i, ¦ Važna razsodba upravnega sodišča. Upravno sodišče je nedavno izdalo odločbo, ki je za učiteljstvo dalekosežnega in načelnega pomena, in sicer zato, ker je z njo oeoporečno utemeljena zahtera po o d p r a v i tajne kvalifikacije, kijoše vedno zagovarjajo boječi birokrati. Lpta 1906. se je izvršila na podstavi noyega zakona učit. plae na Nižjem Avstrijskem uvrstitev učiteljstva v različne plačilne kategorije. Pri tem naj bi po izvršilni naredbi tega zakona praviloma ostala učiteljem njihova stopnja. Vkljub temu se je zgodilo — zlasti ssvobodomiselnimi učitelji — da jim niso očuvali dotedanjih stopenj, ampak da so pred nje urrstili m 1 a j š e učitelje, ki so bili pristaši krščanske - socialne stranke. Med zapostavljeDimi učitelji sta bila tudi Franc Peer in Josip Wocheslander, učitelja iz šolskega okraja Neunkirchen. Prvi je v svobodomiselnih učiteljskih krogib jako delaven in priljubljen tovariš, ki zavzeraa več važnih zaupnib mest in nima še n o b e n e disciplinarne kazni. Wocheslander je jako vnet učitelj, ki je dobil za svoje delovanje šele pred kratkimi leti od okraj. šol. sveta v Neunkirchnu pohvalni dekret in ki ga v njegovem službenem kraju visoko spoštujejo. Oba sta se pritožila na deželni šolski svet, ki je pa pritožbo zavrnil, ne da bi navedel vzrokor. Omeniti je, da "VVocheslanderja njegov nadzornik, ki je zagrizen pristaš krščanske-socialne stranke, niti nadzoroval ni. Potem sta vložila oba učitelja po svojem pravnem zastopniku pritožbo na naučno ministrstvo. To je pritrdilo odločbi deželnega šolskega sveta z motivacijo, da imata oba učitelja pomanjkljivosti, ki obsojajo njiju službeno delovanje in vedenje v šoli ter zunaj nje. Proti tej odločbi sta se pritožila oba učitelja na uprarno sodišče. O tej pritožbi je razprarljalo uprarao sodišče pod predsedstvom senatnega predsednika barona Jacobija. Zastopnik obeh učiteljer je dejal, da nista dobila imenovana učitelja v vsi desetletja dolgi službeni dobi najmanjše graje, da ne more samo nadzornikovo poročilo nadomeščati kolegialnega ravnanja, ki ga zabteva zakon za vse zadere, zaradi katerib je treba izdati odločbo ali izreči mnenje, da torej manjka odločbi ministrstva konštatovanje in da nasprotuje nazor o krivdi aktom. Domnevati je torej, da je bilo poslano na deželni šolski svet o obeb rekurentih poročilo od katerekoli etrani, ki ni za to zakonito poklicana. Zastopnik vlade, sekcijski svetnik dr. pl. Braitenberg, se je izjavil, da se vrši kvalifikacija ueiteljev na podlagi takib momentov, ki niso znani pritožnikoma, pa ki jih tudi ni nihče primoran razglasiti, ker je to zadeva svobodne sodbe, in se zato odteza judikator upravnega sodišča. Vladni zastopnik je tudi priznal, da sta bila pritožnika zapostavljena. Dpravno sodišče je ugodilo pritožflikoma in zaradi pomanjkljivega postop a u j a razveljavilo mini8tr8ko odločbo. V utemeljevanju stoji, da mora imeti šolska oblast, ako se ne drži izvršilne naredbe glede čuvanja službene stopnje, za to čisto konkretno podlago in razloge, ki se Iabko nanje opira. V tem slučaju pa mora dati učiteljema priliko, da se izjavita o zadevi, da tudi labko zagovarjata svoje pravice. Te pa zastopata labko samo tedaj, ako phdeta v položaj, da se branita proti nazorom, ki jih zavzema oblast. Ta odločba upravnega sodišča je važna — kakor že rečeno — ker utemeljuje zahtevo ufiiteljstva po uvedbi javne kvalifikacije. Dokazuje pa tudi, kako so nekateri birokraški krogi nazadnjaški in nepristopni sodobnim vprašanjem. Izvajanja sekcijskega svetnika dokazujejo, da ni neopravičeno dvomiti o modernosti naše učne uprave.