2». Stranko.
I Ljubljaol. i ittrtik 1B. septembra 1911.
Cl. leto
.Slovenski Narod* velja po pottis
za AvatiD-Ogrsko;
celo eto skupaj naprej. .
pol leta     m „   • «
cetrt leta    m m    » «
na mesec   a a   . .
K 50/— . 25 -• 13--. 4-50
a Nemčijo:
čak) leto naprej . ... K 55 •
za Ameriko in vta drage dežele:
celo leto naprej  . • * . K 60*
Vpcaaanjem glede mstratov se naj priloži za1 odgovor dopisniea ali znamka, taravniatvo {spodaj, dvorišče levo). Enaflova uUca sft. S, talalon 1L 89«
Uhaja vsak dan avaiar lavaonati Mdaala \m g
inseran se računajo po porabljeneai prostoru in sicer   1 mm visok, ter 54 mm Širok prostor: enkrat po 12 vi a., dvakrat po U vio,, trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insereijih oo dogovoru.
Navi B&račaikl naj pošljejo aaroćaiao veiao P* aakaaalaL '"Val
Ma aano pisnete oaročOc brts poalatre tesarja se se morem* attakar ozirati. „Marodaa Mak****« talalaa it. 11.
celo c:j o&prej pol leta
.Slovenski Narod* velja v dostavljen na dom ali če se bodi « « . .  K 48-— I četrt leta
Doni:
f 1 w
24
-I
na mesec „
. 12 —
Posamezna Številka velja 30 vinarjev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova olloa AL 3 (v L nadstr. tevo), telefon ŠL M
Našim materam!
Matere! Koliko izmed Vas je takih, H so morale v teku vojne nasititi svojega otroka s praznimi besedami namesto s kosom tečnega kruha? In koliko Vas je. ki pričakujete s strahom dneva, ko boste stale pred svojimi otroci praznih rok, izogibajoč se njihovim prosečim pogledom. Ne varajmo sami sebe! Preden bo še končana strahota vseh strahot, bo še mnogo, premnogo mater, ki bodo morale gledati kako nmira od lakote njim najdražje bitje, njihov otrok.
Matere! Na Vas apeliramo predvsem, da na »Narodni blagdan«, ki bo
21. in 22. septembra, dejansko izkažete svojo ljubezen do otrok. Čeprav morda ravno Vas otrok ni še potreben pomoči splošnosti. pa vendar ne morete ostati trde napram otrokom drugih mater, ki jih že sedaj trpinči najhušja bol, da morajo odrekati — brez svoje krivde — svojim otrokom najpotrebnejše za vsakdanje življenje.
Matere! Vse za eno. ena za vse! Kdo naj globlje pojmuje pomen »Narodnega blagdana« kakor Ve? Ne zapirajte duri svojih domov, ko potrkamo 21. in
22. septembra pri Vas, proseč Vas pomoči za našo. Vašo bedno deco.
Odbor SHS. žena in siročad.
Narodni svet
V ponedeljek, dne 16. t. m, je imelo predsedstvo NS. sejo. na kateri se je razpravljalo o tržaškem vprašanju, Istega dne se je posvetoval fi n a n č n i odsek NS. o pridobitvi denarnih sredstev za NS.. m a p r o v iz a č mi p o d -cdsek, ki se je bavil z ustanovitvijo organizacije za nabavo živil, posebno za Primorsko.
V torek, dne 17. t. m., je imel sejo organizačni odsek, ki se je pečal z ustanovitvijo okrajnih in krajevnih odborov NS., ter nstavoupravni odsek, v katerem so se razrnotrivala aktualna upravna vprašanja. V sredo, dne 18. t iru je zboroval gospodar-ski odsek, ki seje posvetoval o zbli-žanju slovenskega zadružništva, o čemur se bodo obvestile centralne zadružne organizacije.
Somalije grofa Tlsze po Jugoslaviji.
(Zagrebške informacije 0 najnovefšt fazi dunajske in madžarske politike napram Jugoslovanom.)
Zagreb, 17. sept.
Grof Tisza, ki je v petek prišel v Zagreb, je obiskal bana Mihalovica, grofa Miroslava Kulmerja in dr. Dušana Po-poviča v Zagrebu, velikega župana va-raždinskega, grofa Fr. Kulmerja. m dr. P. Magdiča, v Mariji Bistrici župnika Penića, v Vel. Marofu grofa Erdodvja, potem zopet v Zagrebu oddelnega predstojnika za pravosodja dr. Badaja fn banskega svetovalca dr. Bošnjaka, potem je odšel v Karlovac, odtod v Liko, Bosno, Črno goro.
LISTEK.
Ob ustanovitvi „narodne jalerlje".
Vse se giblje, vse kipi. Kar nam je bilo nekdaj samo nedosežna sanja, stopa v neposredno bližino, kar se nam ie svoje dni v našem skepticizmu zdelo nemogoče in fantistično. dobiva konkretne forme in stopa pred naše strmeče oči. Tako smo v tem strašnem času brutalitete, v tej žalostni dobi vesoljnega pomora dobili pri nas zavod, ki je posvečen eni onih nesmrtnih sester, ki ji je fme Lepota. Ustvanovila se je eri nas »Narodna galerija«.
Njena pravila pravijo, da n ie namen ustanovitev. rzpopoinievanje, vzdrževanje in varstvo javne slovenske umetnostne galerije, zbirke umotvorov umetnikov slovenskega pokolenja, bodisi moderne, bodisi starejše dobe. S tem namenom, ki je jasno izrazen v imenu zavoda, pa naša služba lepoti se ni končana. Reprezentativen pomen galerije tudi ne more biti nje glavni namen.   Pravila sama pravijo zala da
Razven tega je seveda bil tudi na vojaškem poveljstvu v Zagrebu.
S tem je Tisza posetil vse važne politične ličnosti, ki prihajajo v poštev za sedanji položaj. K Frankovcem ni šel in jih sploh perhorescira ter imenuje »diese Bagage«; mož je Madžar in zamerava Frankovcem v prvem redu njihovo kon-fidentstvo pri vojaških oblastih. Toda tu di v Martijancu pri Rauchu Tisza ni bU, dasi se je vozil v njegovi bližini. V toliko treba, da včerajšnjo svojo vest popravimo. In to je precej važen indic, kako se izpreminjajo sile v Ogrski: Tisza je bil pred svojim potovanjem v avdi-jenci pri kralju, od njega je prišel sem doli, ne da bi bili v Pešti pri Wekerlu najmanj vedeli o tem. Zagrebši dopisnik »Vilaga« je svoj list pravilno informiral, o Tiszovem prihodu, na kar so iz ministrskega prezidrja »Vilagu« telefonirali, da je ta vest povsem neistinita in nemogoča, dokler se ni drugi dan vsejedno obistinila.
Vsi ti indiciji in še nekateri drugi dajejo povoda sodbi: Vlada koalicije ostane za dogleden čas neizpremenjeno trdna, morda da je danes trdneja nego preje, a oseba bana Mihalovica bo za kakšen mesec darovana na žrtveniku. Toda ne dolgo za tem p o j d e tudi gospod Wekerle.
Vse te premene, ki jih prinaša bodočnost, so v zvezi z bodočnostjo monarhije. Tisza prihaja na dogovore z nami v času, ko izjavlja P a v e r, da je mogoče govoriti na mednarodni konferenci tudi o ureditvi raznih »notranjih« narodnih vprašanj. Ta hip ni samo v interesu Avstrije, ampak tudi v interesu Ogrske, da se to vprašanje po možnosti preklndira. To pa zahteva tkzv. ustavne prilike, mileji režim, vse to pod pogojem, da mi pristanemo. Toda mi ne pristajamo: blovenci, Istrani in Dalmatinci vodijo otvoreno aktivno opozicijo. Banovci se konservativno drže svoje avtonomije, ki jo hočejo ohraniti, dokler mogoče, ne da bi se Dri tem izjavili za nekaj druzega, nego za zakone, ki veljajo od 1868. naprej, torej samo za nagodbo, dasi bi na Dunaju in v Pešti tako radi slišali kakšne drugačne izjave od njih; a Bosanci so se ravnotako odtegnili mamljivim obljubam in molče, ne dajo »izjav«, a na glasove o nekakovih novih državnopravnih uredbah odgovarjajo, da bi se moral o tem izjaviti njihov sabor (ki ga pa zopet vojaške oblasti ne puste sklicati), tako da pomeni vse sku-kaj nič več in nič manj, nego da se ves naš narod v Cislitvanskerh drži aktivne opozicijonalne taktike z a-htevanja, a v Translitvanskem pasivne opozicijonalne taktike molčanja in odgodovanja. v obeh slučajih pa ves narod, ki je povsem jedinstveno orientiran, odklanja vsakršno izjavo za Dunaj ali Peš to pod katerokoli dosedanjo ali novo obliko, in se pripravlja na odpor proti eventualno oktroiranim novim uredbam. Toda te nove uredbe sedaj ne bodo došle tako brzo. kakor se je to mislilo pred meseci, ko so se oni novi načrti porodili v glavah vodećih državnikov. Za to jmamo dva indicija: Tiszovo potovanje in odgajanje krize, kakor so jo zamislili vojni krogi, ter Paverjeve besede o dopustnosti ureditve narodnih vprašanj na mednarodni konferenci.
Če bo ententa mirovno ponudbo odklonila, se prične novo kolo. Linija razvoja načina mišljenja na Dunaju kaže počasno ali stalno inklinacijo k popuščanju. Mi z naše strani ostanemo pri svojem programu: Država SHS. — Mislite o hrvatskih prilikah, kar hočete, jedinstveno misli danes ves narod. Vse drugo je vprašanje taktike raznih i:pravnih teles, v katerih živimo. Zato je tudi verjetno, da se tkzv. Narodno Vijeće na Hrvatskem ne ustanovi kmalu, ker je Vijeće organ aktivne politike, za katero položaj na Hrvatskem ni zrel, dokler je molk dobro orožje proti Dunaju in Pešti.
VESTI TZ HRVATSKE.
Zagreb, 18.. septembra. Kralj je sankciioniral zakon o izvanrednem podaljšanju sedanje saborske periode na 1 leto po sklepu mira. — Tisza je 16. t. m. odšel v Seni. — Ogrskim vladnim krogrom so vesti o njegovem ponovnem pojavljanju skrajno neprijetno ter iih na vse kriplie dementi-raio. — W e k e r 1 e ie imel s Spitz-mullerjem obširno konferenco o jugoslovanskem in bosanskom vprašanju. — S'tadler ie Smtzmfilleriu povodom njegovega imenovanja poslal brzojavko, v kateri želi, »da povede (Spitz-miiller) te krasne zemlje (Bosno) materi zemlji (Hrvataki).« Torej hrvatski knrz. — > Z e i t« don asa razgovor z jednim hale vodećim politikom Oerrske, v katerem razlaga mož potrebo hrvatskega knrza, r> r o t i kriškemu paktu — kajti vsi Srbi in mnoei Hrvati da so že njegovi pristaši! — združenje Hrvatske in Dalmacije, a ne z Bosno, ker se mora prei v Hrvatski po-iačiti nagodba od 1868 in »oersko-nrvatsko bratstvo«, potem bi to ogrožava! o >sanaciiio priiik< v interesu Hrvatske in monarhije. Članek iz >Zeit< (glasila ,Krie^subewachlm^samta,) nam ne dela belih las. Interesantna ie terminologija:. M adi ar one in Frankovce nazivaio >čiste Hrvate« a vse, kar misli pošteno in jedinstveno, za državo Slovencev. Hrvatov in Srbov, nazivaio >Srbe<\ Bedastoće od 1914. se vračajo, samo da smo mi zavedneii in da vemo, kie so naši cilji in k a j smo.
Ententa offlrtanja Burlanov
predlog,
Ententa odklanja Burianov predlog. Angleški zunanji minister Balfour se norčuje, da nič ne pomaga zapirati diplomate v kamrice, dokler bruhajo na frontah topovi in dokler se armade v krvavih bitkah borno za biti ali ne biti. Balfour je govoril le za svojo osebo in je DAvdarjal, da noče prejudicirati ko-nečrffmu odgovoru zaveznikov. Pa tudi glede oficijalnega odgovora entente smo si sedaj že na jasnem, ker je med tem objavljena službena izjava ameriškega zunanjega ministra, državnega tajnika Lansinga, ki pravi, da jc.od predsednika Wilsona pooblaščen povedati, da Amerika odklanja vsako vabil o na mirovna pogaja-n j a, dokler centralne drŽave ne priznajo njenih, opetovano razglašenih mirovnih pogojev.' Diplomatično vodstvo entente, v kolikor se tiče mirovnega vprašanja, je danes nesporno v rokah predsednika   VVilsona.     Zato smemo
smatrati, da bo odgovor sovražnikov' na Burianovo noto sestavljen tako, kakor napoveduje Lansing. Ententa »e pripravljena razpravljati o konferenčnih predlogih še !e tedaj, če centralne države brez pridržka akceptirajo Wilso-nov program. Ta program ne vsebuje tiobenih konkretnih predlogov, temveč le našteva načela, ki jih smatra Wfl-son za nekako magno charto novega svetovnopolitičnega reda. Ta načela so: 1. Vsa sporna vprašanja naj se rešijo po pravičnosti in poravnava naj bo taka, da bo zasiguran trajen mir. Tu sem spada projekt o zvezi narodov z vsemi svojimi posledicami. 2. Narodi in dežele ne smejo prehajati, kakor mrtvo blago iz roke v roko. Geslo o tkzv. ravnotežju mora biti kot načelo odpravlje«K>. 3. Vsako teritorijalno vprašanje se mora rešiti v interesu prebivalstva, ki na dotičnem teritoriju prebiva, ne pa v zmislu kompromisa dveh nasprotujočih si držav. S tem je obsojena metoda dunajskega kongresa. 4. Vsem Jasno izraženim narodnim zahtevam se mora čim najbolj ugoditi, v kolikor se iz njih ne rodijo nova sovraštva in nasprot-stva, ki bi ogrožala mir Evrope. Wil-son zahteva Samoodločbo narodov.
To so pogoji, ki so vsemu svetu Že dolgo znani. Reči se mora, da jih ogromna večina narodov že davno odobrava in da se niti državniki centralnih držav ne postavljajo ipravnost proti njim. Priznavajo jih, toda v tako pogojni obliki, s takimi pridržki in s tolikimi praktičnimi izjemami, da to priznanje izgublja vsako vrednost.
Narodi hrepenijo po miru. Saj vedo, da se bliža katastrofa človeštva, ako ne Vmaiv kooec strašnega klanja. -       " *
čez dobrih deset dni se sestane avstrijski parlament. Naš Narodni svet je naprosil našo parlamentarno delegacija da naj zahteva takojšnjo razpravo o mirovnem vprašanju. Zastopniki narodov naj povedo, da hočemo mir m da ljudstvo nič ne da na diplomatične pridržke in državniška izbegavarrja. Sovražniki odgovarjajo odklonilno, v formi, v stvari pa se sklicujejo na načela, ki so obvladala svet in ki bodo prej ali slej prav gotovo tvorila edino trdno podlago svetovnega miru. Iz Amerike sicer/prihaja zopet bojni klic: Sila, sila do skrajnega konca, toda nad silo materije zmaga sila ideje — ako hočejo možje, ki odgovarjajo danes pred Usodo za vsako kapljico prelite človeške krvi, za vsak trenutek neizmerne tuge in nesreče, ki jo prenaša človeštva
Balfourjev odgovor.
London, 16. septembra. (Kot. urad.) Pri zajtrku, ki ga je dal kraljevski kolonijalni institut zastopnikom časopisja, je govoril Balfour o avstro-ogrski noti ter izvajal: Vpoštevati je, da so moja izvajanja izšla dve uri pozneje, ko sem izvedel za noto iz časopisja in da nisem imel prilike razgovoriti se s svojimi tovariši.     Moja izvajanja so torej čisto
hoče društva ki nastopa pod tem imenom, zbujati zanimanje za vpodablja-jočo umetnost med občinstvom, pospeševati razvoj domače vpodabljajoče umetnosti, raziskovati slovensko umetnost, prirejati sestanke, predavanja, deliti nagrade, izdajati spise in reprodukcije itd. Tukaj se izraža stremljenje popularizacije, ki je v prvi vrti potrebna, da ne ostane »Narodna galerija« mrtva tvorba brez umevanja, brez odziva in brez koristi za naš narod.
Vse delo »Narodne galerije« naj bo posvečeno lepoti. Odbor in člani bodo zato v prvi vrsti pač morali skrbeti za to, da bodo našim ljudem oči za lepoto odprli. To jim bo tem lažje, ker bodo lahko pritegnili razne, pri nas sedaj na redko t>osejane in neorganizirane ljubitelje lepote; vsi ti se bodo strnih sedaj v enoten krog s smotreno urejenim delom in konkretnim, enotnim ciljem. Ali niso naši arhitekti, kiparji in slikarji v svojem bistvu popolnoma sorodni vsem onim našim ljudem, ki lepoto v besedi ustvarjajo ali jo v nji iščejo, onim naravoslovcem, ki jih pri njihovem znanstvenem delu vodi ne le Znanost, ampak tudi zaverovanost v neumljivo lepoto matere Zemlje in njenih otrok, vsemu onemu velikemu narodu, ki ljubi to »lepo« našo domovino? Pod okri-Hera »Narodne galerije« se lahko zbere .ves naš narod. Galerija se bo ozirala
tudi na našo umetniško preteklost. Ne na one slučajne dokaze in brezpomembne priče, ki nam pravijo, da je n pr. Diirer mimogrede na poti v Italijo narisal tudi študijo, ki predstavlja slovensko kmetico, ampak na ono preteklost, ki živi še danes med nami ali v vidnih formah ali pa v latentni tradiciji, ki se odkrije samo znanstveniku."
Idealno polje za tako dela s katerim bi galerija lahko začela, je baš Ljubljana, nje sedež. Trebalo bo odpreti ljudem oči za lepota ki jih ima, pokazati jim, kako neizmerno dolg je most med Prešernovim spomenikom in Rob-bovim studencem, kaka je razlika med starimi baročnimi palačami, redkimi pričami nekdanje splošne meščanske zavesti lepote in parvenijskimi stavbami moderne dobe, pokazati Hm, kako so nekdaj znali Ljubljančani izrabljati naravnost idealno lego mesta, ki nudi ajhitektu nešteto prilik za reševanje stavbenih problemov v velikem obsegu. Tu bi bila najlepša prilika, da dobe ljudje oko za one lepote, ki so jim vsak dan pred očmi Najprej treba zbuditi spoštovanje do stare lepote, potem bo ljubezen do novih prišla sama po sebi. Lepota je že taka, da je brez spoštovanja in brez ljubezni ni mogoče pridobiti. Kar velja za umetna velja tudi za naravno lepoto. Vsa ona stremljenja, ki gredo drugod za tem. da se obrani le-
pota pokrajine, so bistven dei nalog naše galerije.
Zanimanje za preteklost bo dalo naši umetniški sedanjosti solidno podlaga ki jo bosta tvorila umevanje in ljubezen. Tako naša umetnost ne bo samo posiljena rodoljubna dekoracija, amp ik izraz in uteha resničnega čustvovanja in hrepenenja. Samo tako lahko dosežemo, da naša »Narodna galerija« ne bo čez par let zaprašen in pozabljen muzej, ampak pravo svetišče Lepote, Živ studene našega narodnega življenja.
Kajpak, kajpak — tako praviš vse to je prav lepo in res, ampak: taka reč stane mnogo, mnogo denarja. Seveda stane mnogo denarja,. posebno Če se hočemo — ker se prav radi zaletimo — na mah kosati z velikimi galerijami aH si jih vsaj jemljemo za merila To pa za začetek nikakor ni treba. Za začetek imamo dovolj umetnosti, dovolj ljudi, ki jo razumejo in ljubijo. Glavno delo je sedaj, in prvo delo, da se ta kiog sistematično razširi. To bo ena prvih nalog odbora; on bo moral zbližati umetnost in občinstvo. Z zbliža-• njem se rodi umevanje, iz katerega izhaja ona ljubezen, ki odpira ne samo srca, ampak tudi — mošnjičke. Vsega skupaj Želimo v obilni meri odboru in naši »Narodni galeriji. J. A—g.
osebno mnenje člana vlade. Takoj hočem reči. da soglašam z avstro-ogrsko noto v mnenju, da gre za vso civilizacijo. In kaj predlaga sovražnik, da se konča to stanje? Po mojem mnenju tole: Nobenega premirja, marveč- razgovori potom neodgovornih oseb. Priznavam, da bi mogel biti tak razgovor pod gotovimi pogoji dragoceno sredstvo prfti do sprorazuma. Ali pa je tudi le malo upanja, da more priti v sedanjih razmerah do koristnih razgovorov. Tega ne morem uvideti, če bi še tako rad posebno te predloge ugodno podpiral. Tekom za njih štirih let niso Nemci niti potom svoje vlade, niti potom kakega odgovornega člana vlade prišh" s predlogi, ki bi jih bilo mogoče označiti za mirovne predloge. Kolikor se spominjam, nismo dobili nikdar konkretnega predloga: o pogojih, pod katerimi bi hoteli Nemci skleniti mir. Ali nemška in avstro-ogr-ska vlada nista več prepričam, da spoštovanje pravic drugih narodov nikakor ni nezdružljivo z njih lastnimi pravicami in legitimnimi interesi? Predstavljajte si te razgovore, kakor jih žele Avstrijci? Predstavljajte si pol racata (fiplornatov v eni sobi. Njih razgovori bi imeli namen, da se diplomati ne razkrinkajo. OficijaJno niso odgovorni Predstavljajte si. kako bodo gledali dan na dan menja-jočo se igro na bofiscu!
Obstoja še en važen ugovor proti -tem razgovorom. Pri nekaterih majrrrrfh vprašanjih, ki so v zvezi z vojna moramo brzdati svojo trdovratnost in svoje samoljubje. Toda, ali se približujemo stadiju, ko bi mogla ta vprašanja odločati? Bojim se. da ne. Predno vstopimo v ta stadij, je treba odločiti Še o večjih vprašanjih fn o teh velikih vprašanim nt mogoča zmota. Nikakor nI inogoče napačno razumeti menjajočega se stališča vlad. Njih stalršče se je sporočilo s popolno jasnostjo. Kaj pomaga stopffl v neobvezne razgovore? Naj vam to razjasnim v sedanjem položaju.
Predno smo izve deri za avstrfjsko* ponudbo glede razgovorov odgovornih oseb, smo brali uradno izjavo nemškega podkanclerja. Govoril je dolg govor, v katerem se je popolnoma jasno in razumljivo izrazil o raznih vprašanjih. Ali poznajo uradni krogi na Dunaju m sestavi tel ji te note govor pooTcanclerja, aH ga ne poznajo? On je podkancler deloma zato, ker je zastopnik uT>eralizma, m zlasti zato. ker se misli da ima naklonjenost večine nemškega državnega zbora. Zato ni govoril za najbolj ekstremne ljudi, marveč za liberalno krilo vlade. On govori popolnoma jasna Vzemimo n. pr. Belgija Posluževal se je čudnih besed, toda jaz hočem misliti, da je hotel reči. da čuti Nemčija, da mora v resnici obnoviti neodvisnost Belgije. Nemčija ne pravi izrecno, da mora kaj storiti, da obnovi blagostanje Belgije ati pa da mora dati odškodnino deželi, katero je terorizirala, opustošila in oropala. Zdi se pa da hočej# prepustiti Belgiji, da izvrši v svojih notranjih zadevah gotove izpremembe. na kar bi mogla dobiti zopet svojo neodvisnost. Mislim, da je to najbolj jasna razlaga, ki smo Jo slišali dosedaj o tem vprašanju iz ust kateregakoli zastopnika nemške vlade. Opozarjam Vas na to, da njegov govor izrecno odklanja, kar smatramo mi za samoobsebi umevno, marveč, obnovitev Belgije in odškodnino za Belgijo, s katero se je ravnalo nezaslišano. Nemčija je sedaj izsilila iz bolj Še viške viade 300 milijonov funtov odškodnin za izgube, ki jih je po svojem naziranju utrpela od strani Rusije. Sedaj-pa bi rad vedel, kak. Šno krivico je storila Rusija Nemčiji, ki bi se dala primerjati s krivico, katero je storila Nemčija Belgiji.
Ali smemo resno verjeti, da vzame ~ Nemčija od Rusije 300 milijonov, ne da pa Belgiji nobenega šilinga odškodnine? Ce je to mnenje nemške vlade, potem nobeno razgovarjanje ne more imeti uspeha.To je jasen razloček v naših na-ziranjih ter bi pri razgovorih težkoče le še bolj močno stopile na dan, nikdar pa ne bi mogle premostiti in odstraniti tega razločka
Potem se zdi. da zahteva Nemčija povračilo svojih kolonij. Ne bom govoril o tem vprašanju, toliko pa ro-vem tudi tu zopet izrecno: To je vprašanje, glede katerega ni mogoč nesporazum in pri čemur stoje Nemci na eni strani, mi pa na drugi. Zdi se mi nemogoče, da bi mogli katerikoli razgovori premostiti tako veliko težkočo. ali pa da bi se mogla vrniti Nemčiji moč nad onim prebivalstvom, katero je zlorabila in da bi se mogla vrniti Nemcem zopet kontrola nad njih brodovni-mi oporišči, vsled katere Nemčija ni bila samo kontrolor zveznih črt med enim delom angleške države. mar^S
t
Kodani 18. septembra. Po uradnih ententnih vojnih poročilih so se morale sovjetske čete na več mestih južnega odseka in na severni fronti umakniti v smeri prod Arhangelsku pred močnim sovražnim pritiskom. Poročilo iz Samare pravi, da več Cehov ni hotelo na fronto.
Petrograd, 17. septembra. Na arhan-gelski fronti so se spopadle boljševiške čete z angleško - francosko - ameriškimi oddelki. Boljševiki so bili sprva zmagoviti. Kasneje pa so se spustile ruske čete v paničen beg, ker je prišlo znatno angleško ojačenje.
Proti boHševiškemu terorju.
Kijev, 18. septembra. (Koresp. urad.) Tu se Je vršilo zborovanje državne dume rn poslanske zbornice prejšnjega carstva v svrho razmotrivanja vprašanja, na kak način bi se dal premagati teror v Rusiji. Zbo-rovaici so sklenili, da pošljejo na vse dežele Evrope protestno izjavo. Centralni komite ukrajinskih korporativnih zvez je izročil nemškemu poslaniku baronu Mummu protestno izjavo proti zlodejstvu sovjetske vlade.
Protirevolncijonaril v Taškentu.
Dunaj. 18. septembra. »Neues VViener Journal« poroča, da je vdrl general Koro-vičenko na čelu iz kmečkega prebivalstva sestavljenih čet v Taškent. Po mestnih uli-eah se je razvil srdit boj.
Turki zasedli Baku.
Carigrad, 17. septembra. »Agence Mil-lv poroča, da so turške čete osvojile Baku.
Politične vesti.
— Vojnogospodarskl odsek.   Dn -
naj. 18. septembra, V današnji seji }e bila končana razprava o kovinski centrali. Vladni zastopnik baron Sochor je zavračal očitke, da vlada v kovinski centrali enak panama kakor ga je razkrila razprava v obnovitvenem odseku v državni lesni vnovčevalnici. Sekcrftki šef baron Lehne je izjavil, da mora vojna uprava vstrajati na zapembi vratnih kljuk, ker rabi vse vire za bakro. Vojna uprava vstrajati na zaplembi vratnih Avstriji 8. na Ogrskem na 4 mffijone kljuk, ker rabi vse vtre za baker. Voj-je razprava pokazala, da pride zelo velik del zaplenjenih kovin v tihotapsko trgovino. Vojna uprava mora ukreniti vse potrebno, da prepreči nadatino zlorabo in onemogoči tudi ponavljanje tatvin.
— Jesensko zasedanje ogrskega državnega zbora se bo začelo, kakor počajo budimpeštanski listi, 10. oktobra in bo trajalo dalj časa. Vlada pripravita obsežen delavni načrt; predložila bo tudi več zakonov gospodarskega in socijalnega značaja, ki so jih prizadeta resortna ministrstva že iz-delala.
= Češki narodni davek. Nemški listi poročajo, da razpošihajo češke obrambne organizacije po Ceskera m mo-ravskem pravcate davčne predpise, s katerimi nalagajo vsakemu posamezniku narodni davek, ki odgovarja njegovemu premoženju in znaša £<>tov odstotek državnega davka. Ob ram nn a organizacija se nadeja, da bo dobila na ta način deset milijonov kron.
= General Sarkotič o rešitvi rago-slovanskega vprašanja. Bosanski dežel-i* £at geoarafau polkovnjk ba*oa Sar-
kotič se je mudil zaradi bolezni svoje žene par dni na Dunaju. Časnikarski detektivi so ga seveda takoj izvohali in listi že prinašajo njegove intervive. Seveda o jugoslovanskem vprašanju. Baron Sarkotič je povedal da je pričakovati rešitve in ureditve iugoslovan-skega problema v najkrajšem čase, kako pa bo rešeno in urejeno, ne sme povedati, ker je to še — uradna tajnost. Usoda in bodočnost desetmilijon-skec:a naroda je uradna tajnost desetorice ministrov in hofratov! Res je, kogar bogovi sovražijo, tega udarijo s slepoto.
= Nadškof Stadler in minister SpitzmuUer. Boscnski nadškof Stadler je poslal novormenovanetrra finančnemu skupner1 -,i baronu Spitz-mullerju pozrj brzojav, v katerem pravi med dn i bi se Vaši priznani modrosti Vaši prirojeni energiji čimpreje posrećilo, da privedete te krasne hrvatske dežele k njihovemu cilju, ki od dobe njihove okupacije in aneksije ne more biti drug, kakor združitev z materinsko domovino Hrvatsko. S tem jim boste vrnili možnost, da osredotočijo vse svoje moči za narodno izobrazbo in na gospodarsko po-vzdigo. — Pobaronjeni 2id Spitztniiller pa bo že rešil Hrvate! Ubogi Stadler!
= SpitzmuUer potuje v Bosno. Baron SpitzmuUer se bo napotil v prihodnjem tednu v Budimpešto, da se oficijelno predstavi ogrskim državnikom. Od tam bo odpotoval v Sarajevo in druga bosanska mesta, da se osebno pouči o vseh razmerah svojega novega področja.
= Koalicijsko ministrstvo na Nemškem? Resen položaj je povzročil na Nemškem akcijo, ki gre za tem, da naj parlamentarne stranke prevzamejo odgovornost za politiko države. Vršijo se pogajanja in zatrjuje se. da so tudi socijalni demokrati pripravljeni prevzeti portfelje v snu jočem se koalicijskem ministrstvu. V zvezi s to akcijo se ponavljajo vesti o predstojećem odstopu grofa Hcrtlinga, ki da je odločen zar i-stiti svoje mesto, ako n:i Pruskem ne zmaga ideja splošne volilne pravice.
= Nemška socijalna demokracija za revizijo vzhodnega miru. Frankfurt, 18. septembra. Vodja nizozemskih socijalnih demokratov Trolstra. ki je konferiral z voditelji nemške socialistične stranke, je izjavil: Ako bo nemška vlada vztrajala na svojem stališču, da mirovna konferenca ne sme razpravljati tudi o ruskih vprašanjih m bo vsled tega konferenco preprečila, bo naletela tudi pri socijalnih demokratih na naiostrejsi odpor. Nemški socijalni demokratje vzhodnega mini ne smatrajo za neizpodbitnega.
= Mednarodni delavski kongres proti socialistični večini v Nemčiji. Iz
Londona IS. septembra. (Kor. ur.) Mednarodni delavski kongres ie razpravljal danes poročilo o odgovoru socrjalisrov osrednjih držav glede spomenice o vojnih ciljih londonske interaiiirane delavske konference iz februvarja. Poročilo izraža svoje zadovoljstvo do neke stopnje glede odgovora ogrskih, bolgarskih in nemških socijalistov Avstrije, obžaluje pa globoko odgovor nemške socijalne večine, ker preprečuje mednarodno konferenco. Poročilo je izročeno odseku.
= Nemčija ni ponudila Belgiji mini. Berolin, 17. seDtembra. Uradno sc dementira vest Reuterjevcga urada, da je Nemčija predlagala belgijski vladi mirovna pogajanja.
= Oriando potuje v Francijo. »Agenzia Štefani« poroča iz Turina. c!a je odpotoval ministrski predsednik Oriando v ponedeljek zvečer v Francijo.
= Novo francosko vojno posojilo. Pariz, 18. septembra. Finančni minister Klotz je predložil poslanski zbornici zakonski načrt o vojne posojflu v neomeieni visokosti. Papirji se bodo glasili na 4% obresti in se ne bodo konvertirali tekom prihodnjih 25 let. Po 25 letih pa sme država spremeniti njih obrestno mero.
Kakor znano, se je imela otvoriti s tekočim šolskim letom hrvatska srednja šola v Pulju. Puljski »Hrvatski List« pa sedaj poroča, da kljub vsemu prizadevanju ni bilo mogoče otvoriti že letos novega hrama prosvete hrvatski deci. Materijalno je bila šola že preskrbljena, treba je bilo le dobiti še nekaj profesorjev. V tem vprašanju pa je obtičala vsa stvar. Bili so profesorji, stari in preizkušeni, ki so hoteli prevzeti odgovornost za upravo nove šole, ali ti profesorji so, žal — hrvatski podaniki. V Trstu je sicer dovoljeno, da na obrtni šoli podučuje profesor iz Nemčije, meje pa, katere dele Hrvatsko od Avstrije, so očividno intransi-gentnejše in manj usmiljene od onih, ki dele Avstrijo od Nemčije. Bili so na razpolago tudi drugi profesorji, ali z oznakom »p. u.«. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je storila vse, kar mogoče, da bi se ta šolt otvorila še v tekočem šolskem letu. Dr. Vratovič, dr. Zuccon, dr. Brajša in drugi neimenovani so se zavzeli goreče za ta naš kulturni postulat. Bilo je že vse v redu, šlo je samo še za to, da dobimo dva aK tri profesorje, ali to se ni dalo izvesti. Hrvatske srednje šole, kolikor jih je, se morajo boriti z izrednim pomanjkanjem učiteljev. Najboljši naši učitelji se nahajajo na frontah in ubijajo ljudi, mesta da bi vzgajali našo mladež. Teh profesorjev ne moremo dobiti na zasebni zavod. Radi tega smo morali otvoritev odgoditi na prihodnje šolsko leto. Da pa se vsaj nekaj tudi letos zgodi v prilog naše dece, ki želi pohajati srednje šole, je odredila podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Prtu, da podeli 10 šteeadijev po 500.
kron deci, ki bo pohajala srednje šole v Istri s hrvatskim učnim jezikom. Ker je hrvatska vlada velikodušno za-sigurala obstanek dijaški kuhinji v Ka-stvu, na Voloskem in v Pazinu, bo naši deci omogočeno z malimi stroški obiskovati tako šolo.
Kako naložimo svoi denar.
(Notranja vrednost delnic.)
>Beati   possidentes*   pravi star pregovor. Tako, kakor drugim   veli« i -nam, je vojska tudi temu stebru človeškega  življenja izpodkopala vsaj nekoliko tla. Začasno so sicer bogati ljudje še vedno mogočni; videli pa smo na :;';J;em, da je izpremba prišla kar čez da so bili naj premožnejši in naj-veljaki vrženi na cesto. Radi tega ie neki čut negotovosti razširil naproti zapadu. Vsakdo se ie vprašal, kaj bo z mojim premoženjem, ako nastanejo rudi drugje taki silni preobrati, kakor na Ruskem.
V Avstriji nimamo sicer bojazni pred takim političnim preobratom, pač pa ie vera v velike gospodarske izpremembe na splošno razširjena. Vsakdo ve, da bodo cene šle še navzgor, dokler traja vojska in dokler smo oilrezani od ostalega sveta, da bodo pa nenadoma padle iz svojega vr-hnnca takoj, ko stopimo v doiiko s svetovnim trgom. Ta kriza se ne bo omejila samo na izpremembe cen blaga, in se ne bo izvršila na ta način, da bodo vso lakrarne cene soraziner-n o padle. Nekatero blago bo padlo kar na eno tretjino, druga na eno petino, tretje na eno desetino, četrto na eno petdesetino itd. Računati moremo z možnostjo, da pride nekatero blago sploh ob celo svojo veljavo. Izpremembe bodo nenadne in deloma silovite.
Ako bi nastale pri nas iste razmere, kakor na Ruskem, se ne more po-staviti nobena perspektiva glede vred-Dosti, ki i o bo imelo posamezno blago po vojski. Ako pa ne bodo motile politične razmere naravnega razvoja gospodarstva, se lahko že sedat vidi, da bode nekatero blago izgubilo skoraj celo svojo veljavo, drugo pa jo bode deloma ohranilo.
V obliki enega članka ni mogoče tega vprašanja izčrpati; za sedaj hočem- se dotakniti le ene točk«', namreč vrednosti, ki io bodo imele nekatere delnice nekaterih akcijskih podjetij. Ponoviti moram, da ie podlaga mojega razmišljevnnia ta, da bo šlo gospodarstvo svojo naravno pot in da je ne bodo politični dogodliaii bistveno motili.
Produktivne moči bodo oliranile pod prejšnjim predpogojem nekaj veljave. Treba si ie torej ogledati, katera akcijska podietia imajo mnogo produkcijskih moči in sicer takih, ki morajo priti tudi v mirovnih časih do veljave. V to vrsto spadajo nepremičnine n. pr. travniki, njive gozdi, poslopja. V drugo skupino nepremičnin pri<> evamo rudnike vsake vrste. Med produkcijske vrednosii spadajo nadalje stroji in druge tehnične naprave, sploh tovarne in transportna sredstva,
Poglejmo si en praktičen slučaj. Praška železno - industrijska družba ima obsežne rudnike za železno rudo v Nueieah na Češkem. Tam se ie izkopalo L 1915 16 ne-kal čez S milijonov meterskih stoto v železne rude, to ie ena tretjina celotne avstrijske produkcije. Edino ta dražba ima na celem češkem pomembne rudnike za železno rudo. Nadalje so lastnina praške družbe bogati premogovni-k i v Kladnu tudi na Češkem, kjer se izkoplje kakih 14 milijonov meterskih totov crnoga premoga'. Železno rudo .stopi družb,« v Lastnin velikih plavži h in sicer ima 4 v Kladnu, 4 pa v Kraljičinem dvorcu na Češkem. Ker spada podi^fie med najmodernejše, po-dela sirovo železo v lastnih tovarnah na železo in jeklo, ki se nahajnjo v Kladnu in Kraljičinem dvorcu. L.. 1915/16 je izdelala družba 2'3 milijona meterskih stotov valčnega blaga.
Poglejmo si sedal rentabili-teto delnic Prasko železno - indusirij-ke družbe. Pred vojsko ie plačevala družba poprečno 185 K dividende na vsako delnico, to ie 37% glavnice. Leta 1913. ie notiral kurz poprečno 3000 K, najnižjo 2380 in najvišje 3540 K. Izplačana dividenda ie znašala torej 6% poprečnega kurzn. Sedaj notirajo del-nire tc družbe približno 3500 K. Kakšna dividenda se bo izplačala za letošnje leto, se seveda ne ve. Ako bo znašala dividenda zopet 1S5 K, sc bodo rent i rale delnice po 5*03%.
Sedanje obrestovanje pa ne more biti nikakor merodaino za bodočnost. Kajti tukaj razmotri varno način, kako nai sc naloži denar tako, da ohranimo njegovo vrednost za čas po vojski. Torej je skoraj vseeno, ali se naložen denar obrestuje rao-mentano po 5 ali nrj'>. Recimo, da pade dividenda teh delni-" po vojski povprečno na. 80 K. Ako damo danes za delnico 3500 K. bi se obrestoval ta denar samo po 23%. Na ta prvi pogled bi marsikdo rekel, da taka naložba denarja ni priporočljiva. Poglejmo si položaj od druge strani. Ako si obdržimo naš devalvirani denar, ali bodemo mogli kupiti z njegovimi navadnimi 5odstotnimi obrestmi toliko blaga, kolikor bi ga mogli z 2*3 odstotnimi obrestmi onega denarja, ki ne bo devalviran.
Devalvacija denarja, se sicer ne sodi samo po cenah, vendar so cene najvažnejše merilo za presojo devalvacije. Ako so sedai cene povprečno petkrat večje, kakor pred voisko ie naš denar faktično le eno petino tega vreden, kar pred vojsko. Tore i. če si ohranimo onih 3500 K. s katerimi bi lahko kupili eno delnico Praske železno - industrijske družbe, bo ta svota faktično vredna samo 700 K in d% obresti bi znašale 35 K. Praška družba na nam bi dajala 80 K na leto. Izplačalo bi se torej kupiti delnice.
Opomnim, da nikakor nočem bodriti k nakupu teh delnic, hotel sem samo razmotrivati metodo, vo kateri nai se presoja vrednost delnic.
T.
Članarina 8 K, urtanovniaa 200 K
Mariborsko pismo.
(Od našega poročevalca.) V Maribora, 16. septembra,
Silen naval na srednje šole. Vojna s svojim zaslužkom je tudi slovenskega o ratar ja napotila, da svojo deeo za bodočnost čim bolje preskrbi. Kjer je le malo talenta, vse sili v mesto — v srednje šole, zlasti na c. kr. državne gimnazije. Mariborski gimnazijski zavod je imel že v počitniških mesecih 150 prijav za prvi slovenski oddelek, a v zadnjih dnevih se je nanovo oglasilo okroglo 100 dečkov. Umevno je. da zavod ne more sprejeti vseh teh ukaželinih. nadebudnih Slovencev, ker nima ne dovolj prostorov, ne zadostnega števila učnih moči. Večina teh dečkov, bode morala iti zopet nazaj na domačije. Najbolje store tisti, ki se posvetijo poklicu svojih očetov, kmetijstvu, ter ostanejo slovenskemu narodu ohranjeni kot zdravo, za napredkom stremeče pleme. Res. da kmet mnogo trpi, toda tudi gospodom ni tako postlano, kot si mnogokateri deželan predstavlja.
Odpadel list. V nat>o družbo se ie štel še pred kratkim neki g. J. B. Bil je pevec in vsa leta, kar smo ga poznali, se je zdelo, da ie trden Slovenec. Mož je dobil službo občinskega tajnika v Spodnji Poljskavi pri Pra-gerskem, torei v popolnoma slovenski občini, ki šteje le enega nemškutarja, ta pa ie — občinski predstojnik. Gotovo je služba v takem slučaiu nekoliko težavna. Vsekakor pa ni tajnikova dolžnost g. J. B., da preplavlja slovenske vasi z dvojezičnimi tiskovinami, na katerih pa izpise samo nemški del pole, dočim pušča slovenskega vnemar. Svetujemo g. J. B., da v bodoče drugače postopa. Zahtevamo, da uraduie s Slovenci občine Sp. Potiskava slovenski !
O neprimerni zdravniški surovosti, piše neki tukajšnji list. V splošno bolnico so privedli dekleta. Zdravnik — okraini nadzdravnik dr. Mauzcka — pa ie dekle sprejel z izredno surovostjo. Nahrulil io ie, kdo ji ie odgnal telesni sad in ii rekel, da tako nič več ne pomaga, ker mora umreti. Dekleta torei ni samo žalil, ampak pustil ga je tudi brez prave oomoči. dokler ni prišla iz Gradca izjava zdravniških izvedencev, ki je potrdila, da ie deklo bolehalo na neke vrste tifusu, kar je povzročilo krvotok. Še le sedaj je dobilo dekle pravo pomoč.
Dopis iz Ptuja.
(Od našega poročevalca.)
Ptuj. 17. septembra.
Čudne razmere na železnicah. Vsej naši javnosti je znano, da vladajo na železnicah do skrajnosti neznosne razmere, ki jih je deloma zakrivila vojna, deloma nebrižnost me-rodajnih faktoriev. deloma pa mnenje, da so ljudje nekaka brezpravna masa, ki ima jezik za zobmi držati. Tako se je pripetilo, da se potniki pri blagajni v Pragerskem zahtevali dopolnilne voznice za budimpeštanski brzovlak. Mlad uradnik jih je kratkomalo odpravil, češ, da ni več prostora v vlaku. Seveda potniki niso ostali na Pragerskem. kajti prebdeli so noč na progi: vstopili so brez dopolnilnih voznic v vlak. Sprevodnika ni bilo na spregled, ker je bil vlak res nabito poln občinstva. Ko so potniki potem v Ptuju izstopili, se jih pri izhodu ni pustilo iz postaje; prerekanje sem in tja in koncem koncev so morali še pri blagajni v Ptuju stati in čakati, da so doplačali tistih bore par vinarjev. Zakaj se toraj občinstvu, ki pretrpi na vožnji po železnici že itak dovoli neprijetnega, stavijo se take nepotrebne zapreke?
Jugoslavije ne bo! >Šta-ierc«. ta umazani zakotni listič, blati zavedne Slovane kolikor more. Te cunje sicer ne čita več mnogo ljudi, a zdi se nam, da so se gotovi liudje spravili na agitacijo od osebe do osebe. V vseh kosteh čutijo, da se bliža konec njih seuvanju in hujskanju. Manjzavedni sloji, ki so sicer lani radostnega srca podpisali majniško deklaracijo, postajajo malodušni ob večni huiskariii>£ta-jercac in ob agitaeiii gotovih liudi od osebe do osebe. Treba bo poseči v to agitacijo, treba bo iti med narod, ter ga Vtr|evali v veri. da, nam je Jugoslavija jotovljena. da ie takorekoč že tu. Premalo je prepuščati utrjenie vere v našo bodočnost samo časopisju; beseda, živa, govorjena, ta voze in podžiga. Treba bo porabiti vsako priliko, da prepričamo, naše mn.se. da ie toli zaže-Ijena Jugoslavija na pohodu.
Slovenske otroke v slovenske šole! Nemško raznarodo-vaino delo je zlasti v našem ptujskem t kraju preeei napredovalo. To vndimo celo letos, ko je majniška deklaracija pretresala dušo našega naroda. Prigodi se. da prideio starši do ečitelia. ter ga prav vHudno vprašajo, če ne bi bilo dobro, da bi njih otroci prestopili v mestno nemško šolo. da se nauče nemški. Na začudeno vprašanie učiteljevo, argumentirajo taki starši, da je le dobro, če otrok tudi nemško zna, ko je tako vse nemško. Še le. ko učiteli pouči take nezavedneže. da. skoro ne bo več vse nemško, da slovenski otrok spada v slovensko šolo. da tudi Nemec ne da svoje dece v slovenske šole, še le tedaj taki starši pritrde, da so čitali v >Go-spodarju«. da nai nikdo ne da svojih o i rok v nemške šole. Zdi se nam, da se bo treba slovenskemu učitelrstvn zlasti v našem okraju krepko postaviti v bran proti tej za vratni bolezni našega ljudstva.
Kakor drugod! Ptui seveda nikjer ne sme zaostati. Dne 12. septembra se ie po Ptuju raznesla vest, da te >Amtsvorstand< Giirtler pobegniL Kmalo pa se je konstatiralo, da ie vest pretirana, ker se ie Giirtler i a videlo tu in tam v mraku hoditi po mestu. Res je na stvari to, da ne prihaia več v urad. Vzdržuje se trdovratno vest. da ima g. >Amtsvorstand< >Zimmerarrest<:. Vprašate zakaj,? Pravijo, da ie Giirtler prodal vagon masti in vagon moke, kar na ptujskem kolodvoru. Baje si ie >napra-vilc pri špasu 80.000 K. Mast pa in moka, tako si sepečejo. sta bili namenjeni za manjpremožne sloje. Nai že bo res kar hoče, istina ie, da na ptujskem ma-
gistratu nekaj smrdi. Mož. ki pred vo4-
no ni Imel ničesar, ki po svoji sražbf spada med stalno nameščene, torei v tiste kategorije prebivalstva, ki ie vsled voino naiveč trpelo, kupuje danes svet v mestu; na njem ie dal postaviti že Učno senčnico; izkopali so že studenec in sedaj misli zidati vilo. Pred meseci se nas ie že opozorilo na moža. Preživljal ie večere in noči v veseli družbi; šampanjec ie tekel raz mize, najfinejše peeivo ie bilo na razpolago. Njegova obiteli ie dobivala vsak dan po 5 litrov mleka, (to si govore gospodinje v mestu), drugi, ki imajo majhne otroke ga ne dobe ne kaplje. Skoro, da bi vprašali: >Odkod ima* miliion?f€ Kakor si našepetavaio po mestu, Gurttar ni sam zapleten v tole čudno afero. Imenujejo se razna imena, med drugimi tudi Paul Orni k. mlajši sin peka Omika, ki ie oproščen vojaščine, radi preobilih poslov v domači obrti. Med ptujskim prebivalstvom prevladuie mnenie. da bo očka Orni k že vse izvlekel iz blata.
Ozelenelo žito v Dravo. Ze zadnjič smo poročali, da v Ptuju (kakor drugod) ne znaio kar nič gospodariti * dragocenim živežem. Krompir jim je gi.it, da ie bilo veselje, zgodnje žito je ozelenelo v shrambah in zdaj si kroetie spet pripovedujejo, da je v mlinu blizu Ptuja vse od oblasti zrekvirirano žito postalo slabo in da ga voeiio — v Dravo. Ljudstvo pa že sedaj strada kruha in moke, sedai ob žetvi; kaj bo še le na zimo ob takem gospodarstvu?!
Vesti iz primorskih dežel.
Imenovanje. Tehnični deželni kon-servator v Primorja Jajnapjg Ernest D e i a k ie dobil naslov in značai višjega stavbenega svetnika.
Umri ie v Gorici vadniški učiteli gospod Josip C u s u 1 i n.
V Briah pri Rihemberku na OorlSkem je umrl posestnik Ignacij Cink, star 74 let Pokojnik Je bH vrl narodni mož, v svoji mladosti v svojem okrožju vpliven narodni buditeli: kot tak si Je pridobil spoštovanje pri vseh, ki so ga poznali. Naj počiva v miru!
Madžarsko barbarstvo. Cenzurirana >Edinost<: prinaša nastopni dopis: >Sel sem z nekim gospodom v Skoci-jan, da bi si malo ogledal tamkajšnje jame. Ko sva se vračala, sva slučajno nalet, la na škocijanskega gospoda učitelja, kateri nama ie razkazal cerkev in župnis^e. Ob prihodu v poslednje pa mora človeka obšiniti kar strah in groza. Kar ie bilo lesenega, so madžarski vojaki, ki so tam stanovali, vse porabili za ogenj. Vsi prostori, zidovje itd. so razdejani in vse je razmetano. Omara, v kateri so se nahajali starito-ski spisi in urbarji, je ulomliena. in o stoletja starih spisih ni sledu več. Ne vem. koliko bo še narastel barbarizem Madžarov, ki še zgodovinskih dragocenosti ne puste pri miru. Kaj pravi na to škofiistvo, kaj namestništvo? Prav tako so divjali v sveto v no znani jami. Vhodna vrata so odnesli, razdejali cele vrste kapnikov itd. In ti nai nas uče kulture.c — V. M.
Umrla je v Kastvu v Istri gospa Uza Košir.
Trgovec in mornar. Neki trgovec v G ružu v Dalmaciji ie izročil nekemu mornarju svoto trinajst tisoč kron, da mu dobavi razno blago. Mornar je denar sprejel in prav prijetno živel. Ker blaga ni bilo. ga ie trgovec naznanil vojaški oblasti, ki ie našla pri njem še desettisoč kron. tri tisoče pa je bil aa-pravil s svoio ljubico. Trd nauk za lahkovernega trgovca.
Nova sladkorna afera v Dalmaciji. Po Splitu se Sirijo vesti o novi sladkorni aferi, gre za 110 kvintalov sladkorja, določenega za aprovizaciio v Makarski, ki je pa prispel na Vis privatnikom v roko. Ali stvar se ie pravočasno razkrila in ie bil sladkor zaple-nien za aprovizaciio v Makarski. Vrši se preiskava.
Trgovska šola v Zadru. Dobrotvorno društvo in Zadružni Seves ata naprosila naučno rmnistrstvo. da otvori t a v Zadru popolno trgovsko ftolo.
Tšče se Jožefa Humar iz Grgarja pri Gorici, katera se pogreša od izbruha vojne z Italijo. Kdor bi kaj vedel, nai naznani Posredovalnici za goriške begunce v Liubtiani.
Deček pobegnil od matere. Zonta Anton hišna Ste v. 135 iz Dola ie pobegnil od svoje matere. Deček je star K) let. Za to starost ie primemo velik, ter preeei širok. Oči in lasje so temno kostanjevi. Oblečen ie v črn jopič in črn klobuk. Hlače ima iz platna, katero imajo vojaki za šotore (Zeltblatt). Dne 7. septembra ie bil na Opčinah. Kdor bi ga videl, nai ga prime ter sporoči njegovi materi Aloiziii 2onta iz Dola hič. štev 135 pri Ajdovščini. Vse stroške poravna mati.
Dnevne vesti.
— Četrtič odlikovan ie stotnik dr. Josip K r e v 1, poveljnik nekega oddelka strojnih pušk. Preiel ie tokrat vojni zaslužni križec III. razreda z meči.
— Vojna odlikovanja. Drugič ie dobil najvišje pohvalno priznanie rezervni poročnik Vladimir Gazeli 17. pp.. najvišje pohvalno priznanje z meči rezervni poročnik Dušan P o d -gornik top. p. 7. Z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje ie odlikovan rez. poročnik Anton D e t e 1 a top. p. 128.
— Oprostitev invalidnega moštva. Vojno ministrstvo je odločilo, da se razširijo določbe za trimesečni dopust iz kake vojaške bolnice tudi na invalidno moštvo, ki dobiva preskrbnino in je bilo v aktivni službi d red odhodom v bolnico. Poleg preskrbnine se iim ima priznati tudi prehranjevalni znesek 3 K na dan.
— Volitve v notarsko zbornico. Dne 15. t. m. vršil se je shod zbora kranjskih notarjev ter so bih za dobo treh let voljeni v notarsko zbornico c. kr. notarji in sicer za predsednika: Ivan Plantan v Ljubljani; za člane: Aleksander Hudovernik v Ljubljani. Jakob Kogei v Postojni, dr. Andrej Kuhar v Litiji. Matija Ma-rinšek v Tržiču. Aloizij Pegan v Radovljici in kot namestnik: Josip K o h r m a u v Kostanjevica.
07
214. Ste«.
.SLOVENSKI NAROD*, One 19. septembra 1918.
Stran 3
totfi gospodar prometnih črt (Pritrjevanje.) Kako naj pridemo tu potom razgovorov do sporazuma? Jaz tega ne yem?
Alzacija Lorena je nadaljna točka. Nemčija le zadnji teden izrecno izjavila na usta svojega podkancler j a, da ne namerava izpremeniti mej Nemčije, ali pa opustiti nemško ozemlje, med katero je pod vsakim pogojem Šteti tudi Alzacijo Loreno. Kako more biti razgovor v tem slučaju uspešen? Jaz tega ne u vide vam.
Pod tem prihajajo velikanske zahteve Nemčije na vzhodu Evrope. Liberalni nemški podkancler je izjavil, da ostane usoda Poljske in usoda onih na- < rodov, ki so sosedni nemški vzhodni meji in zapadni meji Rusije, ter bukare-ški mir, ki spravlja Romunijo v položaj vazala, v veljavi in do bo Nemčija sama uredila vprašanje, kakšno stopnio suženjstva hoče naložiti svojim vzhod-riirn sosedom. To je jasno in izključuje vsako nesporazumi j enje. Nobena dialektična spretnost ne bo ovirala teh te-žkoc in tako dole:o, da bodo, ne oni. ki vodijo usodo Nemčije, pa naj bo to glavni stan, cesar, kancler, podkancler ali državni. zbor, pripravljeni govoriti odkritosrčno ali pa vsaj pripustiti kako rešitev, ki bi soglašala s tem, kar smatrajo naši zavezniki za stvar pravičnosti 'n civilizacije, pravice in miru. so sami razgovori brezpredmetni. Narodi zavezniških držav žele resno, da, celo ttrastnp miru, niso pa tako bedasti, ka-cor se "zdi, da mislijo nekateri njih kritiki pri centralnih državah. Oni vedo prav dobro, da je Nemčija pripravljena gledati obstoječi problem z duhom, ki e popolnoma različen od onega, ki navdaja državnike entente, in da morajo »stati razgovori brezuspešni. Zato sem prisiljen k sklepu, da teh svojih predlogov ne stavijo za to. da bi bili sprejeti, in ne za to, ker mislijo, da bi bili »prejemliivi, marveč ker mislijo, da bi mogli ti predlogi nekoliko pripomoči razdvojiti zaveznika od zaveznika ali pa poglobiti nasprotstvo, ki bi mo^lo obstojati med zavezniki in na ta način zabiti skupno stremljenje za zmago, ti navdaja zaveznike sedaj na vseh delih fronte na Francoskem, v Italiji. Mezopotamiji in v Rusiji.
Zelo sem sc upiral temu spoznanju. Vi se mi je usililo popolnoma brez-ivoma, da ta predlog nI poskus doseči Sporazumni mir, marveč poskus osla-Diti sile, ki so se izkazale na fronti za premočne s tem, da skušajo vplivati na >ne častne in vendar zapeljane občut-te, ki obstojajo po njih naziraniu v vseh irzavah in o katerih mislijo, da naj iz-*TŠe učinek njim v prilog in da naj slonijo njih namenom. Predlog ne more prinesti miru in prav gotovo je za me-ie, da ne bo provzročil nobene ne edinosti med zavezniki. Prepričan sem, da vlada v polni meri medsebojno zaupa-ije. Vse. kar more ta dežela storiti, se je zgodilo in se bo zgodilo, da se vzdrži medsebojno zaupanje. Ce je Nemec poskusil odeti se v barve predsednika vVilsona, ali pa igrati \1ogo, o kateri itisli. da ugaja \Vilsonu, le to zelo neokretno, ker je neodkritosrčno. Naj se >blači kakor se hoče, vedno moli iz »bleke oborožena pest m gotovo imajo Mii prav, ki mislijo, da pogajanja ne K)do imela nikdar uspeha in haska, lokler ne bodo oni, ki so odgovorni za jotiko Nemčije, razumen, da s samimi govori ali spretnim zavijanjem \\ilso-jiovih besed v trenutku, ko na vseh cencih in krajih delajo proti besedam iVilsona, ni mogoče niti najnavadnejše-*a državljana v ententnih deželah zapeljati.
Zato boste prišli po tem, kar sem povedal, kmalu do prepričanja, da skoraj ni verjeti, da bi mogel ta predlog Imeti katerekoli dobre posledice. Čimbolj gledamo ta dokument v luči nemškega ravna ni a in nemških izjav, tembolj nam postaja ocividno da ta načrt ne more imeti drugih posledic, kakor da vzbudi upanja, katerih vdejstvitev je nemogoča. Ne bo nas približal tako strastno žaljenemu častnemu miru. ki ne bo samo končal našega trpljenja, ampak nam bo dal tudi poroštvo, da ne bo treba kedai kaj podobnega pretrpeti našim otrokom.
★ .
Službena izjava Amerike.
Washington, 17. septembra. Državni tajnik za zunanje zadeve Lansing priobčuie naslednio izjavo: Od predsednika "vVilsona sem pooblaščen sporočiti, da se bo glasil odgovor ameriške vi ade na avstro - ogrsko mirovno noto tako-le: Vlada Združenih držav ie mnenja, da more dati samo en odgovor na predlog avstro - ogrske vlade glede formalne konference bojni očih se strank. 2e ponovno in odkrito ie sporočila ameriška vlada pogoje, ki jih smatrajo Zedinieve države za podlago mirovne možnosti. Zato ne more s p r e i e t i predloga, da se vrši konferenca o zadevi, v kateri je že jasno označila svoje stališče.
New York, 17, septembra. >Associated Press< poroča iz Washingtona: Vladni krogi so mnenja, da naredijo zavezniki mirovni ideji veliko večio uslugo, ako z vso brezobzirnostjo nadaljujejo boj. kakor pa če bi se spuščali v brezplodne mirovne razgovore. Sedaj prihaja čas, da uničimo sovražnike. Dokler ne dospe uradno besedilo avstro - ogrskega predloga, se vlada oficijelno ž njim ne more baviti. Poudarja pa že sedaj, da bo storila vsak korak samo v sporazumu z zavezniki. Uradni krogi razglašajo, da bo ameriški odgovor samo ponovitev znanega konca Wilsonovega aprilskega govora v Bal-rimoru: naš odgovor je samo eden. Sila* sila do skrajnosti, sila brez konca in meje.
New York, 17. septembra. Javno amen je in časopisje soglasno odklanjala avstro - ogrski predlog, ki ga označujeta za člen   v  verigi >tevtonskih
Clemenceaujeva izjava.
Pariz, 18. septembra. Pri otvoritveni seji francoskega senata se ie zahvalil predsednik Dubost francoskim in ameriškim   armadam in poudarjal
potrebo, da se preprečijo nemške spletke. Ministrski predsednik Clamenceau je izvajal med frenetičnim aplavzom: V zadnjem časa začenja prepadena Nemčija poimiti, kakšne ljudi ima pred seboj. Naši sinovi so na« delu, da končajo ogromno nalogo, ki so jo začeli njihovi očetii. Francija se ne bori osamljena za pravičnost Bratski narodi bodo skupno iz vojevali zadnjo zmago za človeške pravice. Sovražnik mora razumeti, da med zločinom in pravico ni pogajanj. Mi iščemo samo pravičen in trajen mir. Clemenceau ie končal: Na noge, sinovi domovino! Dovršite osvoboditev narodov iz verig nečistega nasilja. Na noge do brezmadežnega miru. Cela Francija, vse misleče človeštvo je z Vami!
ODKLONITEV   NOTE   V ITALIJI.
Chlasso, 17. septembra. »Giornale d' Italia« svari entento pred nevarnostjo, da bi se zapletla v pogajanja, ki bi lahko imela kljub zaupnosti in neobveznosti slabe posledice. Ententa naj dunajske predloge mirno presodi in pazi pri tem, da ne podpira sovražnega stremljenja, zanesti razdor med zaveznike. Tudi mora brezpogojno vztrajati na vojnih ciljih, ki jih zahtevata pravičnost in svoboda, sveta. »Qorriere della serac odklanja avstro - ogrski predlog v polni meri in ga imenuje bacimo kulturo.
PAPEŽEVO STALIŠČE.
Rim, 17. septembra. Avstro - ogrska mirovna ponudba v Vatikanu ni presenetila. Kakšno stališče zavzame papež, se še ne da soditi. Gotovo pa je, da polaga veliko važnost na Bnrianovo inicijativo, ki nas bo približala miru, tudi če se za enkrat ponesreči.
Lugano. IS. septembra. >Corriere dela Serac poroča iz Rima. tra pap<£* na avstro - ogrsko mirovno noto najbrže ne bo odgovoril, ker bi mogle smatrati ententine države podpiranje mirovnega predloga v sedanjih razmerah za akt sovražnosti.
Dunajska sodba o odgovorih na Bnrianovo noto.
Dunaj. IS. septembra. Listi prinašajo poluradno situačno poročilo na podlagi dosedanjih odgovorov na mirovno Vzpodbudo grofa Buriana: Poročilo poudarja, da avstro - ogrska vlada ni pričakovala takojšnjih odgovorov na svojo noto z uradne strani še tudi res ni nobenesra odgovora. Navezani smo samo na častnikarska poročila, ki pa so zelo nezanesljiva. Na angleškem je govoril minister Baifour, ki je ponudbo odklonil, angleški vojni urad pa priobčuje izjavo, v kateri sporoča, d£> se z Balfourievimi izvajanji ne strinja. Dosedanji francoski glasovi so vsi odklonilni, razun nekaterih socijalisti čnih listov. Kaj bo storila vlada, se še ne ve. Nekateri pariški listi poročaio, da bo noto a priori odklonila. Iz Italije dosedai še nimamo ni kake uradne izjave. Ako pa smemo verjeti listom, bo rudi italijanski odgovor odklonilen. Amerika ie odgovorila ravnokar na usta državnega tajnika Lansin-ga, ki je izjavil v imenu Wilsona. da -e Amerika ne bo podrobneje bavila z Bnrianovo noto, ker je svoje stališče že dostikrat precizirala. Ali ie ta vest resnična in ali ie resnična v svojih podrobnostih, še ne moremo soditi. Uradnega obvestila dosedaj še nimamo.
Mirovna nota podana v sporazumu z
Nemčijo.
Dunaj. 18. septembra. Nemški na-cijonalni poslanci Marckhl, Neunteufel in dr. Urban so se oglasili danes pri zunanjem ministru grofu Burianu, da bi dobili pojasnil o avstro - ogrskem mirovnem koraku. Grof Borian ie obvestil poslance med drugim tudi o tem. da je podal svojo noto sporazumno z nemško državo.
Vsenemško ogorčenje.
Berolin.   18. septembra. Predsedstvo
vseneraške zveze priobčuje oklic v katerem zavrača očitke, da so Vsenemci ščuvali na vojno in da jo sedaj podaljšujejo. Pravi podaljševald vojne so oni, ki so zopet dali angleškim, francoskim in ameriškim časnikom priliko in povod pisariti o nemškem »mirovem moledovanju*. V odgovor na avstro - ogrski mirovni korak le vsenemški ✓odja von Liebert na nekem zborovanju i rfannovru ponovil vsenemške vojne cilje. Mir z zapadnimi državami mora prinesti vsaj take uspehe, kakor jih je mir na vzhodu. Belgija mora ostati v nemških rokah. Nemčija mora dobiti francoske province ob sedanji nemško - francoski meji. Nemška kolonijalna moč se mora povečati.
Vtis na Ruskem.
Moskva, 17. septembra. (Kor. ur.') Avstro - ogrska mirovna nota ie došla v Moskvo pozno zvečer. Zato so jo priobčili samo posamezni listi, ki jo pozdravljajo in ob tej priliki poudarjajo trajno miroljubnost habsburške monarhije. Mirovna ponudba ni znak slabosti, ampak izvira iz zavesti ugodne pozicije. »
Angleški odmeri.
London, 18. septembra. Časopisje z dežele sodi o avstro - ogrski mirovni noti zelo kritično. »Star« piše: Mirovni razgovori so mogoči samo takrat. Če zapusti Nemčija svoj ml I i tari stični brlog in odkrito izjavi, da se odpoveduje impcrijalističnfm ciljem v Rusiji, v Romuniji, Belgiji m povsod drugod. »Westminster Gazette« poudarja: Avstro - ogrska nota vabi države, naj gredo iskat podlago za mirovna pogajanja. Kakšna pa je ta podlaga, vemo zadostno iz govorov nemškega cesarja m nemških državnikov. »Pall Mali Gazette« pravi: Mi svojih mirovnih pogojev nismo postaviti zato, da se o njih razpravlja, ampak, da jih sovražniki ali kratko sprejmejo, aH odklonilo.
Branting o Bnrianovl noti.
Stockholm. 17. septembra. (Kor. urad.) Na shodu v Soedertefgn Je govoril Branting tudi o noti grofa Buriana. Obžalovati bi bilo, ako bi ententa noto kratkomalo odklonila. Treba pa tudi razumeti, da je en-tenrl težko misliti, da so mili glasovi mišljeni pošteno. Ententa pa bi se mogla prepričati. Obžalovati je le, da navaja nota Izključno udeležbo diplomatov na diskuziji.
Srteko-trmicoslo ofenzivo v HocedonUl.
NEM$KO URADNO POROČILO.
Berottn, 18. septembra. (Kor. urad.) Macedonsko bojišče. Vzhodno reke črne stojijo Bolgari od 15. septembra v boju s Francozi, Srbi in Grki. Nastopile to tudi nemške čete, da za-vrnejo sovražnika. — v. Ludendorit.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
17. septembra zvečer. Ori« jentska armada. Bojne operacije, ki smo jih uvedli dne 15. septembra na makedonski fronti, smo včeraj in danes uspešno nadaljevali. Najprej smo razširili proti vzhodu in zapadu vrzel, ki smo jo naredili dne 15. septembra na Čru Sokol - Dobro-polje - Vetrenik v sovražne postojanke. Ta vrzel meri danes že nad 25 km v širino in je 7 km globoka. Zapadno od Sokola so osvojile srbske divizije močno utrjen pas med Gravenico in Sokolom. Sovražni oddelki, oboroženi s številnimi strojnimi puškami in minorne ti, so se v neredu umaknili čez Oravenico; Srbi so jim sledili za
i. Vzhodno od Vetrenika so se pola-
naše čete utrjenega masiva Hrem in edle Zborsko. Opiraje se na prve uspehe, so si osvojile jugoslovanske brigade z brezprimernim Junaštvom sovražne postojanke na Kosiku, vdrle preko druge črte in zavzele višinsko točko, ki obvlada okolico.
Skupno so nam prinesle operacije prvih dveh dni nad 4000 vjetnikov, med njimi 1 polkovnika s celim štabom, 30 topov, številne minomete, strojne puške in velike množine« drugega materijala. Ofenziva se nadaljuje. Srbske in jugoslovanske čete se bojujejo z izredno hrabrostjo, v vztrajnosti, pogumu in elanu tekmujejo s francoskimi četami. Od njih zavzete postojanke Je utrjeval sovražnik skozi tri leta In jih opremil z vsemi modernimi obrambnimi pripomočkL Boji so se vršili visoko v gorah, ponekod v višini nad 1800 m.
Baifour o makedonski ofenzivi.
Da naj, 19. septembra, »Telegrafen-kompagnle« poroča iz Londona: Zunanji minister Baifour je sprejel zastopnike angleških listov, proti Katerim se je izrazil o začeti ententini ofenzivi sledeče: Francoske in srbske čete so prešle med Vardar-jem in Črno na 15 km široki fronti v ofenzivo. Takoj v prvem navalu so osvojile prvo obrambno črto in zaplenile 10 topov ter 800 vjetnikov. Dosedanji boji so samo predigra veliki skupni ofenzivi, ld bo prisilila sovTažnika k umikanju tudi na makedonski fronti. Teh odločilnih bojev se bodo udeležile tudi angleške in grške čete.
Pred novimi boji v Romuniji I
Vojaški strokovnjak grasTce »Ta-gespoštec, stotnik Nagele, napoveduje izbruh bojevv v romunski Mol-d a v i. Pravi, da poskušajo tam entent-ni častniki s pomočjo romunske kraljice in prestolonaslednika postaviti proti centralnim državam in Bolgariji novo vzhodno fronta
Houa hrvaua hltha na zapada.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, IS. septembra. (Kot. urad.) Zapadno bojišče. Armadna skupina kraljeviča Ruprehta. Pri Ypernu smo odbili sovražne sunke na obeh straneh kanala La Bassee zavrnil! ponovne sovražne delne napade. — Armadna skupina generalnega polkovnika v. Boh na. Izjalovili so se sovražni poskusi prodreti do naših postojank severno od fiolonskega gozda, kakor tudi sovražni delni napadi proti Holnonn in Essignvu le grand. — Armadna skupina nemškega cesar je vi ča. Med Ai-letto in Aisno so nadaljevali Francozi svoje napade. Dopoldne so naskajttvall med Vauxailionom In Allemandortv? popoldne pa po silnem artiljerijskem ognju na celi fronti. Sprva se jim je posrečilo, da so prodrli proti Plnonn \% vdrli v naše postojanke južno od ceste Laffaux - Chavignon. V protisunku pa smo lih vrgli zopet nazaj. Napadi na ostalih delih fronte so se zrušili že pred našimi črtami. •— Armadna skupina v. Gallwitza. Nikakih posebnih bojev. — Armadna skupina vojvode Albrehta. Manjši poizvedovalni napadi ha lotarln-skl fronti tn v Vogezlh. — v. L.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolin, 18. septembra. (Kor. urad.) Angleško - francoski napadi na široki fronti od Havrin-conrtskega gozda do Som me. Proti sovražniku, ki je vdrl v sredini bojišča med Havri-courtom in potokom Omig-non v naše postojanke, so v teku protinapadi. — Na ostali fronti so se sovražnikovi napadi ponesrečili. Bojujemo se, povsod od naših starih siegfriedskih postojank.
Dunaj. 18. septembra. Iz vojaških razmotri van j. Vsi pojavi kažejo, da bo prinesla Jesen izredno težke boje na vseh bojiščih. Generalisimus Foch se očividno pripravila na nove velike boje. Severno od Soissonsa so nadaljevali Francozi svoie trdovratne napade, ki imajo namen, da potisnejo Nemce z njihovih postojank med Aisno in Ailetto.
Vežbanje ameriških častnikov. Da se izvežba 60.000 do 70.000 častnikov, ki so potrebni za ameriško armado, le odločila ameriška vlada, da prevzame večje število vseučilišč za vojaške Šole. Columbla in Newjork sta Izjavili, da sta pripravljeni odstopiti svoje kolegije. Samo v Columbiji se izvežba 40.000 častnikov.
Porazdelitev vjetnikov te plena med Francozi in Američani Kodan), 17. septembra. Glasilo ameriških čet na Francoskem  »Starš and Stri-
pesc piše, da si dele Američani in Franco- j! zi vjernike ter plen, ki so ga napravili v I skupnih bojih, po sledečem ključu: poraz- | delitev se izvede   sorazmerno na podlagi števila ameriških in francoskih čet,   H se udeleže boja. Ce je n. pr. vjelo 800 Francozov in 300 Američanov skupaj 700 mož, tedaj pride 560 na Francoze in 140 jih dobe Amerikanci. Torej tu v razmerju 4 : 1. Isto velja o vojnem plenu.
Zračni napad na Pariz. Bern, 17. septembra, »Progress de Lvon« poroča iz Pariza: Zadnji zračni napad na Pariz Je povzročil veliko škodo. Po bombah provzročenl požari so uničili mnogo poslopij. Nove vzigalne bombe, ld jih rabijo Nemci, imajo silno razstrelilno moč. Med žrtvami je 5 mrtvih in okrog 10 ranjenih. Cel napad ie bil zelo silovit. Nemški letalci so metali bombe na vse pariško ozemlje.
Uspehi zračnih bojev. Berolin, 17. septembra. Na zapadni fronti smo sestrelili dne 13. septembra 22 sovražnih letal in 1 balon; dne 14. septembra 46 letal in 9 balonov; dne 15. septembra 28 letal in 15 balonov. Naše izgube znašajo samo 10 letal in 27 balonov.
Podmorska vojna.
Berolin, 16. septembra. Naši podmor-niki v Sredozemskem morju so potopili 9000 reg. ton sovražnega ladijskega prostora.
Novo francosko vojno posojilo.
Pariz, 17. septembra. Finančni minister Klotz je predložil zbornici zakonski načrt za voino posojilo v neomejenem znesku. Papirje bodo obrestovali po 4 odstotke.
ANGLEŠKO  URADNO POROČILO.
17. septembra zvečer. Danes so se vršili samo neznatni boli severovzhodno St Onendna. Naše Čete so napredovale. V bližini Holnona na severnem delu fronte je prišlo tudi samo do manjših krajevnih spopadov. Naše Čete so zavzele nemške stražne postojanke zapadno od La Bassćeja. Vjele so pri tem nekaj sovražnikov. Severo - zapadno od Neuve Chapel-Ie so zavzele nove postojanke.
AMERIŠKO  URADNO POROČILO.
17. septembra zvečer. V odseku severo - vzhodno od St Mlhiela se Je nadaljevalo artiljerijsko in letalsko bojevanje. Iz patruljskih spopadov smo odvedli več vjetnikov. V Vogezih smo zavrnili sovražne sunke.
italijansfta ofenziva.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 18. septembra. (Kor. ur.) Italijansko bojišče. Italijani so nadaljevali svoje napore, da bi zasedli naše pozicije v pokrajini Monte Pertica. Cfli njih včerajšnjih, od silnega artilerijskega in minskega ognja spremljanih napadov, ie bH gorski hrbet Tasson, ki so ga petkrat napadli. Vsakokrat smo sovražnika
v ljutih bližinjskih bojih zavrnilL Na Monte Tomba in Monte Solarolo smo preprečili poskuse sovražnika približati se našim pozicijam. Na astaški visoki planoti včasih težki artiljerijski boji. Številni sovražni letalci so vrgli na več krajev za piavsko fronto ta v dolini A diže bombe, niso pa napraviti pomem-be vredne škode.
Albanija. Delni napad Italijanov ob obali smo zavrnili. Na višinskem hrbta jugozapadno od Bera ta. kjer smo svoje črte prestavili naprei proti Jugu, smo zavrnili sovražne protinapade.
Zapadnobolišče. Pri c, fn kr. četah ničesar pomembnega. — Sef generalnega štaba.
Italijanska ofenziva, fz vojaškega razmotrivanja dne 18. septembra. Italijani so tudi včeraj zaman jurišali na naše črte med Brento in Piavo. Težak topovski ogenj, ki obsipa visoko planoto Sette Comuni, napoveduje razširjenje bitke na prostor na obeh straneh Asiaga. Ob Pia-
vi Italijan za sedaj še miruje. Pripravlja pa se z veliko vnemo na nasilno prekoračenje reke. Iz vojnoporoČevalskega stana dne 18. septembra. Zvišano delovanje artiljerije in minometov, kakor tudi živahno izvidno delovanje patrulj in letalcev Je napovedovalo zadnje dni, da bo italijansko armadno vodstvo znova začelo naše Črte silno napadati. Izbralo si je del med Brento in Adlžo naše gorske fronte za svoj cilj. Proti vrhovom hribov Asolone, Pertica in Solarolo, ki nudilo pogled na piavsko ravnino, vrši sovražnik že skoro eno leto zopet in zopet napade, ki mu prinašajo velike izgube in so brezuspešni. Tudi sedaj je poskusil sovražnik z znatnimi silami iztrgati nam one poziclie, ki posebno ogrožajo njegovo središče in katere občuti kakor trn v svojem telesu. Dne 16. septembra so začele po najsllnejšl do bobnajočega ognja stopnjevani artiljerijski pripravi napadati njegove jurišaloče kolone v dolini Brente in proti Colu C aprile, izpostavljenemu stebrišču. Naš uničujoči ogenj Jih je prijel in razpršil njlhpve vrste, predno so prišle do naših črt. Na hribu Asolonu. ki leži bolj vzhodno, se ni posrečilo Italijanom pod groznim ognjem naših baterij niti to, da bi bili zapustili svoje Jarke. Do zadnjega In z najtežjimi Izgubami Je bH sovražnik zavrnjen tudi na hribih Pertici In Sola-roln. Na grebenu Tassona je prišlo do bll-žinskih bojev, ki so trajali vso noč. Pa tudi tukaj so se izjalovila sovražna prizadevanja ob heroičnem odpora naših čet Zjutraj so imeli naši v svoji posesti vse svoje stare vroče obojevane črte. DrugI dan so Imele naše, nad največjo pohvalo vzvišene, hrabre čete nove krvave naloge. S svežim navalom je pognal Italijan svoje kolone proti poziciji na Tassorm. Petkrat Je Jnrišal sovražnik na naše črte In petkrat ie bil vržen nazai po besnem borenju. 2rtev polna prizadevanja italijanskega ar-madnega vodstva so se končala y teh bojih povsod!. s popolnim neuspehom. Naše, ob težkih razmerah proti številno nadmočne-mu sovražniku bojujoče se Čete so dokazale sovražniku zopet enkrat svojo prevla-dajočo odporno silo.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
17. septembra. Severno Grappe je poskusil sovražnik včeraj s petimi protinapadi, da bi zopet zavojeval Izgubljeno ozemlje. Na koncu Serenske doline je bil gladko zavrnjen, število vjetnikov tekom malih akcij v tej pokrajini med dolino Ce-sielo in Colom del Orso znaša 442. Vple-
n j enih je okoli 20 strojnih pušk tn en m al
top. Naši iz vi dni oddelki so pričeli s sovražnimi izpostavljenimi postojankami na pobočjih Nozzole v Judlkarijl in vzhodno Moslja v Lagarinskl dolini živahen boj. \ jeli so nekaj mož In vplenfll Štiri minomete. V dolini Brenti so presenetili pri zapori Crotelli malo postojanko In jo vjeli. Sovražna artiljerija ie delovala zlasti vzdolž Plave v pokrallni Montella. med Fa-gasc In Fossalto z motllnim ognjem. Naša letala in ona naših alilrancev so obstreljevala učinkovito vojaške napiave pri Le vicu v Suganski dolini in sovražna letališča v Adiiki dolini in benečanski ravnini. Tri letala in en privezni zrakoplov sovražnika so bili sestreljeni
18. septembra. Ponoči 16. na 17. septembra in tekom včerajšnjega dne je izvršil sovražnik besne Infanterijsk« sunke po močnem artiljerijskem ognju na naše oddelke koncem Serenske doline ln severno Grappe, ki je trajal tudi tekom operacije. Sovražnik je utrpel, ko smo ga zavrnili in večkrat napadli, težke Izgube, ne da bi dosegel kak drug rezultat, nego zavzetje ene naše izpostavljene postojanke, ki je bila preveč v ognju njegovih baterij. Vplenil ie razventega eno strojno puško in en pla-menomet. Izvidne patrulje na zapadnem pobočju Gadenske doline. Na Cornonu od časa do časa artiljerijski dvoboji. Na raznih odsekih gorske fronte In vzdolž Plave so se opazili požari in eksplozije municij-skih skladišč. V sovražnih Črtah Lagarinske doline in Vallarse so bila tekom raznih zračnih poletov sovražna letališča In naprave obložene učinkovito z bombami. V Suganski dolini in med Piavo in Tilmetom sta bili v zračnem boja sestreljeni dve sovražni letali.
Protlboliievlkl.
(Iz poročil Hansa Vorsta v >Beriiner T&eblcUtn.<
Sovjetska vlada ie osnovala za pobijanj« protirevolucije posebno konri-Bijo. ki jo vodita enenrična agitatorja Zeržinskij in Petera. Ta komi ari a je izdala v drugi avgustovi polovici poseben oklic, v katerem naznanja, da se pripravlja vstaia bele garde. Oklic poziva delavstvo k dvojni pazljivosti. Kes sem dobil vtis, da obstoja v Rnsiii trdna organizacija, ki ie dovoli močna, da s** meri s sovjetsko vlado, in dežela še vodno ne more iz večnih vstaj in pobojev. Moskovski list >Utro Moskvi« prior>čtrje napr. pregled dogodkov v zadnjem avgustovem tednu. Razkrili so zaroti v Vladimiru in Petrovskn. vsled katerih so ustrelili 8 oseb. med njimi nekega realca. Dalje so razkrili zaroto v neki armadi, ki pa ni natančneje označena. Do oboroženih nemirov ie prišlo v Rogačevu, Livnu, P ere mi š-lu, Astrahanu. Rudni in mnogih drugih krajih no vštevši spopadov po vaseh, povzročenih po žitnih rekvizicijah. Vse to kaže. kako visoko stopnjo ie dosegla ljudska nezadovoljnost in koliko netiva se ie že nabralo. Vendar pa so nemiri po veČini lokalnega značaja brez jednotne organizacije in po navadi tudi brez skupnega vzroka. Povzročile so jih ponekod lakota, po drugod rekvizicije ali mobilizacije, zopet drugod vesti o nameravanem onečaščenju narodnih svetišč. Organi sovjetske vlade nastopajo pri teh nemirih brezobzirno in krvavo. Navadno rabijo celo strojne puške in topove tako, ida gre število žrtev mnogokrat v stotine.
Glasilo sovjetske vlade >Izviest-ia< prioočuje daljše poročilo o organizaciji protirevolucijonarjev. Organizacijo tvorijo skoraj izključno bivši častniki, katerih se nahaja v Moskvi mnogo tisoč. Na Čelu te bele garde stoji tajni generalni štab, ki ie v neposredni zvezi z Angleži in Čehoelovaki. Cela
Rusija je razdeljena v okrožja, vsako okrožje pa ima svoi pododelek generalnega štaba. Ker je število belih gardistov v primeri z močmi, ki so na razpolago sovjetski vladi, vendar le malo. dela tajni štab po sistemu delnih udarcev, pri katerih lahko koncentrira vsakokrat večje moči. Posebno pozornost posveča bela garda sistematičnemu širjenju vznemirjaiočih vesti, ki naj podpihujejo ljudstvo proti sovjetski vladi, obenem pa tudi provzročajo, da si vlada ne upa odpoelati večiih oddelkov rdeče armade proti Cehoslovakom. Beli štab se opira na simpatije meščanstva in na pomanjkljivo delavsko organizacijo.
Razmere med protiboljševiškimi političnimi strankami so zelo žalostne. Da so kadeti med seboj needini, je znano tudi v Nemčiji. Vrh tega se mi zdi, da stoje še vedno na stališču, da treba vsa nasilna sredstva v političnem boju odklanjati. V sedanjih razmerah pa stranka, ki nima dovoli poguma poseči tudi po najsilitu v Rusiii nima bodočnosti. Boljseviki imajo v rokah moč in so tudi odločeni io izrabljati. Z lepim prigovarjanjem iih ne bo nihče omehčal. Z manj še vik i ni dosti boljše. Še vedno samo terorizirajo. Za praktično politiko nimajo mnogo zmisla. Vstale proti boljševikom obsojajo, češ da bi lahko podprle protirevolucijo. Protiboljševiški boi hočeio voditi samo s politično propagando med liud-stvom. Menjševiki so torei še vedno brezdelneži, kakoršni so bili za časa Kerjenskega. Tudi v zunanii politiki so popolni pasivisti, ki se ne morejo odločiti ne za eno ne za drugo stranko. Skupne organizacije po celi državi nimajo več, Čehoslovake odklanjajo. Levi socijalni revolncijonarei se tudi prepirajo med seboj. Njih politično stališče je nejasno in neodločeno.
Edina politična stranka, ki res dela, »o torej desni socijalni revolucijo-narji, v malem obsegu tudi takozvani ljudski sociialisti. Desni sociialni revolucionarji stoje brezpogoino na strani entete in proti Nemčiii, podpirajo Čehoslovake in sploh vse, kar ie naperjeno proti boljševikom, V Moskvi izdajajo več tajnih listov, seveda j> smrtno nevarnostjo, ker Zerzirfskij in Peters ne prizanašata. Kakor ob cariz-mu revoluciionarni letaki, tako krožijo sedaj ti listi iz roke v roko. Venuar p* nimajo posebnega pomena, saj kolikor morem jaz soditi. Tudi iih izdajajo premalo, da bi imeli posebno propagandno vrednost.
Kakor se vidi,sovietski vladi ne grozi glavna nevarnost od organiziranih notraniih sovražnikov, ampak slei kot prej od vedno boli nevzdržnega «o-«podaxake«a položaj* —** *~ -.
, — Za strokovnemu n adsoroika m poduk v risanju na sredniih šolah, 11-fcejih in učiteljiščih na štajerskem, Ko-rjoškem in Kranjskem je imenovan profesor na realki v Gradcu Ladislav P a 7. d i x o k in sicer za šolska leta 1919. do 1921.
t      — Ustanovni občni zbor Narodne sralerije se ie vršil sinoči oo jako lepi Indeležbi.  Podrobno poročilo objavimo ;iutri.
;— Slovensko narodno a4cdalisee v Ljub liani-.. Rodoiiubkinii k. MInka iLroita in gdč. Jelka Naglusova sta zopet med brati Hrvati pridobili nove ■deležnike za naše gledališče in sicer: Dr. Ivan Rihard Kraus, Zagreb 500 K; J. Juhn. Novi 300 K: dr. Rudo« Erben in grof Kulmer po 200 K; sodnik \Vei-narfc, Milan Roizer. Zdenko Srni t, dr. Stjepan .MUnurić, mr. Petar Albaneae in Gto Stcrn, vsi iz Zagreba po 100 K.
— 100.000 K ie dosegla zbirka za ^Slovensko solo v Mariboru*. Če pomislimo, da ne traja ta zbirka niti celih 5 mesecev, ie do sedaj nabrana sveta pravi čudež in dokaz, da je naš narod tekom vojske tako dozorel, da se mu ni bari za obstoj. Sam iz lastne moči si ustvarja kulturna središča, na lastne stroške si ^radi zlasti na jezikovni meji neobhodno potrebne šole- Ne prosjači več okoli tujih valpetov, ne moleduje več ponižno s klobukom v roki okoli ošabnih, Slovencu sovražnih uradov, ne, ponosno se postavlja in kot narod, ki si zida svojo lastno državo, polaga kot prve temelic za to stavbo lastno šolo. Vsa narodova prihodnjost sloni na narodni odKoji mladega naraščaja. In eden izmed ogelnih kamnov za slov. Šolo v Mariboru je postavila narodna požrtvovalnost. Seveda bo požrla taka zgradba v daiiasnjfh razmerah, far tudi po vojni ne bodo na mah boljše, še najmanj dvakrat tofiko svoto, kakor je dosadni nabrana, a vsi vemo, da narodna navdušenost v vofrrl prerojen. Slovencev m fiipni r'amen, ki takoj trgasne, mi vsi jroii-nio globoko prepričanje, da bo požrtvovalnost našega iekieneea ljudstva po tako krasnem prvem uspehu na novo vzplam-tela in se bo ob vsaki priliki, v veselju m žalosti, pokazala m z dobrim vrgledom vlekla za seboj druge.
Zanimanje za gledališče na deželi.
Pi?ojo nam z Dolenjskega: V petem leti- strašne svetovne vojne smo, ki ie kakor smrtni angeli objelo domalega vse človeštvo in ga pokrilo s temnimi ?oncami. Kakor bi padla ^lana na zelene travni ko. je zamorilo naenkrat naše družabno življenje, klic rx> večni Lepoti je ro^tajal v hramih umetnosti slabotne'.-'i. — in vendar kako hrepeni po njej nemirni Človeški duh, po radostnih trenutkih, ki mu izvabijo boren smehlja i in ga zazibliejo vsaj za hip v omamne sanje! Tako ie priredila naša novomeška Narodna čitalnica dne 14. in 15. t. m. zabaven večer, ki ste ga izpolnili burki Darookleiev meč m "Raz-tre-enea. s sodetovaniem salonskega orkestra. Omeniti je, da se je vršil v polorni sezoni že enai-rič zabaven večer, — še pred kratkim po se predstavljali Govekarjevi Legiforrnrii, — za kur vsa ca^r vrtouze čitalničnemu odbo ttl Ttiemu na čem prof. Seidra. Salonski orkester ie rešil nad vse častno svojo nalogo, rzvaial le več točk. med irjfrnri turi Slovansko overfuro. Splošen vtis je bil. da so se igralci. — nekateri eo že ver krat nastopili — izvanredno dobro vživeli v svoje vloge, seveda ne smemo pozabiti, da so po veČini diletante- Svetovati bi bilo zlasti nadari^nemn igralcu Gregca, — Tetaneca, — tJrha, — Ježu. da se ie naprej spopolrraie. Splošno pa, bi našla gledališka sol a pri vseh lep odmev. Afi bi ne bQo mogoče, da bi se osnovala takoi t>o vofni v naši dokuriski metropoli? &vetovrđl bi bil o še k prezidavi ČitaJnične dvorane, oziroma zidavi galerije. Prostori so namreč vedno popolnoma razprodan'5 čeprav se igre ponavijajp. V Smihelu se za oktober tudi pripravljajo za igre in sicer menijo prirediti za enkrat >Tri 'sestrec od drja Kreka. Omeniti moramo še. da priredi novomeški salonski orkester, združen s krškim — sodelujejo odlične moči — v kratkem koncert, cesar spored pa še ni znan.
— Opomin slovenskim gospodičnam Cseveda le onim. ki jim gre). Prejeli smo naslednji dopis: Jugoslavija, združitev slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda v lastno državo je na potu in ves slovenski narod se a ponosom raduje boljše bodočnosti, ki si jo je izvojeval s svojo vs trajno s rjo, doslednostjo in jekleno voljo. Med tem ko to razveseljujoče dejstvo v vsakem slovenskem srcu dviga narodni ponos in narodni čnt, opažamo žali bog Še vedno, da se mnoge naše gospodične po ulicah in šetališčTh poslužujejo blažene nemščine. Se raoSe pa kramljajo v oni brea-primerno neokusni mešani cL ki jo ie rajnki >Brencelj< tako dobro označil za >Kuchelde3rtech <. Pri tem ee mnoge gospodične naravnost silijo nemški govoriti, uporabljajo toliko stoveiiizmov, da vsakdo koj občuti kako tnji jezik le lomijo. Stavke, kakor >Glaubt er. dass ich ver koramen« (da bom prišla, mesto >dass ich komrnen werde>) slišiš kar venomer. Se pogostejše lahko poslušaš pogovore, kakor: >Servus! Wie gehfs? Ali boš danes prišla v klnofc — Hvala! Gaaz gnt Ich weiss nicht, ob ich wer' komrnen kflnnen. Pa bi danes tako rada videla Asto Nielsen< itd. Ce bi gospodične, ki talco mrcvarilo slovenski in nemški jezik. Ie vedele, s kakim pomilovairjem — da ne rabim ostrejšega izraza — ith posluša tako Slovenec, kakor Nemec, Če se slovenska dekleta zavedalo velike in važne naloge, ki ffh čaka kot odgojiteljice bodočega naraščaja, državrfanov samosvoje Jugoslavije, potem bodo tudi slovenskemu jeziku izkazovale čast! Proč z vsem tajim! — Tako dopisnik. Mi menimo, da bi bil tudi za Ljubljano priporočljiv >zagrabski sistem«. V Zagrebu so najnreč take kncheideutscber-ce izpostavljene javnemu zasrnehu
in ukoru   Ta sistem tih ie še mnogo
ozdravil.
— Od Piave nam pišejo 16. septembra. Naznanjamo, da i« bila tu ob Piavi dne 13. septembra ranjena naša vrla Slovenka, gospodična Francka Kavčičeva, hčerka gospe Kavčičeve ispod Tivolija. Bila ie pri napadu laških letalcev ranjena od ustialkov.ko je bila na vrta v nekem jrradu. Ob enem pošiljamo vsem slovenskim fantom in dekletom najpjrtečnejse poadre-ve in kmalu na svidenje! — Več fant o v!
Umrla ie včerai gospa Lejrea Tratenjakova. vdova po pokoi-nem Antonu Tnrteniaku. kontrolorju Mestne hrani m i oe liubljanske. Pokornica je sodelovala svoj čas kot pevka p vi slovenski operi in opereti kot ardftaa Daneieva, sestra Gerbieeve gospe, in si stekla za našo glasbeno umetnost velike zasluge. Goepa Tratenjakova je rada sodelovala pri naših narodnih diši-reditvah do vojnih časov. Bodi blagi pokojnici ohranjen najlepši spomin, preostalima gdčnama hčerkama naše srčno so ž al je!
— Umrl je v Ljubljani *. V*ktor D e b e v e o . poddesetnik 1T morskega strelskega polka, doma iz >o. $iško.
— Umrla ie v Ljubljani ga. Marija Z o t m a n n.
— ApTovizacija ielerničariev. V soboto, dne 21. t m. ob 7. uri avocer, vrši se v dvorani >Mestnega doma« v Ljubljani, javen shod konzument©v državne in južne železnice na Kranjskem s sledečim dnevnim redom: 1. Aprovi-zaeijske razmere železničarjev na Kranjskem. 2. Raznotnosti. K mnogoštevilni  ideležbi vabiio sklicatelji.
— Poročil se le danes z. dr. Vladimir Borštnik z ^dčno Malko H r o v a t i -novo. Mlademu paru iskrene čestitke.
— Poročilo Iz Bazla. Naš rojak Albin Knnc iz Bazla, Centralbahnstrasse 2\. $vlca, nam poroča, da so ona pisma, ki so bila oddana v mesecih november In december I. 1917 ter namenjena 7a svojce v inozemstvu, došla sedaj v Bazel. Pisma so se tako! oddala naprej. Pisma za Božič naj se že sedal odpošljejo na corl naveden naslov m sicer rekomandirano. Vloži nai se 3 K (tri krone) v bankovcih za znamke hi stroške.
— Buflet v gledališča. Za Slovensko narodno gledali*™ se išče buffetnik, ki bi med gledališkimi vredatnvami v T. nadstropju daial na razpolago občinstvu brezalkoholne pijače, slaščice i. dr. primerne ie«?tvine. KeFIektanri naj stavijo svoje nonudbe nis^^mi Slov. gledališča ne nmdoraa.
— Popravek. V včerajšnjem poročilu o seji ljubljanskega občinskega sveta z dne 17. t. m. se Čita. da je občinski svetnik Franchetti opozoril, da se uslužbenstvo Ijablianske cestne železnice ne ozira prav nič na predpise v slučaju navala, kar ima r>rav lahko za posledico nesrečo. To poročilo treba popraviti tako. da ie občinski svetnik Franchetti rekel, da vodstvo cestne železnice ne ozira na predpise in v slnčaiu navala sprevodnik ne more biti kos svoji nalogi, kar ima pt*v lahko za nosledico nesrečo.
Loške norice. Nemška kultura. Neki zagrizeni prožni mojster, ki čuje baje na trne Krieger in je rojen nekje tam zori v češkem Kočevju, se večkrat priklati v to m ono gosulno. Sprva, ko se 8e zaveda, da se nahaja med poštenimi in zavednimi Slovenci, sedi še doka} mirno pri svojem kozarcu. Pozneje pa. ko se omizje enkrat privadi, se tej nt sramuje pokazati visoke svole »kulture«. Med svojim razpravljanjem o raznih poHtlčnih stvareh, katero )« seveda njegovim poslušalcem samo v smeh in kratek čas, preide časih na stvari, Id so za nas res zanimive. Tako n. pr. je zadnjič poieg druzih budalo*« hotel prepričati droge slovenske goste, da o*ri niso Slovenci pač pa Kranjci m se kot taki ne smeio prištevati samostojnim narodom. Ko so se nm^ samo ob sebi umevno pričeli rjtrđle ro-fBtl, se ga je prijela prava tevtonSfra jez*, v kateri Je pričel psovati posameznike. Ko ie opazil, da niti to nI razgrelo poštenih kranjskih dni, fe vstal bi se odhafale iz sobe poslovil: »Slovenci sq vsi Inmpje!« Ker smo se v mM okolici v zadnjih časih precej navadili takih kulturonoseev, tudi na to ni ranče reagiral. Povedano mu pa naj bo, da pri nas ne opravi prav nič s takimi izzivanji, ker pač vemo, kdo ga Je poslal semkaj. — O bodočnosti leske aprovizacije se Čujefo precej čudne vesti. UpaB smo. da so se njene razmere sedaj toliko uredile, da bo vsaka oseba mesečno deležna vsaj toliko živil, kot se to godi po dragih mestih. Obeta se nam pa nasprotno ie slabše kot de sedal, ko že itak takorekoč nismo dobivan ničesar. Pol kilograma sladkorja. 3 kg moke, 40 dkg mesa in 3 kg krompirja, to ie količina, s katero mora shajati prebivalec našega mesta skozi eel mesec september. Tako ne more rrJ več dalje, sna koli lomi. pravi pregovor. Zadnjič, ko smo črtah* ojolc PTehranJevalnega ministra. Je marsikdo izrazil prepričanje, da bo odsini pričela vsal aprovtzactla redno poslovali, a sedal nam obetalo Se hufie kot v pretečenfh mesecih. S čim naj si torej odpomoreta uradnik m delavec, katera sta navezana na skromno mesečno plačo, ne pridelata ničesar m nimata ne rnanafaktnrnega in ne špecerijskega blaga in ne tobaka, da bi gi zamenjala za Žfvfla? Ce gre* krast si kaznovan, če hoče« kupiti ŽTvfl drntle, si po dr. Pavlovem oklicu malodane obešen, aprovlzacfla 1! ne da skoro ničesar, dragi tudi ne! Kaj storiti? Premišljal patrljotl-zem onih, M sede pri potnih mizah In Izdajajo raznovrstne oknee ter se zadovolji s drobtinicami. M milostno padajo pred te m čakaj vdano trennfe, ko te vzame vragi — Tobak ae od sedaj naprej ne zamenjava več za Uto, jajca In maslo, pač pa edlnole le za slanino, ker Je dragega 2e dovolj v zalogi. Mescanl so od vsake nadaRne dobava izključeni. Za papirnat m železen denar se tobak radi okoličanom ne prodaja. — V Ugovlnl g. Thalerja Je izloženo blago po razmeroma nrz-
ktn cenah. Listek s aaflinai: »deaalaa posredovalnica« vzbuja v mimoidočih radovednost kaj to pomeni. Marsikoga žene ta
radovednost v prodajalno, kjer mu pa po-iaanljcs da Je to blago oddajati samo proti izkaznicam. Pri oddaiatelju izkaznic na zopet irveS, da Je blago namenjeno samo uradnikom in stužničadi. Zakaj pa je potem blago v izložbi? Naj se raje takoj razdeli med ona, katerim je namenjeno, da se ne bo zavlačevala druga noiiljatev, ki bi gotovo dospela, ako M bHa prva že razdeljena.
Umrla ie v Trebnjem ga. hrana Z u r c roj Palestini
Umrl ie v Petrovca« gosp. Crnest Slane, Šolski ravnatelj. Pred par dnevi mu Je umrla soproga. Pokojni Je bil priznan šolski strokovnjak.
Graščino Krupa na Dolenjskem je kupila Pozemkova banka v Ljubljani.
Požar. V Zadvoru url Sostrem ie zgorel Mravljincev kozolec. Škode ie precej. Naibrža so zažgali otrod.
Ia Vipave so potegnili truplo čevljarja Cermelia iz Ajdovščine, katerega so že nekai časa pogrešali. Ponoči so ga bili napadli voiaki. oropali in vrgli v vodo. O zločincih ni nikakega sledn.
Kino Central v deželnem gledališču priredi prihodnjo nedeljo 22. septembra ob 3, M 5., 6.. 7. in 0. zvečer in y ponedeljek 23. septembra ob % 6.. 7. in 9. zvečer velike velezanimive predstave. Predprodaia vstomie za nedeljo v soboto od 4 popoldne do 8. zvečer in v nedeljo od 10. dopoldne dalje. Več v soboto v inseraru.
Ker se ie izvedelo o osebi, ki ie našla na praznik. ]-*■. avgusta otroško temnomodro volneno jopico od Razdrtega do Škofljica, se pozivlje, da |o takoj vrne in izroči na upravni =tvo >Slo-ven-kega Naroda< oziroma g Javor* niku v Škofljici, drugače bo go.i. nlžko zasledovana.
Zgubila ie neka ženska od Spodnje Šiške do južnega, kolodvor« potni list s knjižico in leeitimacijo za v Trst Poštenega najditelja se pro*i naj odda to v upravnistvu  >Slovenskega Nn.roda<.
Zgnblla se Jc na potu iz Tivolija do žabjaka nabiralna pola za slovensko »men-zo< na Dunaju, glaseče se na ime Kregar. Kdor jo je našel, nai jo izroči nagemu uredništvu.
Zgubila se Je las t. m. hrsnlma knjižica na trn p MtrkoTič r vlogo 100 K. Odda naj se proti dobri nagradi na Dunajski cesti St. 43.
A&rcHfifaciia.
PRODAJA PETROLEJA.
rVtrolei se ho oddajal no sledečem rada. Liter petroleja stane 70 vinarjev. — Stranke naj se strogo drže določenih dni. ker bodo sicer same trpele Škodo, če ne dobe petroleja.
Uslužbenci južne železnice naj takoj zahtevajo karte od aprovizačne železniške uprave.
Petrolei se dobi v sledečih trgovinah: Na prvi odrazek A - karte se d*bi % litra petroleja v sledečih trgovinah:
V 1. okraju pri gosp. Perdanu, in sicer: Št. 1—350 dne 23. septembra; od 5t. 351 naprej dne 24. septembra.
V II. okraju It I—600 pri Severju, Sv. Jakoba trg: St. 1—300 dne 23. septembra; it 301—600 dne 24. septembra. — Od It 603 naprej pri Žetkovl, Sv. Flor fra na nflca: St. 601—900 dne 23. septembra; od it. 901 naprej dne 24, septembra.
V lil. okraju it 1 do konca t konzn-mm. Krakovski nasip: St 1-300 dne 23. septembre: it 30t—600 dne 24. septembra; it 601—900 dne 25. septembra m od it. 901 naprej dne 36. septembra,
V IV. okraje it 1 do konca pri gosp. Leeaovca - Medena, Jurčičev trg: St 1 do 350 dne 23. septembra; St. 351—700 dne 24. septembra m od it. 701 naprej dne 25. septembra.
V V. okraje it. 1 do 6JW pri gosp. IMzerju, Dunajska cesta: St. 1—350 dne 23. septembra; od 351 naprej dne 24. septembra.
V VI. okraju it 1 do 60* pri gosp. Jerieta. Sv. Petra cesta: St 1—300 dne 23. septembra: St. 301—600 dne 24. septembra. — Od it. 601 naprej pri gosp, Tomažu JHendngerhi, Rastjera cesta dne 25. septembra.
V VT1. okrafu it 1 do 600 pr| Zorma-na, Spedidn Slika: St 1—900 dne 23. septembra; St 301—600 dne 24. septembra. — Od it §01 naprej pri Plntartu, Spodnja Si-
dne 25. septembra.
Kožne stvori.
V Vin. okraju St 1 do konca pri gosp. Šaranom, Zaloška cesta: Št. 1—250 dne 23. septembra ; od it. 251 de konca dne 24. septembra.
V IX. okrafa it. 1 do 280 pri gosp. Klemene«. Dolenjska cesta dne 23. septembra. — Od it 281 naprej pri goso. Maren-Cetn, Dolenjska cesta dne 25. septembra.
Na prv| odresek B - karte se dobi V* litra petroleja dne 23. m 24. septembra, in sicer: V I. okraju pri Jerrnajiu, Poljanska cesta; v fT. okraju pri Scbifferju. Mestni trg; v ITT. okraju pri SoHlcu, Pred konjušnico; v IV. okraju v konzuli in, Zvezda: v V. okraju pri Zorcu, Dunajska eesta; v VI. okraju pri Tomažu Mencingerju, Res-Ileva ce^ra; v VTT. okraju mi Pmtarju, Sp. Slika; v VITI. okraju nrl Štefanu Mencingerju, Martinova eesta; v IX. okraju pri Marenčetti. Polenjska cesta.
Jfa prvi odracek C - karat se dobi takoj 1 Mer petroleja v sledečih trgovinah: V I. okraju pri Jermanu, Poljanska cesta: v TI, okraju mi Scbifferju. Mestni f^g; v II?. okraju pri Sokficu, Pred konjui-nfeo: v IV. okraju v kozumu v Zvezdi: v V. okraja pri Zoren, Dunajska cesta; v VT. okraju pri Tomaie Mencingerju, Peslieva cesta; v vTT. okraju pri Pintarju. Soodnja Slika: v VTTT. okraju nrl Štefanu Mencingerju, Martinova cesta m v IX. okrafu mi IHrmeucn. Dolenjska eesta. -
* Tobak r Bolgariji. V Bolgariji bo dobival odslej vsak kadilec na teden 100 gramov tobaka alt cigaret po določenih ranih
* Potree* na Dunaju. Včeraj zjutraj ob 4. 60 imeli na Dunaju lahen potrea. Liudje so ee hudo prestrašili. Škode ni nobene.
*2emlie v Nemčiji. Iz Glatza naznanjajo, da je z uradnim odlokom določena cena za funt prepečen ca na 90 fenigov. žemlje se smejo izdelovati težke 70 gramov po 5 fenigov.
* Cenzura v Bolgariji. Cenzurna sekcija v Sofiji naznanja, da pripadajo cenzuri vsa pisma na vojake in oficirje oa fronti in v etapi, kakor tudi v okrožja Odrin, S truma in Gjumurdšina.
* Največjo tovarno za munldjo ima sedaj Amerika. Te dni so dokončali v državi Virginla stavbo tovarne za eksplozivne snovi, Id «teje 3000 poslopij in nad 18.000 delavcev. aT
* Pomorske tanka gradijo sedaj Angleži. Ti tanki bi Imeli moč, da premagajo zaporne barikade pred pristanih. Tak tank ima motor 10 konjskih sil. ki dela s hitrostjo 7 km na uro.
* Srebrna krona 20 kron. V Pragi je neki trgovec prodal srebrno krono za bankovec 30 kron. Redarstvo je to izvedelo in odredilo preiskavo v njegovem 'stanovanju, kjer so n?*H okoli 400 K In so ga nato aretirali. v
* Konec cilindra na Angleškem. Po štjrih letih se Je v Londonu v trgovinah s Klobuki zopet pojavil cilinder ali tudf to pot brez uspeba. Kupile so nekaj cilindrov samo n*ke drzne ženske z namenom, da ga pretvorijo za svoje posebne namene.
* Eksplozija rounidjskega skladišča pri Voronežu. h Bukarešte, 18. septembra. V Ktšinjev došla ruska časnička poročna naznanjajo eksplozijo mu^idjskega skladišča pri Voronežu. W Je b'la bale ie večja, peso ona v Odesi. Število mrtvih In ranjenih engsa par stnrln.
* Katastrofa v W611ersoV>rfu. Včeraj Je izbruhnil v velikih muufcilskth tovarnah v VVolIersdorfu pri Dunaju požar, H se ie, krr ie pričel goreti smodnik za topove, naglo siril. Izbruhnila je panika, ki Je zahtevala mnosjo žrtev. Podrobnosti niso znane. Uradno poročilo zatrtuje. da obrat ni ogrožen.
* AhstJnenčno gibanje na Švedskem. Dne 1. januarja J*>19 stopi na Švedskem v veljavo nov pro«:iaJkoholnl zakon. H prepoveduje, prodajati alkohol v lokaTTh. W so v zvezi z zabavišči, kabareti itdU ali se uporabljajo za take. Ker varieteji ob rakih okolno stih ne morejo obetati, se deloma irpremene v kmemafocrafe, deloma se zapro.
* Eksplozija granate. Iz Innichena poročajo, da je v costOnl »zum Krauen B5-ren« eksplodirala srranata. M se je nahajala v posebni gostilni siti sobi. Oranata Je bila svoj čas podarjena hčerki gostilničarja kot izstrelek. Vsled eksplozije Je bila ubita natakarica, krčmarica in dekla sta lahko ranjeni, pravni akcesist m sodni avskultant H Celovca dr. Rudolf Kropivrrfk Je Ml zadet v noge jn je podlegel ranam, ko so mu amptrtiraH obe no<rl.
* Sedem milnrrnov kron naieral. I« BridimneSte poročalo, d« ^ te dni errof cTnlrf Čsekonion. prprlsodnjk ocrrflkeea Jookev - kluba, zalerral na Tmnaiu sedem miliionov kron. TcraJi w> aami roacnatle. ^ena CsekopJo^eva ie odklonila plačilo, očeta 5*e nI upal nihče naznaniti tako velike ir,ffnbe. Končno ie Csekonic^v ravnate 11 nreze<rrtiral ček. Posestvo Pogendorf ie Csokonice takot prodal »a svoto 4 mflHonov. Grof te zbolel.
* Orožno oskranjetiie trepla. Dne 4.
novembra I01n Je Izginilo truplo Stanislave Pravrlovske iz groba na pokopališču v kraju Stricovu v Galiciji. Dne 17. januarja 1017 so našli truplo v nekem gozdu več kilometrov proč od pokopališča. Truphi sta bili odrezani obe rolet spolovila izrezana in koža na glavi skalptrana. V kraju m okolici Je nastalo strasno razburjenje. Slednjič so dobili storilca, mesarja Potr a Km čeka m Prana Karo!a. pogrebca. ki sta bfla obsojena, prvi na d in drugi na 4 mesece strogega zapora. KasacIJsko s odi i če je te dni zavrnilo ničnostno pritožbo obtožencev Jn potrdilo prvo razsodbo. V Gal tel Ji vlada praznoverje, da mrtiču odrezane roka m drugI deli prinesejo srečo.
M st elepiten piil
iz najfinejšega predvojnega blaga s svilnato podlogo. — Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda*. 4924
Gospodarstvo,
— Bndlmpeitanska borza se Je včeraj
nekoliko pomirila. Kurzf so se več ali mani ustanovili, prišlo Je le do manjših valovanj. Ogrski kreditni zavod sc Je trudil na vse pretege, da vzbudi v borzfjanskth krogih zaupanje v splošni politični In gospodarski položaj Posrečilo se mu Je v toUko, da niso kurzi nadalje padali vendar ni prišlo do enotne smeri. Paroplovbne in mlinske delnice so nekoliko padle, akcije Ogrskega kreditnega zavoda so Sle za 6 K navzgor. —-Na dunajski borzi ie prvo navdušenje, ki je zavladalo predvčeraisnjtm vsled Burianove note, včeraj popolnoma poleglo. Vladala je nekaka negotovost. Notiralo se Je: Anglobanka 587, Bankverein o40, Avstrijski kreditni zavod 887, Ogrski kreditni zavod 1356. Uuiderbank 161, Avstrijski Uovd 2030, Adria 1780, Aipmke 1035, Praška želeana industrijska družba 3500, Skodovke 1096.
— Na denarnem trgu je avstrijska mirovna nota napravila najboljše razpoloženje ne le v Avstriji, ampak posebno v nevtralnm drŽavah. V Švici je poskočil kurz avstrijske krone od 37 na 40*5 frankov in nemške marke od 6T75 na 70 frankov. Tudi francoski frank se je povspel od 82*25 na 53*25. Vidi pa se, da je Mk> to le posledica trenotnega ufisa« kajti le prvi dan po razglašenju naše note so šli kurzi navzgor. Zdi se. da so se tudi umetno podprli kurzi, zato da bf nota tem bolj učinkovala. — Dunajska devizna centrala je zaznamovala sledeče kurze:   nizozemski goldinar 535*5,
berlinska marka 173, bolgarski lev 131 m švicarski frank 254*5 K.
— Cena sladkorja se podvoji. Z Dunaja poročajo, da se cena sladkorja skoro podvoji, tako da bo stal kilogram 3 K.
— Nlkaklh maksimalnih cen za vino? Urad za ljudsko prehrano na Dunaju Je odgovoril na neko vlogo nemških gostil niča rs kth zadrug glede maksimalnih cen, da se bodo rezale znatne množine avstrijskih vin z ogrskimi m hrvatskimi in da bo avstrijski konsum pokrit i ogrskim vtnora. ozke omejitve so tetke in bi se pričakovalo represalij, vsled Česar se je morala opustiti določitev maksimalnih cen za vino. (Normativne cene so sicer postavljene, ali teh se nihče ne drži.)
— Določitev najvišjih cen za nadrobno prodajo zelenjave. Deželna vlada razglaša: Pri nadrobni prodaji na polju pridelane zelenjave tuzemskega dohoda sc ne smeio preseči sledeče najvišje cene: Pri prodaji na trgu ali v prodajalni: 1. zelja (belega zelja) 76 vfn.: 2. ohrovta 90 vin : 3. zeleneča ohrovta (kodrastega, pernate^i ali zimsVeca ohrovta) 04 vin.: 4. vrtnega korenja (rdečega) in navadnega korenin (rdečesa) 8iS vin.: 5. korenja (rumenega ali belega) 70 vin.; 6. pese 66 vtn.; 7. strnisne repe 66 vin.: 8. rdeče pese 76 vin.: 9. čebule 2 K: 10. Česna 2 K 80 vin. Te cene se razumejo za 1 kg zdravega, za trg sposobnega, očiščenega blaga, in sicer zefle m ohrnvt brez štoržev, korenje, pesa m repa brez peres in čebula brez peres, oziroma slame. Prestopki tega ukaza se kaznujejo po § 5 z morebitno uporabo 5 6 naredbe c. kr. urada za prehranjevanje liudi z dne 6. septembra 1918, drž. zak. št. 329.
— Ruski vrednostni papirji. Z naredbo finančneca miniRtn4va z dno 3, septembra ir>l8. le bilo določeno, dn smelo avstriipki držnvliani oddati ruske državna r>aptn>. državno garantirano žolozniške oblijraciie ter druero i graranciio ruske države zajamčeno vrodnostne papirie do 14. poptombra 191 P. pri podružnirab Avprro - OjTrsko banko v svrho. da so operni to z uradnim pečatom. Ker se nahaja mnogo takih vrednoetniri papi rio v v sovražnem inozemstvu in ker se ti niso mosrii ^ So oroden tirati, se opozarja avstrir^ko lastnike, da čimprej priiavfto te vrednostne papiri o z natančno navedbo brižnih okolnosti (skrrnine. številko, serijo, krai, zapreka oddarje itd.V Ob enem s<* mora predložiti notrobrte rirl-losre o dr2avljar»Ptvu lastnika, O BaftRti nabave, o poloen v povražnern inozemstvu itd.
Darila.
Upravrrtštvu   našega rtsta   so posla h:
Za »oslepele slovenske vojake« Ilirsko Bistriški dijaki 150 K. kot del čistega dobička zabavnega večera prirejenega od TI. Bistriških srednješolskfh ^Jijakov, Jaka Malovrh, prožni mojster iz Hntšic pri Jesenicah 29 K, kot ostanek pri nakupu venca za umrlega Janeza Mrvica iz riruSJc in ro(fbrna Ivan Zupančiča 20 K. mesto cvetk ge. Rezi ki VerovŠkovL Skupaj 199 kron.
Za »dijaško podporno dnzštvo Domovina« "irsko Bistriški dijaki 300 K. kot del čistega dobička zabavnega večera prrreie-nega od H. Bistriških srednješolskih dijakov, rodbina mag. komisarja Vlad. Bres-kvarja 20 K, mesto venca na krsto dragemu prijatelju Karom Semugu in rxw»rwod>a tvrdke Souvan, Fran Schifrrer 20 K. mesto venca odkrrtemu prijateir« Karoaa Seunigu. Skupaj 240 kron.
Za »politične preganjance« Zora Kolar rz Trnovega na Notranjskem 62 kron, nabrano ob priliki odhodu »ce čast. gospoda kaplana Ivana Mevželjna.
Za »Crni - Metodovo dražbo« Terezija Vadmi iz Postojne 121 kron. nabrala ob praznovanju tridesetletnice poroke vrlega narodnjaka z. Frana Paternosta, hoteli rja v Postojni in njegove vzorne žene ge. Franje, Slavko Guštm iz Metlike 50 K. kot čisti donesek, ki so ga preien Metliški fantje povodom odhodnice ge. Lrubtae Jelemč rov Franc m rodoltnbi na voiaji Zidan most - LJubljana v vagonu št. 14.415 ti K. Skupai VS2 kron.
Z2 »slovensko šolo Sv. vida v Trstu« rvo Bakovnfk, e. kr. notar iz Metlike 50 K, iz kazenske poravnave Kocevar ca. Štub-1ar U 205/18, plačal slednji, nermenovani častniki na Primorskem 50 K, nabrali v veseli družbi in neimenovani rezervni častnik 100 K. Skupaj 200 kron. ^
Za »slovenako šolo v Maribora« neimenovani častniki na Primorskem 50 K, nabral! v veseli družni in nermenovani rezervni častnik 100 K. Skupaj 150 kron.
Za »Sokolski dom r Uubljanic Viktor Roh rmanu v Ljubljani 50 kron, v spomin na ljubega mu prijatelja, Kfearnega koroškega Slovenca - Jugoslovana, bivšega starosta - ustanovitelja mokronoškega Sokola, okrajnega sodnika Davorina ZwJ t ter j a v Novem mestu.
Srčna nvalaf_
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. septembra: Marija Janša, po-sestnica, 57 let Sv. Florjana nHca 16.
Dne 13. septembra: Apokmija Vasilić. bivša branjevka. 81 let. Japljeva ulica 2. — Fran Srečrrfk, rejenec 4 leta. Radeckega cesta 1.
Dne 14. septembra: Karei Seutd«. trgovec in posestniK 47 let Erjavčeva cesta 26. - - Josip Janeiič, tovarn, delavec 60 let Reber 13.
Dne 15. septembra: Helena FMranec, zasebnica, 66 let. Pred Prulaml 21. — Matija Bašdj. zasebnik, 72 let Pred škofijo 9.
Dne 16. septembra: OrUija Loch. bolniška devica. 55 let Radeckega cesta 9. V deželni bolnišnici:
Dne 14. septembra: Katarina riabJan, kuharica, 54 let
Izdaja te Ji ta odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina fn tisk »Narodne tiskarne«
OoDrooferaitieno
moško kolo,
-PHCSci 80 proda« Poizve se v go-Sini ^i^a»4i"4«pod. tUkm 34U
GospodiSna
»0*o • ime). - Cenjena ponudbe na npravniirvo »SJovenskega Naroda« pod     "   " ---—
itei Mt
malo rabljen. Poizve ae na__
c—U mmf. It, prttueie, Ta
mtta po (
anayja|K
9 STANOVANJE
obatofeca is 8 wb, predsobe Jn kuhinje v L nadstropja, wm z ravno
takim ali male manjšim. Ponudba pod na oprav »SIoven. Nar.«
Ba prtda) ton ttoll
30 hrastovih plohov
po 6 cm debelih pa 4 in 6 metrov dol OsjMoJo st lahka m Stali ItH
Vefraznašalcev ali raznašalk
za „Slovenski larod"
te t predme takoi.
Vpraša si v Naroda) Tiskarni.
Različnih vrst blago
sa eeae eeteke se proaa. Poizve se v trgovini slaščic na Ihutajakl caaM Mea. t. 4987
UCSSB t Sil a
meblirani SOBI,
ako mogoče a brano. — Prispevam po dogovoru tudi z živili. Poizve se v »moti". a?fta 91. - 4966
i
m
ki zna tudi nemško, se aprajate za
popoldneve in večere. Kje, pove upr. »Slovenskega Naroda«. 4984
Spreime se dijak
iz nižjih razredov srednjih šol na no ta stanovanje, proti plačilo deloma v naturalrjah. — K;«, pove upr. »Slovenskega Navoda«. 1067
5
3Y
Brez foiebneaJ obvestila.
t
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom,
f>rijateljem in znancem pretužno vest da je naša iskrenoljub-jena mati oziroma stara mati, sestra in teta, gospa
MARIJA ZOTMANN
v torek, dne 17. septembra 1918 po kratki mukepolni bolezni boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil v sredo dne 18. septembra 1918 ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice v deželni
bolnici na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. mase zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
-
- ■
Ob enem se zabvalfujemo za obile dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube ter vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico na nje zadnji poti. 4983
V Ljubljani, dne 19. septembra 1918.
Žalujoči ostali.
£3
Pelagija Gala roj. Cesar javljam v imenu svojega soproga Franc Gala« c. kr. davč. upravitelja sedaj vojnega blagajnega upravitelja, ter svojih otrok Dragice in Dušana in ostalih sorodnikov pretresujočo vest, da je moj nad vse ljubljeni sinko
12. t. m. na tako tragičen način v 15. letu svoje starosti končal svoje mlado življenje.
Obenem izrekam najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so me v teh mukepolnih urah tolažili ter spremili mojega ljubljenca k večnemu počitku. #
Posebno zahvalo izrekam pa cenj. brežiškim
damam, ki so nesrečnega mojega otroka tako obsipale s krasnim cvetjem. 4973 Bog poplačaj vsem I
Brežice, 17. septembra 1918.
Globoko žalujoči rodbini:
Gala-Cesar«
V najgloblji žalosti naznanjamo, da je naš iskre-noljubljeni, nepozabni sin in brat, gospod
VIKTOR DSSElfiC,
poddesetnik II. gorskega strelskega polka
med službenim potovanjem iz Trsta v Ljubljano nenadoma zbolel v rez. bolnici in v nedeljo, 15. t. m. preminil.
Pogreb predragega pokojnika je bil v torek, 18. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice v dež. bolnici na pokopališče k Sv. Križu.
Sp- Šiška-LJublJana, 17. septembra 1918.
Ivana Debevec, mati. — Anica, Malči, Stanko,
sestri in brat.
ZAHVALA.
Za mnoge dokaze sočutja med boleznijo in ob smrti našega iskrenoljubljenega sina in brata
VIKTORJA DEBEVEC
poddesetnika II. gorskega strelskega polka
kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku ter darovano cve'tje izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom najsrčnejšo zahvalo. Zahvala pa tudi avtomobilski pomožni delavnici (Be-helfs-Autowerkstatte) za darovanje krasnega venca in za udeležbo pri pogrebu. 4975
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega srčnoljubljenega soproga oziroma predobrega očeta, gospoda
Karola Seuniga
izrekamo vsem našo globokočutečo srčno zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo p. t. zastopstvom Mestne hranilnice ljubljanske, Kreditnega društva mestne hranilnice ljubljanske, Trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko v Ljubljani, Trgovskega društva v Ljubljani, zastopnikom raznih denarnih zavodov ter vsem, ki so blagega pokojnika spremili k prezgodnjemu grobu.
Dalje se zahvaljujemo gg. pevcem za tolažilni žalostinki, končno vsem, ki so nam na ta ali oni način lajšali našo globoko bol. 4985
V Ljubljani, 18. septembra 1918.
Jelka Seunig in otrooi.
2 gospodični se sprejmeta
na stanovanj^ m hrano.
Plača po dogovoru, tudi v 2iviliti. — Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 4947
Zamenjam suknjo
(paleto) za krompir in usnje za ješprenj aH fižol. — Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4971
Proda se oslr. zamenja sa ilvlla
VOLNENO blago
za moške obleke ali suknje. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. — 4948
Dobro nagrado
d?al v sirilih, kdor preskrbi mirni stranki steaovanfe z 1—2 sobama takoj aH s 1. novembrom. Ponudbe na upravništvo »Sloven. Naroda* pod „mirna stranka 4932".
Kupijo se:
i slovenske in nemške antlkvarne Iffniffffga   tu^' Cč^č zbirke. Pbme-AlBJS|jl?| ne ponudbe na naslov: A. Stracel}, Sv. Petra eesta st. 17, aST v Ljublianl. -*m 4949
Pozor!
Karamele, bonbone v dozah, menle, fondant kocke, mentol, slad (male)
itd. piiporoča na debelo 4834
O. Darbo, Ljubilana~3&»
Mestni trg 13.
Pozorl _
Kupi se hlSa i vrtom in podzemelj. sko kletjo, najraje v Spodnji tiski. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema J. Hahne, Poljska nlioa star. 268, Spodnja Šiška. 4972
pflp* Proda se
VELIKA OMARA
pripravna zn kako trgovino ali veliko gospodinjstvo. — Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 4955
Mlado dekle
želi priti k boljši družini za brespla-tmm knbinisko aćanko. — Naslov
pove uprav. »Sioven. Naroda«. — 4951
PIANINO
SS Ucs takof v naem — Nas! ov v upravništvu »Sloven. Naroda«. — 4977
Tesarje ln mlzarte
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbljeno) iprejme ANTON STIINIR, LJubljana, Jeranova ulica it 11. 175
za revir divjih koz in srn v Koroškem hribovju. — Službo je nastopiti takoj, plačilo po dogovoru. — Naslov nove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 4945
KONTORISTINJA
z 2l/2 letno prakso, vešča slov., hrv. in nemškega jezika ter vseh pisarniških del, išče slu4.be. — Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«.   — 4946
Proda se popolnoma novo
POHI
za meblirsno sobo z dvema posteljama ter vsemi drugimi pritiklinami. Naslov pove uprav. „Slov. Nar.** 4852
Prazne vreče
vsake vrste in suhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po, najvišjih dnevnih cenah trg. firma
J. Kušian, Kranj, Gorenj.
Z
se nudi osebi, ki bi prevzela pri nekem društvu pobiranje članarine in raznašanje društvenih razglasov. Pogoj je vestnost in poštenost. Pismene ponudbe naj se pošljejo na upravn. »Slov. Nar.« pod: „Vestnost 4934".
kupuje po najboljših dnevnih cenah 4831 ALEX. ROSENBERG, GRADEC, ANKENSTRASSE 22.
••'li—-mm?mm-:  -v.^«
i     W9T Kupim takoj _
i 2 vagona desk, 1
JU    suhih sa izdelavo pehiStva, potrebujem vse debe- Q I o sli. — Prijazne ponudbe na 4860    - -
|     poštni predal 144, Ljubljana. g
SiaRSnHieBalSBrS.iBHsinRIIHBHHB1
Deiel^i odbor kranjski razpisne 12 službenih mest za provizorna
strežnike mošliega spola v de-. ielni blaznicl na Studencu. —
S to službo je spojena pravica do prostega stanovanja (brez družine), hrane, službene obleke in nagrade mesečno 60 K v prvem letu, 80 K v drugem letu. Deželni odbor bo predlagal deželnemu zboru, da se smejo strežniki po dveletnem zadovoljivem poskusnem službovanju in po prestanem strežniškem izpitu stalno namestiti s pravico do časovnega napredovanja in starostne preskrbe. Začetna plača po definitivnem imenovanju znaša 1200 K; od 6. leta naprej imajo definitivni strežniki pravico do 8 v pokojninv vštevnih tri-letnic po 150 K, tako, da bi znašala polna pokojnina po 30 letih definitivnega službovanja letno 2400 K; naturalni užitki ostanejo kakor v prvih letih nespremenjeni. Za časa provizornega službovanja v prvih dveh letih velja za obojestransko odpoved 14-dnevni rok. V smislu službenih določil za provizorne strežnike prosilci ne smejo biti stari manj kot 25 in ne več kot 35 let. Prošnje, katerim je priložiti dokazilo telesne sposobnosti, rojstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo ter spričevalo o nravnosti kakor tudi izkaz o dosedanjem stužbovanju, je vlagati osebno pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v LJubljani do 10- oktobra 1918.  - Tam se dobivajo tudi podrobnojša pojasnila. — 4970
NE ZAMETUJTE DENARJA!
Ne kvarite oblek z raznimi vojnimi barvami!
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo barvo za obleke „Internacional"
iz najstarejše in največje tovarne za barve.
Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago.
Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah : črna, modra, temnozelena, rdeča, temnordeča, vijoličasta, siva, rjava in rumena. Da se napravi temnomodra, se zmeša *■       polovico črne, polovico modre.
Na zahtevo slovensHo navodilo.~3s3l
100 savojev . . . .	.    a    •    • •		...	. . . K 50.—
SOO savojev . . . .	... po	k	45__	za 100 sav.
1000 zavojev ....	... po	K	40___	za 100 sav.
'oštnine prosto pošilja 3957
Rudolf Cotič, Vrhnika.
Za vsakega trgovca velik zaslužek!
Nada in Mlluša Trstenjak naznanjata v svojem ter v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je njih edina nad vse ljubljena mamuška, gospa
vdova kontrolorja Mestne hranilnice
v torek, dne 17. t. m. ob polnoči, po kratki mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. 4990
V LJubljani, dne 19. septembra 1918.
Brez posebnega naznanila.
ZAHVALA.
Za vse obilne tolažilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše nad vse ljubljene mame, gospe
MARIJE BEDINA
ter za mnogoštevilno častno spremstvo na zadnji poti nepozabne rajnice k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. 4965
Spodnja Šiška* 17. septembra 1918.
Žalujoči ostali.

Zahvala.
Za preobile dokaze iskrenega sočutja in dobrosrčnosti o bolezni in smrti naše preblage matere
EME ŠUFLAJ
ter za mnogoštevilno častno spremstvo na njeni zadnji poti k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem najpresrčnejšo in najiskrenejšo zahvalo. 4986
Veh Lašče, dne 17. septembra 1918.
Žalnločl ostali.
j* 7. •#*2t;.
■   .v ■* ■ - fV-.*-*;
jasam   »•
• 5?/m.   V V "T f
Zahvala.
Povodom prebridke izgube moje srčnoljubljene soproge oziroma skrbne mamice, gospe
Rezke Verovšek
mi je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da mi ni mogoče se zahvaliti vsakemu posebej.
Naj tedaj tem potom izrečem svojo globokočutečo srčno zahvalo vsem, ki so mi na ta ali oni način tešili neizmerno mojo bol. Osobito pa se zahvaljujem gg. pevcem za v srce segajoči žalostinki, darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem, ki so v tako nepričakovano obilem številu spremili moje, najdražje k prezgodnjemu grobu. 4976 V LJubljani, 18. septembra 1918.
Miha Verovšek,
magistratni računski revident.
za vse ljudske in srednje iole ter Šolske potrebščine
priporoča
Narodna knjigarna, Ljubljana,
Pr.i.rnova ulica 7.
6152
6626
345
KNJIGOVODJA In KORESPONDENT
starejša samostojna moč, zmožen obih deželnih jezikov in italijanščine. Išče primežnega mesta. — Ponudbe pod: Lustojna moč 4914 na upr. SI. N
Kapi so takoj ~QBfi
hiša z gostilno
aH kavarno oziroma se vzame le obrt r najem, najraje v Ljubljani. Naslov se izve v uprav. „Slov. Nar." — 4978
Išče se uradnica
za rolebanko r Pragi. — Pogoj:
znanje slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika. — Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema tvrdka Valentin Urbančič, LJubljana, Francevo nabrežje at 1. 490S
Prodam stoje*
15 m1 kurilnega prostora, 8 atmosfer, z vso armaturo in ležeči Langen & Wolfor bencinov motor 6—8 H P vse v popolno dobrem stanju. Anton Bersnl3k, Zatlčina. 49S1
kupujem v vsaki množini. — Ponudbe z vzorci na:
laket Rsdier.
Trst,
Via Geppa 12.
nemešane. jedilne, same jurčke, lsto-cen med, vosek, brinjevo oi*e, rasna domača igania, kocino itd.
kupi vsako množino po najvišjih cenah
W H. Ranti Kranj.
Prodaja: vino, žganje J. t. d. ~asjaj
prejme se takoj
ESBSSJF
v Kino Ideal.
Kupi se dobro ohranjen
3—5 H P in žensko kolo za dvanajstletno deklico. Istotam se zaradi družinskih razmer proda ali zamenja za živila nekaj perila. Cenjene ponudbe in vprašanja na naslov T. FA£IN, Knalljeva ulica 5 od 9.—10. dopoldne in od 3.-4. popoldne. — 4969
Prodajam Portland::
(nemški) ako vpošljete vreče. Nadalje tračnice za uporabo kot 4749
TRAVERZE
Zahtevajte ponudbe!'
Vinko Vabie, Žalec.
DAMSKA
MESEČNA PREVEZA
zdravniško priporočena Varuje. pred otišča-njem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura E 8'-, 12--, SO*—, na leta trpežna K 28«— 36, najfinejša pa K 44,— In K 50«— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalni aparat 40'—, 45'— K. Po-šiljatev diskretna. — Higijen. blaga trgovina 81. Potokv Dunaj. VI. Stiegeagasse 15. 1199
Srbečico, hrasta, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano wMftH-FOHM" - mazilo. Popolnoma brez duha in ne mite. Poskusni
lonček K 3—, veliki K 5*~, porcija za rodbino K 12*—.
= Dr. L Flesch's Kronen-Apotheki (6yftr), taaa Carska.
Zaloga za Ljubljano in okolico: iThan« »pri slamam talen**11.
Llubllana, alartjta trsj. 880 Pozor na varstveno znamko „SSABAFOaal" "fjajaj
cifacija žrebet
Pri razpečavalnicah konj um Kranlakom so vrta lleltaolio
irebet sledeče: dne 23. septembra ob 9. uri dopoldne v Novem mestu (živinski trg) 14 irebet, na Jesenicah dne 23. septembra ob 10. uri dopoldne (na trgu pred kolodvorom) 29 irebet. v Krškem dne 24. septembra ob 10. uri dopoldne 10 irebet , v Ljubljani dne 25. septembra ob 9. uri dopoldne (v Nušakovi vojašnici) 14 irebet, na Rakeku dne 26. septembra ob 3. uri popoldne 10 irebet različnih kategorij. — K licitaciji se pripuste le taki kupci, ki se izkažejo z legitimacijo, potrjeno od politične oblasti. — Oddajala se bodo žrebeta le na poljedelce in na ilvlnoreloe. — 4968
ze sedaj pokrivajo svojo potrebščino vsega instalacijskega in napeljavalnega blaga ter razsvetljevslnih predmetov.
Ponudbe pošilja brezplačno 4828
Bruno Smutfty, Gradec, Vflelaadstssa it. 56.
hvaležnih odjemalcev petrjufeio, ds uničevalec korenin RIA-BALIAlt v 3 dnevih brez bolem odstrani k ar l s očesa, bradavice, roseno koio
Usreh jamčen. Cena 3 K 31 on m
ZOBOBOL odst an
vratnem
Cena d K, 3 kartoni 7 K, K£M£ttY, Koške
6 lončkov 11 K ri najbolj trdo-so odpovedala vsa sredstva m pri očita t o neuspehu de-
nar nazaj. Cena 3 K, 3 pušice i v, 6 pufiic UR. Nič več zobnega kamena ali slabega duha ii ost Snežnobele zobe Vam napravi zobni fluid „XXB2S*. Takojšen učinek. — Cena 3 K, 3 steklenice 7 K.
FAflff am A Itll&l ic popolnoma Iztrebijo Ut&!galli?| dum g podganjo smrtjo. Ce
ni uspeha, denar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem.
Cena 4 K, 3 škatljlce 9 K. — Stenice, usž, bolhe,
Ščurke uniči radikalno z zalego vred alTBmA"-
ssr prašek proti mrčesu zraven 2 K. - 3069
jtCassa) Postfach 12 C 31 (Ogrsko).
SCoSesarii, pozor!!
Kdor se hoče dobro in trajno voriti, naj si nabavi
prue Dustr. patentirane obroče za kolesa.
Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in Časa. Dobijo se obroči na Marile Terezije sesti itev. S. — Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo
za Kranjsko: 4534
1» mr Ernest Aljaniii, Ljubljana.
Bi i li IIIS ■........MsMaMssssssMsssssM
^niiiiHiiiniinuiiiiiiiHiuiiiinitiMintiiiiMimimiiJinHimmiuiniiuinuiraiHuiimiiu
i ■ Priporoma se tvrdka ■ i
I JOS. PETE LIN C i
UUBUANA I
tovar, zalega šiveinlti strojev se obrt In £
domačo rabo, tor njih dolov, Igel bt otje. |
E    Istotam prodaja galanterijskega M
=    irsbščln za iivil
=   Postrežba točna in solidna
galanterija! Je, krojače
II"
In čavl
oene zmerne. E
I Blizu frančilkenskega mostu levo, ob vodi 1 I VmW av. Potro nasip 7* "#8 |
^uriiifiuuiiniiiiniimiiiiiiMuiiMiirHuifiiimiiiiiiiiiiiiininifiiiiiimniuiiiiuiinnm^
Po Najvišj. pooblaščen ju Nj.      ces. in kralj. Apost TelK.
45. Cm kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene.
Ta denarna loterija Ima 22.747 dobitkov v gotovem denariu v skupnem znesku 700.000 krosi«
Glavni dobitek znaša 250*000 krOH.
Žrebanje bo lavno na Dunaju dne 3. oktobra 1918. Srečka stana 5 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterija na Dunaju, WM Vordtre ZaSeartJ-strasse 5, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in lelezalik* srsdBi, pri menjalnicah Kd. igralni nalrti za kipce srečk zartonj. Srečke se pojnjaki sest prosto.
Od e. kr. generalnega ravnateljstva državnih loterij (oddelek sa dobrodelne loterije).
v
Javna lekarna v Podčetrtka oddati je v zakup. Ponudniki, ki ostanejo na svojo po* nudbo v obljubi do konca oktobra tega leta, naj vpošljejo svoje zakupne pogoje do konca septembra tega leta notarski pUaral
v Kozjem« 4901
Umetno gnojenje
največji dobitek!
Nujno je, da naroČite takoj 14% kajnit za jesensko gnojenje. Dobava umetnih gnojil je zelo težavna. Jamstvo za kvaliteto! Kulantna postrežba!
Zahtevajte takoj ponudbo! 4518
ViBkO VabiČ, vtletržec, ZaleC, hižncštalersko.
Živo apno in apno sa 6414
Ima
naprodaj tvrdka
gnojenje, ildno in strežno opeko bukovo oglje ~W§
Valentin Urban*!*,
trajovlM s Industrijalci mi potrebščinami Iti proizvodi! na debelo. SSjar Oddajajo so samo cofi vagoni, igaj
Uubliana,   •ni evo nabrelje Slov. t. ~ajasj
■S
BARVE ZA BLAGO
oboleli ponj44. — Preizkušeno edina najboljša znamka. Dobivsjo se po vseh fineJSih proda jalnicab v vseh barvah. —
XXXXXXXXXX XXX xxxxxxxxxxx
ii
X X X X X X X X X
lic. — Ker je »ČebeJjni panj* spričo  nedosežne dobrote ter pozne sezone vselej hitro razprodan, priporočam, da Že danes krijete pri meni svojo potrebščino, ko sem Se v stanu, da točno izvršim tudi največja naroČila. — Pri vefjltt neroCIBh procojlon popust. 4980
■JaV la modrllo m perilo „Cebelni panj44
bol še nego vsako tekoče ali v kroglicah. — V kartonih do 100 zavitkov. — Naročila na debelo na tvom!fko sootopstvo K. WOst, Oretfec, Postfoch 40. — flotoikS Mi iHrapsovA).
xxxxxxxxxxxmcxxxxxxxxx
XX
Gonilni jermeni
brez dopustiinega lista. Takoj dobavni 100 mm Širok jermen prenese 12 PS. Za vlažne in šahe prostore. — Pasovi (Bechergtirten). — Transportni trakovi.
Kattner & Co, Gradec 14.
Važno za trgovce urade, šole itd.
Pomanjkanje črnila (tinte) v steklenicah bo vedno občutneje radi pomanjkanja steklenic. — Nudim Vam zato. čmilni ekstrakt ^bjbj
EFESIN
v vseh barvah, za navadno in ko« pirno črnilo. — Razpošiljam najmanj 1 karton 100 zav. „£te* sina",  ki stane za navadno
......— črnilo K 24.— franko. — Za
oene barvanega in kopirnega črnila, kakor tudi drugih predmetov zahtevajte brezplačno cenik. Zalamteag, nikak voJbI nadomeatekj ajrlhranJea 50%. BssF" Se priporoča
Rudolf CotK, Vrhnike
1
X melM som
oa oadsata tako|. — Naslov pove uptavniStvo »Slovan. Naroda«.—4940
KUHARICO,
veSčo tudi samostojnega gospodinjstvi, liče sa Ut od 13. oktobra dalls
mlad samec, uradnik na Dolenjskem. Kje, pove uprav. „Slov. Nar." — 4979
200.-K NAGRADE
dobi, kdor preskrbi stanovanje % dvema sobama in kohlafo ali eno
veliko sobo, kuhinjo in drugimi priti-Klinami sa takol ali t. oktobra. — Pismene ponudbe na uorav. »Sloven. Naroda« pod: „stanovanje 4912U,
svilo v štrenah kupi v vsaki množini Welngartea, Dsmaj, VIL, Kal.
ser str. 90. 4474
S tan o ti d! s 11 njo::
za veliko mlinsko podjetje na Hrvatskem, popolnoma vešča hrvatskemu aH slovenskemu ter nemškemu jeziku, perfektna stenogrBlistinjs, a« Ude sa takol. — Ponude je poslati na upravo »Slovenskega Naroda« pod Šifro »mlin 4909".
POZOR!
Tvrdka 6. Darbo, Llubllana,
Mestni trg Št. 13, naznanja svojim cenjenim odjemalcem od tukaj in drugod, da bo trgovina zopet odprla od 15. septembra naprej.
2 sobi, kabinet, kuhinja, kos vrta, v Sp. Šiški, Celovška cesta 77/1, se odđa s 1. oktobrom. Pismene ponudbe na upravništvo „Sloven. Nar." pod „Volaa poita 4937".
Krema za britje
najboljše kakovosti, porab na brez vode, porcelanski lonček S 7-50.
MILO za BRITJE
pristno, najboljše vrste, komad K S.— 1 kg K S4<—• Proti vpošHjatvt zneska naprej dobavlja M. Jankar, eksportno podjetje r Zagrebu itev. 15, Fetrisfaka S An. Hrvatska. — 4798
JIDRIJA"
Mirodilnica hi zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin.
Ijpajijjssui
Barvila za obleke „TEKLA-*. Pralni praški, čistila za slamnike „STRO-BIH". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R0ŽNI PRAŠEK" najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in dišave. Sredstva za konzerviranje jajc — — Koncesijonirana zaloga strapov.
Priskrbite si Že sedaj svojo potrebščino
žveplenega prahu
ker bo zaradi neprestanih
transportnih težkot nemogoče pravočasno dobaviti žvep-leni prah.
Nudimo -99 *****
wuultyiu»nI alotlakl frep. leni prah in 85 70 alti iveeleoi srah od 100 kg
naprej vsako množino 4900
Vaterlandlsche Handels-u. Varkekrs-Akt. Bes. Bnda-pesta V.p AkadOmla nt ca
SO. — Naslov za brzojavke: ajasr* OrossisL fa
p.
i
i
Ljubljanska kreditna banka v LJubljani
§jkW Oeiniika fllavmca 10,000.000.- kron.
Stritarjeva ulico štev. 2.
Poslovalnica c kr. avstrijske državne razredne loterije.
tondi nad 2,000.000.. kron.
W^ Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema ~Wk\ H Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev,
čira eraritne dobave in dovoljuje
APROVIZACIJSKE KREDITE
vloge na knjižice in tekpii raiun
proti ugodnemu obrestevanju.
49
15