Stev. 35 (597) L. XII.
Novo mesto, četrtek 31. avgusta 1961
DOLENJSKI LIST
GLASILO  SOCIALISTIČNE  ZVEZE  DELOVNEGA  LJUDSTVA   OKRAJA  NOVO MESTO
UPANJE ČLOVEŠTVA

mm
Predsednik  *XRJ.  tovari*  Josip  Broi  Tito.   vodi našo državno delegacijo na konferenci lavenblokovskih driav, ki se bo lacela jotri t Beogradu.
»HOČEMO PREPREČITI NAJHUJŠE IN SE IZOGNITI KATASTROFI, NAJHUJŠI OD VSEH, KI SO KDAJK0L1 DOLETELE LJUDI NA NAŠEM PLANETU«
~... Ogromna večina človeštva se boji posledic sedanjega napetega položaja in se ne strinja s sedanjo politiko hladne vojne in nadaljnjega povečanja nezaupanja in napetosti v svetu. Pokazalo se je, da posamezne države, mislim na nevezane, ne morejo posamezno storiti nekaj učinkovitega za zboljšanje položaja, čeprav so njihova stališča še tako pravilna in aktualna: zato je potrebna enotna odločna akcija kar največjega števila držav, ki ne pripadajo blokom -— in takšen je bil tudi namen sklicanja sestanka predstavnikov izvenblokovskih držav na najvišji ravni.
Namen sestanka voditeljev izvenblokovskih držav je, prispevati največje napore, da bi preprečili najhujše in da bi se pogovorili o tem, kako priti iz slepe ulice, in omogočiti konstruktivno urejanje raznih mednarodnih problemov. Ta sestanek je logična posledica dosedanjega prizadevanja velikih držav, da same brez udeležbe malih in nevezanih držav tudi izven OZN uredijo najbolj bistvene probleme, ki stalno ogrožajo mir na svetu.
Sestanek najvišjih predstavnikov izvenblokovskih držav bo nadaljevanje tiste akcije, ki jo'je začela petorica voditeljev držav na XV. zasedanju Generalne skupščine OZN in ki je v enodušno sprejeti resoluciji predstavnikov več kot 28 držav dobila vso moralno podporo.
Kot je znano, so v Kairu sklenili, da bo konferenca voditeljev izvenblokovskih oziroma nevezanih držav v naši državi. Ta odločitev je veliko priznanje vlogi Jugoslavije v njenem boju za mir in mednarodno sodelovanje, konferenca pa bo izredno pomembna za zmago tistih načel, ki morajo omogočiti mir in miroljubno urejanje spornih mednarodnih problemov ...«
«-... VSE MIROLJUBNO ČLOVEŠTVO JE ZAINTERESIRANO, DA BI SE RAZNA SPORNA VPRAŠANJA REŠEVALA PO MIRNI POTI IN S SPORAZUMEVANJEM IN DA BI SE ZAVRGLE VOJNE KOT PREKLETSTVO, KI SO ČLOVEŠTVU ZMERAJ PRINAŠALE SAMO SOLZE, TRPLJENJE IN UNIČENJE. TO ŽELIMO MI...«
(Maršal  Tito  v govoru po vrnitvi z obiska v afriških deželah, 28. aprila <%1 v Beogradu)

(Iz govora predsednika republike Josipa Broza na proslavi v Titovem Užicu 4. julija 1961.)
Prvega septembra se začne v Beogradu konferenca izvenblokovskih držav. To konferenco je Gizenga, podpredsednik kongoške vlade, imenoval — upanje človeštva. Besede zvenijo kot plat zvona, ki bijejo na vest tistega dela človeštva, ki grozi z vojno. Ze danes, ko ni preteklo še niti dvajset let od dne, ko so utihnili topovi. In ko še niti nimamo mirovne pogodbe s povzročiteljem drugega svetovnega klanja, a mu že znova potiskajo orožje v roke in mu vlivajo upanje na maščevanje in povračilo. Maščevanje nad kom, povračilo komu? Enakim In podobnim žrtvam, ki so vpile na jeruzalemskem procesu ki katerih krvniki še niso kaznovani. Vsaj ne vsi. Pokolenje, ki je doživelo dve vojni, eno hujšo od druge, se vprašuje: ali bo res doživelo še tretjo, ki bo v dobi atomske oborožitve brez primere s svojimi uničujočimi posledicami? Nismo pozabili Hiroši-me in Nagasakija. Oba primera glasno vpijeta. In to je bil samo začetek.
Težko pišem te vrstice, v novo vojno ne morem verjeti, srce mi ne da. A resnica je preveč črna, da bi mogli in smeli zapirati oči pred njo. Tudi v začetku prve in druge vojne nismo mogli verjeti, da pride najhujše, a je vendar prišlo. Velike sile, obremenjene 4 preteklostjo, ki se brez ozira na ostalo človeštvo, bojujejo za svoje ozke ko-
risti in tako imenovani prestiž, se tudi tedaj niso menile za krike množic, ki bi bile rade živele v miru, brez strahu za bodočnost. Iz kaosa nesoglasij in nasprotujočih si koristi so skotile vojno, ki je z ognjem in krvjo divjala čez vse celine. Težko ozračje, ki ga
FRANCE BEVK
danes dihamo, vzbuja isto tesnobo kot ozračje tistih dni. Rožlja orožje, padajo hude besede grožnje, ki vzbujajo grozo in strah. Se v nečem je med tedaj in danes razlika. Ce bi se našel norec, ki bi prvi prižgal plamenico, bi nikjer, na svetu ne bilo zatišja pred uničevanjem in smrtjo. To ni bujna domišljija, to je resnica. In še v nečem je razlika. Spregovorile so množice. Odgovornost je prebudila velik del človeštva, ki dviga svoj glas proti vojni.
V trenutku, ko se je položaj na svetu nevarno zaostril, so se izvenblokovske države zbrale na konferenco v Beogradu. Mlade države Evrope, Azije in Afrike, ki so si s krvjo pribojevale svobodo, ki niso obremenjene s preteklostjo, ki želijo živeti v svetu miru, gospodarskega in kulturnega napredka. Kako velik pomen prisojajo te države konferenci, priča že dejstvo, da so njihove delegacije sestavljene iz najvidnejših državnikov in jih po večini vodiio šefi držav. Ti bodo
pred vsem svetom dvignili glas in govorili v imenu milijonov ter tolmačili njihove želje. Govorili bodo tudd iz srca milijonov ostalega človeštva, ki so zaradi posebnih razmer obsojeni na molk. Globoko sem prepričan: če bi dali na glasovanje — vojna, da ali ne! — bi velikanska večina človeštva glasovala za mir. Za večni mir! Delovni ljudje vsega sveta si želijo le eno, da bi nemoteno korakali po poti napredka v boljše življenje in v sreči, brez strahu za jutrišnji dan uživali sadove svojega truda.
Oči vseh ljudi brez razlike se bodo upirale v naše glavno mesto. Od glasov, ki bodo prihajali od ondod. bodo pričakovali izpolnitev svojih srčnih želja. Da bo konferenca podprla prizadevanje vseh še odvisnih in gospodarsko nerazvitih narodov in spodbudila vse, ki se še bojujejo za narodno svobodo. Da bo zmagala zamisel o popolnem sodelovanju med vsemi narodi. In kar je danes glavno: da bo vzpostavljeno trdnejše ravnotežje za mir na svetu, da bodo odstranjene vse neposredne nevarnosti za vojno ter se bodo vsa konkretna, sporna vprašanja izgladila na miren način. Zmagati mora slednjič prepričanje, da se mednarodna nesoglasja ne dajo reševati s silo, ker jih doslej še nobena vojna ni razvozlala, ampak še huje zapletla. Ce to dosežemo, bomo velike vsote za oboroževanje lahko uporabili za podporo gospodarsko nerazvitim narodom, v srečo vsega človeštva.
Lepe besede? Da, a ne neizpolnjive. To mora biti poslej cilj človeštva. Ce bomo kot kaplja, ki prebije kamen, se nam bodo uresničile tudi te sanje. Težko je predvidevati, kako bo potekala beograjska konferenca, a prepričan sem, da z uspehom, ki ga ji tudi vsi želimo. Težko je verjeti v uspeh, v neizpolnjeno upanje človeštva. Ce se ji bo posrečilo ublažiti vsaj napetost, ki je nastala zaradi
političnega in gospodarskega tekmovanja med dvema blokoma, si bo oddahnil ves svet. Ze samo to bo dovolj. Pričakujem še več. Da bo zbudila vest tistega dela človeštva, ki blodi o vojni in mu vdahnila misel, da smo končno vsi ljudje brez razlike ena družina, ki si želimo medsebojne ljubezni« a ne uničenja. Občudujem zmago človeškega duha s poleti v vesolje, a rad bi istočasno občudoval tudi zmago zdrave pameti in srca.
Ponosni smo na to, da je tako važna konferenca v tako usodnem trenutku T naši državi, ki se dosledno bojuje za mir in sporazumno urejanje vseh mednarodnih nasprotij. Naj bi bila temeljni kamen za novo dobo človeštva!
(Iz zadnje številke NAŠIH RAZGLEDOV)
V torek spet v šolo
Včeraj smo zvedeli na Svetu za šolstvo pri OLO v Novem mestu, da se bo rediti šolski pouk na vseh osnovnih, srednjih in strokovnta šolah v okraju začel v torek; 9. septembra. Vsem prosvet-ntm delavcem, učencem Itt dijakom Selimo v novem šolskem letu prijeten začetetf dela in mnogo uspehov v vsem Šolskem in izvenšoU skem delul
Kiparska razstava v Kostanjevici
Jutri popoldne ob 17. uri bodo v kostanjeviškem gradu slovesno odprli kiparsko razstavo udeležencev letošnjega mednarodnega simpozija. Ob 18. url bo prav tam koncert okteta.
Upravni odbor simpozije vabi k udeležbi! j
VREME
od 31. VIII. do 8. IX. 1961 Nekako od 3. do 8. IX. nestalno vreme ■ pogostimi padavinami in hladneje. V ostalem lepo vreme.        V. M.
Poveaani smo s mnogimi deželami, i številnimi nov« osvobo katerih besed, neko« na mednarodni tehtnici », n!6 pomenila 2jJ^£^S^f^^^^^ v njegovem imenu bodo predstavniki 800 milijonov ljndi jutri in V prihodnjih Vn*h nZŽ u mlroUubne«* «•"■**■« b.okom, proii vojni in naailjn, ,mo a, popolno raaorožitov. smo pro« kolonUli™«! ki £ ^JSTL^L^ *"* svetovno vojno! Hočemo in zahtevamo, da si svet po tolikih letih n»n.ZT.» » . , * nevarnost a* nor* oddahne, d. laživbno življenje, vredno človeka, U že s tona n! «r« »In ° e"J ^J?!^0*™* 8nmni*en* Po ,ve,d.h. k, pa s« zaradi trmoglavost inVnosUisk^otokrskih toTe^o^ih ^J^S^STLSS'SI -a tem .veto. Zato poadr.vijamoPravnike držav in narodov, k. se bodo ,„t "i SSorS*
in od njih veliko pričakuje ves svobodoljubni, napredni »ve« ' ,w"w*
Združeni sveti OBLO v Črnomlju
■ Oba zbora črnomaljskega ljudskega odbora sta na svoji zadnji seji razpravljala o spojitvi sorodnih svetov pri občinskem odboru In sklenila, da se združijo:
— svet za industrijo in obrt ter svet za blagovni promet,
t— svet za šolstvo,   svet za prosveto In svet za telesno kulturo, •— svet za zdravstvo in svet za varstvo družine. Novoimenovani sveti bodo opravljali vse naloge, ki so sicer določene v statutu za posamezna področja dosedanjih svetov.
■ Odborniki so razpravljali tudi o izdaji poroštvenih izjav nekaterim gospodarskim organizacijam. — Ugodno je bilo rešenih 25 vlog v skupni vrednosti skoraj 200 milijonov dinarjev. Sklenili so, da mora v bodoče pred sklepanjem o iz-
daji poroštvene Izjave razpravljati občinski zbor proizvajalcev ter ugotoviti smotrnost zadolžitve gospodarske organizacije glede na trenutno stanje v podjetju ter na uspešnost gospodarjenja in perspektivnost.
■ Vajeniška šola v Črnomlju je že v šolskem letu 1960-61 reformirala pouk tako, da je prešolala vse vajence — razen kovinske stroke — v vajensko šolo v Novem mestu, s čimer je zagotovljeno strokovnejše šolanje. V črnomaljski šoli so ostali le vajenci kovinske stroke, in ti so v glavnem iz tovarne »BELT«. Zato je sedaj prevzela ustanoviteljske pravice tovarna sama, kajti s tem bo podjetju omogočeno učni program prilagoditi tako, da bodo vajenci dobili strokovno znanje, ki najbolj ustreza proizvodnemu procesu v »BELT«. -pb-
Pogodbeniki iz šentjerneiskega območja
O pripravah za jesensko ■etev so na šentjernejskem območju razpravljali že zbori volivcev. Kmetijska zadruga v Šentjerneju je do 23. avgusta s kmečkimi proizvajalci sklenila 40 pogodb, to je za 24 hektarov od 240 hektarov zemljišč, ki jih bo zajela letošnja pogodbena proizvodnja vključno z jesensko setvijo.
Kmetijska zadruga pa še vedno razpravlja o tem, kako bi pridobila čimveč pogodbenikov. Po načrtu, ki so ga sestavili kmetijski strokovnjaki, mora biti iz vsake vasi nekaj pogodb, ki naj razen jesenske setve predvidijo tudi spomladanska pogodbena dela: oranje in kasneje žetev s kombajni.
Da bi jesenska pogodbena ■ setev kar najbolj uspela, je zadruga sklicala na posveto-
Beograd: 838.000 prebivalcev
Po najnovejših podatkih ilvl v Beogradu 838.000 prebivalcev. Številka pa je pravzaprav višja, ker je v Slavnem mestu države vedno precej ljudi po različnih opravkih Iz vseh ljudskih republik. Se nekaj let, tako kažejo podatki, pa bo Beograd milijonsko mesto. Zdaj je v mestu stalno zaposlenih 378.000 ljudi, od tega največ v industriji.
vanje traktoriste. Tu so zvedeli, kako globoko bo treba orati, kdaj bodo zemljo začeli pripravljati za setev in na kaj morajo pri setv: predvsem paziti.
Med žitaricami bodo letošnji pogodbeniki sejali največ italijansko pšenico San Pastore, poskusili pa bodo tudi s francosko sorto Etolle de Choisyie. Okrog 6 ton semen je zadruga že priskrbela. Tudi umetnih gnojil ima dovolj.
SE BOS MED POGODBENIKE VPISAL TUDI ""I?
Tako je bilo po i«. -iji žetvi slišati šentjernejske pogodbenike, ki so vabili samostojne kmetovalce, naj sodelujejo z zadrugo. Pogodbeni proizvajalci so pridelali nad 35 mq na hektar. Med njimi je bilo več starih kooperantov, ki so tudi letos prvi podpisali pogodbo z zadrugo. In ne brez vzroka! Janko Zalokar v Vrha pri Šentjerneju pravi: »Ni človeka, ki bi me odvrnil od zadruge.« Vinko Stemberger Iz Šentjerneja, Alojz Ske-delj iz Vrbovca, Franc Luzar iz Gor. Stare vasi ter Franc Junc in Ciril Gornik s Pristave pa so pogodbe podpisali zato, ker jim daje zadruga določene ugodnosti in niso nikoli v skrbeh, kdo bo pospravil poljski pr delek, če ga sami ne bi mogli.

AFRIKA dosega v osvobajanju kolonialnih narodov vedno večje uspehe; o tem nas prepriča tudi pogled na karto neodvisnih in odvisnih držav in dežel na tem kontinentu
AFRIŠKO PA£3/VALS7U0 (Skupoj: 2UO milj)
»■Velikanski razmah osvobodilnega gibanja, posebi o kolonialnih narodov v Afriki, postavlja ves svet pred nove naloge, ki so v tem, da bi materialno kar se da hitro in čimbolj pomagali tem državam, da se gospodarsko razvijejo, ker so brez svoje krivde ostale nerazvite in zaostale. Takšno pomoč morajo nuditi predvsem najrazvitejše države sveta. Te potrebe ne morejo zadovoljiti ena ali več držav iz ene ali druge skupine, temveč vse države, ki imajo potrebna materialna in tehnična sredstva. Pri tem je poglavitno, da je ta pomoč brez političnih in podobnih pogojev, brez sumničenja in brez raznih skritih namenov...«
(Iz govora predsednika republike Josipa   Broza Tita na proslavi 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov v Titovem Užicu 4. julija 1961.)
Mojstrski izpiti v Krškem
V izobraževalnem centru je 10. avgusta napravilo mojstrske izpite 24 ključavničarjev, 4 kleparji in 3 avtome-haniki. Vsi so poprej obiskovali 4 mesečni tečaj, na katerem so si pridobili potrebno splošno in strokovno znanje. Tako so bili po enajstih letih v Krškem zopet mojstrski izpiti.
Obrtni izobraževalni center deluje od 1. junija letos, vodi ga pa tov. Branko Medved. — V septembru in decembru bodo zopet mojstrski In pomočniški izpit L
BREZICE: za kofec mezdnega sistema
Občinski sindikalni svet v Brežicah je pred kratkim sklical posvetovanje predsednikov sindikalnih podružnic ter direktorjev gospodarskih organizacij v obilni. — Glavna tema obravnave je bilo vprašanje Izdelave pravil ln pravilnikov v gospodarskih organizacijah, predvsem izdelave pravilnika o delitvi dohodka na osebne dohodke, ter vprašanje realizacije polletnega plana v okviru ob* in«.
Ugotovljeno Je bilo,   da ao
gospodarske organizacije še vse premalo naredile glede Izdelave pravilnika o delitvi dohodka na osebne dohodke. Izdelava teh pravilnikov je vse preveč šablonska, premalo je analiz in Izračunov, ki naj bi dali gospodarskim organizacijam Jasno sliko o dejr.nskem stanju. Poudarjeno je bilo, da je potrebno že pred sestavo pravilnika o delitvi dohodka na osebne dohodke opustiti načelo, da Je to tarifni pravilnik. To Je nujno predvsem zato, ker
Vse kmetijske organizacije bodo morale izdelati osnovni načrt za izkoriščanje kmetijskih zemljišč. Tako terjajo določila zveznega zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč in republiški predpisi. To bo nedvomno važna naloga, ki ji bodo morale posvetiti kmetijske organizacije vso pozornost. Osnovni načrt Je namreč dolgoročni načrt gospodarskih in tehničnih rešitev za najboljši način izkoriščanja kmetijskih zemljišč in za vsestransko razširitev določene kmetijske organizacije. Temeljiti mora na sodobnih znanstvenih načelih. Vsebovati mora predvsem tudi ukrepe, da bo na svojih zemljiščih in tistih, ki jih ima kmetijska organizacija v zakupu ali jih obdeluje v kooperaciji, dosegla največjo proizvodnjo. Zaradi tega sestava dobrega osnovnega načrta ne bo lahka stvar. V pomoč bo metodologija za sestavo osnovnih načrtov, ki Jo Je pripravil Kmetijski Inštitut Slovenije in je bila objavljena v prilogi Gospodarskega vestnika v »Svetovalcu- št. 32. z dne 16. avgusta 1961.
■ Naj nadaljujemo kar z novicami s kmetijskega področja. Gotovo je omembe vredno, da se v Makedoniji že pridno pripravljajo na Jesensko sestev. Posejali bodo okrog 260.000 hektarov. Z rodovitnimi sormni pšenice bodo zasejali okrog 50.000 hektarov ali 75 odstotkov skupnih površin, zasejanih s pšenico. Pri Jesenski setvi bo sodelovalo 3.300 traktorjev ali 800 več kot lani. V vsej Jugoslaviji pa bodo, kot predvidevajo, zasejali več kot milijon hektarov z visokorodno pšenico.
■ Ker smo ravno pri pšenici, naj omenimo, da nam Je letos najbrž ne bo primanjkovalo. Samo v Vojvodini, v tej naši zakladnici kruha, imajo nad 56.000 vagonov tržnih presežkov pšenice. Letos so na 440.000 hektarih pridelali 103.000 vagonov pšenice. Povprečno so pridelali po 24,99 stota pšenice na hektar, kar Je za okrog 330 kilogramov več kot lani.
■ Letošnji pridelek sladkorne pese bo omogočil proizvodnjo 265.000 ton sladkorja ali za malenkost več kakor lani. ko smo imeli
OSNOVNI NAČRTI ZA IZKORIŠČANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
doslej največjo letno proizvodnjo. Večina sladkornih tovarn je že začela s proizvodno kampanjo, letos prej kakor druge krati. Jeseni bodo vključili v proizvodnjo štiri nove sladkorne tovarne.
gj V Ljubljani Je VII. medarodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov, ki je postal ugledna mednarodna tekmovalna arena. Nad 270 razstavljavcev iz 16 držav je razstavljalo 880 vzorcev vin. sadnih sokov in žganih pijač. Slavnostna otvoritev sejma Je bila v soboto.
H V Beogradu so pred dnev) odprli V. mednarodni sejem tehnike. Razstavlja 400 domačih in 700 tujih podfetij iz 25 dežel. To Je največja In najpomembnejša prireditev Beograjskega sejma, kar jih Je bilo doslej
na tem razstavišču. Veliko število domačih in tujih razstavljavcev dokazuje velikanski napredek naše domače tehnike in plodno sodelovanje s tujimi podjetji.
■ Okoli 15. septembra bodo prve seje skupščinskih odborov, in sicer najprej odborov za gospodarstvo, kmalu potem pa tudi obeh zakonodajnih odborov. Obravnavali bodo predloge treh novih zakonov: o graditvi Investicijskih objektov, o blagovnih In storitvenih žigih ter o vzorcih in modelih. Zvezni poslanci so že dobili prvo gradivo, da bi se lahko pripravili na seje skupščinskih odborov.
■ Petletni Plan določa, da bo v letih do 1965 treba zgraditi povprečno po 100.000 stanovanj letno. Do konca tega leta bomo zgradili samo 75.000 stanovanj, torej manj kakor določa petletni plan. Vzrok je morda tudi v tem, ker smo letos vložili samo 19 milijard din v boljšo opremo gradbene operative. Strokovnjaki menijo, da bi morali večino sredstev, po petletnem planu namenjenih za te namene (175 milijard din), vložiti v prvih letih izpolnjevanja novega piana, da bi omogočili gradbeništvu čim hitrejše uspo-sabllanje za izvršitev te velike naloge.
■ Na koncu samo še tole vest: V Ljubljani je bila prejšnji teden XIII. redna letna konferenca ISMUN — Mednarodnega študentskega gibanja za OZN. Konference se Je udeležilo 90 študentov, predstavnikov nacionalnih gibanj za OZN iz 30 držav ln zastopniki študentske in mladinske organizacije z Vzhoda in Zahoda,
Je sedar.ja stimulacija vloženega dela delitev za to ustvarjenega dohodka, ne pa neka tarifa, po kateri naj bi delavci prejemali osebne dohodke. Predvsem bo potrebno naju realna merila za nagrajevanje po delu, to se pravi, osebni dohodki bodo rozuitat ocenjevanja dela in r.e delavca, ki trenutno dela na nekem delovnem mestu. Pri ocenjevanju posameznih delovnih mest moramo bili kritični ln dosledni. Vsaka prekoračitev razmerja 1:4 med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki bi bila nepravilna. Pri ocenjevanju se je nujno držati osnove za ugotavljanje osebnega dohodka, ln sicer delovnega učinka delavca, merjenega po količini ln kakovosti vloženega dela, prihrankih na materialnih ln drugih, stroških, ob upoštevanju teže dela, odgovornosti ln delovnih razmer na delovnem mestu.
Razprava Je pokazala, da si danes nekatere gospodarske organizacije v občini še niso na jasnem, kakšni naj bi bili novi pravilniki, lin sicer zato ne, ker niso že takoj v začetku leta razmišljale, kako bodo novi gospodarski predpisi vplivali na njihovo nadaljnje delo. Danes Je situacija v nekaterih gospodarskih organizacijah takšna, da omogoča razne nepravilnosti, predvsem v korist vodilnih ljudi v podjetjih
V razpravi o realizaciji polletnega plana Je  bilo poudarjeno, da novi gospodarski u-krepl narekujejo zlasti potrebo po znatnem povečanju produktivnosti dela, po nenehnem iskanju skritih rezerv, ker lahko drugače ravno ti elementi povzročijo negativne posledice, po oceni za I. polletje 1961 je bila vrednost proizvodnje dosežena z S1.S*/«. - Rezultat Je glede na vse spremembe kar ugoden. Podjetja naj bi posve-Ula  več pozornosti vprašanju •obratnih   sredstev, povečanju storilnosti dela, boljši kvaliteti proizvodov,   racionalnemu Izkoriščanju   osnovnih sredstev Itd. Potrebno Je popolnoma izločiti stari mezdni »istem nagrajevanja   delavcev, vendar pa nekatere gospodarske organizacije tega dar.es še nočejo razumeu. -ne
Stev. 35 (597)
DOLENJSKI LIST
Stran 3
ZLATO, SREBRO IN BRON ZA »VINO« IZ BREŽIC
V soboto je GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE v Ljubljani že sedmič odprlo vrata mednarodnemu vinskemu sejmu, ki je ponesel slavo in ugled naših vin daleč po svetu - Danes izvažamo vina v 37 držav na vseh petih celinah -Več vina kot mi pridelajo nd svetu v Italiji, Franciji, Alžiriji, Španiji, Argentini, ZDA, Portugalski in v Madžarski- Lani smo prodali v tujino 540.190 hektolitrov vina za eno milijardo in 890 milijonov dinarjev - Če bodo odkupne cene letos previsoke, bo izvoz zlasti iz Slovenije občutno manjši, ker so cene vina na svetovnem trgu nižje od cen v naši državi

V okusno urejenih prostorih zdaj po svetu že močno poznanega Gospodarskega razstavišča v Ljubljani je doživelo jugoslovansko vinogradništvo preteklo soboto spet svoj veliki praznik. Odprt je bil VII. mednarodni sejem vjn. žganih pijač in sadnih sokov. Direktor GR Ivan Keller je pozdravil na ploščadi pred razstaviščem številne goste, med katerimi je bil tudi predsednik Ljudske skupščine LRS tovariš Maha Marinko. Sejem je odprl Nikola Jak-šič, podpredsednik Zveze kmetijskih in gospodarskih zbornic Jugoslavije. Med drugim je dejal, da letošnji sejem, na katerem razstavlja 18 držav 635 vzorcev najboljših vin na svetu, znova potrjuje, da smo med prvimi deželami na svetu, ki tekmujejo v pridelovanju najkvalitetnejših vin in žganih pijač. Mednarodna degustacijska (ocenjevalna) komisija je po najstrožjih ocenah podelila za vina 73 zlatih, 463 srebrnih in 64 bronastih medalj. Jugoslavija sodeluje letos s 310 vzorci, ki so dobili 33 zlatih, 205 srebrnih in 47 bronastih medalj. Zgane pijače je razstavilo 11 držav s 141 vzorci, za katere so dobile 26 zlatih, 87 srebrnih medalj in 10 diplom, od tega Jugoslavija: 21. zlatih, 72 srebrnih medalj in vse diplome. Posebne diplome so dobili trije najzaslužnejši častni degustatori i vinskih sejmov v Ljubljani: enolog Josip Levanič iz Ljubljane, inž. Ivo Zu-panič iz Maribora in dr. Richard Teltscher iz Londona.
Predsednik Zveze kmetijskih in gozdarskih zbornic Jugoslavije Cira Bu-kovič je nato seznanil goste in razstavljavce z uspehi vinarske proizvodnje v FLRJ. Danes sodi naša država z več kot 270.000 hektari vinogradov, s proizvodnjo vina s 600.000 tonami in proizvodnjo sadja —
približno milijon ton na leto — v vrsto modernih in množičnih proizvajalcev na svetu. Po vojni smo dosegli v modernizaciji vinogradništva, vinarstva, sadjarstva in predelovanja sadja in grozdja najboljše uspehe predvsem v socialističnih gospodarskih organizacijah. Bodočnost terja od nas, da nadaljujemo to delo z namenom, da bi dosegli še večjo, množično proizvodnjo tipiziranih in visoko kvalitetnih vin, za kar imamo izredne naravne pogoje. To velja tudi za pridelovanje in izdelavo sadnih sokov. Tu smo na dobrem začetku, čaka pa nas še veliko dela, da se bomo s kvaliteto in cenami približali svetovnemu povprečju porabe sadnih sokov. Vsa ta prizadevanja krepko in čedalje bolj podpira tudi domača strojna industrija z opremo za proizvodnjo in predelovanje grozdja in sadja.
Ogled in pokušnja zares nadvse kakovostnih vin, žganih pijač in sadnih sokov domačih in inozemskih proizvajalcev morata zadovoljiti tudi zelo razvajenega ljubitelja teh pridelkov. Obiskovalec sejma se bo seznanil tudi z zanimivimi načrti za na_ daljnji razvoj vinogradništva v sedanjem petletnem obdobju. Vinogradniki naših znanih vinorodnih področij se bodo seveda najbolj zanimali za probleme obnove, saj bomo morali opešane nasade zares temeljito obnoviti, če hočemo obdržati dobro ime naših goric in kleti. Na sejmu smo opazili razstavne prostore znanega izvoznika, podjetja »VINO BREŽICE«, v katalogu pa prijetno presenečenje:
vinorodni okoliš Bizedj-sko je na sejmu zastopan z laškim rizlingom letnik 1959, ki je dobil 18,63 točk (od 20 možnih) in zlato medaljo; muškatni silva-nec (1959) je dobil srebrno medaljo,   bizeljsko rdeče
vino (1959) pa bronasto. Podjetje je razen tega razstavilo tudi zeleni silva-nec.
Čestitamo bizeljskim vinogradnikom in kolektivu podjetja -VINO BREŽICE«, vsem našim zadrugam in pridelovalcem vin pa priporočamo obisk zanimivega sejma, ki bo odprt do 3. septembra!
Nova knjiga Dolenjske založbe
Prihodnji mesec bo ob desetletnici muzeja v Metliki na pobudo Belokranjskega muzejskega društva izšla v Dolenjski založbi knjiga Jožeta Dularja: »Metlika skozi stoletja«. Seznanila nas bo z zgodovino Metlike od najstarejših časov do zadnjih let, ko je mesto dobilo prvo industrijo, z njegovim gospodarskim in kulturnim deležem ter z zgodovino muzejskega društva. Vodnik po Metliki in okolici bo zaključeno poglavje knjige, ki bo izšla v nakladi 1100 izvodov.
šiviljski tečaj v Krškem
Tovarna šivalnih strojev »Bagat« namerava 7. septembra pričeti v Krškem enomesečni tečaj za šivanje in krojenje. Prijavilo se je že 50 žena.
Vesel nasmeh, mladost, brezskrbnost — kako lepo se vse ujema na sliki, ki smo jo prejšnji teden posneli na plantaži Zadružnega posestva »MATIJA GUBEC« v Leskovcn pri Krškem. Nasad hrušk bo dal letos izredno lep pridelek, saj se drevesca kar šibijo pod sladko težo plemenitih sadov. Breskve iz Leskovca so letos dan za dnem odhajale v Celje, Zagreb, Šibenik, Split, Piran in Portorož, v Novo mesto in še v prenekatero mesto. Bilo jih je premalo, veliko premalo, saj so stali kupci kar v vrstah, čeprav je bila izredno dobra letina, bi jih lahko prodali še petkrat več kot so jih!
Zadovoljstvo s traktorjem
»Cesar razdrooljene kmetijske zadruge v Suhi krajini niso zmogle v več letih, zmore združena kmetijska zadruga že prvo leto obstoja,« so dejali člani žužem-berške zadruge, ki so se navduševali nad novim traktorjem z nekaj priključki. Ze prve dni, ko je prispel, je pomagal pri mlač-vi, jeseni pa bo pri setvi še več zalegel. Prav gotovo ga
bodo vsi kmetovalci veseli.
Letos je zanimanje za setev visokorodnih sort pšenice v Suhi krajini posebno veliko. V peroizvodnih okoliših JDvor in Žužemberk je sklepanje setvenih pogodb v polnem teku. Kmetovalci so posebno navdušeni nad pšenico san pastore, nameravajo pa zasejati tudi nekaj hektarov nove francoske pšenice. Strokovnjaki
Ne bi posnemali Pisec?
Pisali smo že o letošnji bogati sadni letini in o tem, da marsikje zadruge in trgovska podjetja ne odkupujejo sadja. Razveseljiva je novica iz kmetijske zadruge v Pišecah, ki redno odkupuje vse vrste namiznega sadja. Do prejšnjega tedna so v Pišecah odkupili že 20
tisoč kg sliv po 20 dinarjev, 33 ton jabolk po 20 dinarjev, 55 ton marelic po 43 dinarjev in 11 ton hrušk po 26 dinarjev kilogram. Zadruga odkupuje tudi sadje za predelavo. Upravnik Branko Ko-plnč meni, da bodo letos odkupili v Pišecah še najmanj 180 ton sadja.
iz zadruge so kmetovalcem obrazložili prednosti nove sorte pšenice glede na vremenske razmere, rjo in po-leganje. Dosedaj je žužem-berška zadruga dosegla nad 32 odstotkov družbenega plana pogodb za setev visokorodnih pšeničnih sort.
DOBER USPEH POGODB ZA PITANJE PRAŠIČEV
V žužemberški zadrugi je bilo do srede avgusta sklenjenih okoli 800 pogodb za pitanje 1348 prašičev. Ta številka je razveseljiva, saj so prejšnje zadruge na tem področju lani sklenile le 860 pogodb, medtem ko računamo, da bo do konca leta sklenjenih 2000 pogodb.
Slabo pa napreduje sklepanje pogodb za govedo. Vzrok je v slabi prodaji.
M. S.
Pojasnilo na odgovor iz hotela
Nimam namere razpravljati z delavskim svetom o dejanskem stanju v podjetju, vendar me je odgovor prisilil k ponovnemu pisanju predvsem zato, da odgovor, ki ga je podpisal predsednik delavskega sveta tovariš Anton Pate, ne bi bralcev zavedel na stranpot. Mimogrede naj povem, da je odgovor pisal nekdo lzver.' kolektiva I Pa vendar naj osvetlim nekatere podrobnosti.
Merila o delitvi osebnega dohodka, na osnovi katerih so obračunali dohodke za julij, so sestavni del oziroma bistvo pravilnika o delitvi osebnega dohodka, ki ga trenutno res sele pripravljajo. Za delitev pa so vsekakor najpomembnejša merila, ta pa je delavski svet že sprejel.
Močno naivna je trditev, da se ni določeno, kdo dobi zaslužek od ustvarjenega prometa
pri cigaretah, če je julijski obračun tovarišu direktorju na ta račun že navrgel 7.358 din.
Kar zadeva odtegljaj 17.963 dinarjev tovarišu Colariču, naj povem, da je razgovor s predsednikom delavskega sveta ir. tovarišem Colaričem na občinskem sindikalnem svetu pokazal, da je tovariš Colarič dejansko opravljal delo in odgovarjal zanj na dveh delovnih mestih. Ostali uslužbenci so medtem opravljali le manjša dela: nosili so kruh iz novomeške Pekarije, kuharice pa so včasih same vzele lz skladišča potrebna živila. Kot to-čaj Je tovariš CoHarlč delal po 19 ali 20 ur na dan, vsak drugi dan, ko je bil ekonom, pa po 4 do 6 ur na dan. Tako je v dveh dneh opravil pravzaprav tri delovne dni I Ker pa je v teh dneh v glavnem delal kot točaj, je torej do od-tegnjenega zneska popolnoma
Nov način gospodarjenja z gozdovi
upravičen. Uslužbencem, ki so medtem namesto ekonoma naredili to ali ono, gre le plačilo za opravljeno delo od plače ekonoma. Vsekakor pa gre tu za majhen znesek, znatno manjši od odtegljaja. Podobno pa je tudi v primeru perice.
Dodati moram, da nagrajevanje po učinku ne priznava nobenih posebnih nagrad in delavski svet o tem nima kaj sklepati. Eo posebnih nagrad bi bili člani kolektiva upravičeni le v primeru, ko s svojim delom pripomorejo k izrednemu uspehu. Seve pa mora pravilnik o <jelitvi osebnih dohodkov konkretno vsebovati posebna merila za tako delitev.
Povsem odveč je besedna igra okoli Izjave »za naprej bom jaz plače rihtal«, ker imata obe Izjavi popolnoma isti pomen. Pa tudi vse ostale' izjave, navedene v mojem članku in v odgovoru proglašene
Sredstva za urejanje gozdov bosta morala prispevati ali gozdarska organizacija aH pa lastnik. V družbenem sektorju bo torej prispevalo sredstva podjetje, ki z gozdom gospodari, v zasebnem sektorju pa lastnik gozda, kolikor ne bo gospodarjenja s svojim gozdom prepustil zadrugi.
Tako bomo dobili iz gozdnega sklada 455 milijonov dinarjev, od izkoriščanja gozdov 1 milijardo 469 milijonov, podjetja bodo prispevala 510 milijonov dinarjev Iz amortizacije in lastnih sredstev, za približno 600 milijonov dinarjev pa bo treba najeti posojil.
NOVI DRU2BENI ODNOSI
Z načrtom, ki gmo ga prav-™ opisali, ne bom,o tzpre-
menili samo naših gozdov. Dosegi; bomo mnogo več kot pa samo izboljšanje vrst drevja, ki v njih raste, več kot samo večji prirastek in boljši les. Načrt vsebuje mnogo sestavin, ki bodo posegle mnogo globlje in lz-premenlle družbene odnose v gozdarstvu. Ugotovimo lahko samo to, da je bilo to več kot potrebno.
Ze • pred leti smo začeli uvajati kvalitetne spremembe v naše kmetijstvo. Naši bralci se gotovo še spominjajo prvih let kooperacije ali pogodbenega sodelovanja z zadrugo. Ta nova, kvalitetna oblika kmetijske proizvodnje je v prvem obdobju marsikje naletela na močan odpor pri kmetu. To je bila novost, ljudje pa novosti večkrat težko sprejemajo. Cas je storil svoje. Danes si
naš kmetovalec ne more več zamišljati obdelave polja brez kmetijskih strojev, umetna gnojila, zaščitna In strokovna služba v kmetijstvu ter sodobna sortna semena visokorodnih poljščin se mu zde nekaj samo po sebi umevnega. Naše kmetijstvo bi še danes šlo po stari poti ln bi životarilo, ko ne bi v njegov razvoj pred leti posegla družba. Danes so na vsakem koraku vidne posledice taga.
SIcer smo po vojni tudi v gozdarstvu marsikaj storili, vendar pa vsi dosedanji ukrepi niso rodili zaželenih sadov. V našem sestavku smo ugotovil; mnoge slabosti predvsem pa to, da lesne zaloge v naših gozdovih prepočasi rastejo In da so potrebni odločni ukrepi, da ne bi posek zaradi rastočih po-
treb po lesu presegel prirastka. Ugotovili smo, da je večina gozdnih površin negospodarskih, ter pokazali ukrepe, ki so potrebni, da se bo stanje izboljšalo.
Blizu 15 milijonov kub. metrov lesa bi lahko ocenili na 90 milijard dinarjev. Vsako leto je z dosedanjim gospodarjenjem priraslo 200 tisoč kubičnih metrov lesa, ki je po enaki oceni vreden 1 milijardo 200 milijonov dinarjev. S predvidenimi ukrepi bomo do leta 1965 povečali lesno zalogo za 200 tisoč kub. metrov in s tem vrednost gozdov za 1 milijardo 200 milijonov dinarjev. Do leta 1980, v dvajsetih letih, pa se bo lesna zaloga povečala za dvakrat. Na našem področju je 69 odstotkov gozdov. Zasebni lastniki sami tega ne bi zmogli,
Prav tako kot pred leti v kmetijstvo bo družba zdaj posegla v gozdarstvo. Vse, kar smo našteli, je dokaz, da posameznik z gozdovi ne more gospodariti. Dosedanje odnose je treba nadomestiti z novimi boljšimi. Družba bo prispevala sredstva za veliki načrt in hkrati prevzela dolžnosti in pravice gospodarjenja z gozdovi. Posameznik ne bo več klestil, pa-sel ln sekal v gozdu tako kot do zdaj, saj smo ugotovili, kako veliko škodo smo prav zato utrpeli.
KOMUNA IN GOZDARSTVO
Komune so v drugi stopnji socializacije kmetijstva v zadnji petletki odigrale veliko vlogo. Z odloki o agromi-nimumu so zagotovile uspešen razvoj sodobne kmetijske proizvodnje ln dale kmetijskim zadrugam osnovo za njihovo delovanje v kmetijstvu.
(Konec prihodnjič)
za neresnične, so v celoti resnične, vsaj tako je tovariš Colarič zatrdil v razgovoru na občinskem sindikalnem svetu.
To bi bilo pravzaprav vse. Na rob dogodka pa velja spregovoriti še o nečem. Pojav nI nov. Srečali smo ga že v več kolektivih. Gre za to: kdo je dal novinarju »neresnične« podatke in s kakšnim namenom? Praksa, domala v vseh kolektivih, je, da v primeru, če pride sporna zadeva v javnost; Iščejo krivca; to je tistega, M. je vest razširil ali dal podatke. To pa je popolnoma zgrešeno. Bolj pametno bi bilo, če bi se vprašali, zakaj je do tega prišlo, in skušali zadevo na najbolj demokratičen in tovariški način rešiti doma, v kolektivu; še preden je le-ta prišla v širšo javnost. Zato v tem primeru nima smisla namlgavati na kakšen forum ali celo posameznika, ki je dal podatke. — Prepričan pa sem, da v primeru, če bi prizadeti molčaii in trpeli samovoljo, odtegnjenih zneskov ne bi nikoli videli! Novinarjev namen Je bil torej (v tem to vseh podobnih primerih) Javno obsoditi nepravilne odnose v kolektivu in opozoriti na socialistična načela nar še družbe. To pa je tudi glavni namen vsake konstruktivne kritike.
Kar zadeva preverjanje podatkov, pa tole: 14. avgusta dopoldne je odgovorni urednik Dolenjskega Usta želel preveriti podatke v mojem članku z neposrednim razgovorom z direktorjem hotela. Ker direktorja takrat ni mogel dobiti, je prosil uslužbenko pri telefonu v hotelu, da bi klical uredništvo lista direktor sam. no tega ni prišlo, naslednji dan — 13. avgusta — pa je prav ta uslužbenka na ponoven telefonski klic urednika odgovorila, da »direktor hotela nima kaj klicati Dolenjskega lista«. Tako kljub dobri volji uredništva podatkov ni bilo mogoče preveriti, sicer pa bo tako resnični.
Dolžan sem se oglasiti ?e na zadnji stavek objavljenega odgovora. Rad bi povedal samo tole: trditev v tem odstavku j« grdo obrekovanje naših delov* nih kolektivov ln posploševanje domačih razmer navzven ali pa nehoteno priznanje, da v kolektivu hotela »Kandija« le nI vse v redu.
RIBABD gOTB
S Festival ribniške tradicije in sedanjosti
109. Potem sva sklepala o vsem mogočem.' Do severnega sidrišča ni bilo daleč, vsega skupaj za dve milji vožnje. Hands mi je dajal navodila. Bila sva že čisto blizu in po njegovem mnenju sva vozila skoraj malo prehitro. »Nekoliko na desno — tako — počasi — na desno — malo na levo — počasi!« Tako je klical povelje za poveljem. Bil sem razburjen in zaverovan v svoj posel. Na Handsa nisem pazil, toda nekaj se mi je zganilo v srcu kot nemir. Zdajci sem se obrnil in to me je rešilo.
110. Zagledal sem Handsa, ki je bil že na pol poti proti meni. V desni roki je držal bodalo. Menda sva oba glasno zakričala. Planil je proti meni, a jaz sem odskočil. Izpustil sem krmilni navor iz rok, da je na vso moč odletel v zavetrno stran. To mi je rešilo življenje. Kajti težki drog ga je udaril po prsih, da je za trenutek omahnil. In že sem se umaknil iz kota. kjer sem bil v pasti. Pri glavnem jamboru sem izvlekel pištolo hladnokrvno pomeril in sprožil. Samo tlesknilo je, moral bi nasuti suhega smodnika.
111. Eno mi je bilo jasno: da se ne smem umakniti pred njim, sicer me kmalu spet spravi kje v zagato. Tedaj je »Hispaniola« zadela na trdo, se stresla, sedla na pesek in se nenadoma nagnila. Obadva sva se prevrnila in se skoraj skupaj zvalila v žleb ob ograji. Prvi sem se dvignil, toda krovu se nisem mogel več umikati. Zato sem splezal po vrvasti lestvici glavnega jambora visoko na prečnik. Natresel sem novega smodnika v pištolo. »Samo še korak,« sem rekel, »in izpih-nem vam možgane iz betice!«
llKot bi mignil, se je ustavil. Vzel je bodalo ii >n spregovoril: »Sreča ne mara zame. Menica bona moral pred teboj sneti jadra in to je starega mornarja zelo težko.« Te njegove bf s« mi strašno laskale in smejal sem se dobavo kot petci;,, na gnoju. Tedaj je Hands zjjel desnico, nož je zabrnel po zraku. Začutil s<'SfJ5ino m bil sem z eno ramo pribit k jam-bflPištolj sta se mi sprožili in padli z rok. T«1118'* padli sami; Hands je pridušeno krik-njpustil vrvi in se prevrnil v morje.
DVA HEROJA VESOLJA: sovjetski premier Nikita Hruščev (v sredini) in prva vesoljska potnika: Gagarin (desno) in Titov na Vnu-kovskem letališču. Titov 17-kratni polet okoli Zemlje je še vedno dogodek svetovnega pomena številka 1, o katerem govori in piše ves svet.
Koliko kruha poje v enem tednu šestčlanska družina? Marsikoga bi s tem vprašanjem spravili v zadrego. Pa vprašajte gospodinjo! Tako točno bo odgovorila, da boste presenečeni. Vsaka dobra gospodinja tudi ve, koliko kruha nareže v enem mesecu, koliko ga pa družina poje v enem letu, ne ve najbrž nobena gospodinja. Kdo
IZ LETA V LETO VEC...
Koliko pojemo, popijemo, pokadimo... in sploh porabimo v našem okraju? Nekaj številk, ki bodo najbrž zanimale slehernega izmed nas
71 ton. K vinu in tobaku gre sladkor, pravi naš kmet. Torej smo tudi sladokusci, potrošimo pa od vseh domačih
bi računal?!
Se dlje bi ugibali, če bi hoteli zvedeti, koliko kruha se speče v občini in koliko ga pojedo ljudje v okraju. Najbrž tudi »ihče ne ve, koliko opek so vzidali delavci prvo polletje letos v vse stavbe, ki jih gradimo v okraju. Pa se pomudimo pri nekaterih številkah ln pri-' merjajmo, koliko smo od 1. januarja do 30. junija letos nakupili ln potrošili v primerjavi z istim razdobjem lani.
Dolenjci smo dobri pivci, najljubša pa nam je vinska kapljica. Res, vina smo popili največ, in to celo trikrat toliko kot lansko prvo polletje. Manj radi imamo pivo, pop.li pa smo ga štirikrat več kot lani, a skoraj polov co manj kot vina. Priljubljena pijača je tudi žganje. Lani smo ga potočill 2239 litrov, letos pn kar -sedemkrat več ali — 15.420 litrov. Pregovor prav:, da se ob dobil pijači »dobro potegne« tudi iz pipe. Videti je, da pregovore zelo spoštujemo, saj smo lani v šestih mesečin spustili pod oblake 60. ton tobaka, letos pa že kar
potrebščin največ sladkorja (lani 1036, letos 1156 ton).
Med vsakdanjimi živili :mamo najraje kruh. Belega kruha iz pekarn smo lani pojedli  895  ton,  letos  pa že
1097 ton. Porabili smo 86 ton soli več kot lani. Kruh jemo pri vseh obrokih. Gospodinje nam zelo rade postrežejo s kuhanim aH pečenim mesom, saj smo ga lan: v pol leta pojedli 682 ton, letos pa kar 45 ton več. Tudi testenin smo letos pojedli precej več, znatno manj pa jajc (kar 25 ton manj). Povrtnlno ln drugo zelenjavo imamo še vedno radi, pojedli smo je le štiri tone več kot lani.
V trgovinah novomeškega okraja so prvih šest mesecev lani prodali 485 km bombažnih tkanin, letos pa smo postali »daljši« za 28 km. Volnene izdelke In nogavice smo lani bolj kupovali, letos pa smo kupili 1000 parov več čevljev kot lani. Manjša po-
raba premoga (letos 391 ton manj) in večja poraba m.la (skoraj 7 ton več) dokazujeta, da se manj grejemo, delamo pa bolj, saj se mora-
»Kako ti je ime, punčka?« Dekletce je odvrnilo: »Darinka«, pri tem pa se niti ni ozrlo na našo radovednost. Čeprav ima šele osem let, je Darinka s številnimi drugimi pionirji te dni v hmeljišču. Pridno hitijo v Bell krajini, krog Novega mesta, Kostanjevice, Šentjerneja, Skocjana, Brežic, Krškega ln Sevnice, da bi v lepem vremenu obrali kar največ zlatorumenega hmelja... Obiranje gre te dni h kraju. (lulo: Jože Skot)
Montažna garaža v trti urah D0MISUCE
Na bližnjem mednarodnem sejmu gradbeništva na GOSPODARSKEM RfiZSTAVIŠČU v Ljubljani bo »Gradiš« razstavil med drugim tudi prototip montažne betonske garaže
Spet smo sredi letošnjih mednarodnih sejmov na Gospodarskem raztavišču, ki bodo polna dva meseca vnašali svojstveno razgibanost v življenje slovenske metropole. Letos se je tradicio-
mo neprimerno bolj umivati kot v prvih šestih lanskih mesecih. Zgradili smo veliko novih stanovanj in industrijskih stavb, za kar smo od 1. januarja do 30. junija letos porabili nad 800 tisoč zidakov, kar je skoraj tri jn pol-krat več kot lani v prvem polletju.
Potrošnja nekaterih predmetov torej narašča, pri drugih pa pada. Zlasti je n:zka poraba tistih izdelkov, ki so naš trg že v prejšnjih letih nasitili, medtem ko lahko trdimo za večje število industrijskih izdelkov, da njihova vedno večja potrošnja nedvomno potrjuje naraščanje življenske ravni.
m
PRI OKULISTU
»Tovariš doktor, pripeljala sem vam moža, da mu pregledate oči. Zadnje čase govori, da me sploh ne more več videti...«
POT DO USPEHA
»Vaše podjetje jinančno odlično stoji. Kako ste to uspeli: s kfanfifeto ali s kvaliteto?«
»Ne z eni?n ne z drugim. Kratkomalo smo povišali cene.-<
MALO PRETIRANO
»Ali   je   zrak   pri vas zdrav?" vpraša turist. »Se kako! Ne boste ver-
jeli, pa je res: naša občina je morala plačati nekemu tujcu, da se je ubil, ker drugače sploh ne bi mogla začeti s pokopališčem, ker ni bilo koga pokopati.«
naln'ma mednarodn'ma sejmoma — vinskemu in elektronskemu — pridružil še mednarodni sejem gradbeništva, k: bo odprt od 30. septembra do 8. oktobra.
Številne prijave, ki so jih organizatorji tega sejma prejemali iz inozemstva in naše države že pred več meseci, so trdno zagotovilo, da bo mednarodni sejem gradbeništva pravcati eldorado za vsakega strokovnjaka, pa tudi za oko laika bo precej zanimivega na njem. Ena takih privlačnosti, bo nedvomno montažna betonska garaža. Ce pomislimo na vse tiste uboge »fičke« in »spačke«, ki jih lahko tudi pozimi najdemo ob nočnih urah pod milim nebom, smo lahko prepričani, da bo ta razstavni predmet deležen precejšnje pozornosti.
Garaža, ki jo bo med drugimi izdelki razstavil »Gradiš«, bo seveda šele prototip .vendar pa v podjetju zatrjujejo, da si bodo največji nestrpneži takšno montažno garažo lahko nabavili že letos pozimi. Velika prednost te garaže je v tem, da jo je mogoče zelo hitro postaviti: samo 3 ure so potrebne in že lahko spravimo avto na varno. Seveda prevzame montažo »Gradiš«, ki pripelje garažo brezplačno tja, kjer jo želi lastnik imeti.  Ta ugodnost bo veljala
.fupce v večjih me-I kier bo podjetje
bdeW 16 earažc- Kon" trutf E0 poskrbe11. da je s "j/volj prostorna (os-Baro^skev meri 4.60 x 9fi0lCbo tore^ Prim«na
♦ rti ielike osebne avt0_
ifl?araž° sestavljajo m°b>ske stene, tudi t rV betonska. vhod je EjJepkrilna vrata, ena sk0 ,a okno. In cena? ^kalkulacij v pod-K°° nimajo, vendar so ]et] ali ,da se bo sukala nanl..200 tisočakih. Upo-"   &--jnost take gara-
• m in Pa prednost, da
*e l"inim trudom lahko
1° 1 itavimo, bi cena še
{"*r ijemljlva   za širši
blIa torizirancev«. krog
-n
»So ljudje, ki so pod vplivom okoliščin postali zločinci. So pa tudi ljudje, ki so pod vplivom okoliščin ostali pošteni.« (Dela-coure)
»Moram se sprijazniti S tem, da se staram, saj je to edini način, da lahko živim dlje.« {Churchill)
»Moderni človek je iznašel samo eno novo grehoto: hitrost.« (Huxley)
»Zgodovina je nekaj, kar se nikoli ni zgodilo in o čemer piše človek, ki nikoli ni bil prisoten.« (He-mingway)
»Imamo tri vrste laii: navadno laž, laž iz potrebe in statistiko.« (Erchard)
Jtri: razstava vKostanjevici
Še o novih izkopaninah v Metliki
Dolenjski list je 10. avgusta objaivil članek svojega dopisnika o novih arheoloških najdbah v Metliki. V članku pa je nekaj samovoljnih netočnosti, zlasti kor se tiče ugotovitve stai\xsti obeh žar, ki sta bili minuli mesec izkopati i na začetku Spitalske drage v Metliki. To arheološko najdišče doslej še ni bilo znano, po vsej verjetnosti pa sovpada s sosednjim metliškim Boljitkom, kjer so po zadnji vojni prišle na dam nove najdbe žamih
grobov. To grobišče pa je po zadnjih dognanjih celo slaa-ejše kot grobovi okoli podzemeljskega Kučarja.
Ogroženost najdb je bila vzrok, da so morali uslužbenci Belokranjskega muzeja sami — brez poklicnega arheologa — rešiti dragoceno najdbo, znanstveni zaključki in med njimi tudi ugotovitev starosti, pa bodo vsekakor pripadli strokovnjakom.
Uprava Belokranjskega muzeja v Metliki
■"»»■i.......'im......mu
iuiwiiiiiiiwi": ■1'la

— Ne boj se za .lurtka, fant se igra i svojimi kockami...
Med kiparji, udeleženci simpozija v Kostanjevici, vam doslej še nismo predstavili drobnega, vselej nasmejanega Indijca: Sankho Chauduri j« morda med kostanje-viškimi gosti »najhladnejši« pristaš abstraktnega kiparstva, zato pa toliko večji prijatelj figuralike. »Rad imam ljudi in jih zato želim upodabljati .. .« To veliko pove. Na sliki: Chauduri ob svojem kipu, ki bo jutri med drugimi umetninami na razstavi V parku kostanjeviškega gradn. Razstavo bodo odprli ob 17. uri, ob 18. uri pa bodo zapeli kiparjem in gostom pevci okteta.
Z otvoritvijo spominkarske In slikarsko-kiparske razstave bo od 10. do 17. septembra v Ribnici festival ribniške dejavnosti, že od nekdaj znane širom po naši domovini. To bo prva manifestacija pestrega, dolgoletnega in napornega dela »večkrat šegavega kot resnega, a kljub temu nikoli nepremišljenega ribniškega Dolenjca«, ki je znal ohraniti svoje običaje, sprejeti dobrine sedanjosti ln hkrati napovedati neizprosen boj nerazvitosti in zaostalosti.
Te dni bo Ribnica dočakala v posebnem vzdušju in svečani podobi. Ljudje že hitijo beliti pročelja hiš, čistiti trg, ceste in poti ter odstranjevati ostanke ruševin, ki jih je zapustila vojna. Na trgu bodo uredili cvetlični nasad. Turistično dru-
štvo je razpisalo nagrado za tistega gospodarja, ki bo Imel najlepše urejeno ln s cvetlicami okrašeno hišo.
Središče festivalske dejavnosti pa bo preurejeni ribniški grad. Prvi dan manifestacij bodo v njem odkrili spomenik ribniškim žrtvam zadnje vojne ter odprli zgodovinski muzej, kjer Si bodo obiskovalci lahko ogledali raznovrstne predmete 1z preteklosti Ribnlčanov. Kasneje bodo lahko videli še druge znamenitosti, ki bodo pripravljene v času prvega ribniškega festivala. Slikarja Ora-žem in Mihelič ter kipar Bolka bodo prikazali zanimive stvaritve z ribniškimi motivi. Program prireditev pa je prikrojen tako, da bodo vsak drugi dan športna tekmovanja, vmes pa
Jugoslovan Lerman raziskovalec
Med osnovale! Stanlevvilla, glavnega mesta Vzhodne province v Kongu (zda) je tam sedež zakonite kongoške vlade), zavzema posebno vidno mesto tudi Jugoslovan Dragutin Lerman (1863—1918). Kot nemiren duh je zgodaj odšel v svet ln se pridružil Stanlevevi ekspediciji, kl je raziskovala Kongo. V Berlinu Je leta 1884, ko Je šlo za sporazum s kongoškimi poglavarji Mampujem in Tonkijem, kongresni dokument podpisal tudi on.
Lerman Je Kongo • prepotoval štirikrat. Vtise o tej, do takrat neraziskani afriški deželi. Je popisal v dveh knjigah: Listi iz AJiike in Novi Usti iz Afrike. — Njegov dnevnik je poln zapiskov o deželi ob ekvatorju, njenem živalskem svetu, o ljudeh in plemenih, še preden je tja prodrla kolonializacija. Razen tega je s potovanj prinesel bogato zbirko or<xlja in orožja, tkanine, plastike
Konga
in okrase afriških plemen. Del tega je shranjen v kulturno-zgo-dovinskem muzeju v Slavonski Fožegi (Lermanovo rojstno mesto) okrog 500 predmetov pa hrani zagrebški etnografski muzej.
Lerman je prehodil vso osrednjo Afriko. Raziskoval Je kraje in jim dajal Imena. Ime slapov na reki Kwill — Slapovi Zrinjskega — Je njegovo. Čeprav Je bil predstavnik takratne kolonialne uprave, je gojil ves čas prijateljske odnose s tamkajšnjimi plemeni in njihovimi poglavarji.
Ko se je vrnil domov, ni počival. Začel Je raziskovati rudna bogastva v okolici Sarajeva in v Kreševu pri Sarajevu tudi umrl.
Kmetovalci, DOLENJSKI LJfT vam svetuje In odgovarja. Zato dopisujte tudi vi!
bodo, začenši s koncertom godbe na pihala KUD Tineta Rezanca iz Ljubljane, kulturne prireditve. Dva dni kasneje bodo namreč že nastopili folklornikl in pevski zbor tega društva, med izvajanjem prireditev pa bodo s prikazi počastili revolucionarno ;n zgodovinsko preteklost Ribniške doline. Zadnji dan bo nastopila dramska skupina Svobode iz Ribnice.
Ribniški festival bo hkrati velika proslava ribniškega območja ob 20-letnicl ljudske revolucije. V teh dneh bodo obiskovalci lahko spoznali, da Ribnica ne slovi samo po Urbanih, ki raznašajo rešeta v vse dežele, kot pravi pesem, ampak da tudi gospodarsko napreduje. V festivalskih dneh bodo v Ribnici stekla dela v lesno-industrij-skem obratu in kovinskem podjetju. V Dolenji vasi bo začelo izdelovati pohištvo in druge predmete mizarsko podjetje, v Sodražici bodo položili temeljni kamen za nov zdravstveni dom, razen tega pa bodo tam odprli novo strelišče in imeli tekmovanja.
Posebna zanimivost festival skih dni bo gospodarska razstava, za katero se že pripravljajo v vsa podjetja ribniške komune m tudi podjetje Domača obrt iz Velikih Lašč. Prikazali bodo izdelke suhe robe in lončarstva, teh širom po Sloveniji znanih predmetov, ki jih bodo lahko obiskovalci kupili.
Festival pa bo obsegal tudi športne prireditve. Pripravljalni odbor je povabil ljubljanske kotalkarje, strelska, rokometna in košarkarska moštva ter jamarje, ki bodo pokazali, kako se je treba spustiti n. pr. v 70 me-
trov globoko Ziglovico.
Prireditelji so povabili k sodelovanju vse organizacije in društva ribniške občine, da bi festival prikazal, res splošno dejavnost ribniške doline.
Hinko Smreka KIBNICAN URB
AN


»Rekel sem,« je povsem mirno odgovoril Angel,» da bi rad dobil naslov vašega frizerja, oziroma, da vas prosim zanj, in pa da temna polt škoduje vaši lepoti. Hudo pa so mi všeč vaše obrvi — take imajo filmske zvezdnice.«
Ullman si je posegel v lase in rekel:
»Stopite bliže!«
Angel je skoraj moral ubogati, kajti čuvarja sta ga pograbila in pahnila pred Ullmana.
»Ali veste, da vas lahko ubijem?« je vprašal Ullman.
»Vem... Tako, kot bi radi Rosen-bergovo hčerkico, ali ne?«
Spet je zavladal molk. Nihče se ni zganil, razen Ullmana, ki si je še zmeraj gladil lase. Nazadnje je zabrundal:
»Torej veste celo to?!«
Angel je pokimal. Sedaj je spoznal, ga pripeljali k UUmanu in tako odkril da je dobro domneval. Pustil je, da so mesto, kjer skrivajo ugrabljeno dekletce... Brayan in njegovi detektivi bi to zaklonišče iskali tedne in tedne.
»Da, vem!« je potrdil Angel. »Mislite, da sem za prazen nič pustil tema dvema opičjakoma, da sta me privlekla sem! Mislite, da sem res prišel iz zanimanja za vaše kozmetične skrivnosti!«
»Cisto je prismojen!« je rekel eden od čuvarjev.
Angel se je nasmehnil in pogledal skozi odprto okno. V mraku je videl rob strehe pod vrhnjim delom okna. Z okna bi človek Janko ujel žleb, potem pa...
Angel je obrnil pogled na Sony Rake. Cez Ullmanovo ramo je tudi ona zrla vanj, toda njen pogled ni povedal ničesar.
»Zakaj ste prišli?« je vprašal Ullman.
Angel mu je zapičil leden pogled naravnost v oči in rekel mirno:
»Da vas ubijem, Bery Ullman!«
Eden od kvarlopircev je premaknil nogo V popolni tišini je to odjeknilo, kot bi zaloputnil vrata. Potem je Angel nadaljeval: . , „ .i,
»Jaz sem Al Brook - Angel. Prišel sem, da napravim pri vas malo reda. Danes popoldne sem .pospravil Draka, kakor sem obljubil. Moj zakon je močnejši od uradnega, ker nisem podkupil sodnikov, saj jih ne potrebujem. Vi, Ullman, boste nocoj umrli!...-
Gangster je vstal in preteče pogledal. • »Veste. Angel, pa ste res smešni!« se je zarezal in zamahnil s pestjo.
Angel je odmaknil glavo in se tako izognil udarcu. UUmanov rokav mu je podrgnil obraz. Angel je v trenutku potegnili iz rokava dolg, tanek nož. Cuvar-

ja sta ga sicer držala za komolce, toda roke na hrbtu je imel proste.
Ullman je ves besen stopil za korak proti njemu in znova zamahnil. Zdajci pa ...
Čuvar, ki je držal Angela z desne strani, je začutil v roki strahovito bolečino. Spustil je Angela in pogledal: žile na desnici je imel presekane in iz njih je brizgala kri. Dvignil je pogled in zagledal blišč ostrine. Ullman je kliknil.
Angel je bil svoboden in njegov nož je začrtal -polkrog. Ullman je padel in pritisnil roko na srce. Skozi prste mu je brizgala kri.
Vse se je zgodilo tako neverjetno naglo, da se nihče ni utegnil niti zganiti. Angel je dvignil roko in razbil žarnico. Naslednji trenutek je bil že na oknu ...
V mraku ga je nekdo zgrabil za roko. Ze je hotel uporabiti nož, zdaj pa je začutil, da ga roka ne zadržuje, temveč mu potiska v pest revolver. Vtaknil je orožje v žep, se prevesil skoz okno in skočil v temo.
Štirinajsto poglavje
Prijel se je za žleb in potegnil kvišku. Na trebuhu in z nogami navzgor je obležal na zelo strmi strehi, nekaj centimetrov nad žlebom. Videl je, kako Ull-manova čuvarja pogledujeta skozi okno.
»Tukajle je skočil. Mora biti na dvorišču,« je rekel eden.
»Pojdiva gledat, če ni ušel z avtomobilom.«
»Ni mogel, ker imam ključ v žepu!«
Angel je zaslišal, da so se vrata v sobi zaloputnila. Zavladala je tišina. Nasmehnil se je. Štirje gangsterji so zdaj drveli po stopnicah, prepričani, da je Angel na dvorišču in da bo poskušal pobegniti.
Z vso previdnostjo je začel lesti po strehi, oprt z glavo ob žleb. Iskal je okno sobe, pred katero straži gangster s polcilindrom na glavi. Živci so mu bili skrajno napeti. Nenadoma je pomislil na plavolaso Sony Rake... V sobi prej ni spregovorila niti besede, in vendar je bil prepričan, da je njen glas slišal po telefonu pri sodniku Dofldyju. Ko je u bdi Ullmana, ga je pogledala s čudnim sijem v očeh... In revolver v žepu — mar mu ga ni dala ona? Zakaj? Vendar sedaj uganke ni utegnil reševati.
Pogledal je nizdol* na dvorišče in ugotovil, da je prazno. Obesil ee je na žleb. ki je bil na srečo dovolj močan, in stopil na rob okna. Potipal je z nogo — okno je bolo sicer zaprto, vendar je začutil, da ga bo lahko odprl. Zazibal se Je na žlebu, dvignil noge, se ves zvil in
spustil žleb v trenutku, ko so mu noge prebile šipe. Zletel je v sobo nepoškodovan. Obsedel je na preprogi in potegnil iz žepa revolver. Soba ni bila osvetljena, toda njegove oči so se že privadile mraku. V kotu je opazil belo postavo in dvoje prestrašenih oči.
»Ne boj se. Anitta!« je rekel prijazno in stopil k deklici. »Popeljal te bom domov, k očku.«
Govoril je tako prisrčno, da je deklica nehala jokati. Dvignil jo je v naročje in stopil k ^Vratom. Bila so zaklenjena. Z levico je tesneje objel deklico in po-šepetal:
»Ne boj se! Zdajle bova prestrašila tiste grde može. Naredila bova ,bum-bum', ali si za to? Boš videla, kako bo smešno.«
Deklica je pokimala in se mu nasmehnila, s
Angel je pritisnil revolver na ključavnico in sprožil. Nato je naglo odprl Vrata: Pred njimi je ležal gangster v polcilindru.
Z deklico v naročju je Angel stekel proti stopnicam. Gangsterji so že hiteli v prvo nadstropje. Angel je ustrelil in prvi gangster se je zgrudil, drugi pa so zbežali nazaj v vežo, da si poiščejo zaklonišče. Angel je ustrelil v žarnico in vežo je zagrnila tema. Odjeknil je strel in krogla je švignila Angelu mimo ušes. Vrata na ulico so bila odprta. Ko so gangsterji z dvorišča pridrveli v hišo, so jih v naglici pozabili zapreti. Angel je hitro pretehtal položaj — ima opraviti s štirimi gangsterji. Eden od njih je nemara zunaj in pazi na okna, drugi straži avtomobil. Torej ima pred seboj le dva. Ukrepati mora hitro, dokler so še presenečeni...
Postavil je deklico na tla in jo obrnil proti vratom. Jokala je, toda Angel je vedel, da ji bo strah dal urne noge.
»Steci!« ji je pošepetal. »Steci skoaa vrata!«
Deklica je stekla in kriknila od strahu. Gangster, ki se je skrival v baru, je skočil, da ji zapre pot. Angel ga je podrl s strelom, stekel za deklico in jo dvignil v naročje. Zagrmela sta spet dva strela, toda zgrešila — to je nekdo ustrelil z dvorišča.
»Sedaj je vse dobro, Anitta!« je rekel Angel deklici. »Nič več se ne boj, greva k tebi domov.«
Planil je k svojemu avtomobilu. Vedel je. da nima ključa. Kaj pa UUmanov? V vratih Ullmanovega avtomobila je bil ključ in Angel je olajšano zadihal




Uspeh nad vsemi pričakovanji
i
Poštarji-športniki v Črnomlju
Ženska ekipa Novega mesta je na mednarodnem mladinskem prvestvu FLR Jugoslavije na Bledu presenetljivo osvojila prvo mesto in pokal - Irena Mikec je s Frelihom na drugem mestu v mešanih dvojicah in na tretjem mestu s Kokaljevo v ženskih dvojicah - Doslej brez dvoma največji uspeh novomeškega namiznega tenisa!
Marsikdo se Je čudil, ko je v nedeljo ali v ponedeljek bral časopisna poročila z mednarodnega mladinskega prvenstva Jugoslavije v namiznem tenisu, ki je bilo od 25. do 27. avgusta na Bledu. Kar težko je bilo verjeti, da je ekipa mladink Novega mesta osvojila naslov mednarodnega prvaka Jugoslavije. Kako jim je to moglo uspeti? Ali je to sploh mogoče? Je imel morda spet svoje prste vmes tiskarski škrat?
Ne! Poročila so pravilna. Novo mesto ln Ljubljana sta nova mednarodna prvaka FLRJ pri ženskih in moških mladinskih ekipah! Oboji so te naslove osvojili povsem zasluženo s prepričljivimi zmagami! Novomeška ekipa je v pred-tekmovanju premagala glavnega favorita Zenico s 3 : 1, nato ekipo Dunaja s 3 : 1 in za zaključek še Ljubljano II s 3 : 0. V finalu je bila Ljubljana I. prepričljivo poražena s 3 : 0.
Ze po prvem dvoboju, ko sta se Irena Mikec in Kokaljeva pomerili z reprezentanco Zenice — z glavnim favoritom za ekipnega prvaka pri mladinkah, smo bili zelo veseli. Medtem ko je Kokaljeva prvo srečanje z Mitrovičevo izgubila, je Mikčeva premagala Lu-čičevo ln izenačila na 1:1. Dvoboj dvojic je bil odločilen. Novomeški predstavnici sta odlično zaigrali ln zasluženo — z 2 : o premagali dvojico Mi-trovlč - Lučič, ki j« kasneje zmagala v tekmovanju ženskih dvojic. S tem pa zmaga še ni bila zagotovljena. Treba Je bilo osvojiti še tretjo točko. Mikčeva se je nato pomerila z Mitrovičevo (ta Je v nedeljo zmagala v tekmovanju posameznic!) ln Jo po odlični Igri premagala z 2 : 0! S tem je novomeška ekipa slavila zasluženo zmago s 3 : l in si zagotovila vsaj drugo mesto. Po zmagah nad Dunajem s 3 : 1 in nad Ljubljano H. s 3 : 0 Je ekipa Novega mesta postala zmagovalec druge skupine.
v finalnem srečanju za prvo mesto se je novomeška ekipa srečala z zmagovalcem druge skupine — z reprezentanco LJubljane, v kateri sta igrali Zrimčeva ln Sramlova (obe Odred). Mikčeva Je najprej premagala Sramlovo. nato pa je na splošno presenečenje še Kokaljeva premagala Zrlmče-vo. Tudi v tekmovanju dvojic sta bili novomeški predstavnici očitno boljši (zmaeall sta z 2 : 0!), tako da Je bila končna zmaga s 3 : 0 popolnoma zaslužena. Pokal Namlznotcniške zveze Slovenije je v nedeljo romal v Novo mesto, čeprav so ga pred tekmovanjem vsi pripisovali ekipi Zenice.
O nastopu moške okrajne reprezentance, v kateri so igrali Turk, Berger ln Somrak, ne moremo zapisati tako razveseljivih vesti kot za žensko ekipo. Vsi trije so igrali sicer prav dobro, toda v finale se niso uspeli uvrstiti. Po ogorčeni borbi so Izgubili z ekipo Kranja s 4 : 9, z ekipo Duna-
ja (dejansko Je bila to - enako kot pri ženskah — avstrijska državna mladinska reprezentanca) pa so bili poraženi gladko s 5 : 0.
Vrstni red ekipnega tekmovanja:
Mladinci: B-skupina: 1. Dunaj, 2. Kranj, 3. Novo mesto;
Mladinke: B-skupina: 1. Novo mesto, 2. Zenica I.. 3. Dunaj, 4. Ljubljana II.;
Končni vrstni red: 1. Novo mesto, 2. Ljubljana, 3. Zenica, 4. Celovec.
V tekmovanju posameznikov in dvojic so novomeški predstavniki spet zabeležili nekaj zelo   pomembnih rezultatov.
Prednjačila je spet Irena Mikec, ki je imela v tekmovanju posameznic precej smole, toda v tekmovanju mešanih dvojic je bila skupaj s Frelihom (Kranj) druga in v tekmovanju ženskih dvojic skupaj s Kokaljevo tretja.
Zelo zanimivo je bilo tekmovanje mešanih dvojic. Mešani novomeško-kranjski ptar Mikec—Frelih je najprej po zelo težki borbi premagal Du-najčana WillingerJevo in Fot-tera z 2 : 0. V četrtfinalu sta dobila za nasprotnika dvojico iz Zenice Rimac in Lučič. Tudi tu sta zmagala z 2 : 0. Pol-ffinalni dvoboj z Hjubljansko dvojico Vecko—Zrimec Je bil najlepši od vseh. Oba sta zaigrala odlično in favorizirani ljubljanski par je moral kloniti z 2 : 0.
Tudi ženski par Mikec-Ko-kalj je imel veliko upanja, .da postane zmagovalec. Po zmagi nad Avstrijkama Drelerjevo in Mazanekovo (Celovec) z 2 : 0 sta se ponovno srečali z Mitrovičevo in Lučičevo. Dvojica iz Zenice Je zmagala z 2 : 1, Mikčeva ln Kokaljeva pa sta bili tretji.
Pri posameznicah so Mikčevo zaradi zelo dobre igre v ekipnem tekmovanju šteli za glavnega favorita za končno zmagovalko. Zal se napovedi niso uresničile. Po napornem tekmovanju v petek in soboto, je Mlkčeva v tekmovanju posameznic izpadla nepričakovano že v četrtfinalu v srečanju z mlado Zeničanko Rimac ln tako pokapala vse upe. Vzrok je slaba kondicija, ima pa zadoščenje v tem, da je končno zmagovalko Mitrovičevo v ekipnem tekmovanju premagala z 2 : 0!
Turk, Somrak in Berger v tekmovanju posameznikov ln dvojic niso imeli sreče. Ze v prvih dveh kolih jim Je žreb določil premočno nasprotnike, tako da se niso uspeli uvrstiti na višja mesta. Vsi so igrali prav dobro, najlepšo priložnost za uvrstitev med prvih šestnajst Igralcev pa Je Imel Berger.
Na splošno lahko ocenimo prvi nastop novomeške okrajne mladinske namlznoteniške reprezentance na mednarodnem tekmovanju kot zelo uspešen. Zlasti se Je uveljavila komaj 15-letna Irena Mikec, ki letos prvič tekmuje kot mladinka. Ce bo redno trenirala tudi v prihodnje (s pričetkom šole se bodo pogoji za trening spet poslabšali, ker bo telovadnica zasedena), se ji obetajo zelo lepi uspehi.
fm
Ob zboru slovenskih poštarjev v Črnomlju v počastitev 20-letnice vrstaje so se poštarji — športniki pomerili z ekipami belokranjskih delovnih kolektivov v različnih panogah:
Črnomaljski nogometaši so premagali sovrstnike iz Ljubljane z rezultatom 3:2 (2:0) Pri domačih so bili najboljši Vinko Vajs, Franci Svajgar in Ivan Zunič.
V šahu so bili na šestih deskah boljši gostje in so odpravili domačine s 4 in pol: 1 lin pol.
Na kegljišču v Kanižarici so zmagali rudarji z zelo dobrim rezultatom 761 kegljev. Pošta-ji so jih podrli 659. Od ženskih ekip so bile najboljše keglja-čice novomeškega »Pionirja«, ki so podrle 34 kegljev več od tekmovalk lz Kanlžarice.
V odbojki so bili gostje očitno boljši in so premagali črnomaljske odbojkarje z rezultatom 3:0 (:5, :7, :6).
V streljanju z zračno puško so zmagali rudarji iz Kanlžarice, ln sicer z razliko 50 krogov. Pri domačih je bil najboljši Alojz Spelič s 172 krogi, pri poštarjih pa Kristina Tiler s 171 krogi.
Zmagovalna moštva so prejela lične pokale, ki jih je pripravil prireditveni odbor PTT.
-pb-
KRATKE ŠPORTNE VESTI
■ Pretekli teden je odpotoval v Beograd na priprave državne atletske reprezentance novomeški atlet Marijan S pilar. Na podlagi njegovih letošnjih uspehov ga je zvezni kapetan uvrstil med kandidate za mlado reprezentanco FLRJ (atleti, stari do 23 let), ki bo 30. septembra ln 1. oktobra sodelovala v tro boj u Romunija : Madžarska : Jugoslavija.
■ V okviru priprav za mednarodno prvenstvo FLRJ v namiznem tenisu, so v Novem mestu najboljši mladinci iz o-kraja igrali Izbirni turnir za okrajno reprezentanco, na katerem je brez poraza — s petimi zmagami osvojil prvo mesto Jože Turk (Novo mesto), -> pred Somrakom in Gundejem (oba Novo mesto), ki sta imela po tri zmage. Sledila sta še Boljkovac iz Črnomlja in Berger (Novo mesto) z dvema zmagama itd.
■ V nedeljo, 3. septembra, se bo pričelo tekmovanje v obeh republiških odbojkarskih ligah. Obe novomeški eikipi — moška in ženska — bosta igrali doma (pričetek ob 9. uri); in sicer moški s Kanalom, — ženske pa z Jesenicami.
■ Na OK LMS smo zvedeli; da bo 7. in 8. oktobra v Topu-skem pri Karlovcu v počastitev 20-letnice revolucije velik mladinski »Zbor bratstva in enotnosti«. Pričakujejo, da bo na zboru sodelovalo okoli deset tisoč mladincev lz okrajev Karlovac, Sisak, Novo mesto in Bihać. Navedeni okraji bodo sodelovali s svojimi mladinskimi reprezentancami — (mladinci do 25. leta) tudi v športnem delu programa, in sicer v odbojki, namiznem tenisu, šahu (na desetih deskah) ln v nogometu. Športna komisija Okrajnega komiteja LMS že pripravlja reprezentance za ta nastop.
■ V Novem mestu pripravljajo za prvi del septembra dva seminarja. Na prvem, ki bo 2. in 3. septembra na Loki, se bodo zbrali kandidati za košarkarske vaditelje ln trenerje iz vseh krajev okraja, kjer gojijo košarko, na drugem (9. ln 10. septembra) pa se bodo zbrali, prav tako lz celega okraja, kandidati za atletske sodnike, ki bodo na mladinskem prvenstvu LRS opravljali sodniški izpit.
ROZMAN - JUNAK DNEVA
Prvenstvo Jugoslavije v spe-edwayu je v nedeljo privabilo nad pet tisoč gledalcev. — Ob 15,15 je na stadion prikorakal sprevod na čelu z delegatom športne komisije AMZJ Janezom Kermavnerjem, glavnim sodnikom Francem Novakom, predsednikom športne komisije Ivanom Zupančičem ln 20 sodelujočimi vozači lz Kranja, Maribora, Krškega, Varaždina, Zagreba, Zemuna, Osijeka, Bjelovara in pionirji-miličnikl z rožami. Tekmovalce je pozdravil predsednik Avto-moto društva iz Krškega Janez Potočnik.
Stroji so zabrnell. Drago Re-gvard (Zagreb) si je v prvi vožnji priboril tri točke. Nihče pa ni slutil, da bo v drugi vožnji prišlo do presenečenja. Srdita borba med izkušenim tekmovalcem državnim prvakom Valentinom Medvedom in 24-letnim Kranjčanom Matevžem Rozmanom je gledalcem zaustavila dih in jih spravila na noge. Medved Je že po startu izsilil prednost. Rozman mu Je sledil... PosikuSal ga Je dohiteti. To mu je uspelo šele v drugem krogu, ko sta nekaj časa vozila skupaj. Na pr-
»Odložili smo kramp in lopate,..«
V ponedeljek, 28. avgusta, se Je z enomesečne delovne akcije vrnila XVI. MDB Martina Ko-tarja-Marijana. Z vlaka smo stopili veseli in zadovoljni, saj smo bili udarni ln specialno pohvaljeni za svoje delo na avtocesti. Dobili smo trak revolucije, kar Je največje priznanje brigadi.
Po prisrčnem sprejemu na železniški postaji nas je čakala topla večerja, nato pa smo si ogledali Jugoslovanski film »Pesem«. Po končani filmski predstavi je prišel čas ločitve. To so bili najtežji trenutki, saj nam Je bilo vsem žal, da se moramo ločiti. Ostali bodo lepi spomini, ki Jih ne bomo nikdar pozabili.
V prejšnji številki Dolenjskega lista smo brali o življenju hi delu XVI. MDB. V članku Je bilo omenjeno, da okrajni komite LMS Novo mesto brigadi nI poslal vseh potrebnih
V nedeljo: odbojkarice na Loki
V nadaljevanju jesenskega dela republiškega prvenstva za ženske čaka novomeške odbojkarice precej trdega dela ln več odgovornih tekem, na katerih bodo morale opravičiti visoko mesto, ko so v pomladanskem delu dosegle drugo mesto z enakim številom točk kot prvak, OK Kamnik.
Prvo srečanje v okviru tega tekmovanja bo v nedeljo ob S), uri na novomeški Loki, kjer se bodo srečale z OK Jesenice. — V Jesenskem delu bodo zastopale Partizanove vrste odbojkarice Bele, EoW, Keber, Kožuh, Ostanek, Robar, Saje, Setina in Knaflič. Sd.
Kegljanje v Črnomlju
V Kanižarici Je bila 20. avgusta odigrana prijateljska ke-gljaska tekma ženskih ekip Pionirja lz Novega mesta to kanlžarake Svobode. Srečanje se je končalo x zmago Novo-meščatvk (361:324). -k
stvari. Res Je namreč, da je OK LMS potrebne rekvizite poslal malo kasneje, ker so bili v lokalni brigadi. Okrajnemu komiteju se opravičujemo, ker smo ga v omenjenem članku obdolžili, da nam noče poslati rekvizitov. Dobili smo namreč odgovore na vsa pisma ln vse stvari, ki smo zanje prosili.
Vse brigadirje še enkrat lepo pozdravljam z željo, da se mladinskih akcij še udeležijo. Štefan Kamin, komandant XVI. novomeške MDB
Čemu odrivanje v Mirni peči?
Mladinci in mladinke lz Mirne peči se pritožujejo, da Jim nek odbor ne dovoli vstopa v dvorano, ki Je baje zapečatena. »Prej, ko ni bilo primernih prostorov, Je bilo v Mirni peči vedno dovolj iger ln drugih prireditev domačinov; zdaj, ko prostore imamo, pa ne moremo v nje!« so nam povedali. Radi bi se naučili primerne Igre ln z njo nastopili na domačem odru, pa so v hudi stiski za prostor.
Kaj če bi kdo izmed odbornikov krajevnih organizacij pojasnil, kdo ln zakaj ovira mladino pri njenih prizadevanjih, da bi bila družbeno aktivna?
Km.
Novomeški taborniki pobrali vsa tretja mesta
V nedeljo se Je v Valdoltri pri Kopru zaključilo letošnje tekmovanje tabornikov v mno-gobju. Nastopali so okrajni prvaki šestih okrajev. Novomeški okraj so, med šestimi starejšimi kategorijami zastopali Novomeščanl ln Trebanjci, za medvedke so tekmovali Novomeščanl, za čebelice Brežlčan-ke.
V zelo hudi konkurenci, ko so bile vse ekipe zlasti pa koprske ln ljubljanske dobro pripravljene so Novomeščanl pobrali vsa tretja mesta ln eno četrto. V skupni uvrstitvi jo med člani takle vrstni red. 1. Koper, 2. Ljubljana, 3. Novo mesto. Medvedki in Čebelice: Koper, Celje, Novo mesto.
vem zavoju se je Medved ločil od neljubega spremljevalca. Vozila sta že v zadnjem krogu, do cilja pa je bilo le še 100, 120 metrov. Tedaj se je hrabri slovenski tekmovalec Rozman nevarno nagnil r.a-prej, pritisnil na plin in se silovito pognal mimo presenečenega Medveda.
Borba za točke se Je nadaljevala. — V enajsti vožnji je Franc Babic (Krško) vodil, vendar mu je odpovedal stroj ln Je moral odstopiti. Rezervni vozač Slobodan Djudovlč lz Zemuna je v tej dirki dvakrat zavozil na nasip, a nI padel.
V trinajsti vožnji Je Franc Babic dosegel veliko hitrost, saj Je progo prevozli s časom 1,18,2. (Rekord proge 82 kilometrov na uro je dosegel leta 1960 Josef BOsr.er — Avstrija).
V šestnajsti dirki sta se spopadla Drago Regvard, kandidat za letošnjega državnega prvaka, in Matevž Rozman. Do te dirke sta oba dosegla devet točk. Kdo bo zmagovalec, bo kateremu odpovedal stroj ali pogum, so se spraševali gledalci. Rozman pa je dokazal, da je resnično junak dneva in Je bil prvi.
Drugi je bil Regvard. V devetnajsti vožnji je Nlozmar. osvojil še tri točke. Zanimiva je bila tudi nepopustljiva borba v osemnajsti vožnji za drugo ln tretje mesto med Reg-vardom in Medvedom. Tik pred ciljem se je Regvard dobesedno naslonil na Medveda, mu zaprl pot in zmagal.
Največjo smolo na tekmovanju pa je imel Drago Perko lz Maribora, ki mu je na treh vožnjah odpovedal stroj ln je moral odstopiti.
Končni rezultati tekmovanja: Matevž Rozman (Kranj) 15 točk, Drago Regvard (Zagreb) 14 točk, Valentin Medved (Varaždin) 13 točk, Tone Mlakar (Zemun) 10 točk, Milan KallS-r.ik (Kranj) 9 točk, Franc Babic (Krško) 8 točk, Jože Močnik (Kranj) ln Jože VLsočnik (Maribor) po 7 točk, Josip Sel (Zagreb), Stane Salmlč (Kitko) po 6 točk itd.
Zmagovalec Matevž Rozman Je po tekmovanju za naš list izjavil:
»Srečen sem, ker sem v Krškem dosegel največji uspeh. Pred pričetkom dirk na kaj takega nisem računal. Zmaga nad Medvedom v drugi vožr.jt me je spodbudila, imel sem tudi srečo, ker ml m nikoli odpovedal stroj. Mislim, da se bom na zadnjem državnem prvenstvu v Varaždinu potegoval za tretje mesto. SIcer pa so v športu tudi presenečenja. Trenutno vodi   Regvard  z 29
točkami, slediva mu z Medvedom s 26 točkami.
V Krškem je prekrasen stadion in ima odlično stezo. — Dovolite mi, da se zahvalim nepristransiklm gledalcem in pozdravljam bralce Dolenjskega lista«.
Drago K.istelie
Rokomet v Brežicah
Catrtfinale tekmovanja za pokal maršala Tita je v jesenskem delu končan. Brežice so v osmini finala odpravile roko-metaše iz Radeč z 29 : 19.
V nedeljo pa so imeli v go-steh rokometaše Slovana iz Ljubljane. Pred nekaj sto gledalci so morali kloniti z rezultatom 36 : 25 (20 : 9). Gostje so v prvem delu Igre pokazali za razred boljši rokomet, medtem ko je bila v drugem polčasu igra enakovredna. K sorazmerno visoki razliki je pripomogel domači vratar, ki je imel Izredno slab dan ln je bil proti koncu tekme celo Izključen. Morda bi kazalo več pozornosti posvečati'športni vzgoji.
Tekmo Je z nekaj napakami vodil sodnik Peter Kastelic iz Ljubljane. Ponovno se sprašujemo, zakaj Rokometna zveza ne delegira nevtralnega sodnika, ker je tudi na zadnji tekmi prišlo do očitnih simpatij za Ljubljančane. Ce je to namerno — ni športno!
-ek
Spet vodimo v tekmovanju TT
Po štirinajstih dnevih, ko je v TT-jevem tekmovanju Športne napovedi vodil Celjski tednik, se je z nedeljskim uspehom Mira Verblča, znanega novomeškega športnega delavca, naš Ust ponovno povzpel na prvo mesto v generalnem plasmaju.
Nedeljsko kolo Je bilo spet polno presenečenj. Celjski tednik, ki je bil doslej v vodstvu, se je moral zadovoljiti le s petimi zadetki. Kar težko je verjeti, da Je Miru Verblču uspelo uganiti devet rezultatov, med njimi tudi rezultate tekem Maribor : Split (0), Var-teks : Trešr.jevka (0), Borovo : Sloboda (2) itd. Kot dober poznavalec našega
Vertlč za svoj uspeh nagrajen s Tl'-jevo nagrado — naročnino na TT.
Generalni vrstni red: 1. Dolenjski Ust 192 točk, 2. Celjski tednik 189, 3. Glas 181, 4. Večer 177, 5. RTV Ljubljana 173, S.-7. Polet ln TT po 168, 8.-9. Delo ln Ljubljanski dnevnik po 163, 10. Slovenski Jadran 157 točk.
V novem kolu, ki bo na sporedu v nedeljo, 3. oktobra, bo naš Ust zastopal Darko Lut-man, podpredsednik TVD Partizan — Novo mesto ln vodja veslaške sekcije v tem društvu. Njegova napoved: 2, 1, 1, - 1, 1, 1, - 1, 0, 1, - 1, 1, 0, -1, 1. 2.
STROKOVNO USPOSOBLJEN KADER: KVALITETNEJŠE USLUGE TUDI V ŠOLSKIH MLEČNIH KUHINJAH
■ Igralka namiznega tenisa iz Novega mesta Irena Mikec se Je udeležila treninga državne mladinske reprezentance v Ravnah na Koroškem. V okviru priprav so odigrali dva turnirja ln en dvoboj. Na prvem turnirju Je bila Mikčeva tretja, za Petračevo ln Krajgerjevo ter pred Knapovo ln Mitrovičevo, na drugem pa spet tretja, za Petračevo in Knapovo, toda pred Mitrovičevo to ostalimi. Ker Petračeva in Knapo-va letos nista več mladinki, je Mikčeva nastopila skupaj z Mitrovičevo za reprezentanco FLRJ v srečanju z Ravnami. Mladinska reprezentanca FLRJ je zmagala s »:4.
Šolske mlečne kuhinje so se utrdile. Njih namen je, nuditi učencem vsaj en dnevni obtok ln v nJem tiste važne hranilne snovi, ki jih dobijo v domači prehrani običajno v premajhni količini. Malica naj bo o pravem času ln naj poudari tudi vzgojni moment. Razen tega pa narekujejo potrebe reden opoldanski obrok, vsaj na tistih šolah, kjer je veliko vozačev ln od šole oddaljenih učencev ter otrok zaposlenih staršev.
Doslej so pripravljale malice v večini primerov nestrokovne moči, ki so se večkrat menjale. Da bi ni.u'..ili delo, zboljšall način pripravljanja in zagotovili Šolskim kuhinjam stalen strokovni kader, Je Zavod za napredek gospodinjstva v sporazumu s svetom za prosveto, okrajno komisijo za SK in okrajnim odborom Rdečega križa organiziral v avgustu štirinajstdnevni tečaj za prvo 6topnjo izobrazbe za poklic kuharja v mlečni kuhinji. Po učnem načrtu Je tečaj obsegal 50 ur teorije in 70 ur praktičnih vi). Tečajnice so dobile osnovno znanje lz nauka o prehrani, higiene z zdravstvom, osnove moralne vzgoje ln gospodinjstva. Pri, praktičnih vajah so pripravljale Jedi lz mleka In mlečnih Izdelkov, jajc, enolončnice ln razne močnate Jedi. Precej časa bo posvetile tudi konzerviranju sadja ln zelenjave, kar jim
bo koristilo pri pripravah zimske zaloge. Pri gospodinjskih vajah pa so se seznanile z uporabo sodobnih kuhinjskih strojev, z ureditvijo kuhinje lr. vzdrževanjem čistoče v kuhinji.
S tem tečajem si Je zagotovilo strokovni kader le 16 Sol. Kaj pa ostale? V okraju imamo namreč 146 Sol, ki pripravljajo toplo malico. V bodoče bodo morali šolski odbori ln občinske komisije za šolske kuhinje poskrbeti, da bodo te kuhinje dobile mesto, ki Jim v reformirani šoli pripada. Stroške tečaja bo kril delno okrajni odbor Rdečega križa. Zavod za zaposlovanje delavcev, občinski odbori, šole ln tečajnice same.
V drugi polovici septembra bo Zavod organiziral tečaj za poklic pralec prve stopnje, kjer bo 73 ur teorije in 107 ur praktičnih vaj. Namen tečaja bo Izpopolniti teoretično in praktično znanje pralcev, ki delajo najmanj eno leto na tem delovnem mestu. Istočasno bodo seveda pridobili omenjeno kvalifikacijo. Zavod Je ze razposlal dopise podjetjem in ustanovam, ki imajo pralnice. Vsa pojasnila pa lahko dobite tudi v pisarni Zavoda na Ragnvsk! 21 — telefon 7«
ZAVOD  ZA  NAPREDEK  (.osrooi.Njsi v \ V NOVEM MESTU
Stev. 35 (597)
DOLENJSKI LIST
Stran 7
Šentjernej je dobil lep spomenik
Pred obnovo ceste Gorjonci-Metlika-čmomelj-Vinica
Tam, kjer je jeseni 1943 težka sovražnikova bomba zrušila v Šentjerneju železo-betonsko zaklonišče na množico vaščanov, je postavil kraj sedaj veličasten bronast spomenik zmage nad fašističnim zlom, nad sejalcem oholega rasnega sovraštva^ simbolom zmage nad nameravanim »novim redom«, v katerem je bilo odločeno, naj tudi Slovenci kot »rasno manjvredni« za vselej Izginejo z zemlje. Trume talcev, postreljenih po široki dolini Krke, po Prekopi, v ostroški gramozni jami, za Šentjernejem in drugod, žrtve ječ in tisti, ki so padli na bojišču ,so dobili sedaj še posebno dostojno zadoščenje: spomenik neoboroženega človeka, ki ubija ostudno beštijo.
Preprosta ideja, upodobljena v žlahtnem bronu, bo potomcem skozi veke pričala o rodu, ki se je, čeprav nevešč In brez orožja, neverjetno drzno dvignil zoper dva mogočno oborožena Imperija.
Večina naših spomenikov že kar preveč ponavlja vedno isti temi: veličino talče-ve žrtve in pa partizanovo herojstvo. Oboje pa ne pove, s kom smo se morali bojevati. Od običajnih več aH m.anj viteških vojn se zadaja razlikuje prav po tem, da smo imeli v njej opraviti s sovražnikom, ki mu ni bilo nič sveto: niti lastne mednarodne obveznosti niti moralni zakoni človečnosti; spomnimo se le uničevalnih taborišč aH, recimo, črne roke.
Naš odlični umetnik Lojze Dolinar je v Šentjernej skem spomeniku kot povsem nov motiv obdelal idejo boja za obstanek z odurno zverjo, zoper katero napadeni nI imel druge izbire kot boriti
se z golo roko ali pa se pustiti brez odpora pokončati. Motiv boja z zverjo je v umetnosti v resnici star, kipar pa ga je mojstrsko upodobil na Izviren način in z veliko umetniško silo, ki daje spomeniku trajno vrednost. Mojster je umetnino kraju domala podaril, za kar mu gre še posebej topla zahvala.
Vsaka umetnina zahteva svoj okvir. Tudi Dolinarje-va plastika danes še ne prihaja do polne moči zavoljo preskromno urejene okolice. Nekoč zaključeni trg je prav na kraju spomenika od vojne razdejan in odprt v ne-lepo zaledje. Zato bi ga lahko zaprli morda s kako preprosto arhitekturo, ki bi padlim nudila prostor za njihova imena in dala tud: patinlranemu bronu primeren poudarek. Mogoče nekaj podobnega, kot ima Trebnje v svojem okusnem parku. Nalogo bi lahko opravila seveda tudi zgradba, ki bi jo moral oblikovat: arhitekt, ne gradbenik. Tudi park okoli spomenika čaka preproste ln okusne ureditve.
Za sedanji neokusni vodnjak, ki naj bi v parku postal protiutež spomeniku, bo prav tako treba najti neko estetsko rešitev.
Ko spomenik končno stoji,
se moramo spomniti tudi naših Amerikancev, ki so že pred desetimi leti požrtvovalno zanj zbiral: prispevke in bili v skrbeh, al| bo spomenik sploh kdaj stal. Posebna zahvala velja Jerneju Gorencu iz Johnstowna. Že 7. julija 1953 je zapisal v chicaškl Prosvetl, da so največ prispevali rojaki Iz Gro-belj, medtem ko prav boga-
ti Sentjernejčanl niso dali nič. Takrat jih je zastrupljal pač pregnani sovražnik z lažnimi prevarami. Dajali pa so celo Belokranjci in Notranje!. Največ je daroval Anton Jordan Iz kalifornijske Fontane in je torej u-pravičen do častne zastave, kot je v Prosvetl ugotovil Jernej Gorenc.
Ivo P.
Na predlog sveta za industrijo in obrt so odborniki ObLO v Črnomlju na zadnji skupni seji obeh zborov razpravljali tudi o nujnosti obnovitvenih del na glavni prometni žili, ki vodi skozi Belo krajino: na cesti Gorjanci— Metlika — Črnomelj— Vinica. V družbenem plann OLO Novo mesto je za letos predviđena priprava vse dokumentacije za rekonstruk-
Praznik podboških gasilcev
V nedeljo, 6. avgusta, so praznovali gasilci iz Podbočja 60-letnico društva. Praznovanju tega pomembnega jubileja so se pridružili vsi vaščani. Ob 10.
Invalidi ustvarjajo
Z združitvijo kleparske in elektroinštalaterske delavnice je bil 1. marca ustanovljen v Brestanici zavod za poučevanje invalidov in drugih oseb. Zavod zaposluje 27 oseb ,ki so v prvem trome-sečju kljub začetnim težko-čam dosegle blizu 3 milijone dinarjev bruto prometa. Pričakujejo še večji razmah delavnice. 'Zavod proizvaja za Kovinarsko zadrugo v Vid-mu-Krškem dopolnilne proizvode. Tako si je zagotovil stalno delo.
url je predsednik društva tov. Pisansky na svečani seji poročal o razvoju društva. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1901. Leto kasneje so nabavili briz-galr.o na ročni pogon. Sodelovali so pri gašenju 58 požarov. Dolga leta je služila za shrambo brizgalne šupa prvega načelnika Ruparja. Sele leta 1908 Je dal Jože Kodrič na razpolago prostor, na katerem so sezidali orodjarno. 1923 pa so postavili lesen stolp za sušenje cevi, ki pa ga je vihar čez nekaj mesecev porušil. Morali so postaviti novega. Končr.o so IS. 7. 1934 nabavili avto ln se-salko na motorni pogon. Med vojno so domobranci avto zaplenili in ga do skrajnosti izrabili. Po vojni ga Je dolgoletni član Frar.c Černelič, ključavničar iz Podbočja, razstavil ln iz delov naredil motorko.
Eolgoletna želja gasilcev Je bila, da bi zgradili nov gasilski dom. Ta želja se je 1953 uresničila. S prispevkom gasilskega društva in pomočjo va-
ščanov ter Eržavnega zavarovalnega zavoda so zgradili dom, ki je ponos društva ln kraja.
Ob 14.30 se je pričela svečanost. Se prej so se zbrala sosednja gasilska društva z gasilsko godbo iz Krškega na čelu. Na svečano tribuno so se povzpeli predstavniki republiške, okrajne in občinske gasilske zveze, družbenega in političnega vodstva občine Videm-Krško in drugi gostje. Zbranim gasilcem ln vaščanom je spregovoril Stane Nunčič. Društvu je čestital in izročil diplomo predsednik okrajne gasilske zveze Lojze Mirtič. čestitki pa se je pridružil tudi zastopnik republiške ln občinske gasilske zveze Leo Koman. Zatem je godba na pihala iz Krškega zaigrala himno. Stane Nunčič je razvil prapor, kateremu je botroval. Sledil je še mimohod gasilcev.
D. K.
cijo te ceste, z deli pa naj bi začeli prihodnje leto.
To bo vsekakor veliko in pomembno delo. Zanj bi ustanovili delovne brigade, kajti prebivalci Bele krajine, zlasti pa še mladina, bodo pri tem izdatno pomagali. Prav verjetno je, da lahko pri tem pričakujejo tudi pomoč iz drugih predelov domačega okraja ter Slovenije. Občinski ljudski odbor bo k akciji povabil tudi sosednjo metliško občino; oba ljudska odbora naj bi čimprej imenovala posebno komisijo, ki bo morala začeti takoj delali. S smotrno organizacijo in če bi pravočasno zagotovili potrebna finančna sredstva, bi bilo mogoče vsa dela dokončati do leta 1964.
Izvršena obnova glavne ceste bi pomenila za Belo krajino veliko pridobitev, saj bi približala področje med Gorjanci in Kolpo dragim predelom naše ožje domovine. Razen tega bi obnovljena cesta zbližala veliki avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb (pri Novem mestu) in Zagreb—Karlovac—Reka (onkraj Vinice na Kolpi: prt Bosiljevem).
Zanimivosti iz Pisec
Za jesensko setev pripravljeni
Na posvetovanju upravnikov in sekretarjev kmetijskih zadrug in državnih posestev, ki ga je okrajna kme-tijsko-gozdarska zbornica iz Novega mesta sklicala v ponedeljek, 28. avgusta, so kmetijske proizvajalne enote poročale, da je vse pri-
pravljeno za jesenska zadružna in pogodbena dela. Medtem ko so gnojila ln semena že nabavljena oziroma naročena, potekajo na teretnu še Badnje priprave za sklepanje pogodb za zadružno sodelovanje. V tej akciji sodelujejo ponekod predstavniki zadruge, drugod pa Socialistična zveza, ki si je zastavila 'nalogo, da bo kar najbolj seznanila ljudi s pogodbeno proizvodnjo. Sestan-
ki s kmečkimi proizvajalci bodo v glavnem zaključeni do 10. septembra, potem pa bodo začeli sklepati pogodbe ne samo za jesensko setev, pač pa tudi za mnoge druge kmetijske dejavnosti, ki jih pogodbeno sodelovanje še ni zajelo. Pogodbeniki bodo po podpisu pogodbe dobili navodila zavoda za kmetijstvo, v katerih jim bo obrazloženo, kaj vse je potrebno vedeti o dobrem pridelovanju.
Novomeška kronika
Trebanjske vesti
■ 24 hiš na Kodeljevcm brinu bo konec septembra dobilo vodo. podjetje »Vodovod- bo s tem podaljšalo glavni vod tudi v ta del Novega mesta, pri čemer so prebivalci sami pomagali s prostovoljnim delom, "kopali so jarek za glavni cevovod, prihodnji mesec pa bodo zato že dobili zdravo pitno vodo izpod Gorjancev. -Se letos bo podjetje Vodovod Poskrbelo, da bo s pitno vodo oskrbljen tudi del Težke vode.
■ Pred nedavnim Je mesto Pridobilo spet lep 1<**1. v_°°" leževl hiši na Cesti komandanta Staneta Je tovarna -Se-Sir« iz Skofle Loke preuredl-lT lokal namestila novo »o-d%bno oprimo in zalotila trgovino -Velur« z veliko izbiro dvovrstnih klobukov ln kap. preuredili bodo te Izložbeni prostor, po tleh položi« llnolej lr. namestili nova, velika zrcala, nakar bo ureditev končana. Vsa dela bodo veljala nad pol milijona dinarjev.
■ Za kavbojke vseh vrst ln
velikosti Je med mladino veliko zanimanja, do zdaj pa jih Je bilo pri nas zelo težko dobiti. Podjetje »Krojač« Je minuli teden nabavilo veliko izbiro takih hlač za deklice in dećke ln za večje »kavboje«. V začetku prihodnjega meseca se bo zaloga koniekctje za otroke, pa tudi za odrasle, zelo povečala, saj bo podjetje prodajalo kvalitetne otroške plašče, bunde, deftlnaste suknjiče za moške ln ženske, kakor tudi tergnl krila, po katerih (p vHlko lovprosevanje.
■ v tadnjem tednu so začeli v Kandijl podirati Ferlinče-vo hiSo nasproti hotela. — V kratkem bo prostor splar.lran, cestna uprava pa bo začela preurejati cestišče ln križišče, ki le bilo do zdaj nepregledno.
■ Kaj slab • vtis dobe o našem prebivalstvu tujci in No-vomeščanl, ki žive drugod, pa pridejo poleti v svoj rojstni kraj, če dobe, nič hudega sluteč, vedro vode na glavo. Tako je nekim beograjskim No-vomeSčanom pijana ženska r.a "agovski cesti zlila vedro vo-?f. n» glavo, oficir JLA pa Je JJ" Polit z okna nad kavarno
Glavnem trgu. Prav gotovo
slabo spričevalo za nekatere Novomesčanel
■ Vsega Je bilo dobiti na ponedeljkovem živilskem trgu. Prodajali so Jabolka (40 dinarjev), slive (50 dinarjev), hruške (50 dinarjev), smetano v skodelicah (70 dinarjev), krompir (23 dinarjev), šplnačo (30 dinarjev merica), fižol (70 dl-
- \ 1, kumare (40 dinarjev), ■:ko (70 dinarjev) ln parati..mike (60 dinarjev). Grozdje so i iKiie kupovali raje v zele-n'avnl trgovini, ker je bilo slajše In boljffe kot domače, a le za 20 dinarjev dražje; na trgu je bilo po 130 dinarjev kilogram, v trgovini pa po 150 dinarjev.
Tudi na sejmišču je bil v ponedeljek precejšen promet. Kupci so lahko Izbirali med 700 prašiči ln res Je bila v «24 primerih sklenjena kupčija. Za manjše so zahtevali od 3,500 do 6.000 dinarjev, za večje pa od 6.000 do 18.000 dinarjev.
■ Gibanje prebivalstva: rodili sta: Cvetka Knap iz Kettejevega drevoreda — dečka ln Tončka Jerman iz Koštialove 11 — dečka. - Poročili »o »e: Artur Galič, avtoklepar iz Smihela, in Danica Jesih, gospodinjska pomočnica s Ceste komandanta Staneta 10; rvrar. Kranjc, uslužbenec iz Adamičeve 9, in Jožefa Anželj, tkalka lz PresertJ.
Planinci: USCU vas vabi!
Po uspelih Izletih na Gorjance priredi Planinsko društvo v Novem mestu 3. septembra 1961 IZLET NA LISCO. Odhod iz Novega mesta z vlakom v nedeljo, 3. septembra, oo 6,54. iz Sevnice gremo peš na Llsco, vrnemo pa se v po-poldarjskih urah z vlakom lz Sevnice ob 19,35 ln pridemo v Novo mesto ob 21.17.
S planinsko legitimacijo Je vožnja polovična. Za ostale udeležence nedeljska povratna karta.
Vabimo planince ln prijatelje planin, da se izleta v člm-vecjem številu udeleže!
Prijave sprejema tovarišlca Jožica Turk do sobote 2. septembra do 18. ure v poslovalnici potovalnega urada Gorjanci, Novo mesto.
■ Trebanjski grad je zapuščen in neurejen. — Na zadnjem plenumu SZDL so odobrili nekaj sredstev s pomočjo katerih bodo uredili stopnišče do gradu. Ljudje so v ta namen zbrali nekaj prostovoljnih prispevkov ter bodo pomagali s prostovoljnim delom.
■ Pred dnevi so pri trebanjskem občinskem odbora SZDL ustanovili odbor za izseljence.
■ Novih šolskih odborov ▼ trebanjski komuni še niso izvolili, zato bodo morali pohiteti. Začetek pouka je pred vrati.
■ Na pobudo ideološke komisije pri občinskem od-
boru SZDL v Trebnjem bo
začelo izhajati glasilo občinskega odbora SZDL, ki bo svoje članstvo obveščalo o vseh važnejših dogodkih in spremembah v komuni. Glasilo bo tiskano na ciklostilu in bo izhajalo po potrebi.
Pred vojno je bilo v Piše-cah obrtništvo močno razvito. V vasi s 47 hišami je bilo kar 14 mlinarjev, 4 čevljarske, 3 šiviljske in 3 krojaške delavnice, 3 trgovine, 2 gostilni, 2 pekarni, lončar in kovač. Obrtnikov je bilo preveč in so večina životarili.
Potok Gabrnica, ki izvira nad Pišecami, nikoli ne usahne. Vse leto znaša pritisk vode 16 litrov na sekundo, temperatura pa je 18 stopinj. Pritisk in temperatura vode sta ob največjem nalivu ln suši, v zimi in ob vročini vedno enaka. To daje misliti, da je v hribu veliko jezero.
V Pavlovi vasi (2 km od Pisec) je več podzemskih jam, ki še niso raziskane. Nekatere so globoke več deset metrov.
V narodnoosvobodilni vojni je padlo iz Pisec in okolice 63 borcev in bilo ustreljenih 10 talcev.
Krajevni organizaciji ZB iz Pisec in Sromelj sta v nedeljo, 6. avgusta, odkrili v. Tre-belniku spomenik padlemu aktivistu Ivanu Kerinu Svečanosti je prisostvovalo preko 1500 ljudi. Vaščani so s prostovoljnim delotu zgradili cesto Pišece—Trebelnik. Tako je dostopna pot do spomenika.
Uspeh brestaniške mladine
Pisali smo že, da je mladinski aktiv v Brestanici ustanovil mladinsko delovno brigado za gradnjo ceste skozi Brestanico. Preko 50 mladincev in pionirjev je 24. julija pričelo z delom. Brigada je opravila nad 4 tisoč prostovoljnih delovnih ur.
V soboto, 19 avgusta, je bila v sindikalni dvorani elektrarne svečanost. Predsednik mladinske organizacije Niko Galeša je javno pohvalil 9 brigadirjev, vsi pa so dobili izkaznice o sodelovanju v mladinski delovni akcij:.
D. K.
Ne pozabimo na dom onemoglih!
Ob nedavnem obisku v Domu onemoglih na Impolj-ci nam je upravnik doma tov. Vinko Korene povedal, da so trenutno v veliki stiski zaradi nerednega plačevanja oskrbovalnine. Občinski ljudski odbori iz Vidma-
ŠENTJERNEJ: slišali smo volivce
■ Na šentjernejskem območju   so   uspeino končali
zbore volivcev. Ljudje so zahtevali, naj se končno že pri-
Novo cestišče od mostu do Žabje vasi
Pred 14 dnevi so začeli urejevati cestišče od hotela v Kandijl do Žabje vasi. Doslej je 25 delavcev prekopalo ln prepeljalo že vej ko« 370 ku-blkov zemlje. Povedali so nam, da so zemeljska dela v Klavnem končana ln Os bodo v kratkem začeli cesto tlakovati. Na desni strani novega cestišča, ki je približno sto metrov od tovarne IMV presekalo precej ostri ovinek, že čakajo kocke. Pravijo, d« tlak ne bo najboljši, ker so kocke, ki so jih dobili lz LJubljane, te precej obMabljene.
Najprej bodo uredili križišče v ZabJl vasi. Tam bo »deteljica«, kar pomeni, da bo križišče dobilo podobo deteUnega lista. Zatem bodo uredili še ostali del ceste - od kandlj-skega hotela do mostu čez Krko, kasneje pa tudi priključek na Ragovsko cesto. Ce bo vreme ugodno, bo po preurejeni cesti od mostu do Ztobje vasi stekel promet, že L septembra.
čne delati, saj čakajo popravila mnoga pota ln ceste, nI pa nikogar, da bi se jih lotil. Predlagali so, naj bi del sredstev, ki jih prebivalstvo vlaga za popravilo potov, prispevali za hribovske predele.
■ Sentjernejčanl nimajo zobozdravnika. Pravzaprav nimajo stanovanja zanj. Zobozdravnik, ki prihaja ob določenih dnevih v Šentjernej iz Brežic, bi se namreč rad stalno naselil pri njih. Prej, ko so Imeli stanovanje, niso mogli dobiti nikogar, ki bi jim popravljal zobe, zdaj pa je narobe.
■ Tudi veterinarska služba v Šentjerneju ni povsem urejena. Ljudje zatrjujejo, da žlvinozdravnlk nima dovolj časa, da bi se povsem posvetil svojemu poklicu. Nekdo mu je moral prinesti bolnega prašička celo na stanovanje. Ze na zborih so volivci kritizirali njegov nepravilen odnos do ljudi,
Krškega, Šmarja pri Jelšah, Brežic in Sevnice dolgujejo domu za oskrbnino 1,580.000 dinarjev. To je za dom veliko breme, saj ne prejema dotacij. V domu je 70 oskrbovancev — lahko bi jih bilo 90 — mesečna oskrbnina je 13.500 dinarjev. Dom bi nujno potreboval prostore za šivalnico, krpalnico, skladišče in delovno terapijo. V upravnem poslopju je več stanovalcev, ki bi jih bilo potrebno izseliti. Kmetijska zadrugn iz Sevnice pa naj bi domu odstopila nekaj zemljišča. Ne pozabimo na dom onemoglih, dolžni smo mu pomagati!       K a.
Iz Globokega
■ Sklep o krajevnem samoprispevku za popravilo občinskih cest, ki je bil nedavno sprejet na seji krajevnega odbora, se uveljavlja. Prebivalci vasi Piršen-breg, Bojsno ln Brezje so popravili ceste večji del s prostovoljnim delom. V kratkem bodo tudi na Malem vrhu popravljali cesto.
■ Gradnja ceste Globoko-Bojsno, ki jo gradi komunalna uprava iz Brežic, lepo napreduje. Cest. bo zgrajena prihodnji mesec.
■ Na kmetijskem posestvu V Piršcnbregu so lete j zlasti lepo obrodile hruške Proti pričakovanju j!i. bodo nabrali več vagone-.-       D. K.
Kaj smo zvedeli v Drnovem
Predsednika vaškega odbora Alojza Bogolina sem našel na travniku, ko je zadovoljno nalagal na voz suho krmo. Hitel je, ker se je oblačilo. Po opravljenem delu je bil pripravljen na razgovor. Pričel j« kar pri gasilcih:
• Gasilska desetina obstaja deset let in je zelo marljiva. Za zgraditev požarnega bazena je prispevala dva tisoč prostovoljnih delovnih ur. Člani so vzorno uredili orodjarno, nimajo pa brizgalke. Nabaviti jo nameravajo z dobičkom
veselic in prireditev. Prihranjenih imajo že 130 tisoč dinarjev, vendar to še ni dovolj. Upravičeno pričakujejo denarno pomoč od občinske gasilske zveze. Drnovo ima 80 hi£, ki so zelo blizu druga drugi, zato je nevarnost v primeru požara tem večja.
• Cesta Drnovo — Beli breg je pod upravo krajevnega odbora Dmovo. Promet na cesti je vsak dan večji, za vzdrževanje pa primanjkuje denarja. Kec je komunalna uprava prevzela v upravljanje že večino cest, naj bi še to.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
CTedenslti Koledž
Četrtek, 31. VIII.. - BorivoJ Petek, l. IX., - Mladen Sobota, 3. IX., - Maksim Nedelja, 3. IX., - Darja Ponedeljek, 4. IX., - Ida Torek, 5. IX., — Lovrenc Sreda. 6. IX., - Ljubka
Prodam d voštano vanjsko hišo v Sentrupertu 37 pri Mokronogu na Dolenjskem — po ugodni ceni. Ogled vsak dan (938-61)
Prodam 320 kosov strešne opeke. Naslov v upravi lista.
(935-61)
Gospodinjsko   pomočnico -
sprejmem. — Plača sedem do devet tisoč mesečno, hrana ln stanovanje ter vse ostalo priskrbljeno. Nastop službe takoj. Ponudbe na naslov: Marija Zele. učiteljica, Metlika.
Gospodinjsko pomočnico išče tričlanska družina. — Naslov: Prof. S. Klabus, Ljubljana. Svetosavska 14.
Starejšo žensko, vajeno dela prt bolnikih, potrebuje za postrežbo že starejša, bolna žena. Razen stanovanja in hrane še 3000 dinarjev na mesec. — Ponudbe na naslov: Marica Cimprič, Roška cesta, Kočevje.
Oddam opremljeno sobo -tudi za več oseb. - Naslov v
■ Samo deset ljudi dela prt Izkopu za temelje nove bolnišnice v Novem mestu (na travniku za sedanjim pljučnim oddelkom), pa so vendarle v dveh tednih že ogromno naredili. SGP Pionir je zaposlilo tu 2 buldožerja, 2 bagra, več kompresorjev in precej prevoznih sredstev. Moderni način dela — veliko strojev, pa malo delavcev — obeta, da bodo vsa dela za prepotrebno bolnišnico tekla po načrtu. — Na stavbi nove postaje LM v Novem mestu so v ponedeljek vlili prvo ploščo, živahno pa je tudi na gradbišču za pokopališčem ob Lo-čenski cesti, kjer bo stal nov gasilski dom. V torek so Pionirjev! delavci začeli kopati tudi temelje za 2 nova stanovanjska bloka nad Ragov-sko ulico.
■ Sentjernejčani so na zborih volivcev pred kratkem razpravljali tudi o gradnji novega prosvetnega doma. Stara stavba je dotrajala In jo nameravajo prodati, z Izkupičkom in s prispevki prebivalcev pa bi se lotili zidave novega doma.
■ Volivci is Jurke vasi, Potoka, Prapreč ln Mraševe-ga so pred dnevi ugotovili, da je cesta od Potoka proti Praprečam zelo slaba, kadar pa jo ob dežju zalije voda, skoraj nI mogoče v nekatere vasi. Cesto so zadnjikrat popravljali pred 8 leti. Volivci so zahtevali manjšo dotacijo za popravilo. Pred dnevi so Praprečam res začeli pripravljati gramoz, nenadoma pa se je ustavilo. Nihče ne ve, koga Se čakajo. Zakaj se ne bi pomenili z drugimi vasmi In popravili pot s prostovoljnim delom?
■ Papirnlčarji is Vidma-Krikega so tudi na X. športnih igrah paplrnlčarjev Slovenije v soboto zvečer v Vevčah ponovili lanski uspeh in spet zmagali. Njihove moške in ženske ekipe so si priborile prvo mesto pred pa-plrničarjl Iz Vevč, Radeč, Kollčevega In ekipe Severa.
upravi usta. (934-61) Sprejmemo poslovodjo, vojaščine prostega, z ustrezno kvalifikacijo. Ponudbe pošljite v trgovino -Astra«, čevlji. Novo mesto.
Gospodinjsko pomočnico — iščem. Nastop službe takoj. — Pačam zelo dobro. — Martnčič, Mirna pot 1, Ljubljana.
Gelee Rovale — matični mleček, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri -Kemofarmaciji« v — Ljubljani.
Melbrosin - preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (Gelee Royaie), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Melbrocoop (Zavod za čebelarstvo, Kalnik), dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata *e nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji«.
Prodam vprežno kosilnico z motornim priključkom. Rupjr, Goriška vas 7, pošta Skocjan.
PREKLICI
Preklicujem, kar sem žaljivega govorila zoper Slavo Con-ta z Dvora. — Marija Dolenc, Dvor 29 pri Žužemberku.
Vse kupčije in prodaje, ki bi Jih sklenil Leopold Bučar iz Mačkovca 3. pošta Otočec, so neveljavne. - Milena Bučar, Mačkovec
Iščemo rejnike za dojenčke ln otroke do 14. leta starosti. Ponudbe pošljite na občinski ljudski odbor Novo mesto, odsek za zdravstvo ln socialno varstvo.
Združenje rezervnih oficirjev ln - podoficir jev Novo mesto -
desni breg, prireja v nedeljo, 3. septembra, v Gotni vasi (pri gostilni Crenik) kulturno prireditev z naslednjim sporedom:
Sprejem borcev NOV, strelsko tekmovanje ln . prosta zabava, r.a kateri bodo igrali bratje Slak lz Mirne peči. Cisti dobiček je namenjen za nabavo rekvizitov in plačilo dvorane družbenih organizacij v Kristanovi ulici. Prireditev se začne ob 13. uri.
Razpis osnovne šole v Smi-beiu. - Krajevni šolski odbor v Smihelu razpisuje mesto tajnice na osnovni soli. Reflek-tantke naj vložijo pismeno prošnjo z življenjepisom ln dokazilom strokovne kvalifikacije. Nastop 1. septembra 1961.
uri In v nedeljo ob 14., 16. tn 18.30. - 6. 9. frane. film »Ljubimca«. Predstava v sredo ob 30. uri
Vidcm-Krško: 2. tn S. 9. ameriški barvni film »Nemirna leta«; 6. in 7. 9. ruski barvni film »Dekleta brez naslova«.
NOVO MESTO
Od 21. do 28. avgusta je bilo rojenih 25 dečkov ln 21 deklic.
Poročili so se: Stanko Pan-čur, tehnik lz Ljubljane ln Justina Prhne, delavka lz Otočca: Rudolf Ritonija, uslužbenec iz Črnomlja ln Mira Mihellč. uslužbenka lz Drenovca. — Umrl je Dušan Zupančič, otrok iz Regerče vasi. star 2 leti.
232
I
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Colesnik iz Skocjana - dečka. Milka Žagar iz Radne vasi -deklico, Marija Tramte lz Zlo-ganja - deklico, Marija Trščl-nar iz Jurne vasi — deklico. Terezija Kalin z Gradišča — deklico. Vera Kralj iz Plember-ka - deklico« Marija Kapš lz Žabje vasi — dečka. Dragica Svajger z Uršnih sel - dečka. Antonija Sitar lz Smihela -dečka. Anica Pirkovič iz Metlike - deklico, Antonija Golob z Vel. Slatnika - deklico, Neža Mlakar iz Dol. ImpolJ - deklico, Tončka Kovačič lž Hrastulj - deklico. Ljudmila Pucedj lz Hudej - deklico, Tončka Bevec z Vlhjega vrha - dečka, Ankl-ca Popovič lz Kočevja - dečka in deklico, Marija Plut tz Dobravice - dečka, Olga Robida iz Lopate - dečka, Angelca Slane iz Curil - deklico. Silva Bečaj lz Mokronoga - dečka, Marija Salehar lz Prelesja -deklico. Marica Mihelič lz Sro-čaka - deklico. Ana Vidmar lz Trebnjega - deklico, Marija Nemanlč z Radovice - deklico. Jožefa Dovšek iz Mokronoga — deklico. Anica Kos lz Ločne -dečka. Antonija Bobnar Iz Gor. Globodola - dečka. Marija Nusdorfer lz Zel in - dečka.
lz brežiške porodnišnice
Pretoki! teden so v brežiški porodnišnici rodile: Štefka Ke-rln iz Leskovca - deklico, Ivanka Koprive lz Pisec - dečka. Nežka Kostrevc iz Trebe-ža - dečka, Ana Mlakar lz Gorenje vasi - dečka, Viktorija Juročič iz Jelovca - dečka, Darinka M par iz Blatnega - deklico. Steflca Stritof iz Vučil-čevega - dečka ln Ljudmila Ogorevc iz Artlč - deklico.
moški bolnišnici: Alojz Bučar, avtomehanik iz Irce vasi, s« Je z motorjem zaletel v kolesarko, padel in si poškodoval glavo. Jože Zalokar, delavec iz Mačkovca, si je s strojem poškodoval roko. Jtaneza Videta, sina čevljarja tz Gor. Brezovice, je podrl avtomobil, ko se sto. Leopolda Nanuta. zidarja z Je pripeljal s kolesom na ce-Malega Kamna, je na cesti podrl kolesar ln ga poškodoval. Roza Starič, kmetovalka lz Radne vasi, je padla pod voz in si poškodovala hrbtenico. Alojzijo Marinčlč, gospodinjo iz Vrbovca, Je pes ugriznil v nogo. Ciril Plahutnik, kmet iz Malega Riglja, je padel z voza in si poškodoval glavo. Marijan Košak. mesarski vajenec iz Družinske vasi, je padel s kolesa ln si poškodoval noge. Tereziji Kapler, gospodinji iz Apnenika Je na pragu spodrsnilo, padla je na obraz in si ga poškodovala. Marijana Jak-šiča, vajenca s Police, je pri delu tra verza stisnila in mu poškodovala prsni koš. Mirko Drag man sin uslužbenca iz Hruševca, Je padel z odra ln si poškodoval glavo
Brežiška kronika nesreč
Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Janka Marinkoviča, delavca lz Osunja, je nekdo udaril po glavi in mu jo poškodoval. Antonija Drčič, gospodinja lz Radakovega, Je padla na dvorišču in si zlomila nogo. Anton Bacan, ključavničar iz Zaprešiča, si je pri padcu s kolesa zlomil nogo. Ivan Fuke, avtomehanik iz Bregan-skega sela, št Je prt padcu z motorjem poškodoval levo nogo. Ivan Sotošek, delavec lz Velikega dola. Je pri prometni nesreči dobil poškodbe po glavi in v kolku.
UPRAVNI ODBOR PODJETJA
JUGOTANIN V SEVNICI
razpisuje   za šolsko leto 1961-62 naslednje
STIPENDIJE 1 na ekonomski fakulteti 1 na fakulteti za kemijo 1 na višji šoli za socialne delavce 3 na ekonomski srednji šoli 3 na TSš, lesno industrijski oddelek
Prednost imajo prosilci višjih letnikov in prosilci, ki stanujejo v bližnjem območju podjetja.
Prošnje naj prosilci vložijo do 20. septembra 1961 in jim priložijo zadnje šolsko spričevalo oziroma potrdilo o opravljenih izpitih ter potrdilo o premoženjskem stanju staršev.
Delavska univerza Videm-Krško
' DELAVSKA UNIVERZA VI-DEM-K&SKO - razpisuje za izobraževalno sezono 1961-62 vpis v naslednje šole in tečaje:
1. Ekonomsko  srednjo šolo
za odrasle — I. letnik, namenjeno tistim, ki so v rednem delovnem razmerju ln želijo izpopolnili strokovno znanje. Pogoj za sprejem je dokončana osnovna šola ali nižja strokovna šola.
2. Večerno osnovno šolo v Vldmu-Krškem in Kostanjevici na Krki.
3. Komercialni tečaj za usposobitev kadrov v komercialnem in računovodskem sektorju. '
4. Tečaj u pridobitev temeljitega splošnega in strokovne-
Tekmovanja na Vinici
KRON


Brežice: I. 9. (rane. film »Rdečelasa Julija«; 2. 9. a mer. barvni film »Sarabanda za umrle ljubimce«; 3. 9. nemški dim »Rože za državnega tožilca«.
Črnomelj: 1. In 3. 9. Jugoslov. film -Signali nad mestom; S. ln 6. 9. slovenski film »Nočni izlet«.
Kostanjevica: 3. 9. angl. barv. film »Sp»mln tz Italije«; 6. 9. Jugoslov. film »Tri četrtine sonca«.
Metlika: 2. ln 3. 9. Italijanski barvni film »Al da-; S. 9. i rane. tu m »Taksi ln prikolica«.
Novo mesto—Krka«: od 1. do 4. 9. amer. barvni film »Kavboj«; od 5. do" 7. 9. poljski film »Vlak«.
Novo  mesto-Dom    JI A: od
1. do 3. 9. ameriški barv. film »Zaspana lepotica«; od 4. do t. 9. amer. barv. film »V znamenju Zoroa«.
Semič: 3. 9. jugoslov. film »Cesta, dolga leto dni«.
Trebnje: 2. ln S. 9. amer, barv. film »Prepovedan planet«. Predstava v soboto ob 20.
Pretekli teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v novo-
V počastitev 20-letnlce revolucije ln 5-letnice obstoja Je Avtomoto društvo na Vinici organiziralo v nedeljo, 6. avgusta, ocenjevalno vožnjo motornih vozil. Na startu na vlniškem trgu se te ob 10. dopoldne zbralo precejšnje število tekmovalcev z mopedi, motornimi kolesi tn avtomobili. Razen članov domačega AMD so se slavnostnega tekmovanja udeležili tudi člani društev lz Črnomlja, Metlike, Ljubljane, Karlovca tn z Reke.
Tekmovalna   proga   le bila
Metliški pozdrav ladji-velikanki
Naši največji trgovski ladji »Beli krajini« so zaželeli srečno vožnjo na prvi poti tudi predstavniki ObLO Metlika in političnih organizacij. Ob tej priložnosti je predsednik ObLO tov. Franc VRVlSCAR podaril kapitanu ladje Dragu Sirci album »Bela krajina«, ki prikazuje NOB v Bell krajini, povojno graditev ln zgodovinske ter turistične znamenitosti Bele krajine. Prav enak album Je dobil kot darilo tudi direktor »Uljanika« methškl rojak tov. Kopinlč, ki je bil ob splovitvi ladje jeseni 1960 v Puli njen kum.
ZROP Iz Metlike pa je ravno S. In 6. avgusta organiziralo izlet v Reko, Piran in Škocjanske Jame. 50 re-
zervnih oficirjev In podofi-cirjev si je 6. avgusta ogledalo tudi našo največjo ladjo za sip!j Ivi tovor.
dolga 37 km. Vozniki mopedov so jo morali prevoziti v 70 minutah, motoristi v (0, avtomo-bilisti pa v 52,3.
Po končanem tekmovanju Je vse tekmovalce in gledalce pozdravil predsednik AMD Vinica Jože Majetlč, ki je orisal delo društva v petih letih obstoja. Poudaril Je tudi pomen proslavljanja 20-letnice revolucije, ki le v tem predelu Slovenije zaživela že v prvih dneh napada na Jugoslavijo.
Ob zaključku so bile najboljšim tekmovalcem razdeljene denarne nagrade. Popoldne je društvo priredilo vrtno veselico. V. D.
■ V Futogu v Vojvodini je začela delati naša največja to-/arna krmil. Na dan bo predelala 200 ton krmil.
ga znanja 9 teoretičnim usposabljanjem na delovnem mestu v trgovini, v kmetijstvu, v gradbeništvu, obrti in gostinstvu.
S. Tečaj angleškega jezika — začetni.
C. Tečaj nemškega jezika —
začetni.
7. Tečaje slovenskega jezika
(večstopenjske) za teoretično in praktično usposobitev kadrov.
8. Tečaje lz matematike (večstopenjske) za teoretično in praktično  usposobitev kadrov.
9. Tečaje Iz higienskega minimuma za uslužbence v živilski stroki.
M. Pripravljalne tečaje za vpis ln opravljanje Izpitov na višjih tn visokih šolah.
Pogoj' za sprejem v začetne jezikovne tečaje Je dokončana osnovna šola ali nižja strokovna šola.
V vse razpisane tečaje ln sole se lahko vpišejo le kandidati, stari nad lt let, ki morajo predložiti naslednje dokumente: prošnjo za sprejem, kolkovano s M din, prijavo — (obrazec Izpolni pri vpisu, koikovano s M din), • Življenjepis, potrdilo o zaposlitvi, zadnje šolsko spričevalo. Izpisek lz matične knjige.
Prijave sprejemamo v pisarni Lelavske univerze Videm-Krško vsak ponedeljek, sredo ln petek od 8. do II. ure do vključno 10. septembra 1961. V pisarni dobite tudi v»e informacije.
SPORED RADIO LJUBLJANA
(X&v&sbUlo.
Oddelek za notranje zadeve Ol.o Novo mesto obvešča vse lastnike ln upravitelje motornih vozil, da je redni letni tehnični pregled z izdajanjem novih registrskih tablic in prometnih dovoljenj podaljšan do 1. oktobra 1961.
V tem mesecu bodo tehnični pregledi vsak torek in petek od 8. do 13. ure.
Dne 1. oktobra 1961 prenehajo veljati stara prometna dovoljenja ln registrske tablice.
Vsa vozila, ki bodo po tem roku vozila 8e • starimi registrskimi tablicami, bodo Izločena lz prometa.
IZ PISARNE ONZ, NOVO MESTO
SOBU 1 A. t. septembru
5.00-8.00 Dobro jutro (Pisan glasbeni spored) - 8,05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu - 8,30 Pionirski tednik - 8,50 Klavir v ritmu — 9,00 Med vzporedniki ln poldnevniki - 10,15 S sprejemnikom na dopust - 12,00 Trlo Slavka Avsenika - 12,13 Kmetijski nasveti - 12,25 Poje Ljubljanski vokalni oktet - 12,4» Z lokom po strunah - 13.30 Nekaj domače razpoloženjske glasbe — 13,57 Vedri zvoki -14,30 Prireditve dneva - 14,35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 15,40 Serenada za flavto ln godalni orkester -16,00 Humoreska tega tedna -16,20 Od tod lr. ondod - 16.40 Moški zbor »France Prešeren-lz Kranja - 17,00 Lokalni dnevnik - 17,15 Pevka Jelka Cvete-žar - 17,30 Po kinu se dobimo - 18.00 Spored za ljubitelje operne glasbe - 18.40 Okno v svet - 19,30 Radijski dnevnik
- 20.00 Domači zvoki za sobotni večer - 20.20 Radijska komedija - 20,59 Melodije za prijeten konec tedna - 22,15 Oddaja za naše izseljence - 23.05 Plesna glasba.
NEDELJA, 3. septembra
6,00—6,30 Jutranji pozdrav -6 40 Vedri zvoki - 7,30 Zvočna mavrica - 8,00 Mladinska radijska igra - 8,33 Z orkestrom Andre Kostelanetz - 9.00 Z zabavno glasbo v novi teden
- 9,45 Pet malih skladb za klavir - 10,00 Se pomnite, tovariši — 10,30 Partizanske pesmi — 10,30 Nedeljska matineja -11.40 Nedeljska reportaža — 12,00  Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljujo - 13.30 Za našo vas — 13,50 Za našo vas -13,50 Koncert pri vas doma -14,15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15,30 Majhen mozaik melodij - 16,00 Igramo za vas - 17,00 Športno popoldni - 19,30 Radijski dnevnik -20,00 Zabavni zvoki za vse -21,00 Športna poročila — 21.10 21vljenje velikih romanttkov -22,15 Plesna glasba - 23.00 Nočni operni koncert.
Nov spomenik v Dragi
Osrednja proslava vsuie v kočevski občini bo letos 5. septembra v Dragi pri Loškem potoku. Tam oxlo odkrili les spomen.k pjirlliin tovarišem. Na slavja oodo sodelovali tudi prebiviici 1z občin Cabar. Ribnica {O Cerknica.
" V Ljubljani se je pred kratkim končal čipkarski festival, na katerem Je sodelovalo 1500 žena tn deklet cele Slovenije. Cipkarstvo prinaša na leto okrog 100 milijonov deviznih dinarjev. Posebna komisija Je nagradila najboljše vzorce. Zlato medaljo Je dobila Čipkarska zadruun v Železnikih
DOLENJSKI LIST
LASTNI.; IN IZDAJATELJ. Okrujm odbot SZDL v Novem mestu — IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnlk, Inž Davorin Gros, inž. Jože Lcgan, Franc Molan, prof Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Simlč, prof. Tone Trdan, Janez Vitkovlč In
Viktor Zupančič UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Miloš Jakopec, Drago Kastelic,
Jože Prime In Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 din — Letna naročnina 900 din, polletna 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstva: 1800 din — Tekoči račun pri podružnici Narodne banke v Novem mestu: 606-11-3-24 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 (vhod lz Dllančeve ulice) — Poštni predal: Novo mesto 33 — TELEFON št. 127 — Rokopisov In fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani