SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
;----i-,------ - ' -----
Po pošti prejeman velja : Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in sera te) vBprejema upravniStvo [in ekspedlcija v Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St.^2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzamSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 2S2.
V Ljubljani, v soboto 3. novembra 1894.
Letnik XXII
Aleksander III. - Nikolaj II.
Smrt je pobrala vladarja jednega največjih držav na svetu, vladarja sto milijonov ljudij broječe slovanske Rusije. Pokojni car se je rodil dne 26. februvarja 1845 leta, kot drugi sin carjeviča Aleksandra pozneje carja Aleksandra II. in carevne Marije Feodorovne, princezinje Hessen Darmstadske. Ker ni bil namenjen za vladarja, so ga vzgojili izključno za vojaka in kmalu je zavzemal visoko stopinjo v gardi. Leta 1865 mu umrje starši brat Nikolaj za neko prsno boleznijo v Nizzi in on tako dobi pravo do nasledstva, leta 1866 se je poročil z dansko princesinjo Dagmar, z nevesto pokojnega brata.
Aleksander III. je mlad kazal precej svojo antipatijo proti reformam svojega očeta in pa proti Nemčiji. V njegovi palači zbirali so se razni neza-dovoljneži z novimi napravami. Govori se, da je pri teh shodih bilo prepovedano govoriti nemški. Pripoveduje se, da je nekoč car Aleksander II. prišel k carjevieu na neko večerno zabavo. Govoril je jedino nemški in plačal določeno globo. V rusko-turški vojni je carjevič bil poveljnik levemu krilu dunavske vojne.
Proti koncu vladanja blagega Aleksaudra II., osvoboditelja kmetov iu balkanskih Slovanov, se je začel v Rusiji gibati nihilizem. Car je mislil po nasvetu generala Melikova vpeljati ustavo. Vse je bilo že sklenjeno, ko so nihilisti dne 13. marca z dina-mitno bombo ubili carja. Aleksander III. je sedaj nastopil prestol. V svojem manifestu je takoj naznanil, da ne misli kaj odstopiti od svojih pravic. Ministri Loris Melikov, Abaza iu Miljutin so se kar odstranili. Pa tudi Iguatjev se ni mogel dalje obdržati kot minister notranjih stvarij. Prišel je ostri grof Tolstoj, velik nasprotnik vsakemu svobodnemu razvoju. V notranjem je za Rusijo nastopila doba zatiranja vsake svobode, preganjanja katoličanov in
protestantov, porusenja neruskih narodnostij. Posebno Poljaki so dosti pretrpeli pod rusko vlado. Posebuo je pa car gledal, da bi povzdignil plemstvo, razširil je plemske pravice v gubernijah in sploh jih podpiral. Posebna banka je imela namen finančno pomagati plemenitašem na noge. Sicer pa vsa skrb carjeva ni mogla vzdržati ruskih pomeščikov. Plemenitaška banka sama je naposled bila prisiljena prodajati na stotine grajščin po javni dražbi. Skrbel je car tudi za kmeta, ali vendar se v tem oziru ni dosti storilo, ker je slaba administracija ovirala vsak napredek.
Pri vsej skrbi carjevi za kmete so jim ob koncu njegove vlado slabše godi nego ob začetku. Tudi nihilizma carjeva vlada ni zatrla, tomveč nekoliko nazaj potisnila.
V vnanji politiki je pa pod vlado pokojnega carja se ohladilo prijateljstvo z Nemčijo in Rusi so se približali Franciji. Sprva je car omahoval mej Francijo in Nemčijo, za prvo se ni mogel dolgo ogtvti, ker je republika. Se le ko Nemci niso hoteli podpirati v bolgarski politiki Rusije proti Avstriji in Angliji, se je car približal Franciji.
Carja je strašno jezilo; da so se Bolgari zjedi-nili brez dovoljenja Rusije. Kakor se kaŽ6, je car mislil, da se Bolgari kedaj pridružilo Rusiji in mu je zatorej bil zopern njih samostojen razvoj.
Baš zaradi Bolgarije so bili včasih že strune tako napete, da se je bilo bati vojske. Da ni prišlo do vojske, se je po mnenju nekaterih zahvaliti carjevi miroljubnosti. Drugi pa mislijo, da car vojske le zaradi tega ni začel, ker ni upal zmagati proti trodržavni zvezi in se je moral bati celo za svojo državo. Pomisliti je namreč, da je v ruski vojni mnogo nihilistov, ki bi v vojski utegnili se začeti upirati. Pred nihilisti so že imeli strah pred rusko-turško vojsko. Starejši čitatelji se morda še spominjajo, da se je pred vojsko razširjala novica, da knez Gorčakov že izdeljuje ustavo. Ta novica je
imela namen potolažiti nihiliste, da mej vojsko s Turki mirujejo. Ko se pozneje njih želje niso uresničile, so pa začeli delovati s silo.
Posebno pa miroljubnosti pokojnega carja ne kaže ogromno nagromadenje vojaščine na zapadni meji. Mogoče je, da se je mir ohranil le zaradi tega, ker se carju položaj za vojsko ni zdel ugoden. Francoska zveza v tem oziru ni Rusom mogla dosti koristiti, ker se v orijentu križajo ruski in francoski interesi.
Poslednja leta je car bolehal. Influenci je sle-d'la bolezen ua obistih, ki mu je pretrgala nit življenja.
Na prestol je sedaj prišel Nikolaj II. Rojen je 1868. leta in po vnanjosti ni podoben svojemu očetu. Oče je bil močen mož, sedanji car je sicer velik, ali slaboten. Njegovo znanstveno izobraženje vodil je general Danilovič. Posebna pozornost se je pri njegovi vzgoji obračalo zemljepisju, matematiki, rusfl zgodovini in novim jezikom. Car gladko govori poleg ruščine angleški, danski, nemški, francoski, novogrški in poljski. Izobražil seje. tudi v vseh vojaških znanostih, služil je od poročnika do štabnega častnika.
Posebnega veselja pa do vojaštva ni kazal. Tudi v državnih znanostih je bolje izveden, kot je bil oče njegov. Leta 1890. je bil šel na veliko potovanje. V Japanu je bil nekdo nanj poskusil atentat. Vzrok temu atentatu še danes ni pojasnjen. Vračujoč sc z Japana je tedanji carjevič otvoril usurijsko železnico. Poslednja leta jo bil član državnega sveta. Zanimal sc je pa tako malo za državne posle, da se z gotovostjo ne ve, kacega mišljenja da je. Nekateri mislijo, da bode hodil po potih svojega očeta, kateremu je baje to tudi obljubil, drugi pa sodijo, da za Rusijo nastopi nova doba.
Mnogo se je govorilo ob svojem času, da carjevič vzame kako črnogorsko princesinjo, ker car
LISTEK
Spomini na dan vseh mrtvih.
Nekoliko sličic; spisat Janko Barle.
(Konee.)
Pred štirimi leti, ali kaj jc bilo, ko nas je obiskala ona nadležna hripa, ali »llorenca«, kakor so ljudje govorili. Marsikaterega je obiskala, a ni pozabila niti na onih v skalnastem mlinu. Imeli so jo vsi, vendar gospe se je nekako najbolj lotila in da si je ona okrevala, vendar ni bila več zdrava, kakor preje. Jako jo je vzelo, kar nič več ni bila tako okrogla, kakor popreje. Šalili smo se in jo tolažili, da bode zopet bolje, vendar kar ni šlo in ni. Zdravniki so zapisovali učena zdravila, držala se je nekako, ali kakor preje ni več bila. Pokaš-ljevala je in tožila se vedno na slabost, dokler jej ni smrt pretrgala niti življenja v najlepši dobi.
Dolgo me ni bilo tamkaj, zatoraj nisem dobro vedel, kako je kaj, dokler nisem letošnje jeseni zvedel, da one dobre gospe v skalnatem mlinu ni več med živimi.
Hudo je to zadelo njene domače, kakor tudi vse druge, kateri so jo poznali. Nad še skoraj ne
zaraščenim grobom plaka danes njen soprog in njeni otroci. Tudi meni je hudo, saj mi je bila kot druga mati. Še malo pred njeno smrtjo, — nisem vedel, da je že tako blizu, — sem jej pisal in se spominjal onih veselih trenotkov pod starim brstom in zaželel, da skoraj zopet povrnejo. Žalibog ne vrnejo se več v drugo, dasi je skalnati mlin še vedno tako naslonjen na oni prijazni hribček, dasi mlinska kolesa še vedno tako ropotajo, kot so popreje, dasi Lahinja še vedno tako onod šumi in goni svoje valčke v srebrnasto Kolpo. Da, da,
vse je tako, kot popreje, pa vendar vse drugače ... * * *
Ej dolgo je že od tega, kaj bi tisto. Nekako ob času bosanske okupacije je bilo, ko sem prvikrat prišel v šolo v Novo Mesto, za katero sem tedaj mislil, da ni večjega in lepšega mesta na svetu. In mislim, da je vsaki od mojih tovarišev, kateri so prišli iz kmetov, tako mislil. Saj ni mogel drugače!
Bil sem tedaj mlad in vrtoglav, pa tudi v moji glavi je še marsikaj manjkalo, kar se je zahtevalo v četrtem razredu ljudske šole. Za vse bi še bilo nekako, le z blagoglasno nemščino ni šlo nikakor. Skoraj bi me potisnili v tretji razred, da ni bilo plemenitega moža, našega učitelja, po-
kojnega o. Florentina Hrovata. Dasi sem mu bil povsem neznan, vendar mi je rekel, naj pridem k njemu, da mi bode on pomagal pri učenju. In tako sem hodil k njemu, kateri je imel toliko opravila in se pri njem učil nemškega jezika. Večje zahvaliti njegovo potrpežljivost, kot pa mojo marljivost, pa sem se vendar nekaj naučil, da mi ni bilo treba iti nazaj v tretji razred. To je bil pokojni Fiorentin, — prijatelj mladine.
Pozneje nisva bila mnogokrat skupaj, nego poznal sem ga bolj po njegovih spisih, katere je sestavljal pri svojih obilnih opravilih med tihim zidovjem novomeškega samostana. Lanskega Božiča me je pa osoda privela zopet v ono kraje. Vesel sem bil, da sem mogel obiskati njega, svojega dobrotnika in tudi njegovega sivolasega strica, očeta Ladislava, svojega učitelja. Bili so mi neizmerno ugodni oni kratki trenotki, katere sem prebil pri njih v priprosti samostanski celici, llaz-govarjali smo se o marsičem, saj je pokojni o. Fiorentin imel toliko lepih mislij, katere je mislil vstvariti. Žalibog, osoda mu ni tega dopustila, ugrabila ga je mnogo prezgodaj samostanu in celemu slovenskemu narodu.
Živel je pokojni o. Fiorentin skromno, pa vendar se ga danes spominja marsikateri njegov
~ i rV\ -v v 1 h
želi, da je bodoča carica že z mladega odgojena v pravoslavju, naposled je pa vendar zopet zbrana Nemka, kakor so bile skoro vse ruske carice od Petra Velicega; to nekako kaže, da nasprotje do Nemcev pri ruskem dvoru, pač ni tako veliko, kakor mnogi mislijo, in je le bolj začasno, ki se pa lahko premeni v prijateljstvo. Posebnega varstva naj torej Slovani od Rusije ne pričakujejo pod novim carjem.
Liberalizem — socijalizem — anarhizem
(Govoril g. dr. Ign. Žitnik na osnovalnem shodu v Kamniku.)
Prijatelj moj me je naprosil, da govorim o liberalizmu, socijalizmu in anarhizmu. Čudna imena, a še čudnejSi ljudje, ki si nadevljejo ta imena. To so oče, sin in unuk, o katerih se govori in piše po vsem omikanem svetu. Tudi v Kamnik so te vrste hudje že hodili prodajat svojo politično modrost, zato je umestno, da se seznanimo ž njimi.
Po vsi Evropi buši in šumi, kakor v vulkanu, ki je poln raztopljenega žvepla. Za časa Noetovega je voda potopila in uničila ljudi; sedaj kaže. kakor bi se Evropi bližala povodenj človeške krvi. Povsod delavski upori, poboji in umori 1 Stara Evropa boleha na socijalni bolezni. Ali pomaga sila, ali moreta le puška in sabl|a ozdraviti rano? Znani Wind-horst je leta 1888 v nemškem državnem zboru povodom obravnave o izjemnih zakonih proti soci-jalistom izjavil, da taka sredstva proti anarbistiškim idejam malo pomagajo. In ko so se letos v Franciji iu Italiji v parlamentih poslanci posvetovali o izjemnih zakonih proti socijalistom, pisali so anar-histiški listi: „Ali mislite, da nas s silo uničite? Vi ste si domišljevali, da anarhiji odsekate glavo, ko ste usmrtili Eavachola. A za tem je prišel Vail-lant za Vaillantom Henry in za tem Cesario".
Odkod socijalizem, kdo poraja anarhizem ? Sad sta, ki raste na drevesu liberalizma. Otresi sad z drevesa, drevo zopet požene cvet, rodi sad. Brez-4Pvspešen je torej boj proti anarhizmu, dokler se ue izruje drevo liberalizma.
Seme, iz katerega je vzraslo liberalno drevo, je brezboštvo (ateizem) ali brezverstvo. Na drevesu liberalizma cvete socijalni demokratizem (družabni prevrat), in ta rodi sad, ki se zov« anarhizem (brezvladje). Oglejmo si ta rod !
1. Drevo ne vzraste iz semena v jednem letu. Tudi liberalizem se je porajal iz brezverstva dolga stoletja. Koncem 14. stoletja so začeli izpodkopati veljavo katoliške cerkve in njene žive besede. Nam zadošča veljava sv. pisma, govorili so maloverni sovražniki cerkve. V 16. stoletju so reformatorji ali luteranci proglasili sv. pismo kot jedino podlago vere. Tu je bil prvi korak do brezverstva.
Po teh reformatorjih so prišli racijonalisti, to so možje, ki so zavrgli sv. pismo ter postavili razum človeški nad božje razodetje, rekoč: Ako so reformatorji zavrgli živo besedo božjo, zakaj bi se mi vezali na mrtve besede sv. pisma? To je bil drugi korak, a ne zadnji.
Prišli so revolucionarji v minolem stoletju ter klicali celemu svetu : Ker ljudstvo ne potrebuje
prijatelj in hvaležni njegov učenec. In kaj se ga ne bi? Marljiv kot čebelica, in skromen kakor vijolica, živel je, da koristi drugim. Pod njegovo priprosto redovniško haljo utripalo je neizmerno blago srce, a to je prenehalo biti. Ni te več med nami, dobri moj učitelj, vendar tvoj spomin ostane. Povrni ti stotero Bog, kar si mi dobrega storil, mili dobrotnik!
*
* *
Vseh mrtvih dan! Ni je vasice v najbolj oddaljenem gorskem zakotju, kjer se danes ne bi slavil spomin pokojnikom. Kaj sem rekel vasice? Vsaka hiša, da celo vsako človeško srce, če je sploh kaj človeškega v njem oplakuje danes svoje sorodnike, prijatelje in znance. Venčajo se grobovi, prižigajo lučice, dasi ni vselej to svedok pravega spomina. Po velikih mestih bode se danes razvil ves kras na pokopališčih, a kdo ve, če ni ondi manje žalosti in manj pravega spomina, kakor pa v kakovi priprosti vasici? A če je tudi kje grob »kjer križ, ne kamen ne stoji«, kjer ni vencev niti lučic, kjer ni ljudi, kateri bi nad njim plakali, tudi tak grob ni zapuščen. Oni, kateri vse vidi in vse zna, kateri je vseh nas najbolj i Oče, spomnil se bode tudi onega, kateri v takem grobu počiva...
cerkve in njene besede, ker so racijonalisti zavrgli sv. pismo, torej tudi ne potrebujemo Onega, ki je razglasil sv. pismo — ne potrebujemo Boga I To je bil tretji korak do ateizma ali brezboštva. Klicali so svetu : „Ti človek si sam svoj Bog, uikomu nisi podložen, sam svoj si gospod, tvoj zakon je »svobod a« ! In iste, ki so človeštvu skušali vzeti vero odstaviti Boga ter človeka proglasiti za gospoda boga, imenujemo liberalce. To so oni lažipre-roki, ki še dandanes lahkovernim ljudem obetajo srečo na svetu brez Boga in vere, ki sovražijo cerkev in njene služabnike
Liberalni nauki o neodvisnosti človeka od Boga in Njegovih zapovedij so provzročili grozen prevrat na verskem, političnem in narodnogospodarskem polju, človeštvo pa, posebno delavske stanove pahnili v revščino in nesrečo. Poglejmo, ali je to istina !
aj Liberalizem v obče tudi, da je vera zasebna stvar, da vera s politiko nima nobene dotike in da se torej duhovniki ne sme|o vtikati v politiko. A šli so dalje. Liberalci so proglasili državo za brez-konfezijonalno, to je, brezversko. Povsod poskušajo krščanski nauk, vero v pravega Boga, vreči iz vseh šol. To so že storili na Francoskem, poskušali na Laškem in tudi pri nas. Vpeljati hočejo civilni zakon, poroko pred županom ! To se je liberalcem posrečilo skoraj povsod, in ravno sedaj so napeli vse sile na Ogerskem, da dosežejo svoj namen.
Iz tega židovskega liberalizma krivi nauki zašli so tudi pri nas mnogim v kri in — meso. Navlekli so se liberalnega duha zunaj, na višjih šolah, nalezli so se te kuge iz židovskih časnikov in knjig. Ali ne kričč povsod pri nas: Kaj ima duhovnik opraviti pri volitvah ! Kaj njega briga javno življenje ! Kaj se on vtika v naše stvari itd. Možje slovenski, mi duhovniki smo kri vaše krvi, rojeni z malimi izjemami pod kmetiškimi strehami, poznamo vaše gorje, vaše potrebe 1 Dolžnost naša je, da vam odpiramo oči, kažemo prijatelja in neprijatelja. A tudi pravice imamo, da stopamo v javnost, vsaj toliko pravice, kakor oni, ki izza plota kamenje in blato mečejo na nas! Ali nismo državljani, ali smo izgnani iz človeške družbe? V Nemčiji, Belgiji in celo v republikanski Franciji stoji katoliški duhovnik v prvih vrstah v političnem boju za blagor, koristi ljudstva, in teh političnih pravic si tudi mi slovenski duhovniki ua Kranjskem ne damo kratiti. Zakaj pa istih pravic domači naši nasprotniki ne odrekajo našim sobratom v Istri in Koroški. (Dalje sl6di.
Skupščina neodvisne stranke.
Iz Zagreba, 27. oktobra.
25. oktobra se je zbralo v Zagrebu do 400 odličnih privržencev neodvisne narodne stranke, med njimi posebno mnogo duhovnikov iz Slavonije, da razpravljajo o važnih zadevah te stranke. V dvorani streljaškega društva se je začela razprava pod pred-sedništvom Janka Grahora, zagrebškega veleobrt-nika, ob 10. zjutraj, pa je trajala do ene popoldne. Glavne resolucije, sklenjene na tem sestanku so sledeče:
1.	Neodvisna narodna stranka se drži verno programa, ki so ga njeni poverjeniki sklenili s stranko prava, naslanjaje se pri tem seveda vedno na zakonski članek 42, sklenjen v hrvatskem saboru leta 1861, potem na razprave hrvatske regnikolarne de-putacije od 1. 1866 ter na adreso stranke, v katerej se je razpravljalo v saboru 15. januvarija 1. 1884.
2.	Skupščina potrjuje predloženi uravnavni statut ter izvoli eksekutivni odbor od 15 rednih in 4 na-mestne člane.
3.	Skupščina se izjavlja proti civilnemu zakonu ko bi se le ta imel uvesti tudi na Hrvatskem.
4.	Skupščina odobri podpiranje društva za pospeševanje gmotnih koristij kraljevine Dalmacije ter društva sv. Cirila in Metoda v Istri.
5.	Skupščina sklene zbiranje prineskov za spomenik pokojuemu klubskemu predsedniku in zgodovinarju Frančišku Račkemu.
6.	Skupščina se izjavlja tudi v bodoče držati „Obzor" za svoj organ ter priporoča podpirati ne samo list, nego tudi dioničko tiskarno, kjer omenjeni list izhaja.
Vse navedene resolucije so bile sprejete enoglasno. Mnogo privržencev neodvisne stranke izjavilo se je pismeno, da so složni x vsemi resolucijami, ki se na tej skupščini sklenejo. Posebno oduševljeno je sprejela skupščina tako izjavo od feldmaršallajtnanta Jurija Jelačica, brata pokojnega bana, ki radi starosti ni mogel priti v Zagreb. Pri banketu, ki se je
obdržaval posle sestanka, nazdravljalo se je Nj. veličanstvu cesarju in kralju, svetemu očetu papežu škofu Strossmayjerju in bratinskemu narodu srbskemu.
Kakor je videti, želi neodvisna narodna stranka, da se vzdrži sporazumljenje s stranko prava, kar je za naše odnošaje velikega pomena. Vendar nas je strah, da se stranka prava ne bode mnogo ozirala na omenjene resolucije neodvisne stranke, pa da bi mogla s svojo preveliko brezobzirnostjo'slogi med opozicijonalnima strankama le škoditi. Če je bila Hrvatom sloga kedaj potrebna, gotrvo je tudi v sedanjem položaju; zatorej se tisti, ki se jej v današnjih okolnostih protivi, ne more smatrati pravim domoljubom, pa če še toliko o domoljubju govori. Hrvate more iz sedanjega položaja rešiti le sloga in zato je ona v prvem redu potrebna, a vse drugo za sedaj na stran. Ko pa se rešimo našega sovražnika ter zagotovimo našo bodočnost, kar se dd pa le po slogi doseči, potem se bodo domače zadeve že dale urediti po potrebi in zahtevanju sa. mega naroda. Sloge, in nič drugega nego sloge nam je treba, in dosegli bomo svoj cilj.
Politični pregled.
v Ljubljani, 3. novembra.
Proti gimnaziji v Celju se nadaljuje boj mej Nemci in nemškutarji. Vedeli smo, da graški mestni zastop v tej stvari ne ostane osamljen. Njegovemu protestu seje pridružil mestni zastop v Ptuju. Dne 29. m. m. je vsprejel resolucijo, v kateri pravi, da slovenske gimnazije nameravana osnova ne izvira iz kake resnične potrebe. S to gimnazijo se bodo narodna nasprotja na Dolenjem Štajarskem le povekšala. Mestni zbor zatorej pozivlje državnega poslanca dr. Kokoschinegga, naj v državnem zboru glasuje proti osnovi slovenske gimnazije v Celju. — Ta resolucija nima posebnega pomena, kajti dr. Kokoschinegg bi bil tako glasoval proti slovenski gimnaziji v Celju. Zanimivo je pa, da se ptujski mestni zbor ne obrača do vseh nemško - liberalnih in nemško - narodnih poslancev, naj se uprejo novi gimnaziji v Celju. Morda ptujski gospodje nimajo več pravega zaupanja v zjedinjeno levico.
JPrememba vlade v Srbiji. Govori se, da je odstopil ministerski predsednik Nikolajevič, ker mu kralj ni hotel izpolniti želje, da bi zabranil vsako vplivanje njegovega očeta na javne zadeve. Ministerski predsednik je zahteval, da se naj finančnemu ministru Petroviču naroči, da naj s kraljem Milanom ne ruje proti vladi. Ravnatelj državnih monopolov Velkovič naj se odpusti. Kdor pozna kralja Milana bo lahko spoznal, zakaj se je družil baš s Petrovičem in Velkovičem, ki imata denarne stvari v rokah. Ko je Nikolajevič videl, da kralj ne ustreže njegovi želji, je dal ostavko in tudi državno svetništvo odklonil, ki mu jo je kralj ponujal. Dobi samo pokojnino, ki mu gre kot večletnemu profesorju na veliki šoli.
Hohenlohe-Langenburg. Novi namestnik alzaškolotariuski ni katolik, kakor se j« sprva zatrjevalo. Bil je celo član virtemberške deželne protestantske sinode.
Pariški soeijalisti hoteli so na vseh svetnikov dan prirediti veliko demonstracijo na pokopališču, kojo je jim zabranila policija. Dovoljeno jim ni bilo govoriti na grobih somišljenikov.
Nova španjska vlada bode sestavljena iz levičarjev in desničarjev. V gospodarskem oziru bode baje za varstvene carine, ali zaradi tega pa vendar ne bode ua vsak način proti trgovskim pogodbam. Ravnala se bode po tem, kar ugaja interesom dežele. Kar se tiče Cube, bode nova vlada skušala doseči z lepa kako spravo.
Belgija. V Belgiji osnuje se posebno ministerstvo, ki se bode imelo pečati s samo delavskimi zadevami. Volitve so pokazale, da so delavci tak faktor, s katerim je vsekako treba računati. Poleg tega se bode pa belgijski parlament pečal z raznimi socijalnimi reformami. Kralj je že pritrdil nekaterim načrtom. Lovanjski poslanec Nyssens bode novi delavski minister. Ta portfelj so ponujali Beernaertu, ki ga je pa odklonil. On sploh ne misli vstopili v ministerstvo. Dne 1.1, m. imeli so posvetovanje socijalistični poslanci v Bru-selju, kake politike se bodo držali v zbornici. Ker so za katoličani najmočnejša stranka, bodo morali priti s kakimi pozitivnimi predlogi, ako nečejo zgubiti pri volilcih popularnosti.
i >
Belgijski socijalisti jako pridno agitujejo po deželi. Pred volitvami so razširili nad 2 milijona brošur mej ljudi. Veliko svobodo zborovanja v Belgiji so socijalisti dobro izkoristili. Vsako nedeljo se jih je več peljalo na kmete na biciklih. Nekateri so po maši mej kmetsko prebivalstvo razdeljevali brošure, jeden je pa začel govoriti pred cerkvijo. V nekaterih krajih so jo morali potegniti pred razsrje-nimi kmeti, ne da bi bili ka j opravili, drugod so pa našli zopet verne poslušalce. Volitve so pokazale, da delovanje socijalistov ni bilo brez vspeha. Le redki so bili kraji, kjer bi se ne bilo oddalo nič socialističnih glasov.
Katoliška delavska družba v Idriji.
Iz Idrije, 29. oktobra.
Katol. del. družba v Idriji slavila je včerajšnjo nedeljo obletnico svojega obstanka. Ko smo pred letom dnij pisali poročilo o njeni ustanovitvi, risali smo sicer z veseljem naudušenost, ki se je razodevala v rudarskih krogih radi ustanovitve te prepo-trebne družbe, a na tihem nas je napolnjevala skrb radi negotove bodočnosti ; bode li imela obstanek ta navdušenost, bode li zvestoba, katero smo si obljubo-vali segajoč si možko v delavne desnice, ostala trdna in nepremakljiva; bode Ii družba sama imela moč življenja, se ji li ni bati prerane smrti vsled nedo-statka gmotnih sredstev, dobro vedoč, da med nami ni Krezov, ni Rotšildov, ker si moramo vsi z delom služiti svoj kruh?! Takih in jednakih skrbij bilo je polno naše srce in to povsem opravičeno; vsaj nas uči vsakdanja skušnja, da je ustanovljanje in ohranjevanje društev v denašnjih dneh težavna, nehvaležna naloga.
Danes, po preteku jednega leta, zamoremo reči: Hvala Bogu, česar smo se bali, se ni zgodilo, blagoslov božji je očividno spremljal našo družbo. Včerajšnja obletnica bila je neovrgljiv dokaz , da družba stoji na krepkih nogah, in da vživa vsestranske simpatije.
Prostorna pivarna »pri črnem orlu" bila je že ob pričetku veselice do zadnjega kotička zasedena; mnogo jih je odšlo, ker sploh nobenega prostora dobiti niso mogli. Prvi načelnikov namestnik, gospod paznik Jakob Likar pozdravi v lepih besedah v obilnem številu zbrano občinstvo, osobito se mu raduje srce, ko vidi, da je mnogo gostov s svojo prisotnostjo počastilo katoliško delavsko družbo. V dobro premišljenih besedah razvija misel, da je naša družba prvi sad I. slovenskega katoliškega shoda med delavci v naši ožji domovini, na to smemo biti ponosni, tega prvenstva nam nihče odvzeti ne more. Delali smo v prvem letu svojega obstanka, kolikor smo najbolje vedeli in znali; družba naša podajala je svojim udom dobrega, skrbno izbranega berila v knjigah in časopisih; tega se nam ne bode treba nikedar kesati; da, še oui trenotek, ko bode mrzla mrtvaška rosa pokrivala obledelo naše čelo, bode nam to v veliko tolažbo , da smo imeli vedno le dobro, izbrano berilo. Res nekako tesno nam je bilo lani pri srcu, ko smo bili še sami, a letos je vse drugače ; veselje napaja nam srce naše, ko vemo, da so si naši bratje, premogarji v Zagorju ob Savi, po našem vzgledu osnovali drugo katol. delavsko družbo na Kranjskem; sledila je kmalo potem tretja sovrstniea: Katoliško delavsko društvo v Ljubljani, katero se je v kratkem času svojega življenja tako okrepilo, da nadkriljuje po svojem številu vsa druga jednaka društva. Ne samo delavci, temveč tudi sploh vsi slojevi človeške družbe spoznali so potrebo, iskreno se okleniti načel sv. katoliške vere in jih javno v svojem delovanju spoznavati. V tem smislu ustanovili so si slovenski učenjaki »Leonovo družbo", in plemeniti visokošolci po silnem naporu iu skorej nepremagljivih ovirah krasno vzhajajočo »Danico". Neizrekljivo prijeten čut nam napolnjuje srce, ko vidimo, da nam je v teku jednega leta prirastlo toliko prijateljskih družb, deloma v bratovskih delavskih vrstah, deloma v odličnih učenih krogih slovenske inteligence. Edinost v veri, v načelih, v javnem življenju naj druži vse te prelepe sadove I. slov. kat. shoda ; bra-tovska edinost naj edini sploh vse Slovence, ki naj vsi z zjedinjenimi močmi delujejo v blagor mile naše domovine, držeč se vedno vzvišenega gesla: Vse za vero, dom, cesarja!
Mogočni živio-klici zadoneli so po veliki pivarni, ko je gospod govornik končal svoje besede in stoje je poslušalo zbrano občinstvo cesarsko bimno. Veselica vršila se je potem natančno po vsporedu; vrlo prednašane deklamacije žele so splošno pohvalo, neradi bi jih drugo pot pogrešali. Družbin odbor je
pač modro ukrenil, ko si je pred letom dnij pridobil g. Fr. Bajc-a za glasbenega učitelja; svojo spretnost v pouku in svoj fini muzikalui čut pokazal je on z svojim pevskim zborom v neprelahkih A. Nedved-ovih skladbah : Avstrija moja in Lahko noč. Dr. J. Krek-ova veseloigra : Pravica se je skazala, bila je biser vsega večera. Prvo in najpotrebnejše, kar se mora od gledališkega igralca tirja ti, predno se mu dovoli očitno nastopiti na oder je, da se do cela in prav gladko priuči svoji nalogi, ako te ne zna, je vse njega kre-tanje šušmarija ne pa igra. V tej zadevi moramo naše vrle igralce prav posebno pohvaliti; prav gladko so se priučili svojim nalogam, vse je šlo kakor bi olje teklo. Sami ne vemo, koga bi najbolj pohvalili; spretnega aranžerja g. J. Brus-a, kot že davno poznano izborno moč, a tudi vsi drugi igralci so tako lepo igrali in peli, da smo dolžni vsem prav posebno hvalo očitno izreči. Ravno polunoč je bila, ko je bila igra končana; prvi načelnikov namestnik gospod Jakob Likar izpregovori še par krepkih besedi in prebere pozdrav, ki je družbi došel telegrafičnim potom od ljubljanskega katol. del. društva. Gromoviti »živio" zaori po dvorani, ime Trtnik-ovo (predsednika ljubljanskega katol. del. društva) je neizrekljivo simpatično vplivalo na obrano množico. Veselice naše spomnili so se tudi nekateri čč. gg. ljubljanski bogo-slovci, ki so družbi darovali 3 gold. obžalujoč, da jim ni mogoče veselice se osebno udeležiti. Bog jim povrni njih dobroto I — Premotrujoč ta res velikansko krasni izid prve obletnice naše katol. del. družbe moramo si čestitati h prelepemu ugledu, katerega si je pridobila v dokaj kratkem času.
Vsi stanovi človeške družbe bili so pri obletnici zastopani, najlepša harmonija spajala je cvet idrijskih meščanov s krepostjo idrijskih rudarjev; vedno bolj se uvideva , da si naša katol. del. družba pridobiva vedno več in več prijateljev, ker vedno širše kroge prešinja zavest , da si je ta družba stavila zadačo spajati in ediniti vse one, ki so blage in dobre volje v krasno vbrano harmonično celoto na podlagi načel sv. katoliške vere. V to, da se ta divno lepi namen tudi v bodočnosti vedno bolj in bolj dosega: Pomozi Bog!
Koledar za 45. teden leta 1894.
Nedelja 4. nov. 25 pobink. evang.: Vihar na morju, Mat. 2.; Karol Borom. šk. Ponedeljek 5 nov.: Emerik vojvod. Torek 6. nov.: Leonard spoz. Sreda 7. nov.: Prosdocius šk. Četrtek 8. nov.: 4 venčani muč. Petek 9. nov.: Božidar muč. Sobota 10. nov.: Andrej Avel. spoz. — Lunin sprem in: Prvi krajec 5. nov. ob 4. u. 14 m. popold. S o 1 n c e izide 5. ob 6. u. 53 m., zaide ob 4. u. 36 m.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. novembra.
(Slovenci in isterske razmere.) Kakor kažejo zadnja poročila, udali so se n» Dunaju grožnjam isterskih razgrajalcev, škilečih vedno čez mejo in tlačena bo v Istri še zanaprej v svoji pravicah slovanska raja, vsikdar zvesta svojemu vladarju in državi! Slovenski poslanci so storili v državnem zboru do zdaj vse, kar so mogli, v obrambo pravice in jednakopravnosti. Poslanec Klun s tovariši in poslanca Spinčič in Alfred grof Coronini so po dvakrat inter-pelovali v zbornici in tudi sicer vse storili, da se izvede ravnopravnost tudi v Istri. Kakor se kaže, bilo je vse brez vspeha. — Ako pri tem ostane, tedaj po našem mnenju noben slovenski poslanec ne more več ostati v koaliciji, s katero naj se podpirajo take določbe. Mi ne vemo, kaj nameravajo storiti slovenski poslanci v koalieiji, a za-se vemo, da s koalicijo, ki bi podpirala in vzdrževala take kričeče razmere, ne moremo, in nečemo biti prav v nobeni zvezi.
(Shod italijanskih županov v Trstu.) Iz Trsta, 2. novembra. Včeraj prišli so v Trst isterski župani v namen, da zajedno s Trstom protestujejo proti dvojezičnim napisom. Hoteli so pred namestnika, ki je pa odpovedal sprejem. Danes opoludne zbrali so se vsi v mestni dvorani na četrturno sejo, ki pa ni imela druzega namena kot le to, da domačini uporabijo priložnost, ter demonstrujejo zoperj Slovane. Za časa zborovanja, kot na dano povelje, kričala je pred zborom zbrana množica: »Evviva Istria italiaua", »Evviva Lega Nazionale" itd. Ko je pa mestni župan raz balkon mestne hiše ljudstvu predstavljal pojedine isterske župane, jih je ljudstvo — največ šolska mla-dina — burno pozdravljalo. Največ je bil proslav-
Ijan piranski župan. Komedija se je končala okolu 1. ure.
(O volitvi.) Iz Planine, 31. oktobra. Pri nas so se vršile volitve volilnih mož dvakrat. Ze pri prvi volitvi je zmagala konservativna stranka z lepo večino, akoravno so bili nasprotniki napeli vse svoje moči, rabili vsa mogoča sredstva in zvijače, da bi vsaj par svojih mož spravili med volilne može. Toda ta poraz jim ni bil še dovolj. Mislili so si, ako prvič ni šlo, pojde drugič. Žito so vložili pri si. c. kr. okr. glavarstvu ugovor in dosegli, da so se razpisale nove dopolnilne volitve, toda le za dva moža, ne za vseh sedem. A sedaj so se liberalci še bolj opekli, ko prvič. Naši možje so prišli še v večjem številu na volišče, tako da je nasprotna stranka propala z veliko večjo manjšino, ko prvič. Vedeli smo, da »SI. Narod" ne bo zatajil svoje jeze nad tem dvojnim porazom svojih somišljeuikov, a da se bo na tako surov način maščeval, tega nismo pričakovali. Dne 29. oktobra je namreč prinesel daljši dpis. v katerem je nakopičil vse polno psovk in suraničenj zoper notranjsko duhovščino; posebno izliva svoj žolč nad č. g. planinskim župnikom J. Podbojem, ki je libe-beralni stranki v Pianini prekrižal vse nade in načrte. G. župnik si je ua svojih težavnih službah še kot kapelan nakopal hudo bolezen »trganje po udih", ki ga včasih tako hudo napade, da se po več dnij še ganiti ne more iz postelje. A da mu zaradi tega dopisnik iz Planine v »Slov. Narodu" očita, da ne opravlja svojih stanovskih dJžnostij. to je že skrajna podlost in surovost. G dopisnik sam ve, da se je zlagal na vsa usta, ko le to zapisal. Kolikokrat pride g. župnik, komaj da nekoliko okreva, z obvezanima rokama in šepajoč pred oltar, na prižnico ali v spo-vednico, ko bi se v takem stanu, s takimi bolečinami marsikdo še s postelje ne upal. Vsa župnija planinska mu lahko da častno priznanje, da svoje cerkvene dolžnosti vkljub bolezni opravlja tako izvrstno, kakor malokateri. Gospodje od nasprotne stranke v Planini naj bi včasih tudi v cerkev prišli in bi se gotovo o tem sami prepričali. Zakaj pa da je ravno sedaj ob volitvah g. župnik bil zdrav in ne bolan, tega vam ne moremo povedati. Toda veseli smo bili tega vsi, razen liberalcev. Iz srca želimo g. župniku, da bi popolnoma ozdravel iu da bi tudi ob prihodnjih volitvah bil tako čil in krepak, kakor letos. Kadar ob volitvah razne stranke trčijo jedna ob drugo, je umevno, da se zmagovalka raduje dobljene zmage, zlasti ako je bil nasprotnik močan in številen. V Št. Petru se je baje potrošilo za jed in pijačo naprednjaške stranke 400 gld. Tudi v Planini je neki napreden agitator že dan pred volitvami pripovedoval, da ima njegova stranka za slučaj zmage na razpolago dva polovnjaka vina in 200 gld. denarja. Izrazil se je tudi jeden velikašev nasprotne stranke pri odhodu iz Plauine: »Kadar mi zmagamo, pojedli bomo tri prešiče in jednega vola." — Na Rakeku so napredni volilci svoj poraz in svojo jezo pozno v noč poplakovali. Ali nam more torej kdo zameriti, ako smo tudi mi obhajali svojo zmago, katera nas je vse navdušila? Glavo bi stavili, da bi bili vi v slučaju zmage desetkrat toliko popili in najmanj polovico invalidov imeli, saj je obetal glavni načelnik agitacij na Notranjskem, kateri smatra to opravilo za poseben ,šport' : »Ako bodo naši izvoljeni, poteklo bo vina. da nikdar poprej toliko." O nezmernosti v pijači, kot vzroku materialnega in duševnega propada, bodo torej še in še pridige. Vsak mora obsojati, ako se kak volilec nedostojno obnaša na volišču, in nihče ne more zameriti voditelju volitve, ako tacega odstrani. Moti se pa dopisnik, ako misli, da je bil volilec, katerega omenja, pijan. Mož je po naravi malo bolj šaljiv, mislil je, da sme svoje burke in šale tudi pri volitvi uganjati. Besede, katere je rekel pri volitvi, pa se niso glasile: »2iv in mrtev farški", temveč: »Živ in mrtev pod papeževo zastavo." Besedo »farški" ste le vi sami pridejali, g. dopisnik, ker je vašim ustom bolj vajena in tudi primerniša vaši oliki in zlogu »Slov. Naroda". Sicer pa, ako se vi nad tem volilcem spodtikate, kaj pa porečete o nekem volilcu svoje stranke, ki je med volitvijo v veži ne kričal, ampak tulil kot divja zver? Kaj porečete o drugem svojem pristašu — še mladeniču — ki je pred občinsko hišo napadel skušenega moža-volilca z besedami: »Proč s šuštarji! Kaj imajo šuštarji tu opraviti?" In če na Rakeku ljudje, ki se med narodno inteligenco štejejo, konservativne volilce s priimkom »far" pitajo, kako morete priprostemu možu zameriti, ako ne devlje vseh svojih besedi j na tehtnico? Vaša trditev, da so bili naši volilci na vse zgodaj
pijani, je ali premišljena, hudobna laž, ali pa ste se velicega števila naših volilcev tako prestrašili, da se vam je vse narobe videlo. — Sicer pa si bodo naši pošteni možje z Rakeka in druzih vasij to očitanje dobro zapomnili, in upamo, da boste s svojo agitacijo pri njih prihodnjič še veliko manj opravili, kakor ste letos. — Ako sedaj stare ženice po Planini govore, da bo g. zdravnik službo zgubil, ker ni bil na strani župuikovi, za to vendar ne morate g. župnika odgovornega delati. G zdravnik naj le sam to ž njimi obravna. Saj zdravniške službe ne oddaje g. župnik planinski, kateri je pa sploh toliko svobodoljuben, da puiti vsakemu lastno prepričanje. Kdor je volil po njegovem predlogu, prav, kdor je volil drugače, mu tudi ni zameril. Gosp. zdravnik in g. župnik pa v politiki in še v marsičem drugem nista bila jedinih mislij — niti ne bosta. — „ Verodostojni vir", iz katerega je zajel nedavno „Slov. Narod" poročilo, da g. Franc Modic ni pravi kandidat konservativne stranke, ampak da tiči za njim g. župnik Podboj, torej le noče priti na dan, ampak dopisnik se hoče iz pasti, v katero se je sam vjel, s tem izmuzati, da na dan spravlja kandidaturo g. Podboja iz leta 1889. Družba sv. Cirila in Metoda je od g. župnika Podboja gotovo že večkrat stotak prejela, a v »Slovencu" razpisauo darilo se jej za sedaj — žal — ne more odšteti, ker je g. dopisnik za konkretni slučaj letošnje volitve še vedno na dolgu z dokazom svoje trditve. Da smo v Postojini padli s svojim kandidatom, je hudo, a da smo v Planini zmagali nam bo vse leto srce hladilo. Prihodnje leto bomo zopet kljuko vlekli. Kdo jo bo iztegnil — he?
(Z Notranjskega.) 31. oktobra. Čudno bi bilo, ako bi bil »Sl. Narod« zamolčal tudi prijetne vesti iz Postojine, da so na dan volitve imeli konservativci svoj obed »pri D6ksatu«. Kaj tacega so mu pravi ocvirki, pri katerih si oblizne vse prste. Ne bodem izgovarjal konservativnih volilnih mož; vsak gre v gostilno, kamor mu drago, najrajše seveda tja, kjer ga ne sprejmo s kislim obrazom in porogljivim smehom, ampak s prijazno gostoljubnostjo. In — vam je li čisto iz spomina deli-katesa, ki je bila Modičevim volilcem lani namenjena ? Mi jo sicer s slastjo uživamo, le na posten dan ne. Tudi letos se nam je baje pogrevala; že 14 dnij pred volitvijo se je jeden iz nasprotnega tabora ponorčeval z našim možem: »No, boste šli zopet obirat v Postojino svinjsko glavo brez mesa?« Pa da bi hodili na take gostije? Ne, prepuščamo jih prav radi domačim obiskovalcem narodnih gostiln. — Tudi nismo še pozabili, kak6 je pri neki volitvi truma zmagonosnih liberalcev, pomnožena s tolpo pohajačev, prirogovilila v gostilno, kjer so sedeli konservativci ter jih izzivala. Čemu se izpostavljati inzultacijam ? Mnogi konservativni volilni možje so odšli takoj po volitvi na kolodvor ali na vozeh proti domu, nekateri pa so se utaborili v gostilni, kjer so bili prijazno sprejeti in so v miru použili svoj obed. Imeli so se prav dobro in navduševali se za prihodnje boje. — Kar se pa tiče praktičnega katoličanstva, mislimo, da ni velicega razločka mej naprednjaki in nemšku-tarji v Postojini ter da niti jedni niti drugi ne delajo gnječe po cerkvah.
(V Trnovem na Notranjskem) je bilo v nedeljo 28. t. m. po popoldanski službi božji slovesno blagoslovljeno novo lepo poslopje dekliške štirirazrednice čč. šolskih sester de Notre Dame. Krasno in prostorno hišo so vrle redovnice po velikem trudu in z mnogimi žrtvami postavile same. Gospod J. Valenčič ustanovnik je daroval v ta namen 1000 gld. in nekaj drugih blagih dobrotnikov je darovalo manje svote. Vendar čaka še mnogo skrbi čč. šolske sestre, predno bo velika svota popolnoma izplačana. Slovesnost blagoslov-ljenja je bila lepa in ginljiva. Po blagoslovu so deklice pele in deklamovale, in č. g. dekan je starišem na srce pokladal, naj otroke pridno v šolo pošiljajo ter naj bodo hvaležni častitim redovnicam, katere tako materinsko za njih skrbijo, ter so jim zdaj tako lepo hišo postavile.
(Liberalna surovost.) Z Rakeka se nam poroča : Na Rakeku je nasprotna stranka po drugem porazu v Planini pri »Žlincu«, kjer so se bili so-šli naši volilci po prihodu z volišča, napala tako surovo naše volilce, da je morala poseči vmes žandarmerija. Prišli so, nahujskani od liberalnih rakovskih »magnatov«, v gostilno razbili s stolom svetilnico, da se je veliko petroleja razlilo po zelj-natih glavah, ki so bile pripravljene za ribanje in
se tako storilo precej škode. Žandarmerija je stvar naznanila dalje. Kdo torej seje prepir, gospoda liberalna? Tukaj pometajte in skrbite, da svoje volilce navadite dostojnosti, ne pa, da jih hujskate k divji surovosti!
(t P. Leonard Veršič.) Iz Reke se nam piše : Dne 30. oktobra ob 4. uri v jutro je previden s svetimi zakramenti za umirajoče umrl P. Leonard Veršič, kapucin in vikar na Reki. Rajni je bil rojen pri Sv. Treh Kraljih v Slov. Goricah 1. 1865, posvečen 1. 1889. Bil je vzoren redovnik. Pokoj njegovi plemeniti duši 1
(Iz Cerknice.) Mojster pa je ta dopisnik „Narodov" iz Cerknice, vsklikuil sem, ko sem prebral izrodke njegove nad vse bujne domišljije. Izmislil si Vam je celo pridigo, s katero sta cerkniška kapelana ljudstvo »hujskala in begala" ter klicala »ogenj in žveplo" na nasprotnike. Da sta ljudstvu priporočala može, ki so za poslanca Modica, in da sta zatrjevala, da je vsak katoličan v svoji vesti zavezan glasovati za moža, ki se tudi javno prizna h kato-liško-narodni stranki, to je istina, ki je ne ovržete vsi »liberalni magnatje". Kdo je večji prijatelj ljudstva, o tem naj dopisnik izve britko resnico, da liberalci še nikdar niso bili prijatelji kakega naroda in nikdar ne bodo. Kar zadeva »krščansko ljubezen", o kateri govorite, ie to samo liberalna fraza, ki se je že zdavna obrabila. Mi vemo, da smo dolžni ljubezen skazovati do vsakega človeka, torej tudi slovenskim liberalcem in jo tudi skazujemo. Kakšne pojme ima dopisnik o „katoliških možeh", ni težko uganiti. Najbrž spada med tisto vrsto ki pravi: jaz ne maram za cerkev, ne grem k sv. maši, ne grem k spovedi, ne poslušam svojih duhovnikov, toda — katoličan sem z dušo in s telesom I Bržkone mu smrdi vse, kar je katoliško, toda da ni dober katoličan, tega mu ne smeš reči, kakor se je ravno ob volitvah zgodilo, ko je nekdo oblastno trdil: saj sem tudi jaz kristijan in je slastno založil — v petek — meseno klobasico v usta. To je bila pač najlepša ilustracija njegovega »kristijanstva". — Kako po pasje (cinično) se je zasmehovala ravno ob volitvah molitev, o tem molčimo in vsak tudi najbolj priprost kmet lahko spozna, če ima le zdravo pamet, kdo „vzgaja brezverce". To ste vi, gospoda iiberalua. Najbolj zanesljivo znamenje, po katerem se spoznate, je to, da vam je zoperuo vse, kar je katoliško. Dovolj gospoda! Tudi mi živimo med priprostim narodom, ki ga boli ljubimo kot vi in torej ne pustimo, da bi liberalno zmoto vanj zanesli iu če ste tudi vi pri miru, mi ne bomo, dokler ne zapoje liberalizmu mrtvaški zvon in dokler tudi v javnih zadevah ne obveljajo načela katoliška, ki se z liberalnimi nikdar ne bodo sprijaznila kakor ne noč ie dan ! Ker hočemo, da sveto ostane, kar ima sveto ostati, zato bomo stali kakor doslej — vselej! V o 1 i 1 e c.
(Osuševanje.) V smislu deželnega zakona glede osuševanja ribniških in kočevskih kotlin se bodo 3., 4., 5. in 6. decembra vršile komisijske obravnave na licu mesta. Načrti požiralnikov bodo te dni v občinski pisarni v Kočevju razstavljeni na ogled.
(Na dopis iz Vrem) pripomuimo, da se notica o ondotnih šolskih razmerah nanaša na nadučitelja Grossa, ki je sicer že davno v Štrekljevec prestavljen bil, a na našo žalost še ni iz Vrem zginil.
(Dar.) Gospod Janez Dovgan dal je za Mari-janišČe namesto venca po umrlem gosp. Žigi Bohincu 5 goldinarjev.
(Z Rakeka.) Nasproti »poslanemu« v »Slov. Narodu« v 247. številki, naj svet izve resnico, da je gospod nadučitelj z Rakeka pri drugi volitvi v Planini se pokazal pristnega liberalca, ker je četudi bolj natihoma in na ušesa, volil liberalno, pa odšel je z »dolgim nosom«. Dovolj!
(Pozno cvetje.) Iz Črnega grabna: Pišejo Vam iz več krajev, da vidijo jablane cvesti, pred par dnevi sem videl spomladanske cvetice cvesti, kakor troben-tice, primulo acaulis in teloh, Helleborus niger, tudi nekaj nenavadnega v tem času.
(Nesreče.) Dne 26. okt. je utonil v Bistrici dveletni sin Antonije Dragar iz Preloga v kamniškem okraju. — Isti dan so otroci zažgali v skednju Marije Kočevar iz Nestopljevasi v črnomaljskem okraju. Pogorela so vsa poslopja z živežem in krmo. Škode je do 3000 gld.
(Mrtvega) so našli dne 27. pr. m. 52 letnega Lukeža Slabeta in Zagorja v vrhniškem okraju; bival je sam v svoji koči. Zadel ga je mrtvoud.
(Električen človek) je najnovejša amerikanska iznajdba. Po ulicah nevjorških se nekaj časa sem sprehaja nekaka 2 metra visoka podoba, katero elek-
trika premika in katera popeva angleške pesmi ter oddelke iz laških oper. Ta človek premika noge, roke in glavo skoraj tako kakor pravi človek in prehodi po 18 kilometrov v eni uri. Dečko nosi dolg frak, belo ovratnico, ima železne čevlje i debelim usnjatim podplatom. Premikanje nog in rok se vrši z največjo natančnostjo, zato podoba, katera zelo hitro stopa nikdar ne zgubi ravnotežja. Kadar poje odpira in zapira usta kakor govoreči človek. Da bode to električno čudo kmalu služilo reklami, ni dvomiti. Kmalu bode po ulicah nevjorških hvalilo kako novo milo ali pa kako izvrstno črnilo za čevlje. Slednjič si je morda najeme tudi kaki amerikanski poslanec, kateri ne sedi rad v zbornici, da bode mesto njega govorilo pri velikih debatah.
(Iz deželnega šolskega sveta.) Gimnazijskemu učitelju Al. Tavčarju se priznava naslov profesorja ter se definitivno potrdi. — Dovoli se poldnevni pouk v 2. razredu v Kostanjevci in v Leskovcu. Metelkove premije so dobili gg. nadučitelj i: J. Barle v Šmihelu, V Levstik na Vrhniki, Jos. Mcdic v Boh. Bistrici, Ant. Ozimek v Dolenji-vasi, Al. Račič v Boštanju, Nik. Stanonik v Selcih; premije razdruženega društva za vrtnarstvo so dobili nadučitelj i gg. Ant. Skala v Vipavi, Ivan Toman v Moravčah in Jos. Windisch v Lienfeldu.
(Namesto venca) na grob č. g. semeniškega podvodje Žige Bohinca darovali so za »katoliški sklad« nekateri ljubljanski čč. gg. duhovniki 78 kron.
(Misijon.) Iz Maribora 2. novembra t. 1. Na praznik vseh svetnikov se je v semeniški cerkvi sv. Alojzija začel sv. misijon, katerega vodila čč. gg. oo. jezuita Fr. Doljak in Mih. Tomazetič iu ki bo trajal 11 dnij. K pričetni slovesnosti ob pol šestih zjutraj so tudi prišli preč. g. knezoškof. Po slovesnem sv. opravilu stopijo pred oltar ter iskreno pozdravijo vse mnogobrojne vernike, ki prisostujejo pri obnovitvi sv. misijona, ki se je 1. 1860. obhajal prvikrat v tej cerkvi. Povabijo jih, naj pridno vstrajajo v tem tako znamenitem in dragocenem času. Pritekajo naj pridno stariši, katere tarejo razne skrbi in težave, da se bodo naučili, kako prenašati vse nadloge. Prihajajo naj mladeniči in dekleta, da se bodo naučili, kako je treba spolnovati 4. božjo zapoved, krščanski gospodarji in gospodinje, da se priučijo modremu hiševauju, krščanski posli, hlapci iu dekle, da se do dobro prepričajo, da je prvo treba Bogu služiti in potem ljudem zaradi Boga. Končno predstavijo vernikom misijonarja, podelijo jima jurisdikcijo za čas sv. misijona in prosijo Boga, naj da obilen blagoslov njenemu delu.
(Kuga v gobci in na parkljih) razširjena je v okrajih Gračac, Gospič, Petrošič in Lapac na Hr-vetskem, meječih na Dalmacijo. Ker se čez Karlovec mnogo živine goni na Kranjsko in bi se tako kuga lahko zanesla tudi v našo deželo, zatorej deželna vlada dotlej, dokler se kaj drugega ne ukrene, prepoveduje uvažati, oziroma goniti na Kranjsko par-keljnato živino iz vse velike županije Lika-Kerbava na Hrvatskem.
(Semnji po Slovenskem od 5.—10. nov) Na Kranjskem: 5. v Preski pri Medvodah, v Št. Jerneju (Kostanj, kant); 6. v Kropi, v Velikih Laščah, Mengšu, na Vrhniki; 10. v Št. Vidu pri Za-tičini. — Na Štajerskem: 5. v Lesični; 6. v Brežicah, na Rečici, pri sv. Lenardu v Slov. Gori, pri Novicerkvi, v Sevnici, pri St. Vidu blizo Ptuja; 10. v Ponikvi. — Na Koroškem: 8. v Mal-borgetuf 10. v Starem Dvoru, v Paternijonu. — Na primorskem: 5. v Kanalu, v Kobaridu za blago in živinu; 9. Kokvi in Cubaru; 10. v Geo-datu._____
Društva.
(Konserv. obrtno društvo v Ljubljani.) V dvorani Hafnerjeve pivarne na Šent-Peterskem predmestju priredi zabavni odsek konservativnega obrtnega društva v nedeljo, dne 4. novembra zabavni večer s prav zanimivim vspo-redom, h kateremu so udje uljudno vabljeni z rodbino, prijatelji in znanci. Petje preskrbe pevci slovitega ljubljanskega društva. Začetek ob pol sedmi uri zvečer. Vstop prost. Obilne udeležbe se nadeja
zabavni odsek.
(Pevskodruštvo »Ljubljana". Vabilo k Martinovi veselici s plesom, katero priredi pevsko društvo »Ljubljana" v uedeljo dne 4. novembra t. 1. v prostorih starega strelišča s priiaznim sodelovanjem gg. J. Pavšeka in A. Puciharja. Godba slavnega c. in kr. 27. pešpolka. Vstopuina za osebo 30 kr. ; čestiti podporni člani so vstopnine prosti. Začetek veselici ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
(K slov. kat. akad. društvu ,Danica') so se kot starešine prijavili sledeči veleč. g. mariborski duhovniki: Ig. Orožen, stolni prošt 3 gld., Lovro Herg, stolni dekan 5 gld., dr. Ivan Križanič, kanonik 3 gld., Jak. Bohinc, st. župnik 5 gld., Karol Hribovšek, kanonik 5 gld., dr. Jos. Pajek, kanonik 3 gld., Tom. Rožanc, 6. kanonik 3 gld., dr. Ivan Mlakar, prot. bog. 3 gld., dr. Fr. Feuš, prof. bogoslovja 5 gld., Jos. Zidanšek, prof. bogosl. 5 gld., dr. Al. Meško, prof. bog. 5 gld., Jak. Hribernik, špiritual 2 gld., dr. Ant. Medved, c. kr. profesor 2 gld., Jos. Majcen, kn.-šk, tajnik 2 gld., Jak. Tajek, vojni kapi.. 2 gld., Fr. Korošec, prefekt 1 gold., Lud. Hudovernik, st. vikar 2 gld., Fr. Simonič, st. kaplan 3 gld., Jan. Vreže, veroučitelj 2 gid., Mat. Strakl, korvikar 2 gld., Ant. Cestnik, korvikar 1 gld., Al. Zver, kazniln. župnik 1 gld., J. Čižek, kaplan 2 gold., Jos. Zagajšak, kapi. 2 golti. Kot podpornik je daroval neimenovan gospod 1 gld. Iskreno zahvalo moramo izreči gosp. prof. bogoslovja Jos. Zidanšeku, ker je blagovolil nabrati tako lepo število društvenih starešin.
(Shod konserv. obrtnega društva) vršeč se v nedelio , dne 28. t. in., ni bil tako nbi-skan, kot bi bilo želeti glede na zanimivi vspored. Ko je po uvoduih besedah g. predsednik otvoril zborovanje, predstavil je preč. kanonika g. J. Sušnika, kateri je drage volje prevzel točko o poučnem go voru, predstavil pa tudi g. komisarja, kateri je pri-sostoval zborovanju. Preč. g. kanonik je prav poljudno in pouČHo razvijal pojem in bistvo elektricitete, nje vpliv na razvitek obrta in nje dobrote za človeštvo sploh, ter spretno zavračal mnenje o škodi)i-vosti te iznajdbe za malega obrtnika. Ta iznajdba, pravi govornik, zanimlje vse sloje človeštva, a izkoristiti jo skuša vsakdo, torej se tudi obrtniku ni treba bati nje namišljene škodljivosti, le zanimati se treba zanjo in jo pravočasuo uporabiti. Tudi ljubljansko starešinstvo se pripravka, da omogoči uporabo elektricitetestanovnikom ljubljanskim. V nekaterih državah vpeliana je že električna razsvetljava tudi v najmanjših mestih; na Kranjskem jo ima — kakor je zuano — Škofia Loka. Elektrika kot gonilna moč preprečila bode pa tudi popolno iztrebljenje raznega goriva, osobito lesa iu premoga. Pomanjkanje lesa je vže sedaj jako občutno, pa tudi pridobitev premoga se utegue v nedaljuem času otežkočiti. K»j bi pa pomenilo popolno iztrebljenje in uporaba lesa za malo obrtništvo sploh . more si vsak obrtnik sam predočiti. Koder je na razpolago jako cena vodna sila, izkoristiti se da elektriciteta najblagodejnejše. G. govornik razložil je še posamične stvari potrebue za raciionelno uporabo elektricitete, ter povdarjal, da bi se govor jako raztegnil, da pa za to ne zadošča jeden sam večer in upa, da mu bode še prilika nadaljevati današnjo razpravo. — Pazno so poslušali na-vzočniki; njihovo pritrjevanie iu konečno živahno odobravanje pa je bilo dokaz, da je splošno ugajal poučni govor. Odbor pa se javno prav prisrčno zahvaljuje preč. gospodu, proseč ga prav uljudno , da tudi v bodoče ohrani društvu simpati|o in naklonjenost. — Društveni tajnik prevzel je točko „0 namerah socijalne demokracije". Za uvod razložil je prvotni blagi pomen besede socijalist. katera je povzeta iz latinskega „socius" = sodrug, prijatelj. Blagi, človekoljubni pomen besede pa so zlorabljali in osobito — žal — zlorabljajo današnji navidezni zastopniki socijaiistov v dosego prikritih svojih s-e-bičnih namenov. In ali ni neizvršl|iva namera se daujih socijaiistov, kateri hočejo doseči in uveljaviti popolno enakost, ne prizuavajoč neenakosti človeških lastuostij, katere provzročujejo ali krepost, pridnost, varčnost, zmernost, delavnost, ali pa proizvajajo ravnokar naštetim do celd. nasprotne, človeškemu rodu jako nevarne posledice? Napori delavcev v dosego pravice do dela in s tem do ako tudi še tako ubornega a poštenega preživetja, kakoršno energično zahtevajo švicarski delavci, so pač hvalevredni in želeti bi bilo, da se uvede ne le v Švici, marveč tudi drugod. S priznanjem pravice do dela bilo bi lehko ločiti ljudij, izrecne postopače od delavnih a nesrečnih; slednje trebalo bi preskrbljevati s kakor-šnimkoli delom , s postopači pa strogo ravnati. Tudi v tej točki more vsakdo, kdor zlovoljno ne zanikava, razločevati in priznati dobro ali slabo voljo posamnika.
(Konec sledi.)
Telegrami.
Smrt ruskega carja.
Pariz, 3. novembra. Car je brzojavno naznanil Kazimiru Perieru smrt svojega očeta. Predsednik je takoj odgovoril, izražu-joč sožalje. Dupuy je izrekel brzojavno so-žalje Giersu, kateri je odgovoril zahvaljujoč. Minister vnanjih stvarij je brzojavno naročil francoskemu veleposlaniku v Peterburgu, naj izreče carici in carski rodbini sožalje v imenu francoske vlade in vse Francije. Vojni minister je izrekel sožalje v imenu francoske vojne in pomorski minister v imenv. francoske mornarice.
Berolin, 3. novembra. Nemški cesar je imenoval carja Nikolaja II. načelnikom Ale-
ksandrovega polka. — Kakor poroča „Na-tionalzeitung", pogreb carja ne bode pred dvanajstimi dnevi Nemški cesar se udeleži zadušnega opravila na ruskem veleposlaništvu.
Rim, 3. novembra. Papeža je jako uža-lostila novica, da je car umrl. Naročil je državnemu tajniku Rampolli, naj izreče ruskemu ministerskemu rezidentu svoje sožalje, in ga prosi, da to sporoči carski rodbini in ruski vladi. Vsi cerkveni in drugi vatikanski odličnjaki so vpisali svoja imena v kondo-lenčno polo razgrnjeno pri ruskem minister-skem rezidentu.
Pariz, 2. novembra. Črnoobrobljeni listi objavljajo carjevo smrt in proslavljajo njegovo dobroto, pravičnost in lojalno moč. „Jour" izjavlja željo, da bi bil sin vreden svojega očeta.
Dunaj, 3. -novembra. V ruski kapeli je bila danes druga posebno slovesna služba božja za ruskega carja. Vsi povabljenci so prišli v praznični obleki. Cesarja je zastopal nadvojvoda Rajner s trakom Andrejevega reda. Nadalje so bili pri službi božji Kal-noky na strani ruskega veleposlanika, dvorni dostojanstveniki, ministra Krieghammer in Kallay, ministerski predsednik knez Win-dischgriitz, sekcijski načelnik vnanjega ministerstva, generalni pobočnik Bolfras, vsi veleposlaniki, vsi diplomatje in mnogo občinstva.
Sredeo, 3. novembra. V včerajšnji seji je naznanil po nalogu kneževem ministerski predsednik smrt carja Aleksandra III. in rekel, da ja dolžnost, da se sebranje spominja sinu carja osvoboditelja, pokojnika, ki se je bojeval za domovino in svobodo in varoval mir, kar je tudi Bolgariji koristilo. Ministerski predsednik je prepričan, da sebranje so-čuvstvije z rusko carsko rodbino in ruskim narodom. Knez je odredil za carja božjo službo v vseh cerkvah. Poslal je carju Nikolaju II. sožaljno brzojavko. Ministerski predsednik je brzojavil v imenu vlade in narodnega sebranja ministru Giersu. Na knežev ukaz se je odredilo osemdnevno žalovanje. Na predlog ministerskega predsednika se je pretrgala seja,	__
Trst, 2. novembra. Včeraj so se tukaj zbrali županje raznih isterskih mest. Nekdo je ukradel v poslopju koperskega okrajnega sodišča nabito dvojezično tablo, na kateri se prepoveduje kajenje v sodniških prostorih.
Opava, 3. novembra. Ker se je vpeljalo deseturno delo v premogovnih grofa Larischa, je nad 2500 delavcev ustavilo delo.
Belgrad, 2. novembra. Včeraj je bil v ministrstvu notranjih zadev vsprejem diplomatov. Začasni vodja ministerstva vnanjih stvarij Lozanič je zagotavljal, da se je vlada premenila le iz notranjih povodov. Novo ministerstvo bode neutralno. Izogibalo se bode vsakega strankarstva, ki je bilo povod raz-porom v prejšnjem ministerstvu.
Belgrad, 3. novembra. Kralj je odlikoval nemškega in avstrijskega poslanika v Belemgradu z redom belega orla II. vrste.
Pariz, 2. novembra. Zaprli so zaradi veleizdaje topniškega častnika Dreyfussa, kateri je bil nekaj časa v generalnemu štabu. Prodal je neki tuji državi važne papirje. Časopisi zahtevajo, da naj vojni minister v kratkem stvar pojasni, da se bode vsaj vedelo, je li Dreyfus delal za Nemčijo ali pa za Italijo.
Sidney, 2. novembra. Parnik parniške družbe „Union" Wairararapa se je na potu iz Sidneya v Auckland potopil, 112 oseb je utonilo.
Stettin, 2. novembra. Včeraj se je tukaj odkril spomenik cesarja Viljema I.
Madrid, 2. novembra. Kraljica je naročila Sagasti, naj sestavi novo ministerstvo.
Shanghai, 3. novembra. Male čete kitajskih vojaških beguncev so napale ruske vojne straže, priplenile več orožja in stre-Ijiva. Rusi so jih naposled zavrnili. Pri tem je bilo 60 Kitajcev ubitih.
Umrli ho:
31. oktobra. Jernej Žebre, Srevljar, 70 let, Križevniške ulioe 2, jetika. — Marija Derinastija, gostija, 78 let, Kravja dolina U, ostarelost.
31. oktobra. Jožef (Joti, ključarjev sin, 8 mesecev, Karolinška zemlja 25, katar v črevih. — Marija Eržen, streinioa, 72 let, Sv. Petra cesta 7, srčna hiba. — Janez Peršič, mestni ubogi, 49 let, Karlovska cesta 7, jetika.
1.	nov. Sigismund Bohinec, konzistorijalni svčtnik, 44 let, Dunajska cesta 15, jetika.
2.	nov. Marija Jerina, posestnikova hči, 1 leto, Streliške ulice U, davica. — Prane P.eitlachner, umir. upravnik voj. oskrbovališča, 73 let. Tržaška cesta 5, srčna kap. — Marija Majeski, črevljarjeva žena, 75 let, Kolodvorske ulice 10, sušica.
V bolnišnici: 31. oktobra. Marija Jereb, šivilja, 34 let, vsled raka.
Vremensko sporočilo.
o H n	Cas	Stanje		Veter	Vreme	■sal ** C!
opazovanja		zrtkomera t ram	toplomera po Celziju			
2	7. u zjut. 2. u pop. 9. a. zveč.	748-2 745-6 745-9	20 68 0-8	sl. szap. s), vzh. n	jasno n n	000
Srednja temperatura 3-2°. za 3-° 8nad normalom.
KATOLIŠKI SKLAD.
Za „katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n.
domoljubne gospode nastopne darove: Neimenovan, 100 kron . . . gld. 50-— AntonNemec, kapelan v Šenčurju
pri Kranju........ „ 5-—
Edvard Kosobud, farni upravitelj v Dolu......... 5-—
Josip Erker, špiritual v bogoslovnem semenišču v Ljubljani ... „ 10'— Janez Smreka r, katehet v Ljubljani, polovico mesečniue za april, maj, junij, julij, avgust iu september „ 6-— Frančišek Barborič, župnik v pok. in upravitelj nemške cerkve v
Ljubljani......... „ 10'—
„Vivat sequens" z Goriškega, mesečnino za julij, avgust, september, oktober, november in december „ 6-— Pri pastoralni konferenci dne 9. oktobra 1894 v Ribnici zložili so udeleženci 120 kron, od katerih so darovali:
Martin Povše, župnik in dekan
v Ribnici..........20 —
Josip Jaklič, župnik v Dolenji
vasi........... „ 5-—
Janez Brence, župnik pri Sv.
Gregorju......... » 5—
Mihael Lavtižar, župnik na
Robu.......... „ 3'—
Matija Prijatelj, župnik v
Strugah.......... 3'—
Jernej Kosec, župnik v Škoci-
janu pri Turjaku....... 2-—
Julij C u k, upravitelj in kapelan v
Dobrepoljah......... 3-—
Frančišek Kadunc, farni upravitelj v Dragi....... „ 2'—
Anton More, farni upravitelj v
Loškem potoku....... „ 1"—>
Alojzij Pehani, kapelan v So-
dražici........... 3-—
Frančišek Z a k r a j š e k, kapelan
v Ribnici.......... 2-—
Frančišek Fik, kapelan v Ribnici ...........i, 2'—
Anton P f a j f a r, kapelan v Dobrepoljah ........... 21—
DominikJanež, ekspozit na Gori
pri Sodražici........ „ 1'—
Matej Rihar, kapelan v Lašičah „ 1"— Stava Dolenja vas in Loški potok . n 5-— Neimenovan domoljub zopet „ 10'—
Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev!
V Ljubljani, dne 23. oktobra 1894.
Josip Šiška,
tajnik „izvršujočega odseka"
Darovi za ,,katoliški sklad" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoško/ijski tajnik v Ljubljani.
Eksekutivne dražbe.
Jak. Kovača z Brezovice (terjatev 50 gld) posestvo (3270 gld.) dne 7. nov. in 12. dec. v Ljubljani.
Jan. Sobarja iz Prigorice (terjatev 125 gld.) posestvo (1399 gld. 50 kr.) dne 6. nov. in 4. dec. v Bibnici.
Marka Lavrenčiča iz Vrhpolja zemljišče (145 gld.
10 kr.) dne 9. nov. in 11. dec. v Vipavi.
Jan. Fortune iz Sela pri Mirni zemljišče (2149 gld. 90 kr.) dne 12. nov. v Trebnjem.
Ant. Z e t k o t a iz Dol. Vasi (terjatev 18 gld.) posestvo (795 gld) dne 3. nov. in 5. dec. v Senožečah.
Ai\DII. DKIJiKO¥lC
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10
prodaja kakor bi bila
136 20-13
Kwizdov
IX 126 (8-8)
Pazi naj so na varstveno znamko
in zahteva le K w 1 z d o v
Korncuburski živinored. prašek.
Z najugodnejšim uspohom rabi se že 40 let v vsoli večjih hlevih proti pomanjkanju slasti, slabemu prebavljenju, v zboljšanje okusnega in Izdatnejšega mleka.
Glavna zaloga:
Frano Iv. Kwlzda
c. in kr. arstro-ogerski in kralj, rumanski dvorni založnik
Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji.
Pristen
dobiva se v vseh lekarnah in
droguerijah avstro-ogerske dežele.
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličastva. Bogato oskrbljena po e. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena
XVII. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
3135 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma & 500 gld.. I glavni dobitek s 30.000 gld , z I preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 dobitkov po 1000 gld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld. naposled serijski dobitki v skupnem znesku 30.000 gld. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dnč 20. decembra 1894. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj.
Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije Dunaj. I„ Riemergasse 7, II. Stoc-k, im Jnkoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicah. — Srečke se pošiljajo poštnine proste.
Na Dunaju, v septembru 1894.	528 6—3
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
188 6-1 oddelek državne loterije.
Zahvala.
.. Velečastiti gospod župnik Alojzij J e r š e podaril je tukajšnji solarski knjižnici mnogo knjig.
Bog plati blagemu dobrotniku in prijatelju šolske mladine.
Dobovee, dne 1. novembra 1894.
Vizitnice
priporoča
I. T
M. Ivanetič.
Naznanilo.
»nč 19. novembra 1894 dopoldne od 11. do 12. ure bode v notarski pisarni y Rudolfovem
pro slo v olj nji dražba
na 5650 gld. cenjene Bohmove hiše št. 210 s pritiklino v Rudolfovem.
Dr. Albin Poznih,
670 3—1	c. kr. notar.
Rojansko posojilno in konsumno društvo
vpisana zadruga z omejenim poroštvom
v Rojanu pri Trstu.
priporoča čast. duhovščini in drugim rodoljubom na deželi svojo bogato preskrbljeno
n Zc
v Trstu, Via ISelvedere št. 3,
kjer se prodaja vsakovrstno kolonialno blago najboljše vrste in po ugodnih cenah. — Razpošilja se po pošti in s tovornim vlakom. Ceniki na zahtevanje franko.
Tudi pošilja raznovrstna
okoličanska, istrska in laška vina
v sodčkih po 28 litrov in več.
Čast. duhovščina, trgovci in drugi rodoljubi na deželi naj se blagovolo prepričati sami ter podpirati s svojimi naročili edino slovensko narodno nodietie v Trstu.	F J
Društveno predstojništvo.
Uzorci so na razpolaganje.
korneuburški živinoredilni prašek
za konje, govedo ln ovSad.
Škatlja 70 kr., pol škatlje 35 kr.
Ant. G a r b a j s a , ozir. ml. Ant. Garbajsa iz Štep. Vasi radi terjatve 150 gld. prodaja pup. zadolžnice v znesku 464 gld. 74 kr., zavarovana na zemljiščih Jož. Križmana iz Rebra, dne 10. in 24 nov. v Ljubljani.
Ant. Butare iz Gor. Vasi zemljišče (2780 gld. dne 8. nov. in 6. deo. v Zatičini.
Deček
zdrav, sin poštenih katoliških starišev, kateri je dovršil vsaj dve latinski šoli ter bi imel vesel je ^ učiti se tiskarstva, vsprejme se v Katoliški Tiskarni v Ljubljani. Natančneje poizve se v tiskarni.
•f m		O
M	e	C
o	o	M
S	U	
h i	sS M	C
i—i		
•o A	"2 o.	C o CO
n	o	«3
n O)	>t»	IM
5	"Š3 O, O M	IS O-to o L_
<x>	o	O.
Z-l	o	
t*		
N 1—1	> a! t* -Cf N	
GLAVNO SKLADIŠTE
PITOTI^
im
najfllstlje lužne
K1SELINE
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseli boleznih sapnih in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (!■)	nostjo.	51 39
Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača.
Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju.
Leopold Tratnik
prej M. Sclireiuer, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 27,
priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo
najstarejšo fn najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne
cerkvene posode i« orodja.
Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled
Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poni kija po najnižji ceni.	311 26-23
... Prijateljem lova, lovcem, voznikom in ime-jiteljem konj priporočati je, da ohranijo obuvalo
suho, konjsko opravo in usnje pri vozovih lično in čedno, uporaba
J. Bcndika
v Št. Valentinu
patentovane nepremočne
masti za usnje in likalne tinkture za usnje,
maže za konje in kopita.
Vporabljajo vse te predmete pri 485 20—7 181 5-2 najvišjem dvoru, pri c.inkr. vojaščini in največjih obratnih prometih. Dobiva fe po vseh avstr. deželah. V Ljubljani pri Karolu Weberu, v Celju pri Tammu in Stiegerju, v Mariboru pri Holazeku in Martincu
9 zlatih, 13 srebrnih kolajn
9 častnih ln prlznal-nih diplom
aK50CKXXXXXXXXXX:
Zahvala in priporočilo
I Mnogoletno. preizkušeno toSUno domač* srcdstv».|
137 Kwi/dov fluid proti protiuu 20-13
I Okrepeiiioo vribanje po dolgotrajnem tak-uim. j
flvan Jax
v LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13
v Tavčarjevi hiši.
Tovarniška zaloga
552 50-3 vsakovrstnih
šivalnih strojev, "byciklov, i^jp tryciklov, veločipedov itd.
^-^'^slr	Ceniki zastonj in franko.
proti proti 11 u |
Cena I steklenici I gl. |
proti proti im |
vseh lekarnah I
Kwi/(lov fluid
| Cena I steklenici I gl.
Kwiz(lov fluid
Hri odhodu iz gostilne „pri avstrijskem cesarju" zahvaljujem se srčno vsem p u. gostom, prijateliem in znancem za izkazano mi prijaznost iu mnogobrojni obisk.
Ob enem se |>a tudi vsem p. n. znan cem 111 prijateljem priporičam zanaprej v svojem novem bivališču v
127 luvizdov fluid proti protiuu. 8—e|
j Glavno zalogo ima Okrožna lekarna v Korneuburgu. |
Točil bodem izvrstna črna in bela vina; zv dobra jedila in točno postrežbo skrbel bodem, kar je u^jbolje mogoče.
Prve in najstarejše stearinske sveče v Avstro-ogerski,
v rožnem zavitku.
Pristne le
Ivan Tosti
IV. Schv/indgasse 7 ZavM 0(1 Ig. Sftpt.^ gramov 'P vin-leeiiejO. C-k.dvorni zalagatelji

Obrtniki in trgovci, 3752018
člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljani',*) priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele:
*) Oni obrtniki, člani konsorv. obrtnega društva, kateri žele mej to naznanilo uvrščeni biti, zgla.se naj so pri upravništvu nSlovonca*.
n. občinstvo navadno zahteva pod imenom
Marijinceljske kapljice.
-ga .	Te kapljice so zeld pro-
spešne (provzročujejo slast
f| ^/-m	do jela. razstvarjajo sliz. so
r . \	pomirljive in olajšujoče,
igJfl^A	.ustavljajo krč in krepčajo
/T^Vaia fl^	želodec); rabijo pri nape-njanjl in zapečenostl,
KagtoR^^v^	preobloženem želodol z
\ MiSti	jedili in pijačami itd.
if 1| ---
j; Bj«;]«'«}	Steklenica z rabilnlm
B Jc	navodom velja 20 kr.,
t« lly	tuoat 2 gld., 3 tuoato [I^I^^J^JS^I samo 4 gld. 80 kr.
I®P3Emb II	-
Priporoča jih
Sehmelzer Bertr.
stolar
v Ljubljani, ob St Jakobskem mostu
Hinterlechner Karol
čevljar
v Ljubljani, Francovo nabrežje 23.
Jager Janez
mesar v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu.
Belec Anton
klepar
v Šent-Vidu pri Ljubljani
Blaznik L.
v Ljubljani, Stari Trg štv. 12.
Zaloga najraznovrstnejšega galanterijskega blaga.
Šega Jakob
jermenar v Ljubljani, Poljanska cesta.
ŠerikIvan
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta
Kovač France
<";evljur v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
Bončar France
plesknr v Ljubljani, Rimska cesta.
479 8 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju.
Škrabee M.
klepar v Ljubljani, Kongresni trg
Kozak Josip
mesar v Ljubljani, Semeniško poslopje.
Boueon Andrej
stolar
v Ljubljani, Dunajska cesta štv. 7.
priporoča največjo svojo zalogo
najraznovrstnejših. stolov
natančno in trajno iz najboljše tvarine izdelanih.
Kr e g ar Ivan
pasur i n srebrar v Ljubljani. Poljanska cesta štv. 8.
opozarja preč. duhovščino in cerkv. predstojništva na izvrstno urejeno delalnioo, v kateri izdeljuje
vsakovrstno oerkveno posodo in orodje
iz najzanesljivejše kovine, zlata in srebra po najnižji oeni.
Šturm Frane
krojač
v Ljubljani, na Bregu Stev. 14.
Tome France
pozlatar v Ljubliani, Streliške ulice
Breskvar France
preje Ii. Šverljuga knjigovez, v Ljubljani, Stolno župnišča.
Tomšič Luka
vrtnar v Ljubljani, Poljanske ulice
Uran & Večaj
pečarja v Ljubljani, Igriške ulice.
Matkovič Dragotin
brivcc v Ljubljani, Pred škofijo
Čamernik Ignacij
kumnosok v Ljubljani, Poljske ulice št. 49.
Mate Avgust
čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2,
Cerne Jožef
lll-JH-
v Ljubljani. Sv Petra cesta 2.
Mihelič M.
ščetar in zaloga krtač v Ljubljani Florjanske ulice štv. 40. Šelenburgove ulioe
Velkavrh Fr.
jermenar
v Ljubljani, Sv. Petra eesta,
Čermelj Jernej
trgovina z južnim sadjem i zelenjadjo v Ljubljani, Semeniško poslopje.
Dolenec Oroslav
svečar v Ljubljani, Gledališke ulice
priporoča
pristne čebelno - voščene sveče
voščene zvitke in mčd. Zaloga pristnega BV brinja ln brlnjevca. Vse po najnižji oeni.
Dostal Karol
t a p e t nlk
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 31.
Vil h ar L.
urar, v Ljubljani. Vodnikove ulice (poleg Katol. Tiskarne).
Ozelj Gabrijel
tapetnih' v Ljubljani. Tržaška cesta.
za navadno leto 1895.
Vsebina je pomnožena in z ilustracijami okrašena. CŠT" Dobi f« pri zalagateljili in v vseli galanterijskih en-gros prudajalnicah.
Virk Sebastijan
čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta.
Paušner Frane
krojač, v Ljubljani. Valvazorjev trg 4 (poleg okrajnega glavarstva).
Zorman Alojzij
mokar v Ljubljani, Florijanske ulice.
NojslgurneJSe iu najboljše
Pauer Friderik
p e k a. r
v Ljubljani, Sv. 1'etra cesta št. f>0.
Perko Frane
sobni slikar v Ljubljani, Florijanske ulice.
Petrič Fr.
trgovina z inaiiufakturnim blagom v Ljubljani. Špitalske ulice.
Zalaznik Jakob
slaščičarski in pekovski mojster v LJubljani, Stari Trg štev. 21,
priporoča
BT štiriltrn t lin dan Ht
sveže, ukusno. zdravo in slastno slaščičarsko in pekarsko peolvo.
Zadnikar Henrik
pastir in srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17.
izdciujo iz najboljše tvarine najraznovrstnejšo
cerkveno posodo ln orodje
po najnižji ooni.
Popravi in prenovi stare predmete.
Ignacij Žar g i
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4.
Trgovina z manulakturnim m drobnim blagom. Zaloga najnovejših kravat, različnega perila, zimskega blaga itd. Velika zaloga nagrobnih vencev iu Šopkov. Zaloga vseh potrebščin za krojače in Šivilje.
Brata Eberl
slikarja nupisov,
stavbinska ln pohištvena pleskarja,
tovarna za oljnate barve, lak in pokost,
Ljubljana, Frančiškanske nlice štv. 4
P. n. občinstvo opozarjava posebno ua izdelko. katere sva razstavila na obrtnijski razstavi v deželnem muzeji „Kudolflnumu.
je v
4% zastavnih pismih gališkega zemliško-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4-odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavcije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavolj;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 26333 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
Plehan Valentin
izdelovatclj voščenih sveč in lectar v Ljubljani, sv. Petra cesta
Erjavec Alojzij,
(preje Zor) čevljar, Ljubljani, Čevljarske ulice 3,
Rebek Josip
ključar v Ljubljani, Francovo nabrežje,
?aloga
kljnčev iz aluminija
vseh elektrotehničnih priprav hišnih telegrafov itd.
Fajdiga Filip
mi/.ur
v Ljubljani, Slonove ulice.
Fajdiga Ivan
moknr v Ljubljani, Križevniški trg, filijala na Vrhniki
priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstno moko ln otrobe
po prav nizki ceni.
Sever Primož
mizar za hišno opravo v Ljubljani, Gradaške ulice štv. 22
■V T-jj vil>lj ani. 295 47
D" ROMAN JACOBI,
zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4,
ustavlja po najnovejši im najboljši metodi
umetne zobe in zobovja.
Plombira ln trga zobe brez bolečin. Zdravi sploh vaako ustno bolezen.
Ordlnira nd 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. — Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od 9. do 10. ure dopoldne.	78 (20)


^ rod Trančo I	IT Gledal, ulice
štev. 1	OUmilt štev. 6
v L j ii b 1 j a n i	■
^ priporoča osobito prečast. duhovščini in sl. občinstvu ^ v mestih in na deželi izborno svojo zalogo
Pj po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah j?
Najboljši in najcenejši vir nakupovanja
kmetijskih strojev in orodja
Strojev za vinarstvo
vsakovrstnih sesalk
pralnih strojev ovijalnikov, zravnal niko v perila
patentovanih
mlinov
za domačo uporabo,
239	na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri	(52-29
Avgustu Kolb, tovarna strojev Dunaj. II., Pasettistrasse 29—31.
Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje.
W Ilustrovani ceniki zastonj in franko. Iščom prekupovaloe in i>oštone zastopnike.
£4.4^4.4.4.44.4^4.44.4.44.4.4.44., $44.4.44.
J JoNlp Cerne,s,uPer,^est".2 ?
*T* priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo zlatih, srebrnih, tula- in raznih
žepnih ur
iz najimenitnejših tvornic, kakor: Longines ad Francillon v Švici, Schaffhausen,
Glashiitte i. dr. Dalje koledarske ure z in brez luninih spremenov, dunajske ure z nihalom, budilnice in vsakovrstne ure za domačo rabo. Poprave izvršuje točno in po primerni ceni.	500 20—b
Za vojake in dijake znižana cena. ~j££t
iLIels:sa,n.,der Gotsl
podobar in pozlatar
v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8
opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno
podobarsko in pozlatar sko delalnico
v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah.
V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja.
Naročila na križeva pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40—37

•f •f •f
Ne kupujte
malovretlnih urarskih izdelkov pri tujih tvrdkah, ako se hočete izogniti takojšnjim dragim popravilom ! Komur je na tem, da kupi zanesljivo in natančno kažočo
nikelnato, srebrna ali zlato
žepno uro z verižico
naj naroči pri domači tvrdki
I v Ljubljani, Mestni trg
I	(nasproti rotovžu)
I kateri garantira za dobro blago leto I dnij in kateri ima v zalogi tudi budil-1 nioe, stenske ure itd. itd.
1	Izborna zaloga
I verižic, uhanov, prstanov, naprsnih i igel, okraskov, zapestnic itd.
I Ceniki s podobami so franko na I	razpolago. 158 34 ^
^H^H^II^H jn^ll^ll^ll jll^H^M^H^t
I	vil
in zavod za iz
„pri rudečem križu"
% ftljema ikarda
IV., Waltergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28
priporoča za zimo 1894/95:
w
623 52—46
Gorko zimsko obleko
kot: Havelok, zimske suknje, vsakovrstne kožuhe za potovanje in mestno uporabo, duhovniške suknje, zimske hlače, talare, in reve-rende.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih
predpisih izvršeno: blr ete, kolarj e, naprs-nioe, vsakovrstne duhovniške čepice.
Paramente preskrbuje po najnižji ceni.
Izvršuje se točno, iz najboljšega. trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj.
UKif Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago.
Ceniki in vzoroi na zahtevo brezplačno. *%XX>	3AC
O ii u a j m lt a fo> o
a.
Dne 3. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....99 gld.	55	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....99	„	KO	„
Avstrijska zlata renta 4%......12 i	„	90	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	98	„	75	„
Ogerska zlata renta 4%.......122	„	60	„
Ogerska kronska renta 4%. 200 kron . .	96	„	95	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1040	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld............385	„	75	„
London vista ..........124	„	20	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	60	„	95	„
20 mark............12	„	18 „
20 frankov (napoleondor)............9	„	88	„
Italijanski bankovci........46	„	15	„
C. kr. cekini......................5	„	89	„
Dne 2. novembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavnc srečke 5% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
148 gld. 50		
147		75
198		50
97		30
143		—
128		50
107	»1	—
67	n	50
98		70
220		—
164		45
129		30
98		50
Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 50 kr,
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	141
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......2H
Salmove srečke, 40 gld...... .	69
St. Genois srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......50
Ljubljanske srečke..................24
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	175
Akcije Ferdinandove sov. železn., 1000 gl. st. v.	3410
Akcije tržaškega Lioyda, 500 gld. . . .	493
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	104
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	72
Montanska družba avstr. plan.....89
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	172
Papirnih rubljev 100........135
50 90 50
75 50
50
10
&JT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zeuhp pri žrebanjih, pri izžrebanju
j	najmanjšega dobitk.t.
I	K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
■-immmmmmmKmmmmmmmmmmm
Menjarnična delniška družba
„11 E R C U
Wollzeilfl it. 10 Dunaj, Mariahilterstrasse 74 B
6*
Sir Pojasnila Iga v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseb špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti BV n n 1 o i o 11 i li glavnic. "VB
Iidaiateli »v»n innažlft
Odgovorni vr«inik: Andrej Kalan.
Tisk , KV«iišV° Tipkarn«" " LiubiiaDi.