PREDSTAVLJAMO MOŽNE KANDIDATE ZA VODILNE FUNKCIJE Kandidatom za vodilne funkcije v novi občinski skupščini smo zastavili naslednja vprašanja: — Na katerem področju družbenopolitičnega ali samoupravnega delovanja ste se dosedaj največ udejstvovali? — V čem so — po vašem —•bistvene prednosti novega dele-gatskega sistema? — Kaj menite o dosedanjem razvoju Bežigrada? — Katere poglavitne probleme bo občinska skupščina v prihodnje morala rešiti? Odgovoril! so takole: Silva Bauman-Cenčič kandidat za predsednika zbora krajevnih skupno-sti Janez Rigler kandidat za predsednika občinske skupščine • Rojen 1922., ekonomska sred-nji loU, mposlni kot dlrektor •Jivm razsvetljave«, prednednlk obMmdce konfrrcnee SZDL. B«U-rrad- tlan ZK od 19M.. »odeloval T NOB od 1942. »Dekrval sem v raaaiiii sve-tih prl občinah, v gospodar-ski abomici, poslovnem zdru-žen}u obrti, zdravstveni inte. resni skupnostj itd., v zad-njih letih pa prectvsem v cto-tinski komferenci SZDL. Ta HHPIll.....IJn je dofcnrela vrsto «mnemb v sfctema potitič-nega delovanja, prav v So-cialistični zvezi jmrtajo delonr Bi ljudje vse možnosti ures-mičmati svoje m sfcupne ta-ferM, saj SZDL ie nekaj kt dehije po deleeatskan Dograditl moramo novi al-stem medsebajnfli odnoeov med TOZD, fcrajevnimi skuip-nostmi, občlmsko in mestno skupSSno. Vedeti moramo, kaj želimo In kaj zmoremo. Za/to je v prvi vrsti naloga, da pridemo dokraUtoročnega in dolgoro&nega raavojnega programa občine in mesta. Izhajatl mora iz TOZD, kxa-jevnih skupnostt, občine in koordinacije skupnih prob-lemov na nlvoju mesta. S tem pa nd re6eno, da je tak-šen progrsem samo zbir pro-gramov organizacij združene. ga dela, kajti stvar ocene je, kaj Je poleg tega še v skiip-nem toteresu celotaega raz-voja. Poleg smotrne gradnje stanovanj, šol, rrtcev in in-frastrukturnih ofojektov, je to prav gotovo tudi urejen urfcanistifini naLrt.« Ifovs ustavm, statati obSin ta kraJeroLh skupnosti. po-meaija popolnoma noro vse-btoo deJoranjie skupMine. Dosedanji odboraiki fa po ¦lanci so biH pronaJo pove-»i z baa». to je i volivci. Tto^UU pa bodo o posame-¦fc iMMHh morali rss-pra*Uatl t dctegacijah in pre-fto ^JBlvknJevnJth skupno-sm ln TOZD, iete potem bo do staiiSča usJrlajevaJl in ¦gnijtiimll v skupSčtnl. Nort rtitem bo omogo-HfSo raapribvu, _> ctoeSčaoje fci re ¦Jnejfc odloCanje t oJrviru abatojeah modtnostl. Ce bodo detegidje *> delegatii hoteU ¦fi ufiinkavtto detoirati, bo-do rooraii biti aa to tudi ik-POBObljenl, kar bo naloga politttntti sfl, riastl Sociali-etične zveee ta sindikatov. NaSa obClna se aselo hitro raavija, rfastl na stanovanj-skem področju. Na žalost, kljub prizadevanjeni, v obCi-nl ln mestu 5e nimaimo krat koroCnega fn dtrigorodnega programa razvoja, M naj bt tirasiral nadaljnjj raa»oj ob-Cine in mesta. Gre za to, da občina sodelu]«, pomaga Jd lfpliTna na hitrejSi razvof pro-tevodnje, trgtvvine fn drugih Panog, na mecteebojno pove-«aw ne glede na t*finske in mestne meje, z& večjo pro-duktivnoot, poepeSevanje in-tesrractj ter uCinkovitejSe obrafianje kapltala. Rajko Bašelj kandidat za podpredsed-nika občfnske skupščine občina precej napredovala. Nove stanavanjske soseske, vellke poelovne hiže, Stevilni' otojekti družibenega stamdar-da — so samo eden isamed ka-2alcev tega napredka. Viden napredek je bffl storjen tudi v gospodarstvu. Zadnja leta se je bežigrajska občina, kot mi Je znano, uvrstila med go. spodarsko najrazvitejše oto-Cine v Sloveniji. BolJ kotdo-slej bi se morala razvijati iodustrija, yeč pozomostl bi bilo tudi treba posvetiti roo dernizadji tehnotoških pro-cesar ln vzgoji kadrov. Nova občlnska sJotpščina se bo morala prav gotovo spoprijemati s številnunl pro Memi, ki zadevajo temeijne organiizacije združenega dela bodisi v gospodarstvu bodlsi v družbenih dejaivnostih, pa tudi obfiane v krajevnih skup-nofitih. Boj za večji dohodeik » delovnlh organlzacijah, ne-nehna skrb za delavca, pri-zadevacja za povečanje šte vila stanoranj za delavce, skladna rast družbenega stan-darda (vrtd, Sole, fciabaii ceotrl, ftportm in rekreacij-skl otojekti itd.), poslith za drobne družbene protoleme občanov. Prl tirejanju prdblemov v občini se bodo morali ofcčin-ska sfcupSCina ln njenl organi bolj kot doslej pogovarjati in dogovarjati z delavoi v TOZD in občani v krajevnlh skupnostih. Ničesar ne bo mogoSe uspešno ln pravoča-sno rešiti v občin], če ne bo imela občtoska sfcupšSina podpore v delavcih ki oMa-nlh ter njihovih *ružbeno-po-Utičnih prganizacljah.« >¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ • Kajea UU.. visoko kvaHfld-nnt oteatnl dektrKar. iapo«ir>i t Mnni »Ttmb, Hai% komttejs •Minkc kaafcrence ZK. pmkri-¦dk obanskc gasflske nnt BeiS-pi* Su ZK od 1968. sV zadnjfh letih, aHsti pa od leta 1971, scsn se dražbe-no najbolj angaiiral t »To nasi* pa todi na rsvni obfii-ne. Med drugim sesn oprav-Ijal funidjo sekretarja or-ganizacije ZK v torami, po-leg tega sem M na seji ob-Cinske konference ZKS t ju-liju 1971. izvoljen za Clama komiteia. Dobro leto sem se-kretar aktiva delavcev-komu-nistov. Zadnji dve leti sera tudi na čelu beagrajske ob-činske gasilske jsvesse. Kot delanrec Iz proizvodnte vidim v deiegatekem sistemtl možnost, da bodo lahko ne-posredini proiaarajalci resnič-no vplivali na oblikovanje politike mi odloditev v skup-šfiinah — od obCine do fede-racije. Zelo pomembno se mi tudi adl, da bodo odnosi med delegati in volilno »ba-zo« bistveno drogaerii, kot so biii odnosl med odiborndkl Sn volivci. Kot bežigrajsM obCan lah-ko ugotavljam, da Je naša • Rojena 1933., diplomlranl eko-nomlst, raposlena kot gtrokovnl svetoviUec na republiškem odboru slndikata dclavctn' družbealh de-Javnosti; flan ZK od 1963. »Največ sem delovala v sindikatili in sicer sem od leta 1963. Clanica lepubliške-ga odtwa Sindikata delav-cev družbenih dejavnosti Stovenije. V tem odboru sem tudi pofcldcno zaposlena — opravljala sem furikcijo se-kretarke izvr&iega odbora za vzgojo in izobraževanje in izvrSnega odbora za kulturo. Zato je moje strofcovno in družbenoipolitKno delo us-merjeno predvsem v uveljav-Ijanje novih družbeno-eko-nomskih odnosov v družbemih dejavnostih, še zilasti v Sol-stvu in kulturi ter razvoj samoupravljanja v organiza-cijab združenega dela, ici so posebnega družbenega potne-na. S tem je poveaano tudi moje sodefovanje v izobraže-valnl skupnosti Slovenije Csem Clanica Skupščine re-publiSke teobraževatae skup-nosti) in sodeiovanje v sa-moupravnlh organih nekate-rih 5ol m tafflurruh tnstitu- Bisbvo novega skupščin-*^a sistama vidim predvsem v tean, da daje deflovnim lju-dem in občanom možnost, da z neposrednim odločanjsn in prek svojih delegatov usmer-Jajo razvoj, vplivajo na po- goje za svoje živijenje In de lo, uresničujejo svoje potre be ln interese potem, ko so ]ih uskladili s širšimi inte-resi in soočili % možnost-mi. Sdstam sam po sebl pa se veda še niCesar ne zagotavlja. Da bi ga uveljavill bo treba še marsikaj storiti. Nekatere slabosti v dosedanjem pred-stavnižkem sistemu so pri lJiKleh marsikdaj utrjevale ob6utek, da na odloftitve ne morejo vplivati in da se po-gosto odlofia tudi mimo nji bovih potreb in interesov To pa je tmelo nujno za po Slodico nezadostno angažira-nost velikega Stevaa deflov nih Ijudi in občanov. Predvsetn bo torej trefoa pri ljudeh dosečd, da bodo svojo ustavno pravico bi dol-žnost pripravljeni zaroeto op-rmrljati. To seveda ne bo na-staio samo po sebi; na eni strani bo potrebno zagotovi-ta ustrezno organiziranost v osDavnih cedicah življenja In dela ln njihovo smotmo in uLinkovito poveocvanje. Na drugi strani pa je potrebno močno angažiranje vseh druž-ba»-po.litičnih organizacij in še ziasti Clanov Zveze kdmu-nistov v teh organizacijah. Kot občanka Bcžigrada lah-ko kot vsi drugj občanj opa-zim, da se Je t tej občlni marsikaj spremenilo, issbolj-šalo, razširilo. In v celoti vzeto tnlslim, da smo lahko z dosodanjim raevojem kar zadovoljni. Ko pa se kotstar-61, kot stanovalci ta potrošni-kj materialnih in kultuinijh dobrin srečujemo s proMe-mi otroSkega varstva, z ne-urejenim akoljem, z organi-zacijskimi slabostmi in ne-zadostnimi ism<^ljivostml za kulturno in športno udejstvo-vanje mladlne in odraiSIh, moranio ugotcnriti, da ]e tudd v naši oibčini v raziroju mar-sdfcaj neusklajenega, premalo razvitega, nesmotrno izraMje-nega, pomanjkljivo organizi-ranega. Vsi vodilni delavci v občin. ski skupščinl, vsi delegati in ne nazadnje vsl prebivalci občtne bi si morali prizadeva-ti, da bi razvoj tekel fiinibolj v skladu s sprejeton in po potrebi dopolnjevanim načr-tom razvoja občine. Neamčrtno reševanje posame2iiih proble-mov ima obifiajno za posledi- co še vefije disproporce v razvoju dejavnosti in obmo-čij. In če bl bila za katero tzmed vodilniti funkcij v ob-čini izvoljena tudi jaz, bi se trudiia, da bi pri načrtova-Hju gospodarskega razvoja ta pri nj^overn uiresničeva-nju čimibalj izkoristili pred. nosti, ki jiti Ima BežigTad kot mestna občina. Pri raz-voju družbenih dejavnosU, kocnnnalne ureditve in v so ciaSni politiki pa bi skušala vplivati na zadovoljevanje po. treto in jnteresov občanav.« Boris Bernetfč kandidat za predsednika zbora združenega dela • Rojen »44., eleJctromehutlk, uposlea v IMP, čIm sckreiariaU afctiva dciavcev — koman)0tOT2 eian ZK od 1963. V0LITVE 74 Nadaljeranje s 1. strani KS Dol 1 volišče (v dvorairi krajev-ne skupnosti); KS Savlje Kleče 1 voltfče (v Prosvet-nem domu Savlje); KS Beričevo 1 volišče (t Kmetskem domu Beričevo); KS Sentjakob 1 volišit (v prosvetnem dotnn); KS Tofnačevo 1 voUšče (v pasllskera dooiu Tomačevo). Volllne komisije so dolžne za vsa vo-lišča, kl so jih doloeac, pravodasno prt^ praviti rolUni material, med kateregra spada tudi roliliii imentk. Zakon o evldenci volilije pravlce do-loča pristojnost organov za sestavo vo-lilnlh Imenikov ln postopek za sestavo volilnih imenikov. Potrjene Tolllne bne-nike se pošlje volilni komlsi.ti, ki Jlb skupno z drupim volUnim materialom izroči volilrriini odborom. Glasovanje pri volitvah delegaclj te-meljnlh samoupravnih organizaclj oc. skupnosti bt gflasovanje o Ustj za dele-gate v družbeno politični zbor vodijo vo-Illnl odbori. Volilni odbor se postavl za vsako voltšče in sicer Jih imennje voIU-na komisija. Volilnl odbor skrbl za pra-vflnost in tajnost glasovanj* ter druge s zakonom daločene naloge. Uprava za notranje zadeve pri mestnl skupščini Ljubljana (register prebKal- stva) ]e že izdeiala predbodnl sesnam delovnih Ijudi ln občanov zm območje posamezne krajevne skupnosti. Tj sezna-mi so sedaj v preverjanju preko krajev-nlh skupnostl. Od doslednega preverja-nja predhodnlh seznamov. Je v velild meri odvisna tudi končna sestava splo-Snega volilnega imenlka za posamezno volišče. Ob vsakih volitvah doslej Je bi-lo veliko prtpomb na površno sestavo lmenika, zato naj optraorimo, da imajo delovni Ijudje in obEani pravico pregle-datl votfflne imenlke in zahtevati popra-vek in sicer najpozneje 5 dn! pred dne-vom, U Je določen za volltve. V dneh po opravljenih volitvah se bo-do zbrale izvoljene delepacije ozlroma konference delegaclj in določile delega-te za prvo sejo občinske skupščine ter obravnavale In sprejele predloge za kan-didate za zvezni zbor SFRJ. Ti sestankl se- morajo opraviti v času med 1. ln 10. aprilom. Prva seja občinske sknpščine bo 29. aprila, na kateri bo konstituiranje, izro-1| se izvršiH svet, voli delegate v Zveznl zbor sfcnpščine SFIU, določl skuplne de-legatov, M p<«ljejo delegate v enotn! zbor združenetra dela skupščine SRS in določi delegata, ki se bo udeležtl kot odposlanec občine v Zboru občin Skup-ščlne SRS prre seje repubBške skapščl-ne. »Pnwr adaj abiskujem poll-ti6no šok> pri CK ZKS, sicer pa sem bid precej aktiven v raznih družbenopolitidnih or-¦•aiaaeljab — * Z.-vccL n^adt ne, PoCitaiški zveai, bil sem tudi delegat na 5. tamgrepu ZKS, zdaj pa sem predlagan za delegata za 10. kongres ZKJ. Pcdeg političnega dela pa sodelujesn fcudi v samoup-ravnetn življenju podjetja, veliko se ukvarjam z vpra-šanji sindikata, mladine in Zveze komuinlstov, sera pa tudi rezervni vojaški stare«-na. Poglavitoa prednost del«-gatskega sistema je nedvom-no vefija in pooiembnejša vloga noposrednega samoup-ravljalca prl odločanju o vseh vprašanjih; laže bomo pristaplli k reševanju spci-atae diferenciacije, nov si*-tem pa bo tudi v veliko opo-to dosJednejšetnu izvajanju samoupiravnLh nalog. Koraunala Je v naSi ohdisi zelo utzivita, vendar je Se vedno precej nerešenih prob-lemav. Tu bi morala prikaza-tl veC volje do sodelovanj« posameana podjetja, ki W morala združeno nastopati t potnoč občanom in delovnbB ljudesn. Na precej nezaviddjl-vi raimi pa je kotnunalna ureditev zeniljiSfi — pTedvsem pri zemljlščih za zazidavo se ne bi stneli zapirati v občia-ske meje, saj bi lahko po-membnejše uspehe v jzgrad-nji dos^li te s centralizacijo sredstev. D^o bezigrajsfee mladlneje v zadnjam času sicer precej saživelo, vendar Se ne ? taW meii, kot je bilo aastavljeno pred leti. Menim pa, da bl marali najpomembnejša vpr»-Sanja mJadih reševati v jsklo. pu celega mesta — tu ml-slim predrsem stanovanjsko probleme, pa tudi vkljuič«-vanje mladih v samouprav-ne organe, kjer jim nekateil starejšl ge Tredno ne želij« prepustitl svojih mest. V na-Si občim lmamo vajeniSko to gradfoeno Solo, ki pa nt-mata svojega popograma ved-VadalJ. na 7. stranl Nadaljevanje t t. stranl no usfclaJetiOBB s pofcrabami delovnih organizaolj, tako da pogosto Solajo tudi kadre s povsem neustreanlm profl-tam. Splah pa bi bil zelo ko-risten samoupravnl dogodvor podjetij, po katerem naj bi bile kvaliflkacije enake vr «te- tudi enako plačane v razlHSnih podjetjih. Izboijša-tl botno morali tudi relacijo med Solatvom in podjetji — ta bl moraia več prispevati k strokovnosti, kajtl le v stro-kovnem usposabljanju lahko Tidimo bodotoost mladih sa-moupra-vljaloev. Zato bi mo rali v Solah — predvsem v vajeniški — vedoti ln upoSte-vati to, kar podjetja za po-*amezne poklice zahtevajo. Med najpomembnejšimi na-logami nove občinske skup-*čine velja po mojem mne-bju omeniti predvsem enot-do reševanje vseh probletnov našega življenja — to se pra-Ti, da se ne -smemo zapirati t občinske meje, ampak mo-ramo zaživeti v Ijutiljani kot eelotl.« Boris Burdych kandidat za predsednika družbenopolitičnega zbora rem vdilcem, itf so ga volili. Tako bodo delavoi nmogo la-že uveljavljali svojo razredno prLpadnost kot doslej, ko po-slanei skorajda niso vefi ime-li stika z bazo. Seveda je vse, kar je o novem sistemu zapisanega v ustavi, le črtca zakona, naša naloga pa bo, da bomo ustavna določila uresniftiii v praksi. Kako nam bo to uspelo, je odvisno predvsem od delegatov, in ti-stih, ki bodo te delegate iz-vollli. V zadnjih dveh letih je ze-lo zaživelo delo dmižfoenopo litiCnito organizacij, kair je prav gotovo pripamoglo k bitrejSemu razvoju na vseh področjih našega življenja. V goapodaiistvu smo še prema-lo poeoorni na raaširjeno re-produkcljo, kl Jo lahko ovi-rajo tudi prevlsoke dajatve. Izogiboti 88 moramo <*«>3-netnu delu v iradustrifi, kar nam bo bržkane uspelo s po-moCjo slndlkatov. Tudi v TOZD smo napravili šele pr-vi korak, poglotati pa se bo tretoa v vsebino. V naSi ObCinj Je Se precej neurejenth komunalnita stva-rt — ziasti v novih naseljih se bo treba temeljito ln na-črtrio lotitl reševanja komu-nalnih problemov. Pomembno je predvsem to, da ne za Cnemo s komunalnimi deli na različnih koncih — in potem povsod prispemo samo do polavice. Ob«5inska skuipščina boprav-zapraiv povsod orala ledino in 6e bomo hoteli uresniči-tl vsaj del nalog, kar ob6ani od nas prieakujejo, bomo mo-rali tudi slehernega občana usposotoiti za takšno nalogo in ga ustrezno zaposliti. To Je haSa prva in za zaCetek najpomembnejša naloga, ki Jo bomo lahko uresnifievali le, 5e bomo s svojim delom za agled. Vedno pa bomo morali biti dovolj prožni in ne botno smeli čakati na po-bude od drugod.« • Raja> MM ¦opLjiiu' prtilzvuUnjc v Ciil* »lMo«, **an komftrja olKfnskr konfrrrnci! ZK; 6lM ZH od 1948. »Z aktivnim družbenopoli-tl6njm delom sem pričel ie kot sekretar SKOJ, potem pa setn aprajvljal vrsto funkcd) v 25. letdh svojega dela v ZvezJ komunlstov. Zdaj sem 61an občinskega komiteja ZK, član medabCinskega sveta ZK in komlsije za organiziranost ta razvoj prl CK ZKS. Dol go časa sem oprp.vljal tudi naJoge v samoupTaivnih oirga-nih našega podjetja. V novem sistenui bo vsaik delegat neposredno odgovo Jože Vidmar kandidat za predsednika izvršnega sveta »Na podiroCju družbenopoli-tkSaega življenja som bil naj bolj aktiven v Zvezi komuni-stav, kjer sem opravljal celo vrsto nalog — od sekretarja osnovne arganizacije na tere nu, do dlana obCinske konfe-rence Zveze konounistov, predsednika komisije zadmž. benopoIitiCni sistem In druž-benoekonomSke odnose pri občinskl konferetici, bil pa • Rojen 1930., diplomlranl prar-nlk, zsposleu koi sodnik okrožro-ga sodlšča; član ZK od 1947., so-dcloval v NOB od 1944. seon tudl zaposlen na Cen-tratoem komiteju ZKS kwt poiitiCni delavec. BU sem f»-di dlan samoupravnih orga-nov najprej v go^odarstvu zdaj pa v pravosodju. Z novim delegatskim si&te-mora dejansko prido do izra-za volja delavskega razreda in delcvvnega ljudstva. Ce bo ta samoupravni mehanizem preko delegatov res približan ljudstvu, ne bo možnosti iz-krivljanja in defonnacij ta zato pričakujem, da naža družba ne bo več doživljala takih ekstreminih ekscesav kot v preteklosti. Bežigrajska občina je prefl-vsem v zadnjem času dosegla velik gospodareki razvoj in napredek. Predvsem delovne organizacije so ogromno na-redile v obdobju stabilizaoi-je in prllagajanja novim trž-nlm pogojem. Še vedno pa smo premalo storili v Inte-gracijskih prooesdh v okvinu Slovenije in tudi Jugošlavije ter specializaciji v organlzi-rani jiovi proizvodnji. Sol-stvo, cftroško varstvo in soci-alne službe so prav gotovo doživeli velik napredek, ven-dair še vedno ne oipravljajo svoje naloge zadovoljivo — in to predvsem zaradi prili-va novih obCanov. Premalo načrtmosti pa je biilo tudi v telesni kulturi, za katero bo treba v prihodnje bolje po-skrbeti. , OWtnska skupSčina se bo morala najiprej sama dobro organizirati in se prilagodi-ti novemu ustavnemu ln sta-tutarnemu ststemu. Potem pa bo morala verjetno ugrizni-ti v grenko jabolko — proto-lem perspektivnega razvoja Bežigrada. Poskrbetj bo treba za kompleksno stanovanjsko iagradnjo in za razvoj druž-benih dejavnosti kot so šol-stvo, t kultura, adravstvo, so-clalno varstvo ln druge.«