eni bežali iz mesta, eni ku-kavo kukali izza oglov, in eni skrili in trdo zaprli se v svoja stanovanja, kjer so kakor Ahil za ladjami, hudo jezo kuhali. Malo skrivnih narodnih uradnikov pa se nij upalo pokazati k slovesnosti, ker se jim je bati, da bi potem (kot narodni zatoženi) ne avanzi-rali!*) Tako, glejte, je v Avstriji, da uradnik, ki živi med slovenskim narodom in gotovo tudi z njegovimi krajcarji plačevati, si niti ne upa pokazati svojega sočutja za podvzetja, katera si narod gradi za svoj napredek in blagor! In pač se le varamo, ako pričakujemo, da pride v tem obziru kaj boljšega! Ali upajmo! Saj gotovo že bliža se dan — veliki dan Slovanstva! Politični razgled. jVotrunje dežele. V IJubljani 13. junija. Prepir med «tnro< in miadoneinci se ne da poravnati. Mladi hodijo svoj pot in postavljajo svoje kandidate, kateri imajo zlasti v dunajskih predmestjih dosti upanja da zmagajo. V tem pa ministerstvo pridno liste konfiskuje. V Pragi sta bila „Politik" in „Narodni listy" zaplenjena, sam bog ve, to kolikrat pod sedanjim ministerstvom. Pa celo graško „Tagespost" je osoda konfiskacije zadela. Predrznila se je, ministra Stremajer-ja grajati, da nij dovolj liberalen, ker je bil postopal proti Bobies-u. „T.U je terjala, naj bi Stremajer-jevi volihi svojemu *) Kakor smo izvedeli, jo bilo dvoma uradnikoma po višjem povelji naročeno, zjutraj okolo za-grariišča in popoludne okolo zunaj mestnega ve-selišča paziti po kakšnem grešniku, ki bi bil zašel med slovenske radovo\jce. kij Akakjevič je uže hotel vskrikniti: „Stražnik!" — ali tovariš mu je na ustna pritisnil pest, veliko, kakor uradniška glava, in zagrozil seje: „Le krikni!" Akakij Akakjevič je čutil samo to, da sta plašč strgala z njega in da je eden s kolenom brcnil ga, vslcd Česar je zvrnil se v sneg in nij več čutil ničesar. Po nekolikih minutah se je izpametil, vskotehal je na nogi, ali nikogar več nij bilo. Čutil je, da je mrzlo vnej in da nema plašča': jel je kričati, ali glas, kakor se je zdelo, nij mogel segniti trgu do kraja. Kričal je verno v obupnosti, jel bežati čez trg — ne-utegoma k stražnici, pri kateroj je stal bu-dočnik in podprt na svojo helebardo nekako izvedavo gledal, kakov vrag to beži k njemu in kriči. Akakij Akakjevič pribeži pred-enj in z dihtivim glasom zopet jame kričati, zakaj spi in nijso ua mari mu ljudje, da ne vidi, kako odirajo človeka. Budočnik se je odrezal, da nij videl nikogar, da je le videl, kako sta ga sredi trga vstavila neka človeka, pa je menil, ka sta njegova znanca; poslancu nezaupnico dalo. To je graško policijo uplašilo in pograbila je dotični list. fMfferjfhi državni zbor je sprejel postavo, s katero vojniška granica v civilno upravo preide. Poslanec Kazmas je sicer stavil predlog, naj se razprava o teh načrtih odloži tako dolgo, da bode vojniška granica v zbornici po svojih poslancih zastopana; pa ta predlog je bil zavržen. Pri debati je srbski poslance Milctič ostro grajal vlado zarad silnega pritiskanja na srbsko narodnost. Minister je odgovarjal tako, kakor smo pri ena-cih priložnostih slišali odgovarjati naše vladne zastopnike, da se namreč Srbom nobena krivica ne godi in da le oni fanatično proti ogerski narodnosti postopajo. "Vitanje države. It tis k i car Aleksander je prišel na svojem potovanji 11. t. m. v Ems, kder se je sešel s perzijskim šahom. Ker jo carinja ruska v Kimu za mrzlico zbolela, pravijo, da pojde car tudi v Italijo. r Ruski Invalid" poroča iz Kive, da sta se kazalinski in ta-škendski oddelek zedinila že 24. aprila pri Chalantu. 27. aprila so imeli Rusi majhen boj s Kivani, v katerem so bili poslednji te-peni. V Urgi se bode združil z njima polkovnik Somakin, z oddelkom iz Mangišlaka. Polkovnik Markozov, ki je bil že blizu meje prave Kive, se je moral vsled silne vročine v brezvodeni stepi s svojim oddelkom vrniti v Krasnovodsk, kamor je dospel 28. maja. Vojaki njegovi so morali silne težave prestati, a vendar so se dobro držali. Poročevalec posebno hvali prijateljske razmere med prostaki in oficirji, ker so peš hodili, da so zamogli slabejši vojaki rabiti njihove konje. V f»m*w»šcn*1ei narodni skupščini je v torek poslanec Lepcre interpeliral vlado, zakaj da je zatrla list „Le Corsaire", ter dokazoval, da je list po postavi imel pravico, nabirati doneske za pošiljanje delavcev k dunajski svetovni razstavi. Minister notranjih zadev Beule izreče, da se mu je to zdelo potrebno, ker je list zastopal socijalistične namere, ter pravi, da bode vlada misijo, katero je sprejela od narodne skupščine, tudi za nap rej nadaljevala. Nato bere Gambetta neko okrožnico, katero je pisal Bcule vsem prefektom, v katerem jim naroča, da naj pozvejo, kateri listi so konservativni, ali bi utegnili postati. Dalje tudi, da naj pozvejo, koliko naročnikov ima kateri list, kateri bi bil pripravljen, sprejeti vladno podporo, itd. Minister naroča prefektom , da naj strežejo listom z noticami, ter organizirajo tiskovno policijo. Gambetta vpraša , če je okrožnica avtentična. Minister notranjih zadev prevzame odgovornost, ter pravi, da mora vlada paziti na liste, a podkupovati jih ne misli. Poslanec Christophle nasvetuje na to, da naj zbor- rekel mu je, naj raji , nego da nevspešno kriči, zjutraj ide k policijskemu pooblaščencu, da poizvć, kedo je vzel mu plašč. Akakij Akakjevič pribeži domov do cela v neredu: lasje, ki jih je še, pa nemnožno število imel na sencih in nad zatilnikom, lasje so bili vsi razmršeni j bok, prsi in hlače so bile vse snežene. Ko je njegova stara gospodinja bila začula čudoviti ropot na vrata, po bliskovo je šinila iz svoje postelje in samo v enem čižmu tekla odpret vrata, — in sramežljivo je na prsih z roko držala košuljo; ali ko je bila odprla, prestrašila se je in stopila nazaj, ker je bila zagledala Akakija Akakjeviča, kakov je. Ko pa je bil povedal jej, kaj se je zgodilo, sklenila je roci in rekla: da mora iti kar k velikemu komisarju, njih komisar bi ga utegnil le pogovoriti , veliko bi mu obljubil, potle pa obotavljal se, ali bilo bi najboljše, da bi takoj sel k velikemu pooblaščencu; da je sama znana z njim, ker Ana Cuhonka, ki je popreje bila njena kuharica , služi pri njem za pestiujo; da ga niča grajo izreče vladi zarad te okrožnice, a predlog je bil zavržen s 3G9 glasovi proti 315. *i/mn/.%kt» ministerstvo se nij moglo zediniti o financijelnih vprašanjih, ter je odstopilo. Kortesi so vsled tega v torek ponoči sklepali, komu da izroče novo ministerstvo sestaviti. Xfitr.ihi državni zbor bode zboroval še do 28. t. m., potem bode odložen do jeseni. Dovršiti bi moral tačas še državni proračun, tiskovno postavo, in postavo o izda-vanji papirnatega denarja. Za novo vojaško postavo se še ne ve, kedaj bode predložena zboru, ker je cesar Viljem sedaj bolan, in se Bi8mark zarad tega nij mogel pomeniti z njim. Enako je tudi s postavo o novi uredbi Klzasa in Lotaringije. Predložila se bode zboru najbrže v jeseni, ker bode vlada onda že videla, kakošen vtis bo napravil na Alza-sijance konec pruske okupacije na Francoskem. Dežela bode volila baje 15 poslancev v nemški državni zbor. Volilno pravo pa imajo samo tisti, ki izrečejo, da ostanejo v deželi, in ne drže s Francozi. Po tem takem bi bilo mogoče, da pridejo Alzasijanci že v sedanji nemški državni zbor, ker provizorij trpi le do 1. januarija, a vrjetno nij, ker se ne ve, če bodo hteli voliti, in če se provizorij zopet ne podaljša. Sicer pa bi vlada rada predložila sedanjemu zboru vojaško postavo, ker od njega upa vse doseči. Pri razpravi o državnem budgetu je veljavni poslanec Richter hudo grajal vlado zarad vednega povišanja stroškov za vojsko in brodovje. Tako je letos izdala 143 mil. tolarjev več, nego je bilo v proračunu. Za brodovje je zahtevala 70 milijonov, a sedaj jih je izdala že 140, samo Wilhelmshafen z dotiČnimi napravami, za katere so bili stroški preračunjeni na 9 milijonov, stane sedaj že čez 38 mil. tolarjev, in vendar še nij konca! Sploh se zahteva vRako leto več, in kmalu se bode začelo nakladati davkoplačevalcem. Potovanje cesarja Viljema k dunajski svetovni razstavi je zarad njegove bolezni za sedaj odloženo. Krepki starec je oslabel, in zdravniki so mu vse delo prepovedali. Ce se ozdravi, pride neki pozneje v gasteinske toplice. Dopisi. Iz Idrijo 10. junija, flzv. dopis.] (Županski stol.) Strašno teško pričakuje gosp. PerliČ županskega stola. Zdaj je stanoval pod gorami, od zdaj naprej pa češ, ker bom župan, bi bilo pa preveč „gmejn", ko bi ostal še dalje tu v stanovanji. Tedaj se bodem že enkrat preselil o sv. — blizu sama vidi dosti potov, — kadar pride mimo njenega doma, in da tudi sleherno nedeljo pride v cerkvo molit in da prijazno pogleda vsakega , da je poleg vsega drugega tudi ljn-beznjiv gospod. Akakij Akakjevič je poslušal to pripovedanje in žalosten odšel v svojo sobo; kaka mu je bila noč, premišljanje o tem prepuščamo tistim, kateri si mogo nekoliko misliti v njegovih okolnostih. Dosti zgodaj jo bil odšel k velikemu komisarju, a dejali so mu, da spi; prišel je ob desetih, pa zopet so dejali: „spi;" prišel je ob enajstih, pa dejali so mu: „nij doma gospođa pooblaščenca;" prišel je ob obedu, ali pisarji v vstopnici gu nikakor nijso pustili dalje in hoteli so vsakako izvedeti, zakaj je prišel in kaj se je zgodilo, tako, da jeAkakiju Akakjcviču prvi pot njegove žive dni zljubilo se, ka pokaže svojo srčnost; dejal jim je ostro, da mora osobno govoriti z velikim komisarjem, da ne smejo biti drzoviti , ter braniti mu pravične stopinje k njemu; da je prišel iz uradnije zbog ce- „kurjega vrha", flori bode vse bolj „nobel" za me kot župana, kajti po mestu bom gledal, in videl vse, kako in kaj se godi, ali se cvilijo kaj zvonovi pri sv. Trojici itd. Ko je izvedel zadnjič, da je pohvaljen v ,.Slov. Narodu" , se je hudo razkačil in se zjezil nad našim časnikom, ker mu je resnično povedal, da namreč on, Perlič, nij sposoben za župana, ter da mesto Idrija ima dovolj tacih mož, ki več razumejo nego on. Posebna agitatorja sta gg. Lipold in Onderka. Ona dva zaslužita srebrno svetinjo za nemškutarsko agitiranje, katero sta dolgo časa pripravljala. G. Lipold bi rad izvedel, kdo piše v Časnike? Jaz bi pa rad izvedel, kako je s tistimi nekimi 20 goldinarji, že veste gg. Za kaj se je izplačal tisti denar V Komu? Ste-li rekli: nobenemu nič o tem povedati? Gosp. Perlič, no! Iz I rola 11. junija. [Izv. dop.J Po mestu se ne euje drugega, nego o nesrečni tomboli. To je dnevna govorica. Vedno več se čuje v poškodovanji, tako da je v zadnjem dopisu omenjeno število naraslo na čez 200. Veliko pa jih je tudi ranjenih, za katere se le v družbenih krogih zna. Kako da se je ta reč prouzročila , to se še dobro ne more izvedeti. Le to je znano, da je nek mornar z nekim gospodom majhen boj imel. Omenjeni gospod je baje Lah, ki je prišel v Trst svojo rokodelstvo, to je tatvino prakticirat. Pri enakih prilikah pridrevi se iz bližnje Italije uajostudneji drnhal vsakega stanu. Nekateri potem tukaj ostanejo, drugi se vračajo s polnimi žepi novcev. Ostali pajdaši so dobro hranjeni po kotih starega mesta, ki že od nekdaj zaradi prebivalcev tistega oddelka slove. Odkar je nova policijska straža, so hvala bogu nekaj počistili , kajti pred nij prešel noben teden brez umora, in kronika ubijalstva se je le od tam bilježila. V Trstu živi veliko tisoč Italijanov in še vedno se naseljujejo sem, mestno stare-rešinstvo to z veseljem in rado vidi, da se mu sinovi Italije množe, kajti vsak je dobro sprejet in dobi tudi dobro službo. Neizmerno veliko služeb ima magistrat na eni stirjaški milji na razpolaganje. Pri vrtih, gozdih, plinu, pri svoji straži, v uradih in povsod so samo ljudje iz obljubljene laške dežele. Ti zmirom delajo propagando za nedovršeno Italijo. Domačin je v teh službah le bela vrana. In če se kdo najde, gotovo je najhujši odpadnik in zagrizen lahon. V sodbah deželne sodnije se vedno nahajajo imena Lahov bog ve kje iz Abruz. Pot je oglajena in zveza med Trstom in Italijo se utrjuje s tem , da pošilja naše mestno starešinstvo pri vsaki priliki denarja za to in ono podporo v Italijo. V seji 9. t. m. je na pr. med drugimi predlogi tudi na vrsto prišel nasvet bibliotekarja magistratove bukvarnice: naj bi se vzeli iz bukvarnice rokopisi slavnega Petrarke, in naj bi se poslali v Padovo, kjer bode letos petstoletnica rojstva pesnika Petrarke. Omenjene rokopise je kupil Dr. Rossi, ki je več let v Benetkah živel in jih ob času prekucij v svojo last dobil, ter preselivši se v Trst več teh reči sam izdal. V oporoki pa je volil te rokopise v omenjeno mestno bukvarnicos pogodbo, da se ne smejo nikdar iz bukvarnice dati. A kaj so našemu magistratu želje ranjcih testatorjev mar! Vnela se je huda debata. OkoliČanski poslance Burgstallcr (sicer lahon) se je temu predlogu ostro nasproti postavil, grajal tak predlog in se sklicaval na oporoko pokojnega. To da v taborji Italianissi-mov se je smodnik vnel, hudo so pobijali vsako besedo ter predlog odobrili. Koncem je bilo skleneno, da se rokopisi v Italijo dajo. Dr. Hortis, neka ničla, pa dobi celih 1000 gld., da gre v Padovo na uro gledat. Takih dogodjajev bi lahko mnogo naštel. A že iz tega se spozna značaj našega mestnega starešinstva. Iz po«!JlUUfljfcC doline na Ko roškem 8. junija. |Izv, dopis.| Vsi smo o svojem času pozdravljali vest, da se je osnoval vseslovenski volilni odbor v Lju bljani, in zasijalo je nam upanje, da se po združeni sili morda zdaj tudi nam slabi stan zboljša; vse je kazalo, da bode vladala naj lepša složnost. — A kako je nas prestrašil dopis iz Celovca v št. 12G. „SIov. Naroda", kjer dopisnik poveda o nekem čudnem „proglasu" v „Novieab" , iz česar — akoravno malo temno — se je vendar dalo sklepati, da je morala „Trdnjava" nekako nesložno zasukniti! Ker „Novic" nemam, nijsem mislil, da se mi stvar vseskozi razjasni; a reši me iz te zadrege „Karntncr Blatt" od 5. junija št. 23., kateri ima, če ne popolno prestavo, vsaj jedro, mislim, Novičnega „proglasa." Barskih zadev, in če jih zatoži, da bodo čutili. Pisarji se nijso upali ničesar reči tem besedam : eden njih je šel poklicat komisarja. Komisar je nekako nenavadno čudovito sprejel vest o ukradenem plašči. Ne da bi bil svojo pozornost obrnil na glavnost tega izvestja, temuč jel jo Akakija Akakjeviča povpraševati, zakaj je tako pozno šel domov in ali nij bil pod kako nepošteno streho, s čemer je Akakija Akakjeviča do cela zmotil, da je izpred njega odšel, pa nij znal, ali se kaj zgodi ali ne o tem, da hi plašč zopet dobil. Ves ta dan ga nij bilo v pisalnico (edin tak pregrešek vse njegove žive dni); drugega dne je prišel va-njo ves bled in v svojem starem, še žalostnejšem kaputu. Vest o ukradenem plašči, da-si so tudi nekateri uradniki bili taki, ka nijso zabili posmehovati se Akakija Akakjeviču, ta vest je vendarle ganila marsikaterega. Odločili so precej bili zbirko za-nj, ali nabrali so le nekaj malega, ker so bili uže sicer iznebili se novcev: dali so jih vodji za podobo in naročili se na nekovo knjigo vsled želje prvostojnikove, ki je bil prijatelj pisateljem. Eden njih je sč zgol sočutja do Akakija Akakjeviča sklenil, da mu pomore vsaj z dobrim nasvetom, ter je odsvetoval mu, naj no ide h komisarju, zato ne, ker bi se utegnilo pripetiti, da bi pooblaščenec hotel prikupiti se prvostojnikom, ter tako ali tako našel plašč, pa bi vendarle ostal v policiji, ko bi ne bilo mogoče po zakonu dokazati, daje njegov. Ali najuspešnejše bi bilo, da bi se zaupal kakej z na ni en i tej š e j osobi, da znamen itejša osoba le z enim dopisom na zadevno mesto lebko vredi vse potrebno. Kaj je maral Akakij Akakjevič: sklenil je, da pojde k z nam eni tej š e j osobi. Kak urad je oskrbi jala ta znamen i-tejša osoba, to je doslo še zmirom skrivno. Dosti je, da znamo, da je ta znamenitoj 5a osoba nedavno poznamenitila se, poprej je bila nežna m eni ta osoba. Sicer pa nje urad nij bil mej znamenitimi uradi v primeri drugim se znamenitejšim. (Dalj« prih.) Naj prvo mora vsakemu omikanemu Slovencu hudo deti, da se tako rekoč v imenu koroških Slovencev žali centralni odbor in drugič, da se tukaj kaže svetu nekak razpor med odboroma , akoravno dozdaj še ne moremo verjeti, da bi bil v resnici, ker nij lahko misliti, da je ta proglas strogo od Trdnjavinega celega odbora. Vsaj jaz — kolikor odbornike poznam — bi skoro kaj staviti hotel, da tri petine izmed odbora tako škodljivemu proglasu nijso mogle pritrditi in se s tem kot orodje dati za porabo kaki ljubljanski kliki, ampak ravno nasprotno; spoznavajoče, da nam mora vsaka pomoč — bodisi od katere koli strani — hasniti, so mogle biti vesele, da vsaj nijsmo več tako osamljeni pri naši narodni borbi. Vsaj sc jc društvo tudi pri osnovi centralnega odbora v razgovor spustilo. Menda v resnici vendar nij nič hudega! Samo škoda je, če se pripravi s tem proglasom kako tajno veselje našim mnogobrojnim nemšku-tarjem. Ko bi bilo na tem res količkaj verjetnega, da „Trdnjava" neČc cent. odbora, ne vem, kaj je nam misliti! Vsakdo si sme staviti vprašanje: Je li „Trdnjava" res tako močna, da opravi sama vse srečno ? Če ne do zdaj, kako spravi prihodnjič svoje kandidate skozi ? In če jih ne, kateri narodnjak jc ne bode preklinjal, ker je ošabno protestirala proti „komandi", katera vendar nij „komanda" , ampak zgol narodno požrtvovalno delovanje za kandidata, ki smo njiju mi sami izbrali si? Pač bi bila to res ošab-nost ter smeha in še bolj pomilovanja vredna ozkosrčnost! Piše se seveda lahko, da društvo samo vse opravi, da ima že najboljše rodoljube po vseh okrajih razstavljene na straži; a če sc pomisli, koliko je teh rodoljubov pri nas, da jih je še vselej premalo bilo in da jih bode zlasti zdaj premalo, tako je pač opravičeno, da sc Vaš dopisnik čudi. Naše ljudstvo je potrebno poduka, da razume važnost volitev in da se bode vedelo vesti v kritičnih trenotkih. Kaj bi mogla „Trdnjava" sama ljudstvu podati! . . . Po priporočili kupil si jc kmet v Celovci „politični katekizem", pravi pa, da ga čisto nič ne razume. A zdaj so vsakdo veseli na prvo številko „političnih listov", katere dobi z a-stonj, posebno pa, ker ga bodo ti zaporedoma do volitev izhajajoči listi vedno bolj seznanjali z njegovo nalogo. „Trdnjava" takih žrtev nikoli ne more prinašati. Gospoda! pri nas se dozdaj nij poznal kak razpor v narodnem taboru, torej ne provocirajte ga o času, ko je nam naj večje sloge treba! Iz IIlMliili - I»efct€» 10. junija [Izv. dop.J Naši opozicijonalni listi, poimenci rMa-gvar Politika" in „Hon", zlasti pa Lonvavcva „Reforma" pišejo proti novej nagodbi s Hrvati. V našej kraljeviuskej deputaciji je pa posebno Kalman Tisza, kateri odločno in od-važno proti njej dela. Deakovski in sploh vladni li sti so pa precej rezervirani postali. To je zadnji pritisek na Hrvate pred podpisovanjem nove nagodbe. Uplivu tega pritiska tudi izbeči ne bodo mogli. Njih kralj, deputacija sestoji iz šest udov narodne, in i/, šest udov magjaronske stranke. To je uzrok da, ona ne more odvažnejc nasproti našej kralj, deputaciji svoje zahteve terjati. Sloga v brv. kralj, deputaciji je samo navidezna, to vedo naši državniki, ter se iz te notranje njene nesloge okoriščevajo. Narodni udje hrv. kralj, deputacije so bili v vednom strahu, da ne bi njih magjaronski so ud j B kakšen separateu votum našej kralj, depulaciji predložili. To se sicer nij storilo, pa stalo je to hrv. narodnjake mnogo . . . „Pcster LojdM piše, da se vlada na Hrvatskem tako dolgo ne bo prcmenila, dokler hrv. sahor nove nagodbe ne potrdi. Hrvatski narodnjaki pa nasprotno pretijo, da bo narodnjaška večina hrvatskega sabora samo onda novo nagodbo potrdila, če mu jo bo vladu predložila, v katero bo zaupanje imela. Kdo bo o tem vprašanji popustil? — Enaka kontroverza vlada baje glede finančnega vprašanja: naši uude Hrvatom 46% f a k tiču 0 v plačane g e državnega davka, Hrvati pa zahtevajo 45% odmerjenega letnega davka brez obzira na to ali jc vplačan ali na dolgu. Kako sc bo to koni-planiralo? Preden bo pa pričujoči dopis natisnjen, bo brž ko ne nova nagodba že končno sklopljena. O grofu Jankoviči se čuje, da je ponujeno baustvo odločno odbil. Razlog je baje ta, da po njegovem mnenji tudi nova nagodba Še ne bo politične zadeve na Hrvatskem v normalni kolotek navodila. Ravno čujem, da je uagodba formalno sklopljena. Iz SelgTA'iMlil 8. junija [Izv. dop.] Ko ta list v roke dobite, praznujemo pri nas po pravoslavji „duhovske praznike" in se domišljamo strašne nesreče, ki je na ta dan zadela Srbijo pred 5 leti, ko so namreč v Topčideru lopovske roke ubile velikega rodoljuba kneza Obrenoviea III. Tudi letos naše novine ta spomin praznujejo. Javil sem vam zadnjič, da je denarna kriza svoje valove od Dunaja preko Pešte razlila noter do nas v Belgrad. Res je stiska med trgovci od dne do dne večja. Naša narodna vlada jc temu na pomoč prihitela in finančni minister je predvčeranjem dal „Beogradskomu kreditnomu zavodu" 20.000 duka-tov na razpoloženje. To je med našimi trgovci prijetni vtis naredilo. Naš novi minister za prosveto g. Nova-kovič se vrlo trudi zboljšati in zmnožiti naše šole. Zlasti srednje šole, ki pri nas ne ve-ijajo še bog ve kaj, hoče zboljšati. V tem smislu je razposlal 30. maja dopis na vse ravnatelje gimnazij, realk in polugimnazij. ljani svoj prvi občni zbor. Gospodje društveni odborniki obeh dežel se uljudno vabijo, da se zavoljo naprave dnevnega reda že 20. junija ob 10. nri dopoldne pri „Slonu" zbirajo. — Tisti poštni uradniki pa, ki zavoljo družbenih opravil k občnemu zboru osobno ne morejo priti, naj se po oblasten-cih nadomestijo, ali polnovlastjo v obliki lista brez koleka društvenemu predsedniku na Fužine (Weissenfels) pošljejo. — 1'red-scduištvo se je zavolj znižane vožnje po žc-lczuici pri ravnateljstvu železničnem oglasilo, in obiskovalci zbora naj se o pravem času obrnejo na društveno prcdseduištvo za potrti ne liste. — (G o s p. K. Reuter) je od ustavo-j vernega okrajnega volilnega odbora v Mariboru proglašen za kandidata v državni j zbor. Tudi ustavoverci v Ptuji, Ormuži, Ljutomeru, Marcubergu in Slovenskem gradci so za njegovo kandidaturo. In Friee Brand-stetter? kdo pa se bode njega usmilil? Neki dunajski list vc pripovedovati, da jc jeza med Fricetom in Rcutei-jcm tako huda, da je prvi poslednjega za dvoboj pozval in sta se res oba junaka bila v neki hosti blizu Gradca. Mi ne dvomimo o korajži Ilrandstctterjcvi, da si jc s svojim kolegom Seidlom šel pred vojsko v pokoj, da je le vveit wcg vom Schuss — da bi pa njegov pogum segal do dvoboja — tega ne veruje živa duša. — (V Rogatci) na Štajerskem se je okrajni odbor po novih volitvah okrajnega zastopa konstituiral. Izvoljeni so: za načelnika g. Simen Praprotnik, c. kr. okrajni sodnik, za odbornike gg. J. Krisper, župan rogački, dr. J. SchUler v Slatini, dr. Friderik Gočer v Kostrivnici, Anton Ogrizek, župan v Slatini , Janez Žurman, župan sv. Tro-ji.ski, in Anton Vele, župan donačke gore. — (Požari.) Iz Konjic na Slovenskem Štajerskem se nam piše 12. junija: Te dni je v naši okolici na dveh krajih gorelo. V nedeljo 8. t. m. ob 2. uri po noči je pogorela žaga g. Vrečka. Ogenj se je tako naglo širil, da se je komaj rešil mojster, ki je v izbi spal in bil tako silen, da so z vodo Domače stvari. — (G. dr. V. Zamik) je z listom od 11. t. m. predsedniku banke „Slovenije", knezu Salm-u naznanil, da izstopa iz opravilnega sveta in iz ravnateljstva imenovane banke. — Njegovo službovanje pri banki neha koncem tega meseca. — Oba mesta sta bila dr. Zamiku po pravilih do konca maja 1874. leta zagotovljena. — („PoŠtno društvo za Kranj s k o in Primorsko") bode imelo 30. junija t. 1. zjutraj ob 10. uri pri „Slonu" v Ljub- napolneni žlebi začeli goreti. K sreči je prišla o pravem času pomoč in se je ogenj oga-sil predno so se vžgale zraven žage nakopičena drva. — Isti dan ob lOih zvečer jc tudi knez Windisth-Graz - ova baraka na lukanj-ski cesti pogorela. Ogenj so menda drvarji sami zakrivili. — (Slovensko gledališče.) Predstava 11. t. m. v prid „Narodnoga doma" v Novemmcstu nij bila tako dobro obisko-v£iia, kakor bi bili želeli z ozirom na do-brodeljni namen. O igri „Na kmetih" sc ne da dosta povedati. Igralci so se trudili s svojimi nalogami, kar jc občinstvo z živahnim ploskanjem priznavalo. — (G o s p. dr. Kecsbacbcr) je imenovan za c. kr. hišnega zdravnika v cigarni fabriki z letno plačo 700 gold. Ker je mož tudi c. kr. sanitetni referent pri deželni vladi, zedini zdaj v svoji osobi dve cesarski službi. Vsakako Čudno! — (Utopljenci.) Dne 2. junija je tri leta staro dete Marija Kavčič v Brekovčah, logaškega okraja, ko je detetova mati spala, odišlo iz stanovanja in je letelo k bližnjemu potoku, in hotelo, kakor se sluti, črez obro v hišo posestnika Gantarja iti, pa je palo raz obrv v potok, valovi so ga 500 do 600 korakov daleč zanesli in stoprv 3. t. m. popoldne sta posestnika Jakob Petri8 in Franc Sclak jc iz vode potegnila mrtvo. — Druga enaka nesreča se je zgodila 3. t. m. v Selu logaškega okraja. Med tem, ko jo kočarica Kraišnik drva cepila, se je oddaljilo skrivaj njeno 1'/., leta staro dete Valentin Kršišnik in je šlo proti 30 korakov od hiše oddaljeni Zori, je palo v potok in je bilo od valov 900 stopinj daleč zaneseno in od Tereze Kristan iz imenovane vode mrtvo izlečeno. Oba v tem potoku utopljena otroka je sod-nija preiskala. „Laib. Ztg." Izjava. ..Naznanim, da Jaz pisatelj dopisa iz Slovensko Bistrice v številki 127, dne f>. junija 1878, tičo-čega se nove cesto do južno železnice, zabave in ravnanja tukajšnjih fcuerwcbristov itd. uljaein." V Slov. Bistriei, 10. junija 1873. Matej B o ž a n, bilježnički uradnik. Razglas ljubljanske hranilnice. Društvo kranjske hranilnice je v občnem zboru 20. februarja 1873 dovolilo 1200 gold. v pripomoč nepremožnim obrtnikom, ki želć svetovno razstavo na Dunaji obiskati. Vsled tega se bode podelilo 20 štipendij, vsaka po GO gold. Dotične prošnje, od županije potrjene, naj se oddajo do 30. junija t. 1. ravnateljstvu hranilnice. Pri podelitvi se bode posebno na iste prosilce oziralo, kateri kaki hvalevredni vspeh, ki so ga v svoji obrtniji dosegli, in svoje vednosti dokažejo. Ako je prosilcu veleslavni deželni odbor ali slavna mestna županija ljubljanska enako štipendijo podelila, naj to v prošnji omeni. (157) Ravnateljstvo kranjske hranilnice v Ljubljani 10. junija 1873. ' V/\S; v/ V' SJ/^ V/ V/N/^ć^Artir*^r^r*^*' Tujci. 11, junija. Evropu: KndtHiuan. Vulican iz Dunaja. — Potočnik i/. Krope. Pri i:i< fantu: Struoell i/. Trna. — Sneiderhen iz Medinea. — Grttm- liut iz Gradca. - Gutenfeld i/. Dunaja. — llcss i/. Viiirjegore. — Pagliaruzl iz Novega mesta, — Gospa Zurkalek in lici i/. Reke. Pri Muliei: Car Bat s sinom iz Trsta. — Ciobio, Kaufcr iz Dunaja.— Merlak iz Štajerskega. — Oborliauser i/. Jobbcrga. -- Gareeta z bratom iz Uo-vereda. — Obreza t gospo iz Cirknieo. Pri Zitiuorvi: Gepess z gospo, Gregorin i/. Ljubljane. Epileptičen krč ali božjast zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast Dr. O. lailliNcll, Berlin, Louisenstrasse 45. (255—64) Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji. Izdatclj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".