Največji tlorenaki dnevnik v Združenih državah VeUa za vse leto * • • Za pol leta..... Za New York celo leto • Za inozanitvo celo leto GLAS NARODA IisiystovensGhidelaycev ▼Ameriki. rfiLEFON: OO&TLANDT 2876. Entered aa Second Clan Matter, September 21, 1908, at the Pott Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Tfcs largest Slovaiiac Daii* fffi » the United States, | tewed every day except Suada v* S And legal Holidays 75,030 Readers. r ? I£LEfON: CORTLANDT 2878 NO. 278. — ŠTEV. 278. NEW YORK, TUESDAY, N0V2 MBER 25, 1924. — TOREK, 25. NOVEMBRA 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXIL. AN6LIJA ODKLANJA VMESEVANJE LIGE Anglija ie odločno zavrnila vsako vmešavanje Lige narodov v egipčanske zadeve, ki so posledica atentata na KUUB PROHIBIGIJS JE ZEMELJSKI OSTANKI NAJNOVEJŠA SLED V VEDNO DOSTI MOKROTE: JAURESA V PANTEONU SKRIVNOSTNI ZADEVI generala Stacka. — Če bo treba, bo proglašena celo Kljub vsem prizadevanjem suha. angleška Monroe doktrina. — Vojno pravo bo vsak trenutek uveljavljeno. — V Egiptu se je sovraštvo do Anglije neizmerno razpaslo. — Vlada je v velikih skrbeh. Poroča John Balderstone. London. Anglija, 24. novembra. — Anglija, je pripravljen;) odločno nasprotovati v so ni poskusom. da se spravi egipčansko afero pred Ligo luArodov. (V bodo skušalo gotovo silo, ki simpatizirajo z Egiptom, predvsem Tnreija, spravili zadevo pred svetovno razsodišče. bo Anglija proglasila' svojo lastno "Monroe doktrino1". temelječo na proklamaciji neodvisnosti Egipta; iii jo bila objavljena februarja meseca leta 1922. V tozadevni objavi so jo glasilo: "Vsako vmešavanje inozemskih sil v egipčanske zaje ve se bo smatralo za neprijateljsko akcijo napram cev pije svet še vedno. — W. B Wheeler, pravni zastopnik su-hačev, je mnenja, da bo treba odločnejše nastopiti. Philadelphia, Pa.. l>4. now Wayne B. Wheeler, vrhovni pravni zastopnik Anti-salonske Li*re ter plačani voditelj xuhaeev a- deželi, je imel včeraj zvečer nagovor v nekl cerkvi ter izjavil, da se je prohibicija v svoji sedanji izvrševal ni obliki popolnoma izjalovila. Kot vzrok tejra je navedel nedo-statne postave za izvršene prohi-bicije. Njegov nagovor Je imel naslov: — Kaj je napak s proliibicijo? Izjavil je. da je v prvi vrsti krivo pomanjkljivo izveden je prohi-bicijske postave in da si prvobori- Truplo francoskega socijalista, ki je postal žrtev atentata malo pred izbruhom svetovne vojne, so položili Panteonu k večnemu počitku. — Znameniti nagovor francoskega ministrskega predsednika Herriota. Okrajni pravdnik v Columbus, O. je dobil novo sled glede skrivnostne smrti Mrs. Sheatsley, pa-storjeve žene, ko je truplo so našli sežgano v peči, a noče objaviti podrobnosti. Angliji. "Kabinet je sklenil staviti Ligo narodov v katego-1teij,: za prolubivUo niti 'malo ne ri.lo onih. katerim ni dovoljeno vmešavati se in če se bo prizadevajo prestaviti svojo teo-skušalo spraviti celo zadevo pred svet Lige narodov, bo rijo v prakso. .Skozi cen govor se angleški minister za zunanje zadeve, Chamberlain, če bo|je vlekla kot rdeča nit misel, da treba, osebno nastopil." Y-a znamenja kažejo, da bo takoj proglašeno vojno pravo v Etriptu in da bodo s silo izgnani iz Sudana vsi egipčanski častniki in vojaki, kajti egipčanska vlada je zavrgla tri klavzule angleškega ultimata, ki je bit izročen v soboto. Objavljeno jo bilo, da se» bo porabilo pol milijona funtov štorlingov. katere jo egipčanska vlada, pripravljena plačafi. v dobrodelne svrhe v Sudanu, radi kalterega .1" general Stark žrtvoval svoje življenje. Egipčanska vlada pa ni hotela privoliti v angleško 'zahtev, €čenm loneu. kajti sovraštvo do Anglije se je ucizmerno razpaslo, posebno vspričo dejstva, da sta bi V; dva angleška bataljona poslana v Sudan, da s silo preže nota tam nahajajoče so eiripčan. čete in vs'ed t ena je vsaki trenutek pričakovati proglasitve vojnega prava. Po cestah se izprehajajo angleški vojaki v po'ni bojni opremi. Dve bojni ladji sla v pristanišču Aleksandrija pripravljeni za kukoršuokoli akcijo, ki bi postala trebna. Nacionalisti so slabega razpoloženja, in vlada je v vsilili srbeli radi angleške objave, da lw» namakalno o-zcmlje v < i ozira okraju razširjeno, vsle vršila j>rva seja nemških I ji angleških tngovskih strokovnjakov. Njihov namen je izdelati natančen načrt za nemško-trgovsko l»ogotlbo. HOLANDSKI LETALCI V BA-TAVUL KOMUNISTI POZIVAJO EGIPČANE K BOJU. London, Anglija. 24. novembra. Reuterjeva pisarna je dobila iz Ki-Estonija, brzojavko, da je vodstvo Tretje internacijonale v .Mofškvi pozvaio sodruge v Egiptu in Sudaau. naj nadaljujejo s svojim bojem proti imperij alistoan. Poziv se končuje z besedami: Borite se. in ves svetovni proletari-ja bo na vaši strani! ŠTRAJK NA KUBI. Weltevraden, Java, 24. nov. — Danes je dospel sem holandski le- „ v . n. , „ "7 , . , . Havana, Kuba, 24. novembra. — talec Y anderhoop, ki se je dvignil ^ , dne 1. oktobra v Anwterdamu.i^irimdvaJsct cu^arn V*™- ker Vsega skupaj je preletel 9300 »trajkajo delavci. Dosedaj so se mHj. Seboj Je imel dva mehanika 1 izjalovili še vsi postarsi za dosego in enega opazovalca. poravnave. i privatnega francoskega blaga tekom vojne, ka-zen. na katero je bil >bsojen. List povdarja. da je bil general obsojen na nejavne izpovedi neke priče, a v glavnem radi * tega. ker se je tekom zaslišanja kaj oblastno in ošabno obnašal. Par z, Francija. 24. novembra. Pepel ali zemeljske ostanke odličnega fratneosfcega socijalista. -Jean -Jaure-s-ja so pokopali danes ob zvokih "La Carmagnole", stare narodne pe-mi franeo-ke revolucije. Pečeni je sviral neki korne-tii-t. d oči m so položili krsto s pepelom zamrlega za oltar v Panteonu. ki je bil izpremenjen v neke vrste svetišča republikanstva. Tam počivajo sedaj zemeljski ostanki velikega soeijalista. ter prvoboritelja za svetovni mir. poleg zemeljskih ostakov kavalirja de la Tour d'Auvergne. * 'prvega grenadirja Francije", kateri naslov mu je podelil Napoleon sam. Od poslanske zbornice, v kateri si je pridobil Ja-ures svetovni sloves s svojo zgovornostjo, se jc pomikal sprevod proti Panteonu. To je bila najbolj učinkovita prireditev Pariza izza trhimfalnega vhoda predsednika "NVilsona v Pariz. Veliki mrliški voz, na katerem je ležala krsta, so vlekli po ulicah mesta premogarji iz domačega kraja .Taures-ja v department u Tarn, skozi celi Quartier Latin. Ženske in otroci več kot enkrat prodrli policijski kcnlon. fla oven ea.jo ki-sto s evetkami. S<»eijali-stični in komnnistični poslanci so nosili rdeče znake. V notranjosti Panteona. kamor :e prišel pre-idsednik republike s vvopim štabom, je imel minii 1 umorjen, ker ie preveč ljubil mir". Imenoval ra je pesnika, modrijana ter vzgojitelja človeštva ter pra primerjal z atenskim Demostenom. Koucean svojega govora je rekel Iierriot: — Mati Francija ga z ljubeznijo sprejema a- svoj Pant eon. ker «e predstavljal par najboljših lastnosti njenega ženija. Koncem prireditve je godba za-irrala marselj«"zo. kar je dalo ve-'iki mednarodni demonstraciji nekaj naeijonalist ičnejra značaja. V sprevodu, ki s<* je pomikal proti Panteonu. je bilo nekako 60 tisoč komunistov, ki so vsi nosili rdeče zastave. Ljudske množice na cestah ho kričale: Proč z vojno! Naj žive -sovjeti! — a vojaštvo rn policija sla stala mirno na svojih mestih, ne da bi se zsranila. Prišlo je seveda tudi do par spopadov, a na večer je bilo mesto popolnoma mirno Sliene slovesnosti so se vršile tudi v drugih franeosikih mestih, predvsem v Toulouse. S KONVENCIJE DELAVSKE FEDERACIJE Večina-delegatov na konvenciji ameriške Delavske Federacije se je izrazila proti sovjetski Rusiji. — Tudi za ustvarjenje delavske stranke ni bilo posebnega navdušenja. — Ako bo dežela v nevarnosti, naj se vrši splošna konškripcija. — Član tipografske unije je obsojal razmere v sovjetski Rusiji. TntPITZ JE KRADEL DOKUMENTE. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 se izborno prodaja. V kratkem Času smo ga prodali že par tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, sieer bo ostal brez njega. Cena 8 poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev in pratik, naj se požurijo. da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. 7. C. Berlin, Nemčija. 24. novembra. SocijalLstično glasilo ' Vonvaerts je pozvalo nemško vlado, naj zapre in procesira admirala von Tir-pitza, češ. datje ukradel več ofi-eijelnih nemških dokumentov ter jih objavil v svoji knjigi. "Vorwarts" je dal svojemu članku naslov: "Tipitz — tat dokumentov". PLETTLCEM SO ZMANJŠALI PLAČE. Portland, Me.. 24. novembra. Vodstva tukajšnjih tovarn so zmanjšala svojim delavcem plače za deset procentov. V-sega skupaj je prizadetih nad trinajst tisoč delavcev. Columbus, O.. 24. novembra. — Okrajni pravdnik John King je danes objavil, da je našel novo sled v skrivnostni zadevi smrti Mrs. Sheatsley. pastorjeve žene. a ni hotel navesti nikaikih podrobnostih. King tudi ni hotel obrazložiti, zakaj je poklical zdravniike in psihiatre na posvetovanje ali če ima na sumu kakega človeka ter ga pusti opazovati. Jasno pa je bilo, da bi bilo prezgodaj objaviti jih. Majhni kraj. v katerem je na tako zagoneten način umrla žena. pastorja, je strašno vzemirjen vspričo možnosti, da se nahaja tam neke vrste dr. Yekill in Mr. Hyde. Maloštevilni ljudje si ne upajo na cesto, kakorhitro nastopi mrak in vsakdo se očividno boji ostati doma sam. Družine mož. ki se nahajajo na potovanju izven mesta, so brzojavile slednjim, naj se takoj vrnejo domov in splošno je opaziti tako velik strah, da si nrkdo ne upa v klet. Rev. Sheatsley, mož žrtve, je najbrž sedaj osamljen v teoriji, da je izvršila njegova žena samo-mcr. Prebivalci mesta, so v splošnem mnenja, da j? postala žena žrtev zločina in to velja tudi prle-de članov pastorjeve cerkve, ki so sprejeli včeraj po- božji službi re-.solucije. v katerih mil izražajo svoje simpatije ter dajejo izraza upanju, "da se bo posrečilo zaslediti in 'kaznovati krivca". Župan mesta jc odredil posebno konferenco s svojimi uradniki in po zaključenju konference je bil obveščen okrajni pravdnik. da mu lm šle občinska uprava v vsakem pojrledu na roko. Župan je izdal t:iwli poziv na prebivalce predmestja, v katerem se je za vršila tragedija, naj vsakdo skuša poma«ratii oblastim in okrajnemn pravdni kil. Okrajni pravdnik upa, da bo še danes sprejel poročilo patologov. lei so prečkali preostale or-♦i-aue .sež«ra.tie^;i trupla Mrs. Sh'-ats ley. Med pričami, ki bodo zaslišan? danes, je tudi Simon Singer, ki živi v bližini doma pastorja Sheats-I lev. Ta mož je prišel s pastorjem vred k ]>eči. potem ko je slednji našel truplo svoje ženj;. Do prihoda eoronerja ^i ni nikdo prizadeval ugasniti ter preprečiti nadaij-lio sežiganje trupla. Rev. Sheatsley je telefoniral iz Poris. O., kjer se je mudil s svojimi otroci izza pojrreba žene. da je sklenil podaljšati svoje tamoš-nje bivanje in da se bo vrnil šele v sredo. Vsled tega bo okrajni pravdnik 'do takrat brez vsake pomoči, da pojasni skrivnost. Dr. Charles "Wells, domači zdravnik družine Sheatsley. je javno nastopil proti teoriji samomora. Ni mo^el pojasniti, zakaj se mož zamrle tako trdno oprijema teorije samomora, a rekel je. da si pastor očividno prizadeva pojasniti skrivnost in da je samomorilna! teorija edina, katere se more oprijeti v svoji žalosti. V nadaljnem je izjavil zdravnik, da pozna pastorja že' več kot trideset let in da je skupaj ž njim obiskoval višje šole. Več kot enkrat je zdravil otroke pastorja, a niti v enem slučaju ne Mrs. Sheatsley same. o kateri je izjavil, da ni bila nikdar toliko bolna, da bi potrebovala zdravniške pomoči. Bila je izvan-redno dobrega zdravja, drobna. El Paso, Texas, 24. nov. — Na konvenciji Ameriško Delavske Federacije se je včeraj na dolino in šimko razpravljalo o sovjetski Rusiji. Pa.r delegatov je l»il<> sestavilo resolucijo, v kateri so pozivali vlado, naj sovjetsko Rusijo prizna, toda resolucija je bila z veliko večino zavrnjena. Proti priznanju je govorit delegat tipografsko unije, Vmnlougli ter poudarjal, da sovjetska vlada unče plačat i ne samo carskih, pač pa tudi Kerenski jevih dolgov. Pritoževal se je nad konfiskacijo privatne lastnine \ Rusiji ter zaključil svoj govor z besedami: "Pravijo, da je v Rusiji vsega dovolj. Dokazujejo da je Rusiia neizmerno bogata na naravnih zakladih. Potemtakem vas moram odkritosrčno Vprašati, zakaj nočejo Rusi delati V Delegat AVoll je rekel, da se bo Amerika pogajala le z vlado, ki je "a narod in od naroda, da pa noče imeti nobenega opravka z vlado morilcev in tatov. Proti sovjetom je seveda tudi nastopil stari (ionisers. Xjegoviin izvajanjem je večina navzočih navdušeno ploskala. Ko se je pojavilo vprašanje glede ustanovitve hotne delavske stranke, se je vnela precejšnja debata, v katen so pa zagovorniki delavske stranke popolnoma pog"-re!i. VeČina delegacije se jo tudi odločno zavzela za kon-škripeijo v slučaju, da bi bila dežela v nevarnosti. Konvencija je zavrnila resolueijw. ki je bila sestavljena v prid Moonev-a. T z tega je razvidno, da ima zi><>-vovanje popolnoma reakeijouaren značaj in da se delegacija v vseli ozirili pokori predsedniku American Federation of T abor, Samuelu Gompersu. a močna, tako telesno ko» tudi DANES BO DOSPEL V FRAN -duševno. Po mnenju zdravinka ni. CIJO RUSKI POSLANIK. bila take vrste, katere se loti du-. - ševiia ibokizeji in naravnost dp- . Pariz, Francija, 1!4. novembra, vrjetno so mu zdi. da bi si izbrala Jutri bo dospel srni Leonid K rita ko strašno smrt v peči. j sin. boljšcviški poslanik za Frun- E<.lina opora samomorilne teo- cijo. rije so izjave pastorja, da mu je žena vee kot^ enkrat pripovedovala o svojih takozvanITi namišljenih grehih. Xa ovojem stališču \ staraja pastor kljub izjavam strokovnjakov, da jo umrla prodno jo prišla v poč in da je to razvidno iz stanja notranjih organov. JOHN L. LEWIS BO DAVISOV NASLEDNIK. ROJAK F, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENJI! DRŽAVAH- Washington, D. C.. 2't. nov. — Ker bo sedanji delavski tajnik Pm-vis dne 4. marea resi«rniral. jo •priporoeil sodnik Ose.ar E. I>land predsedniku Coolidge-u. naj imenuje nje^ovini, n;ime>tnikom -I. L. Lewisa. predsednika I 'nit. I Mine Workers of America. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: __ JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $15.50 2000 Din. —$30.80 5000 Din. — $76.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE. 200 lir .......... f 9.90 DU0 lir..........$23.70 300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50 Pri naročilih, Id znašajo man' kot 206 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka t Trstu. •a poaUJatT«. ki presegajo PETTISOfi DHUBJ1V ali pa DVITlIOi LIH dovoljujemo po mogočnosti le poaeben dopust Crednost Dinarjem in Liram sedaj sd stalim, noja se veftrat ln šepet laksvano; Is tega razloga nam al mogoče podati natančne cene vaapraj računamo po ceni tistega dne, km aasi pride poslani denar v roke. POŠ1UATVE PO BRZOJAVNE* PISMU IZVRŠUJEMO 1 najkrajšem Času ter računamo za STRošira $1.- fflede izplačil t amčr. dolarjih glejta poseben oglas ▼ tam lim Denar nam je poslati najbolje p« Domestic Postal Money Order all po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone; Cortlandt 4987. Baran Adr'stica v Trstu io prenehala poslovanje za nedoloT-en ras. Nasa denarna nakazila izplaf-r.je in razpošilja v zasedenem ozemlju Ranea di Credito di Lubiana v Trstu, to je podružnica Ljnbljanske hredit'ie banke. Razume s»*. da mi odgovarjamo popolnoma za vsako nam poverjeno poSiljafev dokler se ne izplača naslovniku, in da se bo denar tudi v bodoče to£no in v redu izpIaC-eval kakor dosedaj. FRANK SAKSER STATE BANK mnš Published Mr Publiihing KA Corporation) LMII MNiWIli PImm of Bual m CortUnl Um Corporation and M Borough of Manhattan, if Abovo OfflMTii NOW York City. N. V. I L A • NARODA CVoloa of tho Pooolo) Pay Kxcopt Sunday >a< MolMayo. ta valja I lot aa Anarlko .Za Now York aa aaU H.oOlZa pol lota ■i.MBui.M.a ts.colza Inozamotva aa ao*o r....—.. .... tl.M'Za pol lota r.. $TJO» ... SS.BO ... VM •ubaerlptlon Yearly UM Atfvartlaomant on Agraomant "•lap Naroda" IxhaJa vaakl dan Ixvxomil nod oil In wraanlkoo. poCylaa la osebnosti ao no prlobCnjeJo. Denar naj aa blagovoli Monoy Order Prt spremembi kraje naročnikov, prootmo. da aa l tudi projtajf blTaUICo naana nI. da hitreje najdoaao naalomlka. LAt NARODA" ■orou«h of Manhattan. N«a VaVB. ▼•(•phone: Cortlandt Z87t ANGLIJA IN EGIPT Ifek, da se zgodovina ponavlja, je brez dvoma, resničen. Nebroj primerov in vzgledov imamo za to. Kar se je pripetilo pred desetimi leti med Avstro-ogrsko in Srbijo, se dogaja sedaj med Anglijo in Egiptom. Pred dobrimi desetimi leti je bil lismreen v Sarajevu avstrijski prestolonaslednik. Avstrijska vlada je naprtila krivdo Srbiji ter ji poslala škandalozen ultimatum. Trdno je vztrajala, da mora Srbija ugoditi vsaki najmanjši zahtevi, vsebovani v tem dokumentu. Isto razmerje vlada sedaj med Anglijo in Egiptom. Pred par dnevi je postal angleški generalni major Lee Stack žrtev atentata. To priliko je Anglija izrabila, ter hoče odvzeti Egiptu dvomljivo "neodvisnost"*, katero mu je dala leta 1922. Egipčanske čete so morale zapustiti Sudan. Angleški uradniki bodo nadzorovali in kontrolirali Egipt. Xi daleč čas, ko bo Anglija absolutna vladarka te rodovitne in bogate dežele. Avstrijski ultimatum izza leta 1914 je na las podoben angleškemu ultimatu leta 1924. Oba ultimata so narekovale iste imperijalistične težnje. Oba sta bila sestavljena v s vrlin piod jarmi j en j a sla-boljšega naroda. Oba sta produkt roparske nature kapitalistične družbe. Včeraj ie bila A vsi ro-ogrska zsločinka. danes je zlo-einkn Angli ja. Jutri bo kaka draga država. Stvar ostane torej neizpreinenjenit, samo igralci se izpreminjajo. Angleška vlada si zadovoljno mane roke, da se ji jc ponudila tako ugodna prilika, kajti ugled angleškega imperija ni bil zadnja leta posebno na glasu. Po Indiji se Mri nacionalistično gibanje. To gibanje je tako močno in odločno, da Anglija trepeče pred njim. Y Ataganistanu, v Perziji in na Kitajskem se angleškega leva manj boje kot razjarjene mačke. Vsiedtega je treba s klina nekaj sneti, kar bo vlilo novega rešpekta v mišljenje puntajočili se podložnikov. Francija je dosedaj zmagovala in zmagala na vsej črti. Združene države so dobile, kar so hotele imeti. Angliji, navidez najmogočnejši v vrstah zmagovalcev. je pa začelo zmanjkovati sape. Največja usmiljenja in največja pomilovanja je vredna Liga narodov ker mora mirnim potom rešiti angle-Ško-egipčanski spor. Anglija noče zaenkrat ničesar slišati o Ligi. Kot vsaka druga velesila, je tudi ona mnenja Ligine določbe ne veljajo za tiste, ki so jih uveljavili GI^SNARjM^^NaV^m da D o p i s i. New York, N. Y. V j><>«*asi Ivanu Meštrovieu. na j.slavnejšesnu rojaku, ki je ke-daj prišel med nas, bo Jugoslovanski Klub priredil ta teden sprejemni večer, h kateremu vabi KJub v.se tukajšnje rojake. The National Art Club je dal za ta večer na razpolago svojo krasno galerijo, 15 Gramerey Park (East 20th Street — ravno nasproti Internattinol Institute, kjer je Klub navadno dajal svoje prireditve). Častni večer se bo vršil v petek, dne 2S. t. m., ob S in pol zvečer; bil je to edini dan. ki je !>il na izbiro. Xa-s1obi slika njegovega velican-, stva kralja Aleksandra. J Občina, ki ne bo nabavila slik. bo občutno 'kaznovana. V Ameriki dosedaj še nI postave. da bi moral viseti v vsaiki šolski sn-bi portret ameriškega predsednika. kljub temu. da opravljajo ameriški predsedniki odgovornejšo službo in imajo višjo šar-zo kot pa razna balkanska kraljevska veličanstva. Menda vo>jo odgovornost sledečo osla-i rijo. ki je ;bila te dni objavljena v- Edinosti": " NewyorSki li-t Gl. Narobe, ka-ti-^a urejuje patentirani" lažnfii-j vee Peter Zgaga se je v štev. 271 j njegovega umazanega lista zopet I b'belo zlagal, da je vredno, da sc i . -| slovensko javnost takoj opozori I na to VELIKO barabsko laz. — !l)t tični članek "Gl. Naroda, sram |te bodi !'*. ki je eortlandtskega po-barabljenega nizkotnega urednika j zadel v živo, ni pisal noben "Ko-ivreta*\ pač pa urednik "A. S. in "Bdinoita. je pod-sip Cešnčk, MtaiuijoC- v Hrenovi! leirel težki bolezni Albert šubie. ulici, št. 17., Ljubljani- Dečko >:e upokmjeii srednješolki prvfe-idtlej ni v te povrivl in je pra% sor. Služboval je na gimnazijah mogc-ee, da je prišel v slabo dru- v Linen it. Uoriei ter na uekelji-ŠC-no in se potika kje po deželi. v Kopru in Ljubljani. Rodom i v Poskusen vlom. Te dni sta opažala dva želez-ničarja na dolenjskem kolodvt ru pohajati okrog- postajnega poslopja sumljivega moškega, na katerega pa nista polagala nikake iiažnje. Oez ea.s je moški i/.ginil ;,u kmalu nato srta zmenila <»ba žvenket zdrobljenih šil). St«kla s-ta proti bufeju, opazila tamkaj omenjenega neznanca ter ga priče je tudi "urednik" Jerič ka-j jela. Videla sta ua tleh tudi kose zdrobljene šipe. Železničarja sta' t m Iz Jugoslavije. pae kaj taikejra pisati, naj se ?a usmili l-Joe je te dni konstituirala. Družba se l>o pečala - fabrikaeij«.> l:i-k<»v- Ta družba je bila ivsnovana od splošno znane tovarne lakov ^Iai-x f>ri Dnnajn. lei je siiene tovarne osnovala tudi že v češkoslovaški republiki, na Madžarskem in sedaj v -lugoslaviji; sla-rejše tovan«r i^te tvnlke že ob_ ^ , . , „' si,r iii ii» v ilčii.nzii iji v Petrosrra- neznauiea za tremiteik spustila, ios *' . Tv , , .* .... . i -i - \ - i i tlu. I n tovarni v Domžalah ie ii- pviliko. pa je ta porabil m ubezal.j . . ' . . „ - , ,, . iieleze.n luiros'^venvki pnvatm Tuje poskušal Vlomiti vrata | . . . . . , ' . , u . i-i, i kapital, le «lni so se /a<-e!e pre- Imffja, p«>lepr katerili sta lutsla 1 tudi vlomilsko orodje. Misterijozni samomor. J t r jena. V sredo mi liiliča ob vest i- Te dni so našli kmetje nedaleč li. da bo nasletlnji dan, ob 7. zju- o ■ 1 izvirka re.ke Uo^ie, elegantno j t™ j. '-besen. Krvnik je bil iz Sa-ni 1 ado ženo. ki je zvijala v kr_' rajeva. Xanhnanje občinstva je bi-čh. Prepeljal!i so jo takoj na o-jlu veliko, ker je v mestu že rožniško posita.jo, kjer so ji nu-'J,:,<1 1(,t izvršila nobena jus. dilii prvo pomoč. Izpila je v samo-j * Akacij ^ilič je !>il doma iz monlnem nalnenu .Mtekleui'-o li- Sreina m zola. Xa ]>otu v sarajevsko držav-J no bolnico je žejiska umrla. Pri; Aretacija falzčfikatorja dinar. Iz Clevelanda poročajo, da bo v Xewburgu kmalu postavljena j krasna stavba. — slovenska cer-| kev. Vlom v Podpeči. Polnoči je doslej še nelzsleden uzmovič vlomil a* glavno zalogo tobaka v Podpeči pri Lukoviei ter! p ukradel v škodo graščaka J brambo in tudi -gnjegasei iz Iirdu, Antona Kersnika «000 ko- Lju{>lja.u^ ki pa |)iri prekasn<« madov Vardar-eigaret in okrog' deleže.n Te dni so se skušava t i priprave v dveh to])i!-nicali. Pri tej j>r!liki se j-e 7. nov. v eni izolirani topil,niei vnel lak. ki je povzročil mal }>' žar. Požar je bila takoj v kali zadušen; posebna škoda ni nastala. Na liee mesta so prispele požarne in p0„l_ skih bankovcev. Te dni je bil na Dunaju aretiran brezposelni mesarski pomočnik Peter Sujan. ker se je ugotovilo. da se je pred meseci po-respondenee med harambašo -lo_j«ajaJ z jugoslovenskiini živinski- njej so našli fotografijo pitoni: Rezika Illadnik. Čaruga — svetnik. Zarada nedavne iljubavne /]<• i- vicnom t'aingo, ki je obsojen na ' mj trgovej zarasli bankovce> smrt in kaznjenko Nežiko Rot ovoj lm|j j,nj)r;,Ve.n lokal za Sta vb o so začeli graditi že pred | več leti. tevla zgradili niso drugega kot klet. Nekateri t a mošnji rojaki pa sa- 1 MOllllb l/i t , . . . __ , .... , ., lino s kl'etjo nrso zadovoljni. A vse- li-rez oz i j 11 sorodnikov.! mi silami so sli na delo ten prav -jo. da ne bodo"mirovali pref. dokler ne bo poslopje dovršeno. V ta namen prirejajo veselice, zabave in druge stvari, ki kaj nesejo. Pri grajenju nove cerkve je posebno agilen Mr. Grdina. ki hoče ,na vsak način Newbureanom cer- ter 7000 l)in gotovine v različnih bankovcih. Nadailje jo napravil storilec tudi na vlomljenem oknu . krcig 300 Din. škode. Skupna bkorističnega lista, v I kateivga so bile zavite kosti kuhane kokoši in koščki govejega mesa. jana več tednov imiso megli iz_ slediti; pn»51o nedeljo j»a je pri-' v roke pnlicije, ki ira je iz_, valivši se na gole dile. rekel jet-ničarju: "Tako so spali tudi svetniki!" ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI ' 3LOVEMSKI DNEVNIK V ^PRUgENlH DRŽAVAH- Justifikacija v Varaždinu. Te djii so obesili v Varaždinu A. Biliča, ubeglega lepogla^ke- * J!!./.*: . " i stanovanj za tujce: vsako stano- ga kaznjenca. Bilie je bil radi ne-J kega roparskega umora lansko« rall-'e ima lHxt71° V hotelu leto obsojen na dosmrtno ječo. ■ kn ima dvanajst dvigal, bo veli- za goiste pa še posebna obediliea je namreč z nožem I nadalje velika koncertna dvora- nekega s\-otjega tovariša. Varaž-I . . . ^ w na ter klubski prostori. Streha je na dosmrtno ječo.. I<3' C'ini so ga pripeljali v kaznilnieo ka kavarna m restavracija, v I.epoglavo, je izvršil nov zlo čim. Zaklali nekega svo dmsko sodišče ga je obsodilo zato v smrt na. vešala. Ker sodišče m priporočilo BiliiVve prošnje za z«rrajena kot terana in nudi di-ven razgledi po Zagrebu in daleč ppmidoščenje, ^e bila obsodba po- naokolo. j kev — pricopraiti. i >ta bila obirdva disciplina -nim (izdeilovaai je takih bankovcev. Su-' jiotom kaznovana s trdim ležiščem. in sicer Čaruga za 14. Ro_| t ova za 7 dni- Čamga je kazen I šel mirno »prejel ter sam <*lMtranil j ročUa deželnemu sodišču, slamnjaeo in blazino ter je, za Nov hotel v Zagrebu. Z novim letom se ot.vori v Za-grebu nov hotel ''Esplanade'*, ena največjih in najmodernejših zagrebških zgradb. Novi hotel, razkošno opremljen, ima 200 Umrli v Ljubljani Lovro Breed j, kočar, 78 let-— Marija K opri vee, trgovčeva žena. — Frančiška Kuhar, pokojnikova hči, 9 let. — Henrik Pečenko, zidar, o4 let. — Fran Florjančič, zavarovalni potovalni uradnik, 79 let. Smrtna kosa. V Celju je umrl 5. nov. po dolgotrajni bolezni v 82. letu svoje obveščeni. Kljub tej nesreči obrat takoj začel. Tovarna se nahaja v bivšem valjčnem mlinu na Količevem pri Domžalah, ki se j»-preuredil v tovarno lakov na najmodernejši način. Zgradba je v vsakem ožim varna piv ti ognju in Ie tej oikolščini je pripisovati, da ni nastala večja nesreča. Reparski napad v Begunjah pri Cerknici- Zakonska Zalar i/. Begunj pri Cerknici sta edšia v torek zgodaj zjutraj na delo v gozd in pu->lila doma IS letno hčerko Ano, da varuje hišo. Ob 11. dopoldne je nenadoma vdrl v hišo neznani moški, nameril proti dekletu samokres »u zavprt: *' Denar >n ključe, ali te pa ustrelim!" Pre-straštino dekle je odgovoiailo, da nima ne enega ne drugega, nakar je neznanec ustrelil iui zadel dekleta v desno roko. Po zločinu je Božične denarne pošitjalveS Brza in točna postrežba! Najzmernejše cene! Kakor običajno, hoče se tudi letos večina našega priseljenega naroda spominjati svojih dragih v domovini z večjim ali manjim božičnim darom. Razun že znane točnosti pri vseh bančnih poslih, posvečuje naša banka posebno pažnjo izvrševanju božičnih denarnih darov. Naše izborne zveze v stari domovini omogočijo nam izvrševanje vseh naročil brzo, točno in po najnižji ceni. "Radi tega Vam priporočamo, da se za vse Ya^e božične pošiljatve že zdaj obrnete na nas ter tako zasigurate pravočasno izvršitev Vaših naroČil, ker se bodo, kakor vsako leto, pošiljatve jako nakopičile. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. GLAS NARODA, 25. NOV. 1924. Zagonetno, toda resnično ično. I r -j1 Najbolj skrivnostno pleme sveta« Poroča L. Rice. — Ali ste kedaj videli cigana? Vprašajte kateregakoli človeka in dobili boste odgovotrtimi vo-/ovi in umazanimi otroci pripadajo vsem mogočim plemenom -vrta. It* ne onemu, kojega ime no-hijo. Resničnega cigana ne boste skoro nikdar videli in če jra vidite, ga boste v skoro vsakem slučaju smatrali za sleparja. V potujočih tolpah nomadov, k j predstavljajo odpadke iztočne Evrope in Orijeota. boste našli umazane roke. mastno hrano, posodo in navlako vsake vrste, razmetan«« po taborišču ter prav posebno drz-no in agresivno stališče napram denarju. Ženske bodo nezaupna. plazeča se bitja, moški pa drzni ni bahaški. Kadar pa .se približate taliori-kču, ki obsega Ie dva človeka ali tri ter par otrok in kjer je perilo či-rto in posoda pospravljena ; kjer so imrški spoštljivega obnašanja ter celo boječi in kjer so žensk-čiste kljub vsemu nakitu, ki ga nosijo; kjer vam zrejo ljudje na ravnost v oči. — potem boste prišli morda do spoznanja, da ste imeli .srečo priti v taborišče pristnih ciganov. Resničen cigan pripada pra\ j »osebnemu plemenu. Izraz 'cigan" pomunja potnika ali nomada, a dejanski pomenja 'Egipčana" in tako imenujejo resnični cigani sajme sebe. -Fi"/ik ciganov je eden najstarejših in najboljše ohranjenih na svetu. Ta jezik je danes približno tak kot je bil v času, ko so sedeli Faraoni na prestolu In ti .prvotni Egipčani, izgnani od Faraonov. ->o se najMitili v Arabijo s svojimi konji, nakitom in zakladi, radi ka-terih je pleme še danes slavno. Pristen cigan lahko zasleduje svoj izvor za celih tisoč let. V dokaz. rgina se je prav od srca smejala. ko je čula to povest. Vsi resnični cigani dejanski uživajo neresničnosti, katere se trosi glede njih in radi sprejmejo vse nesporazume. da jnh uporabijo kot neke vrste kamnflažo. za katero laleko žive svoje lastno in ločeno življe-nje, po katerem hrepene. Ena naj'bolj slavnih angleških cigank ter teta Georgine, ki je sedaj v Združenih državah, je bila •'Gipsy Sarah" iz Blackpool. Ko je umrla je poslala kraljica Viktorija krasen venec in vzgledu kraljice je sledil velik del angleške aristokracije. Kraljica je p >-!eg tega poslala jHJsebno sožalno pismo, v katerem je označila Saro kot veliko žensko, ki je storila dosti dobrega v svojem dolgem in lepem življenju. • Živel sem ter potoval z resničnimi cigani te dežele ter domnevam. da jih poznam boljše kot katerikoli drugi človek na tej strani morja. Vem in lahko potrdim z dokazi, da so resnični cigani najboljši detektivi na celem božjem svetu. V prvi vrsti niso njih čuti otopeli vsled vdihavanja slabega in okusnega zraka. Prva stvar, katero b<) napravil resničen cigan, kadar stopi v eno naših hiš. je. da neprostovoljno zaviha nos. kajti slieen j«1 psu. glede ostrosti vopja. Alice Lee. ena dveh stanih cigank, kateri sem omenil preje, je prišla k taborlškemu ognju, pri katerem sem sedel ter si zatlsnila nosnici. — Umazan človek je bil tukaj. — je rekla. Poznal sem jo, a oil vendar presenečen. Pol ure je poprej j< prišel neki traanp ter oiti. je na enkrat j>o«na]a svojega konja naprej ter jahala proti določenemu mestu. Ko smo prišli tjakaj, smo videli vrt z lilijami, a razdalja od prvega mesta pa do lilij je znašala celo miljo! •Nadaljiii vzrok, da so cigani tako dobri detektivi, je ta, da so tako ostri opazovalci. Vsa pogla\ it-na -dejstva glede kakega človeka zapazijo z enim samim pogledom. Art uro Lee, nahajajoč se v tolpi, ki se potika ponavadi po centralnem New Jersey, me je pogosto zabaval s svojimi dokazi, da je dovršen detektiv ali zasledovalec. Cigani poznajo vse razrtde družbe. Zaupa se jim skrivnosti, katerih bi se nikdar ne zaupalo nobeni drugi duši. Pogosto poznajo vse podrobnosti zločina še pred-no je izvršen. Kadar se to pripeti resničnemu ciganu, gleda na to. da so oblasti pravočasno obveščene. Laž i-c i gani so pogosto družabniki v zločinu poslgjliea dejstva, da niso nekdar delali razlike med pravim ciganom ter laži-ciganom. Ta krasna žepna ura 7 A CTAIM I za 250 labelnov kt\ičL Vil J Star in Magnolia Mleka Vi gotovo Že sedaj premišljujete, kakšna božična darila bi kupili. Če hočete krasno britev ali žepno uro, kot jo vidite tukaj naslikano, podariti svojemu soprogu. drugim člane m vase družine ali prijateljem, začnite danes kupovati naše vrste kondenzirarega mleka ter hraniti labelne. Poleglega, da vsebujejo najboljše mleko in sladkor vam dajo dragocena darila za labelne. POSEBNA PONUDBA Če hočete iz. po:n.ti kupon v tem oglasu ter ga odnesti v bližnjo premijsko trgovino kot ie označena spodaj, ai: aa pa pošljite nam. in dobili boste ilustriran seznam m Posebno Premijsko Karto, ki Je vred-, na 10 brezplačnih labeinov. Sprejme ne samo ena taka Premijska Karta od odjemalca s 40 a 1 več labetni. Vsaka naša Premi|ska trgovina bo SDreJela to Kartck zaeno z nekaterimi aii vsemi, vašimi labelni s teh kan. Če ni v vašem mestu nobene trgovine, kjer bi zamenjali t labeine labelne in Posebno Premijsko Karto, jih pošljite Borden Premium Commny, 44 Hurson Street. New YorV- C ty. s števi.ko da-ila označenega v ilustriranem Prem:jskem Seznamu, in mi vam bomo poslali brezplačno. NEW YORK CITY, N. Y. 44 Hudson Street, P KEMIJSKE TRGOVINE BRONX. N. Y. 578 Courttandt Avnue LONG ISLAND CITY, N. Y. Razne vesti. Starobabilonska princezija v Brit-1 rednega zračnega prometa med skem uzeju. 17. Pariza poročajo, tin je francoski letlee Bonnet potolkel dosedanji svetovni rekord v zraku. Letel je 389.29 km na uro. Pred njim je doseged svetovni rekord Francoz Leeoine z 375 km na uro. Prava Čerkeska na univerzi. Parizom in Moskvo. Pot pojde čez BerLin in Amsterdam ter bo tra-V Britski muzej v Ixmdonu so jala okoli 33 ur. dobili marmornato soho princezi- »je ali •sveeenice. ki je živela v Nov letalski rekord. Babilonu okoli leta 2S00 pred Kr. Strokovnjaki so se izjavili, da je ta soba najlepše doslej-znano delo siarobabilonske umetnosti. Zanimiva je zlasti oprava, ki kaže modo tedanje dobe. PekHca ima na ramah volneno oblačilo z resami. Lasje so nad ušesi zvezani v vozel. ki spominja ne nedavno "polževo frizuro''. Xa medicinski fakulteti Karlove Dozdevno mrtvo dete. univerze v Pragi se je vpisala Kot ruska eni igrani ka eerke>ka štu-Londonski li^ti pišejo. da se j-Jdentka Melok-Chan-Šuinamtkova. nedavno pripetil na pokopališču v Dobila je čehoslovaško štipendijo Dowlaisu bi i 7ii Cardiffa pretres-p n je prva CVrkivka. ki se je sploh Jjiv dogodek. Pokopali so novoro-jkdaj vpisala na univerzo, jeno hčerko iz okolice. Zdravnik j je izjavil, da dete mrtvo r o-j Sovjetski pcslanfk na Poljskem. (lilo. Krsto oročili o '•tisočih" ciganov edinole v Angliji. Če se piše kak cigan Smith, ste lahko prepričani. da ni prave ciganske krvi. temveč da pripada družinam, ki so se ze stoletja potikale naokrog nestalno ter sprejele ciganske o-bičaje, čeprav nimajo v sebi niti kapljice resnične ciganske krvr. Tak "cigan*' je bil tudi Gypsy Smith, ki je deloval za znano Salvation Armv. V tej deželi ste lalsko uverjeni, da ni povprečni cigan nič drugega kot po^jtopač ter v večji ali manjši meri možen taf. a sempa-tam srečate tudi pristno blago in šele takrat 'boste oipaizili veliko razliko, ki obstaja med obema vrstama. med pristnim ciganom, aristobratom, ki ima v sebi staro Se vedno se dogajajo n-i svetu naravnost čudežne stvari. Iz Pariza je prišlo razveseljivo poročilo. da je postala naravna barva j 1 (obraza zopet moderna. Odpadlo j ne bo le barvilo in kreda za mazanje ustnic, t "m več bodo šle nekatere ženski- celo tako daleč, da bodo pustile obrvim rasti kot se jim ljubi. Preobrat v olepševalnem procesu pojasnjujejo s tem. da so možje, ženini in ljubimci protestirali proti uporabi barve na obrazu. Dolgo bo trajalo, da bodo ženske spoznale, da ta sredstva niso za olepša nje zunanjosti, temveč da učinkujejo baš v nasprotnem --liii-slu. Ko bo enkrat spisana kulturna zgodovina sedanjosti, se bo brez dvoma označilo modo barvanja lica k«vt največjo sleparijo, kar sijih ji* kodaj izvedlo nad mladim ženskim spolom. Obrazno šminko so brez dvoma iztuhtale ženske, kojih mladostni čar je iz«rinil in ki so skušale priskočiti naravi na pomoč s tem. da so posegle po loncu šminke ter skušale dati zunanjosti mladostni čas, ki že davno izginil. Navada teh 41 pofarbanih " žensk se je razširila tudi na mlade ženske in deklice, ki nikakor niso potrebovale takih umetnih sredstev. Moški niso v splošnem niUtlar ljubili našminkamh žensk in ta od-nor moških proti šminki je dove-del tudi sedaj do izpremearibe o-bičajev v tem oziru. MacDonald se tolaži. Bivši ansrleški ministrski predsednik MacDonald je imel na ban-1 i ketu. ki mu ga je priredila te dni i delavska stranka, velik političen govor, v katerem se je bavil s sedanjim političnim položajem in izjavil svoje trdno prepričanje, da pridejo po sedanji vladi, ki bo re-akcijonarna do skrajnosti, lahori-! sti zopet na površje. Toda takrat' ne bodo več odvisi od drugih strank, ampak bodo imeli v par-1 lam en tu sami atbsolutno večino. ' MacDonald je prepričan, da bo napravila sedanja vlada toliko napak, da bo pri prihodnjih volitvah popolnoma propadla. [ ZA GOSPODINJE Piie ISABELLE KAY Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema naštete. s poučijo katerih zamere boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja in umri. Xa tem m«stu bomo vsak teden objavili članek, ki bo zanimal vsako dobro gosi>odinjo. NAVODILA St. 29, Kuharski recepti. Gobe najdemo v skoro vseh . zmernih lK»ijr;'Jiiiinh. v r^ozdoVili, ( na vrtih. sadovnjakih in {KiPuh. ! Gobe rastejo divje testom spomladi in jeseni. C'e hočejo imeti gobe dobro redilno vrednost, morajo biti pravilno kuhane. Človek mora biti zelo izbirčen pri nakniM>vanju jrob. kajti izplača s»> ilati par centov več, da s<» dobi najboljše. Ena naj-t Kil j zdravih in okusnih juh lahko napravimo iz pob. Za večerjo se poslužite nasletlnje juhe. GOBOV PIKE "J časi evaporiranega mleka 1 funt gob '2 veliki žlici surovega masla veliki žlici moke 1 inirezek čebule 1 velika žli<-a limonovega soka 1 čajne žlice soli čajne žliee popra 1 caJo vrele vode 1 čašo vode Malo oreščka Olupite in izperite gobe skrbm ter jih zdrobite na koščke. Postavite jih v porcelanasto posodo. Dodajte limonovega soka in vode. O-liladitc. ohrurotc- tekočino ter zdrobite gobe. Dodajte tekočine ter potisnite trobe skozi cedilnik. Stopij-te surovo maslo v gornjem delu dvojne posode. Spražite ko? čebule v masti, dokler ne postane rme-na. Odstranite čt-bulo. Dodajte moke ter mešajte, dokler ne postane gladka. Razretlčite mleko s čašo vode ter vlijte počasi surovo maslo in moko ter mešajte, dokler se vse ne zgosti. Dodajte gobe in začimbo. Prevrite in ser vira jte. Kuhinjski nasveti. Ce vam je ostalo pol steklenic? oliv, nalijte po vrhu olivnega olja ter zamašite lahko. Olive bodo o-hranile svoj okus te*- trajale dalj časa. Vso kuhano hrano morate ohladiti, predno jo postavite v ledenico. Da preprečite obžganje mesa. položite na vrhu kos z mastjo prepojenega papirja in meso se ne bo obžsalo po vrhu. Kadar početo layer eake. postavite ta e.ike v hladno peč ter ra-vijte nato vročino. Xe odprite duri peči najmanj za pet minut potem. ko ste postavili eake v peč in j tudi ne zaloputnite vrat, ker se bo enke drugače sesedel. i Domača .srdestva. Najhujši ch-l <»imovljenja ta! je odstraniti staro površino. Delati-morate počasi pri odstranjeliju s*a-re površine in paziti morate, tla zamašite vse raziioke. Ce boste storili to. r-i boste prihranili i>oh>vi.-o dela in časa pri uporabi nove površine. Kadar peri'te volnene stvari, jih ni' smete nikdar mencati. Iztisniti jih morate, da odstranite žaifnieo. nakar izj>erite v čisti vodi. Kadar sušite svileno blago. zavijte v mehko ogrtačo. ki tii spr«»-jcla vaše mokroto. Vzemite blago iz ogrtače. kadar ga hoče^' Pkati Kadar ^a iMKlužite. morate pin stopati zelo previdno. Ni dobro j»o-služiti se Witeli Ila^el olja, k»r proizvaja nadal.ine lase. I'.. npi>-rribi iininici*-kaniena. iziicritc obraz v mlačni v postane koža uneta vsled uporabe kamena. prestajte uporabo nekaj dni. Najboljša metoda za odstranjeneje nepo^reb-nUi las pa je električna igla. To delo pa morejo izvršiti le špecija-listi. Osebno zdravje. Katera hrana nam daje potrebne m-^terale, Taatere tiotreMujemo -za «voj obstoj? Kal<-i.j ali vaimonee jo v mleku in kvart mleka na dan bo zagotovil otroku močne kosti ii: zdrave zohe. Hrana ki je najbolj bosrata na železu, ki ustvarja rdeča krvna telesca. — je jajčni rine-najk. nasknliija najbolj bogata hrana glede železa so pšeničui otro-bL Vsi <>trol>i so resnično zilrava hrana iz naslednjih dveh razlotrov: Prvič ker vsebuiejo dosti železa !n fosforja. Ti minerali, ki ustvarjajo kri in kosti, i>ospešujejo tudi gibanj.* črevesja. I »ruirič raditega. ker vsebujejo (,tro»ii veiifc odstotek neprebavljivih snovi. \ tej deželi »•otrehimjeino več teže v svoji hra-ni- — kor jf'»»o previH* rafitiiranih živil. Da ohranimo svoj telesni stroj .lot.ro reguliran, potrebujemo pravo vrsto živil. Mi priporočamo naslednje izdelke: • Začnite danes hraniti labelne Star & Magnolia za božične praznike. Vi lahko dobite nnjpriprnvnejša darila za Božič, ako jih začnete hraniti sedaj. Poj lite k pTocerjn ter ga zagotovo vprašajte samo za te vrste, kajti edinole labelni s teh vrst dajo dragocena darilu. Tm^j'e kano Eordenovega Fvn pori ranega Mleka vedno v shrambi. Ne pokvari se t«r bo odgovarjalo vsHki potrebi v vaši kuhinji, kadar potre-bairie mb'ke. Vnš grocer vam bt- z ve^-ljem prodal Bordenovo. ker (*>• 7Xti vredr.ost zadovoljnega odjemalca. GLAS NAHODA, 25. NOV. 198*. Najstarejši ljudje na svetu. ^Zgodovina človeka v Srednji Evropa nam je znana pičlih 2000 let. V nekaterih evropskih zemljah sega kakih 1000 let dalje nazaj, na pr. v Itaiiji in na Grškem. Se od n^kaj preje imamo nedo-ta tne vesti iz Vzhodne Azije (Kitajske), izdatnejši pa so viri zgodovine v Prednji Aziji in Egiptu. Ali tudi tu zmanjkajo zanesljivi podatki okrog 3000 pr. Kr. Vse. kaj je bilo prej. tvori snov preiskovanja in proučevanja prazgodovini, ki sega z ozirom na to ali ono deželo in zelo kasne čase. Za A me riko je mejna točka med zgodovino in prazgodovino Kolumbovo potovanje in -odkritje nove celine — navzlic vožnjam Winkelger-jem in peruanskim ustnim izročilom. in amerikamstika. proučevanje predkolujnl>ske Amerike je a ozkih stikih z evropsko prazgodovino, kar dokazujejo že njiju skupni kongresi. Za še n«'i>ojasnj«Mio, Naj^tarej-«e s.li ranjene človeški* k<»ti Iti bile potem spo«inja čeljust ue.idel-ber.škega človeka (najdene 1907") iz {»očetka prve ledene dobe in lobanja 1S56. pri Dne-seldorfu najdenega neaiitlerskega človeka. Morda isti čas — par tisočletji pri tem ne igra uloge — je živel človek, čigar lobanja je bila najdena v Rodeziji (Broken Ilill). Izključen je pri tem na Javi izkopani Pitlu'canthropos erectus i/ rodu človeških opis kasnejšega ča sa. Človek je takrat že poznal nerodno izdelane kresilnike in dru-go orodje. Okro. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest........................25 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijancu ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatic, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti .......................35 Tunel, trda vez...................1.00 Turki pred Dunajem..............60 Trenutki oddiha...................40 Tončkove sanje na Miklavžev ve-čer, trdo vez..................50 Vsebuje 12 pove-Vsebuje 8. pove- .50 3. zv. trdo vezano, sti ......... 4. zv. trdo vezano, sti ...........................50 zv.. trdo vezano. Vinski brat.....50 5. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Mlada greda .................... $1.— Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguličica; pravljica s slikami____1.00 Tmoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .....................75 S^e iz pravljic ..................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mladi umetnik.................. 1.20 Otroški vrtec ................... 1,20 Za kratek čas ................... 1.20 Zaklad za otroka .................1.20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat...........25 Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po.................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 Importirane prorokovalne karte 1.— IGRE: .60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI ZBORI: Planinske II. zv. (Lah am ar).......45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .......................45 MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (Grum) ...... $1.10 Slovenski akordi (Adamič) l. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) II. zv. .. .75 33 mešanih in moških zborov, izdala Glasbena Matica.............. 1.00 Pomladanski odmevi...............45 CERKVENE PESMI: i Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor .................. 1.00 12 cerkvenih pesmi za rajzaie prilike cerkvenega leta ................10 12. Tautum Ergo. (Premrl).........50 Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .....................50 Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj ...........50 10 Evharističnih pesmi za mešan zb. (Foerster) ...................40 12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geni-tori. (Foerster) ...............50 Orlovske himne (Vodopivec) ...... 1.20 12 Pan?e Tantum ErS° Geni" 10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Gla- sbena Matica SAMOSPEVI: .50 Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................80 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedšč'lna. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična kome dija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Če sta dva. Šala v enem dejanju.....35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih......., .30 Hlapec Jernei, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnlk. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30 Medved snubač....................30 Starimrica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. IgTokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, eiiodejanka........35 Pogodba, burka s petjem v dveh dejanjih .........................30 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 njih..........................60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35 Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj........70 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60 Zbirka ljudskih iger. 3. snonie. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .......................... .60 .. Sanje........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijan otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30 18. in 19. snopič. Pijavka, Skriven zaklad. Rešitelj. Kmet avtamat; Dekla Božja; Junaška Blejke.. .30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Mariji, nega otroka...................30 Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45 Nočne pesmi (Adamič) ............1.25 Sest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 MOŠKI ZBORI: En starček je živel, za bas solo in moški zbor .....................40 Veseli Bratci (Pahor) .............40 Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Mata ca.........40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Gla- * sbena Matica .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica .......................40 Narsdna nagrobnica (Pavčič).......35 Gorski odmevi (Lahamar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharaar) 2. zv. .. .4 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero ra/znih -glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z ' bariton sol on i in- priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli. zbor in orkester, izdala Glasbena Matica .............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški »bor in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šeure in navade, nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spremi jevanjem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad .... 2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Ba- juk) ....................... 3. Narodne pesmi (Gerbic) .....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) L. 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 tori (Gerbič) .................50 Pet Božničnih. (A. Grum) .........30 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec) .... .50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ................40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl) .....................40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ..........35 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 Missa in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) .................50 Missa in honorem St. Josephi (Pogach- nik) .........................40 Missa Brevis et iacil« (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40 Oremus pro Pontifice .............40 Kyrie .....•.....................60 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........................40 Sv. Nikolaj .......................60 NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica ............25 Slovenski citrar (Wilt'aii) ..........25 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura- ški zbor in petja. (Bajuk) ........ 1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk( .......... 1.00 Na Gorenskem je fletno............1.00 NOTE ZA GOSLI: Nardni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi . . .50 Uspavanka .......................25 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 .45 .20 .40 .20 .20 .20 .80 Tri skladbe za klav r (Premrl) . Moje sanje ................... Slovenski narodni potpuri (Jaki) Nocturne des Etudiants (Aletter) 4;>\Golden rain (Aletter) Vesele povesti...............30 Vera (Waldova) bro«..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš. .........................60 trdo vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.........1.50 Znrisel smrti......................60 Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne....................80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Zločin lin kazen, 2 knjige 1. del, trdo vezano ...................... 2.50 Zločin v Orčivalu, broš........75 Za miljoni, trdo vezano...........65 Ženini naše Koprnele..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30 Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo..... .35 2. zv. Hudo bresdito............... .35 3. zv. Vesele povesti ................35 4. zv. Povesti in slike ..........*.. .36 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ........................65 Sto ugank. (Oton Zupančič). — Zbrani spisi za mladino (Gangl): j Poezije.......................50 L z v. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- i Vijolica. Pesmi za mladost.........00 sti ...........................50 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- 1 mladino. Trdo vezano ........ .90 ' mi. .............. .............50 Zlatorog, pravljica, trda vez........60 PESMI IN POEZIJE: Balade in romance (Aškrc) trdo vez. 1.25 broširano ..................... .80 Bob za mladi zob, trda vez.........40 Gregorčič, poezije trda vez........75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Ko so cvele rože, trda vez...........60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano .................75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ..................... Primorske pesmi (Gruden) vez..... Pohorske poti (Glaser) broš....... Slutne (Albreht) brož........... Pesmi. (Simon Jenko) ?............45 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini.................. 1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije .50 .40 .35 .30 .30 MALE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodne himne.......15 št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 št. 4. Pod oknom.................15 št. 5. V sladkih sanjah.............15 Št. 6. Jadransko morje.............15 št. 7. Pri oknu sva molče slonela.....15 Št. 8. Slovo .......................15 Št, 9. Pogled v nedolžno oko.......15 Št. 10 Na planine.................15 Št. 11. Zvečer.....................15 Št. 12. Vasovalce .................15 št. 13. Podoknica .................15 Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček. zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (IJfrjanoic).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 1. zvezek; Domovini: Nevesti; Ne zve- i ni mi; Naša Zvezda; Ujetega ptiča tožba; Soči.................40 2. zvezek; Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj_planine; Oj s Bogom ti planinski svet; solskodomski mladini; Na bregu...............40 3. zvezek: Psalm 118 i Ti veselo poj ; Na dan; Divna noč...........40 4. zvezek: Ujetega ptica tožba; Za- kipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogTebu..............40 5.zvezek; Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; jZ vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki ; Geslo ..................40 7. zvezek: Slavcek; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.) ; Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hisi ......................40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče vecnr* Slovenska zemlja ; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdraviee IT.; Oee i večni; Tone 9oince ......... .40 .40 .45 Slovenske zdravice (Fleischmann) Zemljevid Jugoslavije .......... Slovenske dežele in Istra...........25 Prorokovalne karte .............. $1.00 NOTE ZA KLAVIR: Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...... .........90 Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40 Pripoznanje. Polka mazurka. — (.Taki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) ...................... Kot nekdaj v maju. Valček. —(Jaki) Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) .. Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Nadtm rojakom. Koračnica. (Jaki) .50 Pozdrav Gorenjskej, valček....... 1.00 Uspavanka .......................70 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki).............25 Buri pridejo. Koračiiica. — (J. Skor- pik) .........................25 Bratje in Slovenci smo. Koračnica. (Premrl) .....................25 Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Abetter) .....................20 Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) .. .20 ZEMLJEVIDI: Združenih držav veliki............40 Združenih držav, mali..............15 Nova Evropa .....................50 Zemljevidu: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po ....... .25 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki po ...........................40 Velika 9tenska mapa Ebrope ......2.00 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 a>lš 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandirajte pisma Ne naročajte kn>ji.g, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnii/no prosto. "GLAS NARODA" < SLOVENIC PUBLISHING CO. -75 82 Cortlandt St., New Yorfc .- f ... .. . A . --H-: GLAS MARODA. 25. NOV. 1924. Nezakonski sin cesarja MaksimHjm Nesrečni cesar Maksimilijan, ki je 1»21 v Mehiki ustreljen, je imel ljubavno razmerje z lepo krasoit.-- 00 d ono Conception Loguizano. ki pa ni oKtalo brez posledic. Dona Legi;izaJio je rodila dne 30. avgusta 1866. v Mehiki sina, ki je dobil pri krstu ime Sedano L.egaiiza-Jio. Cesar je obljubil, da l>o skrbel za otroka in re^ ni primanjkovalo ne materi, ne otroku ničesar. Ali nad cesarjevo glavo so se začeli zbirati oblaki. Leto za tem je bil od Mehikancev v jet in je mora! svojo misijo, C. katero je hotel osrečiti mehikan-ski nar«Kl plačati s smrtjo. Dona Legui.za.no je 'kmalu za tem vsled bede in ^krbi umrla. Mladi nezakonski sin cesarja Maksimilijana je bil kot štiriletni deček prepe Ijan v Pariz, kjer so ga vzgojili. Sedamo je ]w»kkiLsil svojo srečo kot trgovec. Ustanovil je družbo, rije namen je bil voditi gospodarsko propagando za Mehiko. Po-stal je predsednik te družbe, ki si je nadela j>011 osen naslov: "Excursion annuelle de propaganda econt. mi je družba propadla je posla! Se laeiio Leguiziino urednik pariškega konzulata države Nicaragua. Končno je jv>stal komisar ekspertne družbe za Mehiko, ki je istota-ko propadla. Na vse zadnje je bi! j trgovski potnik. Nahajal se je baS a- -Spa iiji ko je izbruhnila svetovna vojna. Mladi pustolovec, o katerem avstrijsko poslaništvo v Parizu navzlic številnim prošnjam ni hotelo nič« sar čuti. je zašel na kriva pola. > Vohun v Parizu Sedež manike protišpijonaže je 1 til takrat v Barceloni. Sedano je liil sprejet v to vohunsko družijo (Sedano Leg u i za 110, srn mehiškega cesarja Maksimilijana . . . Vas se ustreli kot vohuna.) S stoično mirnostjo je obtoženec sprejel poslednjo razglasitev obsodbe. Ni pustil da mu zavežejo oči in je neustrašeno zrl starti v obraz. Končal je kakor njegov oče. Cesar Maksimilijan je padel kot žrtev politike, njegov sin kot žrtev materijalizma. Najnevarnejši vlomilec Jugoslavije na varnem. Iz Osijeka poročajo : V noči od -il. okt»>bra na 1. november so ne-znanu lopovi razbili izložbo v mizarski delavnici Gjure Tkalca ter mu odnesli več parov moških 111 ženskih čevljev v skupni vrednosti več tisoč dinarjev. Tkalec jc takoj obvestil policijo in obenem je sam uvedel akcijo, da zasledi lopove. V nedeljo je odšel v m'esto mizarjem firgcem, ki je bil takisto okradeti. vendar edr,n o drugem nista vedela za tatvino. Hodi-la sta p\> trgu in ogledovala čevlje. ki so se nudili na prodaj. Tkalec je opazil pri nekem mladeniču par čevljev, ki so mu bili ukradeni povodom vloma v njegovo izložbo. Pozval je stražnika, ki je mla tleniča aretiral 111 od vel na policijo. Aretiranec je izjavil, da se piše Fran jo Vedeenik. vratar, rodom '/. Slovenije. Pri njem ^0 našli tuli knjižico, glasečo se na i>to ime 11 poklic. Včeraj popoldne, t. j.,na k okt. je imel neki detektiv Vede-"nika prepeljati v sodne zapore. \ o >ta Oba pasirala hodnik in hotela zaviti na stopnice, je slučajno Harman in njegovi pred- Te dni se vrši v LLaouovru proces pr< .ti strahovitemu morilcu Hamiannu, obilolženemu 33 sadističnih umorov, ki so inu bili ve je sezanila z nekim milna Nemškem je hči uglednih rodi- slimanom. kateremu je ugajala, telje.v. Njen oče jc dane-! tipsko- Med njima x> nastali ljubavni od-jen državni svetnik, mati pa izlia- nošaji. Ker pa je bila ona polna Harmann predhodnike, ki še lahko z njim tekmujejo. Pariški Lan-<1 ru tu skoraj ne prihaja v poštev. / . v • . Najhujše zloeince m krvosese je menda rodila francoska revolucija. Z ničemur pa ni bila strašna ja iz baronske rodbine. Marija je hrepenenja p< tisth čarih, katero najstarejši otrok. j opisujejo knjige. > • je v življenju Kot je čr stokrat običajih pri y- muslimanom strašno razočarala, prvorojencih, je bila Marija l.iub- Pri njem namreč ni našla razkoš-jenka očeta in matere. Starši so noi^a lia.rcma. katerega se je nade-jo imeli nadvse radi ter so vse žr- jala. Kmalu je pretrgala zveze z tvovali. da bi zadovoljili njeneJ vernikom Muhamedovim **r po-muhe. Marija je že od svojega de- j klouila svoje simpatije nekemu sli tinstva bila vneta bralka knjig, j karju. Mož ji je obljubil, da jo posebno pustolovskih romanov, vzame ka ženo. Ko pa je Marija med poldrugim mi.seceui legla v postelj in poredila. s, je slikar začel izgovarjati, da otrok ni njegov in da ga ue more priznati za de je zavračala ter segala samo ]>o potopisih in avanturi-1ičnih knjigah. Nič ni čudnega, da so se njene misli kmalu šota le samo i>o puščavah :;i prag')'"" lili Afrike, po džunglah globoke Indije s tigri. perverznost bolje označena, kot z po djvj; romantični natuii Sever- izreki vodečih revolucionarjev, pri katerih sta nenasitljiva krvoločnost in grozeai cinizem tekmovala med seboj. Tako se je izrazil Chatier v klu-bu »Takobincev v Lvonu : Tristo izbranih glav nam ne uide. Zveži-1110 vse okrajne predlojnike. njih pisarje itd. v snope, jih položimo pod giljotino in si nato umijemo ne in Južne Amerike. Vse kar je bilo eksotično, ji j>' ugajalo in po vsem te.m je hrepenela. Oče ni temu razvoju -voje hčere nič ugovarjal. Strinja! se je čoln s tem. da bi enkrat z otrokom prepotovala vse dele sveta. Toda prišla je svetova vojna, prišel za Nemčijo ponižujoč mir in končno še polom nemške marke. Vse to j'1 Kitajske pripovedke. Možu. ki je bil zelo grd. so rekli nekoč prijatelji: *'Tvuja žena se nam smili. Imeti tako grdega moža kot si ti. pač ni prijetno."" Odgovoril jim je: Prijatelji, če bi poznali mojo ženo. bi se vam smilil jaz." "Gotovo." je smeje se odvrnil oni. "*To vem. zato sciu pa postal cesar." ★ Pek OA-a žena je nekoč posetibi prijateljico in se ni vrnila domov do jutra. Ko se je pek zjutraj zbudil. je pozabil, kam jc šla žena in Nekdo se je spri z bogafutom In prebrskal vso hišo. ga sovražil, kakor le more človi k j Ko se je uveril. da se ni skrila, sovražiti človeka, ako gre za de- da bi 11111 nagajala, je vesel tekel k nar. Napotil se je k čarovniku ni sosedi in vzkliknil: mu obljubil dva zlatnika, ako mu pomore. "Ali naj pošljem duhove, ki ga ponoči zadavijo.'" je vpraša! čarovnik. "Ne. potem bi za njim delovali svojega. Nato je vrgel Marijo 11a sinovi in vnuki, jaz pa bi ne imel ee*'to. ničesar od tega. Ali ne moreš kaj Nesrečna jiezakcnska mati ni' drugega imela več sredstev za življenje, t "Alt na.i storim, da bo deževal Ker ji 111 preostajal ihsoou drug (z neba ogenj, da bodo njegove izhod, je prosila nemški konzulat j imet je po>rli plameni in da odnese I.i'Gsrradu za r.t>di>oro. da bi se' roke v njihovi krvi. Po usmrtitvi! Marijine načrte razblinilo v nič-kralja se je izrazil isti krvoloč-než: "Še petsto je glav. ki zaslužijo isto usodo, kot tiran." Izreki Saint-Justa so sledeči: "Narod se lahko dvigne in opomore sumo iz gore trupel. Čemu polnite ječe. bolje je. da se polnijo pokopališča. Najhujši morilec je bil Marat. Hrepenel je samo po krvi. Umor v masah, to je bila po njegovem mnenju edina rešitev re Dolga, romantična potovanja po pisanih in mamljivih krajih so na-enkrat postale fantastične sanje, katerih ni bilo mogoče uresničiti. Ko je propadla nemška valuta, je prišla v Wnerenbi-rg n ka fran eoska komisija. Med njenimi člani se je nahajal tuli Črn oficir, visok in lep. ki je kmalu začel obračati Marijino pozorne-t nase. Wucrtenb ržani - ■ mrzili Franco- rradu za podporo, da mogla vrniti donitov. Toda konzul jo je zavrnil. Brez sredstev, streh lin hrane se je ženska nato zatekla ; na beograjsko policijo, kjer je prosila za izgon v Nemčijo. Policijski uradnik pa ni mogel razume! i. kakn je mogoče izgnati človeka brez vsake krivde. Srle na ponovne prošnje so na policiji spo znali, da ne velja tirati mlade ženske v obup ter ji dovolili brezplačno vožnjo pr> naši zemlji dn jugoslovensike meje. Tako je odpotovala Marija domov po brid-: kili izkušnjah. Bržčas je spoznala, j da >0 pustolovski romani o Afriki nil čarovnik. *-Akr> je tvoje sovraštvo Toliko, imam tu nekaj posebno dragocenega, čemur se ne more nič upirati." '"Daj mi." je vzklikni! oni — in prejel od čarovnika majhen, po-j iu drugih neznanih delih sveta le'vezan ovojček. ki ga j.' tako od-prevara. medtem ko je življenje J pri. A kako je bil preseečcn. ko je trda borba za nepu^tolovsko skor-: naš."! v njem le navadno pisalno le golo življenje.'" "Xe. ostala bi tint še zemlja, k: je tudi ogenj ne more uničiti." "Ali naj ukažem. da s:' razlije preko bregov velet ok in poplavi zemljo, da ne bo nikoli več jdod-ta?" "Ni^ ostala bi mu še čast. ki je niti sila vode ne moro Povej, kaj še /.moreš! uironobiti. Pomisli, nocoj mi je izgLniU-žena !'" "Blagor ti!," je odvrnil sosed, "samo če ni padla v vodnjak." "Imaš prav. prijatelj." je rekel pek. "na to niti nisem inHil." Ono je tekel domov in vodnjak — pokril. Tramvajski promet Dubrovnik-Gruž ustavljen. V Dubrovniku je ustavljen tram va.ji-.ki promet .ber je uprava tamkajšnja elinktiien.- eentrale od uprave tramvaja zahtevala, 7.a električni tok izplača znatno višjo vs• 1 to, kakor jo določa pogodita. skh-njena leta 1!HT. Tjam va.f je zahtevo, v kolikor s" tiče preteklosti, odklonil, nakar jc "O človek." seje zvito nasmeh- električna centrala u-tavila dobavo toka. Spor s.. 1,0 rešil sodnim m kot je kot vzgojen Parižan du-(stoPU i^ ^je pL^me pristav Ce bro obvladoval francoščino, so ga pomoei. razuu, ce je la- , . „ , ... . . rcpec ie izvršil zadnje case v dru- -tnik pisma poiznal njegovo skriv-| 1 S , . ...... .... , ž'u z Zolgeriem. ki j-e bil med tem Host, jiavle pa je meseca mala 1.1 - , -, , • ' - , , • je d oni o-1 vine ter ji obljubil, da jo popelje s seboj na otok. Madagasikar. kjer jo bo napravil za ka-aljieo svojega } plemena. Wuertenb ržani >o videli. olgo ni vedela, kam naj s<> ošbr n?. Naposh d je izposlovala potili list ter se ž njim prepeljala v Jugoslavijo. Hkala je zaslužka ter prišla na prag orijenta v Sara jevo. j i.ega majorja Sir Stacka. Egipčanski kabinet je po sprejemu te poslanice predložil kra-iju Kuadu svojo resignacijo. ki .^e bila tudi sprejeta. Kralj je poklical k sebi Sivar pašo, preilsodnika senata, ki je izjavil, da jc pripravljen sestaviti nov ka'biuet. liO bedak!" je dejal čarovnik. "(Jotovo ne veš. da je ta mala tvarica uničila že mnogo, premnogo ljudi!" ★ Kitajski ccs;.«r je hodil po svoji palači in prišel tudi v kuhinjo, kjer je stal kuhar in vrtel na raž-iju pečenko. Kuhar, ki cesarja ni poznal in mislil, da je to služabnik, ga je pozval: "Hej! Pomagaj mi obračati razen j !"' ""Prav rad", je odvrnil cesar in pristopil. Ker pa tega dela ni bil ajen. mu je padla pečenka v žr-javico. "Ti si ne roda, ne znaš prav iič!" je jezno vzkliknil kuhar. ALI VESTE, — i -ii -t • i »bi namerava jugoslovanska vlada are- bee namočil v kozarec vode m do- . » , ,, Uf!„,1(1 ^ tirati hrvatskega republikanca Stjepa- bil ste vidno črnilo. Cim je Bavle j ,m nadiča. kakorhitro bo razpusčer. iznašel sredstvo s pomočjo katere- ; parlament? Ali veste, da vsebujejo Helrnur Turške eijrarete najboljši in najmilejši tobak zji cigarete? Z veseljem boste zaeeli kaditi turški tobak. ieJAKL, NAROČAJTE BE Hi GLAS NARODA', NAJVEČ J SLOVENSKI DNEVNIK * TiEntwrm DR£avjjt ga so čitali nevidno pisavo pisma, so zaznale vojaške obhisti tudi za njih vsebino. Pipana, naslovljena a Švico in v Bruselj so vsebovala pod a tke o francoski armadi in fire dano Leguizano je bil dne 27. junija leta 1917. postavljen pred voj no sodišče. Obtoženec se je zagovarjal zelo spretno, trdeč da je postal samo žrtev prijateljev, ki so mu Lzročevali pisma, da ne da bi vedel za njih vsebino. Zdelo se je. da bo Sedano oproščen, toda državni pravdnik Mornett je ostal neizprosen in dne 27. junija je bil Se dano radi vohunstva obsojen na «mrt. Obsodba je bila izvršena dne 10. oktobra leta 1917. v kraju Vin-e.ennerv Bil je d«ževen in mračni jesenski dan. ko so Sedana prepeljali iz celice na morišče. Pred ek-sekucijo je poveljujoči častnik pre čita'1 ob*=odbo, ki se je-glasila : "Sedano Ijagiiaenno, fis de IVm-pero-ur Maxim ilien de Mexigue . vous sesrez fulaille couune traitre." Kašelj oslabuje sistem in je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč Severa's Cough Balsam. Teši ra-draženje, odpravi pič-lost sluzov, olajša kašelj in može preprečiti dosti resnih bolezni. Cena 25 in 53 ccntov. Vprašajte vesela lekaman. CEDAR RAPID5, IOWA Povprečno isto število koa.l mnenje, da je treba "družbo" obglaviti. da bo pognala nove korenine. Treba je "samo" tristo glav odsekati. Drugi teroristi so še presakali Maratove zahteve, ne morda iz "dobička" željnosti. tem več iz same naslade do ubijanja in vsled svoje n ed ose-g-1 j i v e fantazije. Tako je monsieur Antonelle zastopal mnenje, da .morajo vsi Francozi imeti enako premoženje in če se to ne ckf doseči, mora tretjina »prebivalstva izginiti s površja Francije. Fanatični morilec Jean Bon Saint Andre je zahteval, da se reducira število prebivalstva Francije na polovico. To idejo so mu koimaj izbili iz glave. Collot d'Herbois pa je smatral, da "politično izhlapavanje" Francije ne sme prenehati preje, dokler 12 do 1» milijonov Francozov ne bo iz-trebljenih! NAROČNIKOM V NAZNANJE. Preteeeni teden smo razposlali vsem naročnikom "<}las Naroda" stenske koledarje. Če ga slučajno kateri ni dobil, prosimo, da nas o tem obvesti. Upravnistvo. potom. NAZNANILO. Rojakom v Cleveland« in oko-ici. ki so / menoj v trgovski zvezi. ali me čakajo radi godbe. ?-pn-ročam. da bom teden dni v Yorku po raznih ]>o>lih. Zato prosim. da potrpe. Prihodu;,i teden bom pa spet vsakomur na razpolago. Sedanji naslov je: 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Anton Simčič. Bledi, slabotni, nervozni, bolehni ljud'C sedaj lahko dobe odpomoč. V sati ilan s«- tloli.- zdravniki, ki sn <"-it-fUjo k;ik«» hitro df-1'.ijo t - zilravilo. .?<■ znanstvena pripniva nala.š«"- lirir.j.-na la ojaen.iijt- krvi. živfne^a iti sp'..-šnegn .--t. ma. Kri zalaga /. železom in živce pa v. Žv. pleni. Ta flva ilravita skupaj sta slovita, graditelja krvi in živ - v. katere na.ni zalaga mali Narava. T<> novo zdravilo. Nufra-Tonr. dela ru.ii čudeže pri stihi prebavi, napenjanju. kislem želod« u, KlavoUoiu. omotici in zaprtju. Jemljite Ka par dni in ell-■li!i se boste kako liitro boste d-.bro počutili. \e se Nugu-Tone. 1'oma-irati vam mora in vas tudi zadovoljiti, ali pa dobite povrnjen vaš denar. Na tci način je to zdravilo vselej prodano. Priporočano, jmačt-no in r.a prodaj v vseh lekarnah. —Adv't. Ako ste se odločili obiskati staro domovino in dospeti tja za BOZK NE PRAZNIKE, treba je, da si že sedaj nabavite potni list in druge potrebne listine, da boste pravočasno pripravljeni za odhod. Za vsa navodila glede potovanja v domovino in povratka v Ameriko obrnite se na nas; kjer jih dobite brezplačno. Mi zastopamo vse prekmorske parobrodne proge. Vse bančne posle izvršujemo brzo, točno in zanesljivo. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAH IN DEK0RAT0E Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDN0 ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 359 Grove Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 5506 Kdor le more, naj da par centov za Ameriški lUloei Križ — najbolj človekoljubno organizacijo v tej deželi. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. KOINl SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK 4PECIJAUI6T MOŠKIH »OLEZNI. MoJ« stroka J« zdravljenje akutnih In kronISnih bolezni. Jaz aam ta zdravim nad 25 let ter Imam ekuinje v vseh boleznih In kar znam alovanako, zato vas morem popolnoma razumeti In spoznati" vaia bolezni, da vas ozdravim In vrnem moč In zdravja. 8kozl 23 let aam pridobil poaebno skušnjo pri ozdravljenju molkih bolezni. Zato ae morata popolnoma zanesti na mana. moja skrb pa J«, da vas popolnoma ozdravim. Na odlaiajte, ampak pridite Cimpreje. Jaz ozdravim zaatrupljahb kri, mazulja in Uee po telesu, bolezni v prtu. Izpadanje las, bolečino v kosteh, staro rane, oslabeloet, živčne In bolezni v mehurju, ledlcab, Jatrah, Želodcu, r menico, rovmatizera, katar, zlato lilo, naduha Itd. Uradna ura: V ponedeljek, sredo tn petek od 9. dopoldne do I. popoldne; T torek, Četrtek In sobota, od S. dopoldne do >. zvečer; ▼ nedelja b ta praznikih od 18. dopoldne do L popoldne. GLASNABODA, 25. NOV. 1324. ! MARGARETA ROMAN. — Spisal H. Rider Haggard. Za "Glas Naroda'1 priredil G. P. (Nadaljevanje.) Na ta mum je pretkani dečko pregovoril Margareto, da so njeni strahovi neutemeljeni, a Bettv, tki se je spomnila pisma Aguiiar-j;i, je po-tala precej vznemirjena. Stvar je sumljivo izgledala, a uboga, neeimurna hedakinja si je mislila, da se jo hoče le navidez odnesti in da ni mogla priti sama. V resnici je bila tslepa in btazsia ter je ni brigalo to, kar je počela, čeprav ji ni niti v sanjah padlo v glavo, da se namerava storiti kaj zlega njeni sestric ni Margareti in da je bila iaž. da je bil Ma.vter Ca.stell poškodovan. Kmalu so »bili izven Londona in hitro so jahali po cesti, ki je sledila severnemu bretru reke, kajti vodnik jih ni povedel preko m o stu z izjavo, da je ladja zasidrana sredi reke in da bo čakaJ ob obali čoln. Treba pa je bilo prejahati vee kot dvajset milj in naj so še tako hiteli, niso dospeli tjakaj pred večernim mrakom. Konečno. ko so bdi .siti teme in nerodne ceste, se je ustavil vodnik na bregu ter rekel, da je to določeni prostor. Stopil je s konja, podal uzdi služabniku ter zaklical v noč. Neki glas je odgovoril: — Ali je čoln z Margarete tukaj Vodnik je pohitel k ostalim ter reKel. da so prišli še pravočasno. ker jc Master Castell slab ter zahteva neprestano svojo hčerko. Služabniku je naročil, da naj wlvede konje malo od brega, kjer bo našel gostilno, kjer lahko čaka povratka ali nadaljnih povelj. Betty pa je rekel: da naj gre s služabnikom, ker je v čolnu le malo Kako skrbe za svoje podložnike. Avstrijski cesar je pisal: jvarjajoč* alarm v vojašnicah. GOOO Vojaška komanda iz Piacenfce lekseedemtov. obstoječih iz dela\-poroča o parmezanskih predvide- eev in mx1rge. vojaštvo in straže van jih upada Mazzinijancev iz Pi-lobmeta«i s karnnji; orožje se po- emonta v polovici aprila. Je-li kaj na tem.' Vsekakor bodi pazljiv in. s« dogovori z Guylayean. -kajti Parmo treba kot našo deželo brani t.i in varovati. V ostalem izgleda. novno uporabljalo; več ranjenih, en stražnik na konju zadet s kamenjem v obraz. cikusi za spravo z naani. Jaz pustim te prijatelje. da se plazijo in zahtevam pretracij v Rudaipestu je telegrafi ral 10. 8. ccfsar Tiszu: "1'pam, da bo ponavljanje že H večere trajajočih ekseeso-v odločno preprečeno. Prosim, da se postavite v zvezo s Corpskomandom gledaniki. V JUGOSLAVIJO Naravnost v Cherbourg in Hamburg. Posebno BOŽIČNO ODPLUTJE i ORDtJNA ____ 0. decembra Potniki bodo dospeli r svojo domače mesto pravočasno za Božič in Novo leto. DRUGO ODPLUTJA: OHIO .............. 31. dec ORDTCNA .......... 28. jan Posebni družbeni zastopnik bo spremljal potnike ter skrbel za njihovo prtljago. Potom svojega agenta v vašem mestu preskrbite prostor. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. Sanderson & Son, Inr.. Agents 26 BROADWAY NEW YORK E9 ura Kretanje parnikov - Shipping News jo Bosne in Hercegovine* To je cesarja tako razburilo, da je takoj odposlal na gospoda Koloma na Ti szo sledečo depešo: '1 Cesa r m "ui ist rskem u pre dsed -niku grofu Tiszi. Budapest, (šifrirano'* Čeprav vem že v naprej, da ne bo nič pomagalo, so čutila primo — Po vedi te me k očetu. — je rekla Margareta. Vodnik je odgovoril nato: — I)a, po tej poti. gospodična, a pojdite sama, kajti pogled na obe bi ga mogoče vznemiril. -- Ne, — je odvrnila. — Moja se.strična pojde z menoj. Prijela je Betty za roko ter jo krepko držala. Mornar je skromignil z rameni ter ju povedel naprej. Ko st i sli, sta zapazili, da mornarji razpenjajo jadra in da preprevajo pri tem neko čudno, divjo pesem. Do-peli sta do kabine, stopili vanjo in viata so se takoj zaprla za obema. V kabini je sedel za mizo neki ranejra. da Vas opozorim na uvod mož in svetilka je brlela nad njegovo glavo. Dvignil se je. se obrnil .-ni članek v včerašnjem "Fueggel proti obema in ko se je priklonil, je Margareta spoznala, da je —Isengu" št. 57. pri čemur treba s« Aguilar! liuttv jc stala molče. Pričakovala je. da se bo sestala ž njim. a ne tukaj in na tak način. Njeno bedasto srce je bilo tako prevzeto ob pogledu na njega, da jo je pričelo duš iti. Le medlo in nedoločno je razmišljala, kaj pač se jc moglo pripetiti in kako 'bo stvar pO ja s njena Margareti, nakar se jo bo odvedlo proč. Po 'kabini je celo iskala z očmi duhovnika ter zapazila pri tem vrata, za katerimi sc je moral brez dvoma skrivali. Margareta pa je le malo zakričala, a sc natto ponosno vzravnala ter vprašala s pritajenim, strogim glasom. — Kaj delate tukaj.' Kje je moj oče? — Scnjora. — je odvrnil Aguilar ponižno. — jaz sem na krovu svoje la-ine ladje. "San Antonio", in kar se tiče Aašega očeta, jc na krovu svoje lastne ladje "Margaret" ali pa že v svoji hiši v Hol bom. kar je bolj vrjetno. V spričo teh besed je stopila Margareta korak nazaj, dokler ni dosegla stene kabine. — Prihranite mi svoja očitanja, — je nadaljeval Aguilar mrzlično. — Povedati vam hočem polno resnico. V prvi vrsti se ne vznemirjajte radi svojega očeta. Nobena nesreča se mu ni pripetila in popolnoma zdrav je. Oprostite mi, da sem vam povzročil bolečine in dvome. Ni pa bilo nobenega drugega izhoda. Povest je bila le ena past in trikov ljubezni . . . Prenehal je ter zrl kot začaran na obraz Margarete, ki je posta) naenkrat strašen, obraz boginje osvete, Meduze, ki je izpremenil njegovo kri v led. — - Past.1 Trik: — je hropela. dočim so njene ooi žarele kot ogenj Potem vam bom plačala za vaše trike. V trenutkeu je videla, kako je potegnila bodalce iz nedrij ter skočila proti njemu. AguiLar >e ni mogel premakniti. One strašne oči so ga držale z neodojjivo silo, ga paralizirale. V nadaljnem trenutku bi jeklo pre-bocilo njegovo srce. Prizor pa je videla tudi Betty, se oprijela s svojima močnim« rokama Margarete, jo potegnila nazaj ter kričala. -- Poslušaj. Ti ne razumeš tega. Mene hoee. ne tebe. Jaz ga ljubim iu ljubi mene in poročila se bova. Tebe bo poslal nazaj do-mo\. ' — Pusti — je rekla Margareta s takim gladom, da je Bettv izpustila -."oj moči oprijem in tam je stala, še vedno z bodaleem v roki. — Sedaj, — jc rekla Aguilarju, — resnico — in hitro. Kaj misli ia ženska? ' — - Ona ve najboljše. — je odvrnil Aguilar nemirno. — Ljubilo se ji je zaplesti samo sebe v to pajeevino prevar. — iaivo ste spredii vi, kaj ne? Govori, deklina! ALI VESTE, — da je Italju ustanovila v Ljubljani generalni konzulat in (la je generalni konzul Pateriio di Sessa? Ali veste, da vam dajo Helinar cigarete kakovost, •ločim vam riiijo druge cigarete koli-čnoV Že mora biti vzrok, da s<» začeli milijoni kadilcev kaditi turški tobak. Zanimivosti o Kitajski. (Dalje prihodnjič.) posebno vzet i v {»oštev dejstvo, da se naha jajo na irisurekcij^kem bo.» nem polju v uporabi tudi mnog« in bi 'bilo v takih razmerah nemo goče vzdržati pokoncu disciplino Obenem bi vas ob tej priliki pono v no opozoril, da vzamete v pretres da li bi ne bil končno čas izvrš tn v osebi svoijim nalogam neodgovar jajočega višjega državnega pravd nika izprememho. Frame -Tov.ef. Tisza je okušal sledeče pomiriti razburjenega ce-arja : "Usojam (si na pre vzvišen i telegram odgovoriti, da sem prepričan. da uvodni članek v "Fuegget lensegu" ne bo za»peljal madžarskih čet. da ne bi vršile *voje dolžnosti. Sporočani po-željivosti evropejskih kapitalističnih držav. Leta 1858. je rusko carstvo zasedlo pokj-ajino Amur. Približno 15 let prej (1840-42) je naperila Anglija proti Kitajski ta koz van o vojno opija in ji odtrgala pristaniško mesto Hong-Kong. Ta evro-pejsk^ velesila je prianorala s puško Nebeško carstvo (Kjitaj.-?ka). da je uvažala opij. čigar uporaba je bila v Ang-liji prepovedana. (Opij kadijo po.sCfbno radi Orijen-talci. je jako opojen in zdravlju silno škodljiv; vsled tega je bil tudi v Angliji prepovedan. Angleški kapitalisti pa so si mislili, da ie treba ta proizvod njihovih ko- vom spletkarij imperialističnih ve lesil. Načelujeti ji dve vladi. Ena v Pekigu. ki je reakcionarna in u-sltižna tujcem, druga pa v Kantonu. katere predsednik je Sun-Yat Sen. Značaj te vlade je nacional-no-d emokr? tiičeii. Leta 1913. je znašalo uvažanj«.* n a Kitajskem vrednost 2.200.000 frankov. Uvažalo se je predvsem opij. sladkor, 'bombaž, petrolej i. t. d. Izvažanje pa je doseglo milijardo in 550.000 frankov. Izvažalo se je čaj, svilo itd. Od leta 1913. se je trgovinski pomen Kitajske skoraj podvojil. V kitajskem denarju — tael. čigar A-rednost .je frankov 7.50 za 1 tael. je prekašala celokupna trgovina Kitajske z inozemstvom leta 1913. za 973.468 taelov prejšnja leta. 1924. za 1.507.000 in leia 1922. pa za 4.600.000 taelov. Pozornost, ki jo imperialistične države obračajo na kitajske zadeve je naravnost v zvezi z razvojem te neizmerne države. V trgovinskih odnošajih s Kitajsko zavzema Anglija prvo mesto: njej takoj sledijo Japonska in /Alružeiie države severnoameriške. V veliki razdalji sledite Francija na četrtem in Nemčija na petem mestu. Kar so tiče paroplovskc .službe je Kitaj-ska na tretjem mestu, čim je Anglija a prvem in .Japonska na drugem mestu. Današnjo intervencijo imperialističnih flot se opravičuje s tem. da se "zaščiti Evropejce v Sauga-ju." Ta izgovor pa ne drži pomislimo da živi v Šangaju komaj 25.CCO Angležev. Francozov in A-merikanccv. dočim je rumenokož-cev (domačinov) nad poldrugi milijon! Najvažnejši dogodki socialnega življenja na Kitajskem v zadnjih letih so razvoj industrije, organizacija p rolet ar i jata. razvoj nacionalnega gibanja, ustanovitev na jugu. nacionalne vlade, ki slo ni na delavskih množicah in na srednjih plasteh. Vsa ta dejstva pa ogrožajo interese in načrte, tujih i m peri a! i-Jt o v v tem delu svetu. kateremu s!e je posrečilo uiti formalni (praiktično je bil namreč že koloniziran") razdelitvi med kapitalističnimi velesilami. 26. novembra: Berengaria, Cherbourg. 27. novembra: America, Cherbourg In Breman Zetland, Cherbourg; Deutachland Cherbourg in Hambrug; Minnekahda. Cherbourg in Bremen. 29. novembra: ^fajestic, Cherbourg; Rotterdam Boulogne; Duillo. Genoa; President* W ilson, Trst. 3. decembra: Mauretanla. Cherbourg. 4. decembra: Cleveland, Cherbourg Hamburg Mongolia. Cherbourg in Hamburg. 6. decembra Leviathan, Cherbourg. Olympic, Cherbourg:, Rochambeau Havre: Marthg Washington, Trieste: Conte Verde, Genova. 9. decemora: I'ittsburgh. Hiimhurg: Orduna, Cherbourg, Hamburg; Colombo. Genova, 10. decembra: Paris. Havre. 11 decembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 13. decembra: Aquitania, Cherbourg; Pres. Roose- CDSUUCHilKF »aravnost v Jugoslavijo^ V Presidente Wilson — 29. nov., 3. feb. Martna Washington 6. dec., 24. feb. V Duorovnik ali Trst. Železnlna v notranjost zmerna. Nobenih vizejev. Vpražajte pri bližnjem agentu ali pri P HELPS BROS. & CO- 2 Wut St- N. Y. Strahovita osveta zločinca. Diplomo mehanično obrtnega inženirja je dosegel na višjem tehničnem za- lonij vendar spraxnti v denar in I . . , . . . kra.jino Ton king in A-nam. 1894-93. je napovedala Japonska, ki .se je začela nadevat "r evropskih navad in \*spo >vojo soprogo in hčerko, dočim so v ostalih nadstropji! h bivaLi jetniki. Na pomoč pozvana požarna hramba .je ogenj kmalu omejila in rešila del poslopja. Ko so gasilci vdrli v liiso, se jim je nii(/il grozen prizor. Tik ob vratih sta ležala nadzornik in njegova žena : mož je Imel popolnoma razbito glavo, žena pa je bila verjetno ubita s sekiro. Osemnajst let n o hčerko so našli umorjeno v kleti, truplo je bilo popolnoma golo in zakopano meti krompirjem. V gornjih poslopjih se je nahajal tudi neki jetnik. Da se mil onemogoči 'beg, je bila celica zatrpana s polnimi vrečami rži. Nesrečneža, ki bi kmalu umrl grozne smrti v plamenu, so rešili v zadnjem hipu. Storilec, ki se je moral dobro spoznati s hišnimi razmerami je vdrl v poslopje in je soprogo ka-znilniškega nadzornika .ki je bila sama doma, s sekiro pobil na fla. Zvečer, ko se je nadzornik vrnil domov, ga je zločinec zavra t no napadel in ga ubil na i>ti način. V veži .so našli okrvavljeno sekiro. Hčerko, pri.širdši nekoliko pozneje d o m o A', je zločinec najpreje zlora bil in nato umoril. Našli so v kleti umorjeno, na sel>i je imela le nogavice in srajco. Po krvavem zlo-einu je storilec odšel na podstrešje. ker je tam nahajajoče seno polil s petrolejem in nato zažgal, ho-t"č na ta način prikriti svoj zločin. Požar pa sta pravočasno opazila dve pas an t a in obvestila gasilce. ^ velt, Cherbourg; Veendam Boulogne^ Rotterdam, 16. decembra: France. Havre; Bn;m«n Bremen. 17. decembra: Majestic, Cerbourg. 20. decembra: Pres. Harding, Cherbourg; New Am* »terdam, Boulogne. Rotterdam. 24. decembra: Minnekahda. Cherbourg. Hamburg. Albert BalUn. Cherbourg, Hamburg. 27. decembra: Olympic, Ch»rt^>u-g, VolenJam Boulogne. Rotterdam. 30. decembra: La Savoie, Havre; Arabic. Cheiw bourg, Hamburg. 31. decembra: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Cherbourg Hamburg. 3. januarja: Aquitania, Cherbourg; Am«nc:». Cherbourg: Columbus. Cherbourg. Bremen; Suffern. Havre. 6. januarja: Duillo, Genova. 7. januarja: Paris, Havre. Rail bi izvedel za naslov oil FRANK FEN DE. doma iz Bri-tofa, P. Kranj, Gorenjsko. Nahaja se nekje v W. Ya. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, tla ga mi sporoči, če pa sem to bere, naj se mi zgla-si, ker mu imam nekaj zelo važnega sporočiti iz stare domovine. — Frank Košnik, 1317 E. 55. St., Cleveland, O. (3x 24. 25, 26) VABILO na desetletni jubilar "Brooklvn-skih tamburašov", v soiboto zvečer 29. novembra v Ant. Peršiče-vi dvorani. 1S20 Grove St.. Brooklyn. N. Y. Pri slavnosti sodeluje pevsko društvo "Slovan". Program : Pozdrav. — Vene« narodnih pe-mi. (Igrajo tambu-raši). Napitniea. (Poje 'Slovan^. Kosovo. (Igrajo tamburaši). Domovini. (Poje "Slovan). Za ples igrajo tamburaši. — Začetek ločno ob S. uri zve e'er. Za obilno udeležbo se priporočajo Tamburaši. (2x 25. 26) Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste x njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" Posebna ponudba našim citateljem I Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" ovedi za dekleta. Neža In Pavel. Smefina s barmo- 77423 Gorenjski valček. Harmonika. Na skok ■ko'-l. Harmonika. 77490 Vabilo. »Ig. Hude.) — Pastirček. (Ie. Hude). — Mofikl zbor. N"w Vork. 77491 Marička volček. Weber Pand. Glazbenl valček. Veter band 77492 Strelčeva ljubica. Kotiš. O I za bela. Valček. Narodna godba. 77537 Kavalerijska koračnica. Holtzhacker koračnica. — Narodna godba 77538 V divnl dolini. Polka. Krasna Marička. Valček. — Kramer bnml 77635 Brez nade. polka. Č*efka godbah , Kmečka polka z vriskanjem 77651 Sezidal sem si. Poje E. Blaievlč. Slovenec Slovencu. Poje E. Blaže vie Za poštnino pošljite 35c. Cenike zastonj. Prave glasne Victrole prodajamo od— $22.50 do S480. z hornom ali brez horna. IVAN PAJK 24 Main Street Conemaugh, Pa.