Razne stvari. Iz domačih krajev. Koncert ,,Mariborske čitalnice" v nedeljo, dae 4. t. m. v Nar. domu je uspel nad vse sijajno. Udeležba je bila nepričakovano velika. Ze pred 8. uro se je napolnila krasna dvorana z radovednim občinstvoro, ki je došlo iz mesta in dežele. Videli smo mnogo odličnih gostov iz drugih krajev, kakor iz Celja, Ptuja, Ljubliane, Brežic, Ormoža, Žalca, Marenberga itd. S posebnim veseliem smo opazili, da se je tudi ljudstvo iz narodno zapuščene mariborske okolice začelo zanimati za koncerte. Doktorjem prava je bil dne 6. t. m. na dunajskem vseučilišču promoviran gosp. Vekoslav Bratkovič, c. kr. avskultant pri okrožnem sodišču v Mariboru. Česlitamo! Imenovanje. Pravosodni minister je imenoval sodnega pristava g. Karla Higerspergerja v Konjicah za okrajnega sodnika za Dobrloves na Koroškem. Sodnemu pristavu  v Rogatcu gosp. dr P. Moraku je podeljena jednaka služba brez določenega kraja. Sodnim pristavom so imenovani »vskultantje gg. dr. L. Miih^isen za Rogatec, dr. J. Račič za Konjiee in dr. r*. ^aiser za Radeče. Sami fTfcaci! Viničarski tečaj se prične na deželni sadjarski in vinarski Soli v Mariboru dne 16. junija ter traja do Ll. junija. Natančnejše se razvidi iz razglasa v inseratnem delu lista. V Št. Lenartu v Slov. gop. iSčejo premoga in so že tudi zadeli ob premogove žile. V Burgstalu pa so našli sol, v Št. Jakobu sledove petroleja. Umrl je dne 23. aprila v Rajhenbergu Franc Zemljak, oče P. Kasijana, frančiškana v Brezju. — N. p. v m.! Mraz je dne 1. in 3. maja mnogo škodoval vinogradom in sadnemu drevju po rajhenberški, koprivniski, podsredski in bučki župniji. V nekaterih krajih so kurili, da bi z diraom zavrnili pozebo, pa ker so storili to večinoma le posamezniki, bilo je mnogokrat brez vspeha. Z velikim vspehom so pa kurili Bizeljanci, ker so kurili splošno vsi. Obranili so si svoje lepe gorice nepoSkodovane. — Kjer pa je slana prizanesla letini, silno lepo kaže med Savo in Sotlo. Ze dolgo ni toliko sadja cvetelo, kakor letos; vinogradi obetajo bogato trgatev in ozimina se lepo razvija. Vplivala je na njo dobro mila zima. Bog nas varuj vsakovrstnih uiml Iz Vojnika. Znani dopisnik iz Vojnika se je v «Slov. Gospodarju», 8t. 7., stran 4., pritožil o mlačnosti tukajšniih mladeničev v narodnem oziru. Res je, gospod urednik, da je tukaj, skoraj bi rekel, vse zaspano. Imamo sicer bralno in pevsko druStvo, toda mladeniči se premalo zanimajo za te društvi, ker nimajo pravega voditelja. Tudi fantje so tega sami krivi. Nekateri se sicer prizadevajo, toda brez vspeha. Pa Se takSna oseba, kakor sem izvedel, od katere bi vsakdo pričakoval, da bode izpodbujala fantje k pevskim vajam, jih le zaničuje. Vojnik je že tako v veliki nevarnosti, in večjidel že v nasprotnikovi oblasti, pa bi Se kdo mlade moči plaSil in oviral z zaničevanjem v narodnem delu. V okolici je dosti takšnib nemSkib purgarjev, ki pravijo, da «in unsern Adern deutsches Blut fliesst», v resnici pa so le sinovi slovenskih mater. Potrudite se torej vi dragi mi mladeniči, da reSimo skupno slovensko reč v tem kraju in da krepko odbijamo napade naših nasprotnikov! Šola v Rajhenbergu in na Blanei se je zaprla, ker je mnogo otrok obolelo za Skrlatico. Nekaj jih je že pomrlo. Mraz se je zabranil. Koncem meseca aprila je nastala nevarna zima ne le na Štajerskem, temveč tudi na Moravskem. V južnih pokrajinah Moravske se nahaja mnogo vinogradov. Radi mraza je taraoSnje prebivalstvo mnogo trpelo te dni. Državni poslanec B. iz Moravije je pripovedoval v Beču svojim tovarišem sledeče: «Te dni smo hvala Bogu zabranili veliko nesrečo in škodo, ki je pretila našim goricam. Po dnevi smo vozili in nosili v gorice ter, dračje, žagovino itd. — cele noči pa smo kurili in napravljali dim, ki se je vlegel nad vinograde. Zima nam ni nič škodovala. V neki okolici so pa ljudje prinesli le nekoliko slame, ki se je vžgala in črez uro ni bilo več dima, pa njim je slana vse pokončala. Naši ljudje so grozno trpeli vsled dima; nekateri so v licu močno otečeni — a so veseli, da so reSili svoje gorice.* — Bi bilo posnemanja vredno tudi pri nas. Iz Sromelj. Tužnim srcem Vam poročam, gospod urednik, žalostno vest, da se je dne 3. malega travna naš občepriljubljen gostilničar Martin Petan ponesrečil. Zvrnil se je namreč voz naložen s trtnim rožjem in starim koljem na niega, ter mu spodnji del života tako hudo poškodoval, da \e bilo treba nevarne operacije. Vsled tega so ga peljali težko ranjenega v Zagreb v bolniSnico usmilienih sester, kjer deluie neki izvrstea zdravnik. Isti ga je operiral ali ozdravel več ni, ampak umrl. Rajni je bil jako uljuden in postrežljiv človek. Kako priljubljen }e bil, priča to, da se je mnogo Sromljanov peljalo v Zagreb na pogreb. Rajni bil je tudi odločen narodnjak ter mnogoleten naročnik »Slov. Gospodarja«. Bodi mu zemljica lahka! Iz Zdol pri Kozjem. Dne 3. maja ie hudi mraz umoril na več mestih popolnoma vinsko trto in tudi orehe, posebno tamkaj, kjer niso kurili proti mrazu. Ljubi Bog, usmili se nas. Izposobljenostne izkušnje za ljudske in meSčanske šole v Ljubljani so napravile gdčne: Božena Sernec v Ljubljani, Antonija B o b e n v Št. Juriju v Slov. goricah, Ang. J a k 1 i č na Sladki gori, Olga 5 i v i c v Kamnici pri Mariboru. Cerkvene stvarl. Oflcinm defunctorum ali sveto opravilo za mrtve. S tem naslovom je izšla t tiskarni sv. Girila v Mariboru ravnokar nova knjiga kot drugi del »Obrednika za organiste«. Kakor >Obrednika« bode se gotovo tudi razveselil te knjige vsak prijateli dostojnega in pravilnega cerkvenega petja. Namenjena je ta knjiga pred vsem slovenskim organistom; zategadelj so navodila, ki kažejo organistu, kedaj in kako naj poje to ali ono, pridjana v slovenskem jeziku. Note so kakor v »Obredniku za organiste« moderne. Po obliki, vezavi in ceni je ta knjiga »Obrednikuc popolnoma enaka, le tisek je večji kar knjigo prav priporoča. Priročna knjiga se bode pa tudi gotovo vsem čč. gg. duhovnikom priljubila; obsega namreč tudi celotno vsa druga duhovniška opravila, ki se vrSijo za rajne. Sestavljen je oficium defunctorum po obredniku lavantinskem, katerega je potrdil zbor za cerkvene obrede v Rimu dne 4. svečana 1893. Oziral se je pa sestavitelj tudi na rimski, ljubljanski in najnovejši krSki obrednik. Ker se pojejo v nekaterih krajih razne pesmi pri pogrebu, priloženih je nekoliko praznih listov ob koncu knjige, da si organist lahko napiše tam dotične pesmi. Knjigo je sestavil gospod Matej Štrakl, koralist stolne cerke v Mariboru; izdalo in založilo pa \o je »Cecilijanskodruštvo za lavantinsko škofijo«. Cena vezani 126 strani brojefii knjigi je s postnino vred le 1 K 60 v. Dobiva se pri založniku in r tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Prijatelji lepega cerkvenega petja posezite po njei 1 Dtthovniške vesti. Č. gospod Anton R a n č i g a j je dobil župnijo Sv. Petra pri Savinji. Č. g. IvanGorišekje postal mestni vikarii v Celju, č. g. Ivan Tomažifi prvi mestni kapelan. Za drugega mestnega kapelana v Celje je prišel č. g. Jakob K o s i, dosedaj v Gornji Radgoni. G. g. provizor pri Sv. Petru pri Savinji Jakob Kranjc, je priSel kot duhovni pomočnik v Studenice, ker je ondotni č. g. župnik Martin Z e k a r na vratu obolel. Društreua poročila. Za dijaško knhinjo v Mariboru so darovali p. n. dobrotniki in dobrotnice: Posojilnica na Slatini 10 K, Mart. Gaberc, župnik 1 K 50 v., Hranilnica in posojil. v Šmarji 50 K, Posojilnica v Slov. Bistrici 60 K, M. Matek, kanon. 20 K, Erna Razlag, učit. 2 K, Jozefiaa Wessner, učit. 1 K, Mina Ivančič 1 K, imenovane gospice darujejo namesto venca na krsto gospe Frančiške Huber. Dr. Voglar, prof. 2 K, A. T. Ika, za kruh sv. Antona 4 K 50 v., Rozalija Mulec, posest. pri Sv. Marjeti ob Pesnici 2 K, Topolnik, kaplan 10 K, Al. Cilenšek 5 K, čč. gg. konkurenti 10 K, P. Em. Šlander 10 K in Mart. Osenjak župnik 5 K namesto venca na grob dijaka AVurcerja. »Katol. slov. politično društvo v Teharjih" je imelo v nedeljo 27. aprila 1902 svoj občni zbor, kateri je bil prav dobro obiskan. Po običajnem pozdravu g. predsednika Rebova je g. tajnik Presker na kratko poročal o drušlvenem delovanju in omenil, da je potreba posebno zdaj, ko se bije boj na življenje in smrt, da se poprimemo našega prepotrebnega društva z vso silo in ga z vsemi močmi podpiramo, ker le z združenimi močtni bomo lahko svoj smoter dosegli. Na to pa je gosp. kapelan Bratkovič v lepem in jedrnatem govoru navduSeval zbrane ude k narodni vzajemnosti in organizaciji. Primerjal je druStveno delovanje z onim vojaka, kakor se vojak mora vedno vežbati v orožju, da gre lahko vsak hip nad sovrsžnika, ravno tako je tudi naša dolžnost, da se vežbarao v političnem boju zoper naSega sovražnika nemčurja. Za to pa je jako potrebno, da se večkrat zbiramo k skupnemu posvetovanju in čitamo dobre in poStene časopise, iz katarih se bomo vadili sukati orožje proti našim sovražnikom, kajti čitanje ni le samo gospodom potrebno, temveč danes mora tudi vsak zaveden kmet mnogo čitati. G. dr. KarlovSek poučeval nas je in nam dal navodilo, kako se raoramo za prihodnji boj pripravljati, da bomo v stanu si našo na pol izgubljeno občino pri bodočih volitvah zopet nazaj pridobiti. Gosp. R e b e k pa je poSteno karal posebno naSe mladeniče, kateri s svojo tovarisijo rajši ob nedeljah in praznikih v nemSke gostilne v Celju zahajajo, kakor pa med svoje rojake Slovence v Narodni dom, koder bi se jim gotovo tako dobro ako ne boljše postreglo, kakor pa po nemčurskih gostilnah. V nemSkih gostilnah jih pa navadno imajo za bedake in Se dostikrat povrh na ulico posadijo itd. Tudi oni bi se morali držati naSega gesla: »Svoji k svoiim!« — Novi odbor pa se je tako-le sestavil: g. Josip Rebov, predsednik; Martin Vizjak, podpredsednik; Andrej Presker, tajnik; Šteian Suhl in ne Lubi, kakor sta »Domovina« in »Sl. Gospodar« poročala, blagajnik; Mat. Šmerc, knjižničar ter Josip Šusteršič, Josip Kač, Martin GajSek in Frahc Sevšek, odborniki. Na predlog g. Preskerja se je tudi resolucija enoglasno sklenila, da sejjpopolnoma strinja s sklepom zaupnega shoda v Celji zastraa slovenske gimnazije, in da obstanek iste je le v Celju in nikjer drugje mogoč. Da bode novi odbor vse svoje moči zastavil za prospeh in napredek lega društva, se že lahko iz tega razvidi, da je pri prvi svoji seji sklenil, že poleg dosedanjih časopisov »Slov. Gospodarja«, »Domovine«, »Domoljuba«, >Mira«, >Brivca«, »Kmetovalca«, Se po eden iztis »Slovenskega Gospodarja*, »Domovine«, »Domoljuba« in štiri iztise »Našega Doma< naročiti. Skrbelo pa bode tudi, da se bode druStvena knjižnica s primernimi knjigami tako povečala, da bode lahko vsak društvenik z berilom postrežen in je želeti, da bi sega vsi prav obilno posluževali. Slovensko katoliško akad. drnštvo »Danica" na Dnnaja je v svoji seji dne 1. maja sestavila sledeči odbor: Predsednik: cand. iur. Matija Lavrenčič, podpredsednik: stud. iur. Lovro Pogačnik, tajnik: stud. iur. Franju Schaubaeh, blagajnik: stud. phil. Rudolf Pregeli, knjižničar: stud. phil. Ivan Grafenauer in arhivar: stud. phil. Josip Pavlin. Slovensko politično društvo nNaprej" v Celju si je na svojem občnem zboru dne 27. m. m. izvolilo naslednji odbor: Predsednik g. dr. Jos. Karlovšek, podpredsednik g. dr. Iv. Dečko, tajnik g. Iv. Bovha, blagajnik g. Al. Terček. Ostali odborniki so gg.: notar L. Baš, Jos. Goričan, Iv. Rebek, Fr. Šribar in Iv. Likar. Dekliška zveza bral. drnštva pri Sv. Barbari pod Mariborom priredi dne 17., 18. in 19. raaja predstavo »Lurška pastarica«. Začetek ob 8. uri zvečer. Cezanjevsko bralno društvo je priredilo dne 20. aprila prav lepo veselico. Velika sobana krasne nove šole je bila natlačena. MeSani zbor pod vodstvom gosp. naduCitelia je zapel več krasnih slovenskih pesmi res izvrstno. Igro »Ne vdajtno se!« so igrali mladeniči in dekleta prav dobro. Ce so tudi prvokrat na odru nastopili, so se obnaSali kakor stari igralci. Treba je bilo gotovo mnogo truda in veselja, zato je bil pa tudi vspeh tako velik. Pri igri je dohila tudi »giftna krota« par po hrbtu, kar je vse nSv^pče z veseljem napolnilo. Gospcd nadučitelj "}&, v svojera govoru lepo cpisoval krasoto sloveij> skega jezika. Pri prosti zabavi so nas vrli mladeniči od Sv. Križa razveseljevali z lepim petjem. Tudi šaljiva pošta je povzročila mnogo zabave. Cezanjevški mladeniči in dekleta, priredite nam še večkrat tako veselje! Gojite prav radi lepo slovensko petje, čitajte pridno dobre knjige in časopise; »giftno kroto« pa, — jedno redi deklina blizo cerkve — iztirajte iz vaše sredine, da ne bo okužila čistega zraka vaSe lične slovenske vasi. Iz Sv. Jurija v Slov. gop. Dan 4. majnika t. 1. je bil za tukajšnji kraj kaj zanimiv. Novoustanovljeno društvo »Edinost« je namreč imelo svoj prvi javni občni zbor. Akoprav nam ni bilo nebo prav milo, je bila vdeležba vendar prav povoljna. Moški zbor in nad 60 pevcev broječi mešani zbor ie izborno rešil svojo nalogo. Občinstvo je bilo kar očarano od nežnih glasov naše nadobudne mladine, katera je v primeroma zelo kratkem času slavno pokazala, kaj slovensko grlo premore. G. predsednik I. R o S k e r pozdravi s krasnimi besedami doSle zborovalce in ko še naznani, ua slavnostnemu govorniku gospodu KoroSecu ni bilo mogoče priti, da besedo g. P e r g e r j u. Ta razlaga v svojera govoru slavni rek: »Vse za vero, dom, cesarja!« — Zatem je sledilo zapisovanje udov; priatopilo jih je 80, tako, da danes društvo šteje 144 udov. Med vpisovanjem udov so se pele razne pesmi z moSkim in mešanim zborom, da so bili poslušalci kar očarani. Iz drngrih krajer. Razbnrkana Adrija. Močan veter je razburkal adrijansko morje dne 30. m. m. in 1. t. m. Pri tem se je zgodilo več nesreč. V Trstu je vrgel veter grško ladjo «Giorgia» ob «molo» pri svetilniku. Obsedel je na suhem. Trije parniki so imeli dovolj dela, da so ga oprostili. Dne 30. m. m. je bilo morje nemirno ves dan. V Benetkah se je primerila velika nesreča. Burja je vrgla ladijo «Matilde» s tako silo ob breg, da se je razbila. Trije mornarji so utonili. Kapitan in jeden mornar sta se rešila. Pri Chioggiji se je zgodilo isto ladiji «Ernesto>. En deček je utonil. V Trstu je po ulicah burja kar metala ljudi. Dve ženski, jednega starčka in jednega otroka je tako hudo vrgla, da so jih precej poSkodovane prenesli v bolniSnico. Enoinsedemdesetletna Ivana Gregorič ima zlomljeno roko. Prepir med Častniki. Iz Charbina v Mandžuriji se poroča: V družbi ruskih častnikov sta se pogovarjala stotnik L. in poročnik S., kdo je moCnejSi. Naposled sta se šla za šalo metat. Poročnik S. je bil močnejši, kar je stotnika L. jezilo. Pričela sta se prepirati o nepravilnosti borenja in bivša prijatelja sta se ločila v jezi. Drugi dan je. bil v zbirališču častnikov ples. Poročnik S. je stopil k stotnikovi ženi in jo prosil za ples. Bil je odklonjen. Poročnik je mislil, da je stotnik L. to svoji ženi naročil, ter se je pritožil pri poveljniku. Ko je stotnik to čul, stopil je k poročniku ter ga opsoval, češ, da si je tako uplivanje izmislil. Poročnik je stotnika udaril s pestjo v obraz. Stotnik je potegnil revolver in na poročnika ustrelil. V prsi zadet se je porocnik zgrudil ter umrl v par minutah. Stotnik je bil obsojen v 15 letno prisilno delo, a sedaj je pomiloščen v trimesečni zapor. €>ospodarske rtrobtinice. Proti mrazn. Dobro sredstvo proti mrazu je dim. Kadar se je nadjati zjutraj hudega mraza, naj se prav pridno kuri po vinogradih na več mestih. Zakuri se le vedno na isti strani, na katero veter vleče, tako, da dim gre po vinogradu, a ne na nasprotno stran. Za kurivo se vzamejo take stvari, ki dajo mnogo dima, kakor na primer: listje, pleve, razno cepje in smeti, pa tudi zelena hajevina je dobra, ker ima skoraj največ dima v sebi. Več ko je dima, bolj ko se Siri po vinogradu, boljSe je. Kajti dim ima v sebi mnogo topline, ki raztaplja in ne pusti, da bi se delal na zemlji mraz. Koder se dim vlači in kadi, tamkaj se ni bati mraza. To so že večkratne poskuSnje pokazale. Po ^nogih krajih so prav pridno letos dne 30. malNjtravna in 1. maja kurili po goricah; posebno okrog VirStanja, Bučke gorice, Zgč itd. in na ta način so obvarovali gorioeTpred hudo nesrečo — mrazom* ki j:rn je pretila. Kuriti se začne seveda pred solnčnim izhodom, to je od 3. do 7. ure ziutraj in se neha, ko solnce dobro obsije zemlio. Vinogradniki, kadar vam preti taka nesreča, pomagajte »i s tem, precei dobrim sredstvom proti mrazu. — Drugo tadi prav dobro sredstvo pa je, pokriti vsak trs na večer s papirjem ali pa s cunjami, ki se od zgoraj nekoliko z motvozom zaveže, da je trs tako, kakor da bi bil pod dežnikom. Seveda to je težavno in sitno delo, pa dobro le je, ako si ubogi in stiskani vinogradnik na ta način obvaruje žlahtno vinsko trtico pred mrazom, ki ga stane mnogo truda in znoja. Te dve sredstvi sta menda najbolji proti mrazu. Dober je prvi kakor drugi poskus, pa rekel bi, da drugi bi še bil skoraj boljSi, ker pride vsaki trs lepo pod papirnato streho. A z dimom je bolj sitno, ker vedno na napačno stran sili, a pomagano je veliko. — Bog se usmili naSih vinogradnikov in varuj, da bi jim ne bilo treba uporabljati teh sicer dobrih sredstev proti mrazu. Zdolski.