Slev 132.
C UuMlani, v ncUello dna fi. junija 1922.
r ■ i Naročnina bb za državo SHS:
s« celo ieto napis] Diu.120-— ss pol leta „ ■. „ 60-— sa četrt leta „ «■ ■ 30-_ aa en mesec „ .. „ 10'—
za inozemstvo:
oelolemo.....D n. 2
mesečno....... 18 —
ss Sobotna izdaja: ==
t Jugoslaviji. . . Din. 15 — v inozemstvu ... „ 35 —
Posamoa Slev. 75 par.
Leio L.
s Uene lnseratom:^
finoslolpns petltna vrsta mali oglasi po K 4'— In K 6 —» veliki oglasi nad 45 mm vi-' šine po K 8 —, poslana ltdj po K 12 —.
Pri več|em naročUn popust.
Izhaja vsak dan lsvzamit
ponedeljka ln dneva po p raz« niku ob 5. nrl zjutraj.
Mesečna priloga; Vestnik SKS2.
SS@ar Uredništvo je v Kopitarjevi nltol itev. 6/Ut Rokopisi ee ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprelemajo. Uredn. telef. fitv. 50, npravn. itv. 328.		P	olltlčen Ust za slovenski naro:	3.	Uprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne hran. 1 ljubljansko št. 650 za naročnino in št 340 za oglase 1 zagreb .9.011, sarajev. 7563, praško ln dunaj. 24.797 [
J. Z.:
Po prihoda italijanskih čet na Primorsko sta se najmočnejši obstoječi slovenski stranki, to je narodno-napredna in slovenska ljudska stranka, dogovorili, da prenehata s samostojnim političnim delovanjem. Obe stranki sta se pridružili političnemu društvu »Edinost«, ki je sprejelo v svoj program nekatere bistvene točke iz programa ljudske stranke. Vsled tega vodi danes vrhovno narodno politiko to društvo s svojima pododboroma v Istri in Gorici. Dočim pa zahteva dogovor strankarsko-poli-tično »treugo Dei«, dovoljuje svobodno tekmo na vseh drugih poljih kulturnosocial-nega udejstvovanja. Splošno so Slovenci v Primorju danes razdeljeni na tri stranke; najmanj jih je pri socialni demokraciji, več pri komunistih, največ, gotovo 80 odstotkov v narodni stranki. V le-tej pa pazljivo oko opazi dve stanji, narodno-napredno in kr-ščansko-socialistično. Kot opazovalec, ki ne živim v središčih tega gibanja, ampak na bivšem Notranjskem, morem iz pogovorov, časopisov in vsakdanjih dogodkov po deželi, ugotoviti sledeče:
Krščanski socialisti na Primorskem so večinoma mladi ljudje, nekaj juristov, mlajših učiteljev, duhovnikov, kmetov in malih obrtnikov. Ni jih mnogo, in imajo nasprotnikov, predvsem v večji in manjši buržo-aziji, nasprotno pa se množice čimdalje bolj orientirajo k njim in se jih oklepajo, ker jim oni nudijo zares izčrpen socialnogospo-darski program, lepo gospodarsko organizacijo in ker njih požrtvovalna vsestranska delavnost po svoji notranji sili vleče nehote vsakogar nase.
Krščansko-socialni delavci so se lotili intenzivnega dela na kulturnem in gospodarskem polju. Po vseh važnejših društvih prirejajo predavanja, obnavljajo in ustanavljajo izobraževalna društva in slednjič so ustanovili kulturno centralo v »Prosvetni zvezi«, ki ima glasilo v »Kulturnem vest-niku« kot prilogi mesečne »Mladike«. Potom »Tiskovnega društva« so jeli izdajati omenjeni beletristični družinski časopis, ki je v ponos vsem primorskim Slovencem in za katero jih Jugoslovani v SHS zares lahko zavidajo. V akademičnem društvu »Adrija« so ustanovili odsek krščanskih socialistov in ta odsek je priredil v Gorici v dobi najhujših fašistovskih nasilstev šest vrlo uspelih javnih predavanj, kar je značilo velik pogum in je pomenilo obenem prvi kulturni korak Slovencev v goriškem mestu pod novo vlado. V počitnicah 1021 so priredili na Otlici nad Ajdovščino trodnevni dijaški tečaj, na katerem se je zbralo 45 dijakov iz Vipavske, Notranjske, goriške okolice, soške doline, Idrije in celo iz Benečije. Med duhovniki širijo svoje ideje potom mesečne revije »Zbornik«, ki prinaša poleg strokovnih in stanovskih člankov tudi lepe razprave iz filozofije, iz socialnih in gospodarskih ved. Razprave g. Rejca nimajo izlepa sebi enakih v naši katoliški znanstveni literaturi. V Trstu so ustanovili »Našo založbo«, ki je izdala prvi dve knjigi, in sicer Pregljev »Plebanus Joannes« in Bevkovo zbirko »Faraon«. »Naša založba« utegne postati prva tovrstna ustanova na Primorskem. Veliko zaslug ima ta struja za »Goriško Matico«, nekako primorsko Mohorjevo družbo. Vrhutega izdaja »Tiskovno društvo- v Gorici od časa do časa razne publikacije, muzikalije itd.
Nič manj važnega niso ustvarili na gospodarskem polju. Oni so jeli prvi propagirati misel, da je treba med vojno uničeno zadružništvo spet oživiti in da se obstoječe zadruge centralizirajo. Krščanski socialjsti so dali iniciativo za ustanovitev »Zadružno zveze« za Trst in Istro in njih zasluga je, da se je trdno okrepila »Zadružna zveza« za Goriško, ki je že danes najvažnejša gospodarska organizacija na Primorskem. Odločeni so, da odpravijo še to cepitev in da izvojujejo še združenje obeh zadružnih zvez v eno samo, kar bi bilo v korist zadružništvu in narodu. Ni dvoma, da bo njih energija premagala tudi na tej poti zadnje ovire. Kmetijsko vrtnarsko zadrugo v Trstu, ki so jo ustanovili komunisti, so krščanski socialisti spravili v narodno po-
sest in njih zasluga je v največji meri, da se ta zadruga rešuje iz precej slabega položaja, tako da bo v kratkem stala zopet na trdnih nogah. Krščanski socialisti so si začrtali narodno-gospodarski program, ki se da v dveh besedah tako-le izraziti: »Vsak Slovenec v zadrugo!« »Vse, kar prodaš, prodaj domači zadrugi, in vse, kar potrebuješ, kupi v domači zadrugi.« Na ta način hočejo krščanski socialisti ljudstvo gospodarsko osamosvojiti. Za daljšo bodočnost imajo začrtano v programu ustanovitev zadružne banke. Oni so po »Zadružni zvezk ustanovili prav lep mesečnik, »Gospodarski list«, ki izhaja v Gorici.
Tudi na političnem polju, v ožjem smislu besede, ki je Slovencem obeh struj skupno, so krščanski socialisti najbolj delavni element Skoro vse shode — in število teh gre na stotine — so priredili krščanski socialisti. Priredili so ljudske tabore, kamor je prihitelo ljudstvo časih v ogromnem številu. Shodi s 500 do 600 zborovalci so vsakdanjost. Znani so tabori, na katere je prišlo do 2000 oseb. Da so se na Goriškem volitve v državni zbor (majnik 1921) tako sijajno izvršile, je nemala zasluga krščanskih socialistov, ker je dejstvo, da so oni priredili največ volivnih shodov. Pri občinskih volitvah začetkom tega leta se slovenski volivci niso formalno cepili v izraziti stranki, toda diferenciacija je bila kljub temu po večini občin več ali manj jasna. Dočim so šli pristaši narodnonapred-nega teženja v boj brez izrazitega socialno-gospodarskega programa, so krščanski socialisti izdali parolo »proti oderuhom, za kmeta in delavca« in statistika kaže, da je v večini občin zmagala lista, ki je bila sestavljena po navodilih, ki so jih bili krščanski socialisti izdali v »Goriški Straži«. Pravkar razpreja ta mlada struja pO deželi »Kmetsko-delavske zveze«, o katerih trdijo, da bodo poleg Županske zveze, ki jo baš oni propagirajo z besedo in peresom, najkrepkejši steber našega naroda v Italiji. Krščanski socialisti so priredili v svečanu v Gorici štiridnevni, lepo uspeli so-cialno-gospodarski tečaj, ki se ga je udeležilo nad 60 fantov. Na tem shodu so predavali: Leopold Bobič o občinski avtonomiji, dr. Engelbert Besednjak o deželni avtonomiji, dr. Josip Bitežnik o potrebi ljudske organizacije, pisatelj France Bevk o prosvetnem delu med ljudstvom, dr. Andrej Pavlica o karitativnem delu, poclanec Virgilij Šček o organizaciji Kmetsko-delav-skih zvez, živinozdravnik Josip Gerbic o najvažnejših živalskih boleznih, kmet in župan Anton Rejec o županovem delu v občini, dr. Mirko Brumat o ljudskem govorništvu, o kulturni nalogi krščanstva itd.
Krščanski socialisti so tudi dvignili prapor karitativnega dela, ki se mu je z vso vnemo posvetil profesor dr. Andrej Pavlica. Krščanski socialisti so edini, ki se v narodnem taboru pečajo s prevažnim ko-lonskim vprašanjem, delavskim vprašanjem sploh in vobče s socialnimi problemi.
Previdnemu nastopu in preudarjeni taktiki teh mladih mož je uspelo, da smo Slovenci v goriškem deželnem zboru dobili dva zastopnika in da smo si rešili v deželnem zboru svoj jezik (dočim je naš jezik v istrskem zboru vobče izginil in smo v odboru sploh brez zastopstva) ter vemo, da se niti organiziranim tirolskim Nemcem ni posre?ilo, da bi zasigurali svojemu jeziku pravico v deželnem odboru. Ta zasluga je gotovo v narodnem oziru ena največjih.
S svojo umerjeno in previdno politiko v boju zoper fašizem so krščanski socialisti silno koristili slovenskemu ljudstvu na Goriškem. Politika, ki so jo ubrali pri občinskih volitvah v Gorici in ki bo pokazala sadove šele kasneje, je njihovo delo, in da je fašizem v Gorici strt in ni pohrustal pri občinskih volitvah občine Devin ob morju, je njih zasluga. Splošno lahko trdimo, da so krščanski socialisti s svojo modro taktiko izpodkopali moč fašizma na Goriškem. O tem sem se še posebe prepričal, ko sem govoril z enim izmed voditeljev mladih krščanskih socialistov v Gorici.
Krščanski socialisti so zgodaj uvideli, da se mnoga gospodarska vprašanja sploh ne dajo rešiti, če ne sodelujeta oba naroda na Goriškem. Zato so že zgodaj sprožili misel sodelovanja z deželani druge narodnosti, kjer je to potrebno. In tako se je ustanovila slovcnsko-furlanska Zveza zadrug
vojnih oškodovancev, ki šteje nad 110 zadrug, osnovala se je Zveza slovenskih in furlanskih stavbnih zadrug z 32 članicami, ustanovil se je furlansko-slovenski odbor za varstvo interesov vojnih oškodovancev itd. Pri vseh teh narodno mešanih ustanovah velja načelo, da imata oba naroda enako število odbornikov.
Sploh je ni stvari, pri kateri bi krščanski socialisti ne imeli svojega deleža. Direktno ali indirektno, dasi se tega javnost in niti vodilni posamezniki ne zavedajo, da-
jejo vsepovsod iniciative in njih vpliv sega na široko in globoko.
Krščanski socialisti se zavedajo, da bo ves la njih trud v prid naroda zaman, ako se narod tudi moralno ne prerodi. Zato poudarjajo in hočejo čimdalje bolj poudarjati pomen krščanske vere za preporod narodov.
Primorski krščanski socialisti so nam živ zgled, kaj vse zmore četica, ki ima jasen cilj pred sabo, in trdno voljo, da premaga tudi najhujše ovire, ki so ji na potu.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) Meroclajni krogi najodločneje dementirajo vesti o pogajanjih med ministrom zunanjih poslov dr. Ninčičem, češkoslovaškem ministrskim predsednikom dr. Benešem in ru-munskim zunanjim ministrom Duco, pri katerih pogajanjih so baje govorili o vprašanju priključitve Besarabije k Rumuniji in o sklepu vojaške konvencije proti sovjetski Rusiji. Nasprotno se mala antanta, in seveda tudi Jugoslavija, ne more priključiti nobeni akciji, ki bi bila naperjena zoper Rusijo. Na konferenci so predvsem
poudarjali, da bo haaška konferenca rešila tudi vprašanje nastopanja male antante napram Rusiji. Češkoslovaška republika je s sovjetsko Rusijo že sklenila dogovor, ki je popolnoma gospodarskega značaja, kakor je to povedal dr. Beneš novinarjem v Belgradu. Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš je glede stališča male antante posebno poudarjal, da bo to stališče tvorilo predmet pogajanj, ki se bodo prejkone vršila v Parizu, kjer sc bo razpravljalo tudi o vprašanju odnoša-jev male antante napram Poljski in Grški.
Bolgarska vlada zavrača trditve dr. Mmčiča.
Pariz, 10. junija. (Izv.) »Temps« od 8. t. m. priobčuje komunike bolgarske vlade, v katerem zavrača očitke belgrajske vlade, češ da podpira četaško gibanje. Vlada g. Stambolijskega zavzema odločno miroljubno in korektno stališče. V istem zmi-
siu piše »Matin«, ki označuje alarmantne vesti o Bolgariji kot intrige pustolovskega generala Wrangla, Pariški iisti zahtevajo, da pride sporno vprašanje pred mednarodni forum.
Kralj in kraljica na Bledu.
Bled, 10. junija.
Nocoj se je Bled poklonil mlademu vladarskemu paru. Priredil jima je krasno se-renado.
Bled je ves v zastavah in zelenju. Že par dni je hitelo polno občinstva, da se udeleži sprejema in izkaže kralju in kraljici svojo radost. Danes so bili vsi vlaki na Gorenjsko nabito polni, zlasti pa posebni vlak, ki je prišel okrog sedmih na blejski kolodvor. Na Bledu je bilo nocoj gotovo nad 10.000 ljudi. Ni je hiše ali druge zgradbe, ki ne bi imela zastave in zelenja ter vencev. Skoraj na vseh oknih migljajo lučke, sveče, lampijoni, vmes pa električne žarnice. Posebno lep je pogled na grad, ki mrgoli na stotine lučic, ves v zelenju in zastavah.
Srečna je bila misel, da so na ta večer ob luninem svitu priredili «beneško noč« na blejskem jezeru. Polno čolnov je plulo po jezerski gladini. Čolni in čolnički so bili lepo ozaljšani z zelenjem, cvetjem in zastavicami. Lučka pri lučki, lampijonček pri lampijončku, so nudili izreden pogled. Posebno veliki žareči črki A in M sta se daleč na okrog blesteli na grajski skali. Čoln godbe dravske divizije je nlul po jezeru in zvoki so se daleč razlegali po vodi.
Med slavnostno razpoloženo množico domačinov in gostov sta prišla kralj in kraljica in sta stopila v krasno ozaljšan čoln, ki ju je peljal po vodi. Pevska društva so zapela jugoslovansko in romunsko himno. Ko so zapeli Otok bleski, kinč nebeški, je ves blejski otok v enem trenotku zažarel v tisočerih lučkah, kar je pri gledalcih izzvalo velik vtis.
Množica je kraljevski dvojici na potu iz gradiča in na povratku in ves čas, ko je bivala v njeni sredi, prirejala ovacije. Kralj in kraljica sta se zahvaljevala za vse izkaze ljubezni. Počasi se je množica vračala deloma v svoja stanovanja, deloma pa proti kolodvoru, kjer jo je posebni vlak zopet popeljal domov.
Seja narodne skupščine.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) Danes je bila seja narodne skupščine, na kateri jo bil izvoljen parlamentarni odbor za ureditev agrarnih odnošajev v Dalmaciji in sploh razdelitve veleposestev. Odbor šteje 31 članov. Kot zastopniki Jugoslovanskega kluba so bili izvoljeni v odbor poslanci Stjepan Barič, dr. Dulibič in prof. Sušnik, kot namestniki pa so bili izvoljeni poslanci Stanovnik, dr. Šimrak iu dr. Sudarevič.
0 tobačsii upravi.
Belgrad, 10. jun. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je bilo prečitano poročilo finančnega ministra dr. Kumanudija, ki ie smatrati kot odgovor na interpelacijo poslanca Uroša Stajica o nabavi različnih vrst tobaka v inozemstvu in o izdelavi luksuznih cigaret »Jadran«, »Kosovo« in »Šumadija«. Iz tega poročila je razvidno, da je produkcija v tobačnih tovarnah v, državi znašala približno dva in pol milijona cigaret na mesec, razen tega so se izdelovale cigarete drugih vrst in sirov tobak, in sicer iz Bačke, Trakije ali Smirne. Tako se je delalo tudi že pred vojno v Srbiji in v novih delih države, ker je na ta način tobak bolj aromatičen. Teh sirovin pa Jugoslavija ne prideluje sama. Rezerve tega mešanega tobaka, ki so se po svobo-jenju našle v raznih krajih v državi, so že popolnoma izčrpane. Toda tudi one zaloge, ki so se nabavile kasneje, ne zadostujejo več. Zaraditega se je moralo misliti na to, da si monopolna uprava nabavi nove zaloge tobaka. Tako so se na podlagi sklepa ministrskega sveta in sklepa odbora monopolne uprave nakupile nove množine tobaka iz Trakjie in Smirne. Smirnskega tobaka se je kupilo vsega skupaj 98.858 kg, trakijskega pa 23.957 kg. Komisija je kupila ta tobak od trgovskih tvrdk, in sicer zaradi tega, ker je direkten nakup dandanes nemogoč. Proizvajalci prodajajo sirov tobak k'-povalcem, ki so v to svrho zgradili posebna skladišča in dovoljujejo producenton. predujme, da si na ta način zagotovijo vso žetev tobaka. S temi trgovci naša monopolna uprava ne more konkurirati, ker potrebuje le majhne množine tobaka in se zaradi toga ne izplača graditi .skladišča. Cene, ki so se plačale za tobak, so sprejemljive. Finančni minister dr. Kumanudi je podal nato natančen pregled cen in prevoznih stroškov. — Poslanec Tajič s tem odgovorom finančnega ministra ni bil zadovoljen in je trdil, da vodi monopolna uprava protidržavno politiko in da nc ščiti državnih interesov. To se jasno vidi v. tega, ker je monopolna uprava plačevala in še plačuje previsoke cene za tobak.
Nova razdelitev na oblasti?
Belgrad, 10. junija. (Izv.) Vsled nastalega položaja bo težko mogoče, da se volitve v oblastne skupščine i/.vrše v določenem roku. Kakor doznava vaš dopisnik, se predvideva zopet nova razdelitev države na oblasti in se bodo radi tega bržkone volitve odgodile. —	- ~ ~
Državni proračun.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) V pondeljek dopoldne in popoldne bo seja finančnega odbora. Vlada je že natiskala proračun za loto 1922, ki se je danes pričel razdeljevati posameznim poslancem. Debata o proračunu se bo pričela bržkone šele v četrtek. Načelna debata bo trajala vsaj mesec dni, nakar se bo pričela debata o posameznih postavkah.
Boj za narodne manjšine.
Praoja, 10. junija. (Izv.) Sir Dlckenson, katerega resolucije so imele za posledico eksodus zastopnikov, je v pogovoru z novinarji izjavil, da njegove resolucije niso bile niti najmajij naperjene proti Češko-slovaški ali kateri drugi državi male antante. Po njegovem mnenju narodno manjšine ne smejo tako dolgo zahtevati narodno manjšinj-ske zaščite, dokler ne sprejmejo državljanstva dotične države, ki je seveda dolžna jim to ponuditi.
Sporazum med Rusi in Nemci.
Berlin, 10. junija. (Izv.) Zastopniki ukrajinske sovjetske vlade so v Berlinu zaključili pogajanja z zastopniki nemških velebank in se z njimi sporazumeli glede najetja 100 milijonov nemških mark posojila. Nemške banke dobe zato koncesije glede izrabe poljedelstva.
SEJA VERIFIKACIJSKEGA ODBORA.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja verifikacijskega odbora. Seja je vzela na znanje ostavko bivšega predsednika radikalnega kluba Ace Stano-jcvica. Na njegovo mesto pride Sima Jova-novič, trgovec iz Bora. Razen tega je vzela seja na znanje ostavko poslanca Stanoje Ve-selinoviča, ki ga bo odslej nadomestoval Sretan Mikic, trgovec iz Knjaževca.
DELOVANJE MINISTRA KRSTLJA.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) V tukajšnjih politi f-. krogih je zbudilo veliko nezadovoljstvo dejstvo, da je zastopnik naše vlade na genovski konferenci minister dr. Krstelj v preliminarijih, ki so sklenjeni z Italijo, pristal na nekatere stvari, Id žalijo suverenost naše države. Med drugim sme Italija graditi na našem ozemlju italijanske šole. Italijanom se priznava tudi koncesija v vprašanju sodišč. Tovariši ministra dr. Krstlja hočejo na vsak način prikriti te velike pogrešite ter skušajo doseči, da bi ministrski predsednik Nikola Pašič ne prišel do popolnega vpogleda v preliminarije.
IZPREMEMBA ZAKONA O SODIŠČIH V SRBIJI.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) Minister za pravosodje je predložil narodni skupščini predlog, po katerem naj se zakon o ustroju sodišč z dne 20. februarja 1865., ki velja za Srbijo, izpremenL
DEMOKRATI PROTESTIRAJO PROTI ODLIKOVANJU BOLGARSKEGA POSLANIKA.
Belgrad, 10. junija, (Izv.) Danes dopoldne je imel demokratski klub sejo, v kateri so razpravljali navzočni poslanci o volilnem zakonu. Nato so nekateri demokratski poslanci protestirali pri demokratskih ministrih radi tega, ker je bil bolgarskemu poslaniku Todorovu podeljen red sv. Save I. razreda. Minister je izjavil, da mu je bilo znano o tem, vendar je omenjal, da se je to izvršilo brez vsakršnega ukaza in da vlada pri tem ni bila vprašana. Burna debata se je razvila glede članka posl. Angjelinoviča v »Beogradskem Dnevniku«. V debato so posegli različni
poslanci in zahtevali, da se volitve izvrše čimpreje.
JUGOSLOVANSKA RAZMEJITVENA KOMISIJA V CELOVCU.
Celovec, 10. junija. (Izv.) Člani jugoslovanske delegacije avstrijsko-jugo slovanske razmejitvene komisije, general Ante Plivelič, generalštabni major Mirko Bene-kovic in vseučiliški profesor iz Ljubljane dr. Leonid Pitamic so včeraj prišli v Celovec in so posetili deželnega glavarja Gro-gerja.
NAPETOST MED ČEHI IN SLOVAKI.
Praga, 10. junija. (Izv.) Prosvetni minister dr. Hrobar jc izjavil, da namerava pooblaščeni minister za Slovaško še pred jesen izstopiti iz vlade. Na njegovo mesto bi prišel zopet kak uradnik, ker je politična situacija na Slovaškem taka, da ni misliti na to, da bi hotel to mesto prevzeti kak politik izmed slovaških političnih strank.
KONGRES ČEŠKOSLOVAŠKE KOMUNI-STIČNE STR ANKE.
Praga, 10. junija. (Izv.) Kongres češke komunstične stranke se bo vršil letos od 28. oktobra do 1. novembra.
ODPRAVA VOJAŠKIH TAKS NA ČEŠKEM.
Praga, 10. junija. (Tzv.) Vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, glasom katerega naj se vojaške takse odpravijo.
VERSKA VPRAŠANJA NA ČEŠKEM.
Praga, 10. junija. (Izv.) Predsednik češkoslovaške republike Masaryk je napram delegaciji ameriških čeških in slovaških katolikov izjavil, da je glede tega vprašanja opažati neko zbliževanje in prevladuje pomirljivo stališče. Francoska revolucija, ki je imela za posledico razdružitev, je vsem v svarilo in francosko ljudstvo se danes vrača nazaj h Krishi. Češka bo v tem vprašanju predvsem sledila Ameriki in bo tudi pitsburški sporazum izvršila.
ŽID JE V ČEŠKOSLOVAŠKI.
Praga, 10. junija. (Izv.) Minister za uk in bogočastje je deputaciji Židov izjavil, da je vlada pripravljena uvesti hebrejščino v šolah kot neobvezen predmet.
IZPLAČILO VOJNIH POSOJIL NA ČEŠKEM.	4
Praga, 10. junija, (Izv.) »Venkov« poroča, da bodo vojna posojila v Češko-slovaški povrnjena v višini 80 odstotkov.
POLJSKA PREVZEMA PLEBISCITNO OZEMLJE.
■
Varšava, 10. junija. (Izv.) Kakor poročajo listi, bo poljska vlada prevzela vse ono ozemlje, ki je glasom plebiscita pripadlo Poljski, 15. julija. Prevzetje se bo izvršilo v približno 14 dneh.
ZADNJI POSKUS.
Dunaj, 10. junija. (Izv.) V nekem razgovoru je dejal dr. Weisskirchner, da je sestava sedanje vlade pod predsedstvom Sei-pela poslednji poskus krščanskih socialistov, da rešijo Avstrijo popolnega poloma.
GRŠKO—TURŠKA VOJNA.
Carigrad, 10. junija. (Izv.) Kakor poročajo iz turških virov, je prišla dne 8. t. m. ob pol eni uri popoldne grška križarka «Averof« s tremi torpedovkami v pristanišče Samsun. Poveljnik brodovja je izročil samsunskemu guvernerju ultimat, v katerem mu naznanja, da mora tekom ene ure uničiti vsa skladišča orožja in streliva. 45 minut potem, torej še preden je potekel rok, so začele ladje streljati na mesto. Ob-
iz sovjetske Rusije.
(Spisal Vladimirov.)
(Dalje.)
Nihče sc ni zmenil. Ženske so se zavijale v rute, kakor bi jih bilo silno zeblo, moški po so opravljali vsak svoje delo. Na desno od vhoda sta postavljala dva vsak svojo ležišče. Iz desek sta sestavila široke pograde da bi trije imeli zadosti prostora na enem. Nad seboj sta pribijala police. Na levo pa so bile položene deske do poldrugega metra visoko od tal v širino vsega vagona. Ruski tovorni vagoni so namreč tako prirejeni, c*»«e na vsaki polovici vagona lahko postavijo deske v širino med obema stenama, in sicer v dveh vrstah: prva vrsta se postavi par pedi od tal, druga pa do enega metra više nad njo. Na vsakem tako prirejenem ležišču lahko leži pet do šest oseb. Da tem, ki so v spodnjem »nadstropju«, ni ravno udobno sedeti niti se svobodno gibati, da prah in smeti pri tresanju vagona neprestano lete skozi špranje zgornjega »nadstropja«, je kaj lahko umeti. Iz tega razloga sta si možakarja na desno postavila ležišče tako, da bi nad njima ne bilo nikogar, ti pa na levo so se zato spravili v zgornji prostor. Kaj hočeš? Kdor prej pride, prej melje. Na blazinah zgoraj sta se valjali dve debeli ženski. Spodaj pa je bilo še prosto in seveda tudi brez desk, le nastavljeno z raz-
novrstno šaro. Zanjo se ni nihče zmenil, kakor da bi bila tuja. Jaz pa sem hotel imeti prostor tem preje, ker me je priganjal dež, ki se je podil zopet od Fergane sem. Zato sem nevoljen vprašal: »V desnem kotu vas bo koliko?«
»Dve družini«, je odgovoril črn možakar, širokopleč Madjar.
»Pa tam zgoraj na levo?«
»Tudi dve.«
»A spodaj na tleh?«
»Še ni nikogar, a kmalu pride en Ma-žar z družino,« je odgovorila debela ženska na blazini. Možakar, mož njen, kakor sem skoro spoznal, je stal na sredi vagona in me gledal. Stopil jc k meni in mi začel v zelo lomljeni ruščini nekaj razkladati, da ga niti na polovico nisem razumel. Opazil je to in me vprašal, če razumem nemški. Ko sem mu pritrdil, mi je z nemščino pojasnil, da so dobili od načelnika plenbeža, ki se z njim dobro poznajo, ta vagon za pet, no ne več kakor za šest družin. Štiri so že tukaj, peta še pride, šesta pa naj bo moja. Toda reči moramo vsakomur, da nas je sedem, drugače nam vsilijo še koga.
»Dobro,« sem rekel in si hitro osvojil mesto spodaj. Zakaj če se Mažaru zahoče tja vsesti, sem si mislil, ga ne preženeš, pa če se moraš z njim pretepsti. Tako pa naj pride kadar hoče in naj se posadi ma-gari po sredini vagona, kjer ima prostora za petorico. Hitro sem začel prenašati svo-
streljevanje je trajalo do petih popoldne in je povzročilo veliko škodo v mestu. Ubitih je bilo tudi več oseb.
ZASEDANJE ITALIJANSKEGA SENATA.
Rim, 10. junija. (Izv.) Senat je zopet otvoril svoje zasedanje in pričel poslovati. Pri prvi seji so navzoči senatorji sprejeli ministrskega predsednika De Facto z velikim navdušenjem. Ministrski predsednik se je s toplimi in ginjenimi besedami zahvalil za izkazane mu simpatije, katere hoče smatrati kot odobritev za politiko, katero je zasledovala italijanska vlada na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi.
VOLIVNA DOLŽNOST V FRANCIJI.
Parts, 10. junija. (Izv.) Pristojni odsek poslanske zbornice jo včeraj z osmimi glasovi v načelu sprejel volivno dolžnost. Glasovanja se nista udeležila dva poslanca.
FRANCOSKO-ITALIJANSKI IZGREDI V ŠLEZIJI.
Bytom, 10. jun. (Izv.) Snoči je francoska patrulja nadlegovala na cesti italijanskega častnika v civilni obleki. Ko se je več civilistov zavzelo za italijanskega častnika, so Francozi Italijana aretirali in ga odvedli. Kmalu nato je francoska patrulja začela nadlegovati civiliste na Tar-nowitzerstrasse. Patrulja je prišla najbrže v stisko, ker je zbežala v neko hišo. Tu pa je začela iz okna streljati na množico. Vsled strelov je bil zadet v vrat neki brivec iz Blsmarckhtitte, ki je bil na celem dogodku popolnoma nedolžen; bil je na mestu mrtev. Napad na francosko patruljo ni bil nameravan niti na Bahnhofstrasse niti na Tarnovvitzerstrasse.
Berlin, 10. jun. (Izv.) Listi poročajo iz Bytoma, da so se tudi včeraj spopadli francoski častniki s prebivalci. Pri tem spopadu sta dva francoska častnika streljala na dva delavca, od katerih je bil eden mrtev, drugi pa hudo ranjen.
Berlin, 10. jun. (Izv.) Okrožni kontrolor je proglasil obsedno stanje nad mestom in okolico Bytom.
Moderna ženska moda.
Odličen jugoslovanski dostojanstvenik nam piše:
Gospod urednik! Prosim Vas, uvrstite v svoj list nekaj besedi, katere pohajajo iz čiste ljubezni do slovenskega naroda. Zmeraj sem spoštoval Slovence in jih drugim narodom za zgled stavil. Toda, kar zadnji čas opažam, me navdaja v veliko skrbjo.
Na binkoštni praznik sem, vračajoč se iz Rima, v Ljubljani iz vlaka presedel na tramvaj, da se odpeljem v frančiškansko cerkev na sv. mašo. Bil sem zamišljen v lepe dnove evharističnih slavnosti, ki sem jih bil preživel v večnem mestu. Med tem vstopita dve gospodični v starosti od 18—20 let, tako nedostojno oblečeni, da nisem mogel verjeti, da se nahajam v Ljubljani. V prvi mah sem mislil: danes je sv. birma, pa sta morebiti dve ciganki izpod šotora, ki gresta ma birmo. Ko sta pa začeli govoriti, pa sem spoznal, da sta dve pristni Slovenki, ki sta izgubili vsak čut za istinito lepoto, dober ukus in dostojnost. Ko sem prišel v cerkev, sem z žalostnim srcem gorko molil Bogu, da razsvetli pamet katoliškim starišem, da ne bi pustili svojih otrok, da se oblačijo, boljše rečeno, ne oblačijo, kakor culukafri v Afriki. Prošel sem velik del Italije, pa take nespodobne noše, kakor v Ljubljani, nisem nikjer videl. Dobro pomnim, kaj so svoj-čas madžarski židi delali z našim narodom v Baranji. Uvajali so nesramno nošo, širili
je stvari v vagon, odrivaje zdaj to, zdaj drugo, ki mi je ležalo na poti.
Dež se je zopet vlil. Polni vozovi, ki so prihajali, so bili namočeni, da je curljalo od njih. Hudomušno smo se jim smejali, veseli, da smo bili pod streho.
Noč je bila nepričakovano hladna. To je eden iz posebnih pojavov turkestanske-ga podnebja. Vroče, da komaj dihaš, in vendar se včasih zgodi, da se vreme pre-suče in iz silne vročine postane naenkrat neprijetno hladno. To se najraje pojavlja ob pomladanskem in jesenskem deževju. Na veliki četrtek petnajstega leta smo podnevi imeli v troickem taborišču blizu Ta-škenta tako vročino, da je ni pri nas nikdar poleti take; ponoči pa smo se zvijali od mraza. Zjutraj nato smo imeli led, na veliki petek pa zopet vročino kakor prejšnji dan. Nekaj podobnega je bilo tudi to noč. Naslednje jutro pa je zopet sijalo solncc, da so se blatne ulice naenkrat posušile; okrog našega transporla pa so razgrinjali plahte in na njih sušili namočene suharje in druge stvari.
Hodil sem ob vlaku gor in dol. Pricep-ljali so nove vagone. Za koga? Po noči so se pripeljali ujetniki iz Samarkanda in Fergane in se morajo preseliti iz vagonov v naš transport. Šel sem dalje in videl, kako so hiteli transportarji prenašati in vlačiti svoje stvari, kakor ob požaru. Če si od daleč opazoval to šumečo in vrvečo množico, se ti je pokazalo pri pogledu na sestav in njegovo okolico, kakor da iuiaš
nenravnost in črez 50 let so pogubili ne samo osebe in rodbine, nego cele vasi. Izginila so z lica zemlje v onih krajih bogata bunjevska sala. Danes najdeš tam same Bunjevce — berače, ki prosijo koščka kruha od svojih bivših hlapcev, ki so danes njihovi gospodarji. Isto nam govore mnoga naša sela v bogatem Sremu in Slavoniji.
Katoliški stariši Slovenijel Ne ubijajte svoje dece in dece svojega naroda z nesramno modo!
Vera in krščanska nravnost sta vas čuvala črez 1000 let v najtežjih borbah. Ne bodite zdaj sami grobokopi svoje obi-telji in svojega naroda! Tega Vas prosi in roti rimski božjepotnik iz Hrvatske,
Politične novice.
"-j- Ponesrečen poizkus. Mladini se, da rešijo »prvega sina mesta Ljubljane«, kakor ga imenuje z naslovi radodarni dr. Kukovec, na vse načine trudijo, kako bi svojo svinčeno afero drapirali s kakšnim »klerikalnim« okraskom. Opetovano je že »Jutro« trdilo, da so se »pod« dr. Brejcem, ki je dr. Žerjavu v predsedstvu deželne vlade sledil, skiepale nove pogodbe glede svinca. Ugotovili smo že in znova ugotavljamo, da dr. Brejc ni sklenil ne ene pogodbe glede svinca. Propagandni fond je kajpada dr. Brejc uporabljal v določene svrhe, dokler je bil predsednik. To tudi »Jutro« dobro ve; zato je privleklo v svinčeno debato nekega dunajskega Žida Hochschilda, o ko-jem pravi, da ga dr. Brejc pozna, da se je vozil celo s predsedniškim avtomobilom, da je bil dr. Brejčev gost in da je posredoval nakup svinca za »Liko«. V zvezi, kakor to »Jutro« pripoveduje, naj bi se vzbudil vtis, kakor da je imel dr. Brejc potom tega žida kaj opraviti s svinčeno kupčijo »Like«. Toda tudi ta nedostojni žurnalistični trik gospodi ne bo pomagal iz njihove zadrege, kajti na stvari je samo toliko, da je Hoch-schild kupoval dr. Brejčevo posestvo na Koroškem in je zaradi tega leta 1919 prišel do njega dvakrat v Ljubljano ter končno posestvo tudi kupil. To je vse, kar je imel dr. Brejc s Hochschildom ob priliki njegovih posetov opraviti; za morebitne druge kupčije tega gospoda v Jugoslaviji pa odgovarja Hochschild s tistimi, ki so jih z njim sklepali. Vsekakor pribijemo, da dr. Brejc v svinčeni kupčiji Hochschildu ni v nobenem oziru posredoval. Interesantno pa je na vsak način, da je »Jutro« zastor od »Like« nekoliko dvignilo in javnosti nehote izdalo enega od njenih »maherjev«. Pričakujemo, da bo dr. Kramer, ki gotovo »Liko« ftobro pozna, povedal še ostale.
'-f- Kaj piše Krsta Cicvaric? »Naša država se mora nasloniti najbolj na srbsko pleme, ki je največje in duševno najmočnejše. Nesreča pa je, da so Srbi razdvojeni na mnogo strank. To je največja nevarnost, ki preti naši državi.« —> Mogoče je pa največja nevarnost za našo državo ravno na-« ziranje g. Krste Cicvariča.
4- Kaj hočejo Črnogorci? Oni pravijo: Dajte nam dela in žita! V Čmi gori je projektiranih 14 gradenj cest in koliko ljudi bi tu našlo zaslužka! Mi hočemo kruha ~ kaj bi mi plačali za kruhl Seveda zahtevamo, da nam oni, ki nam obljubljajo, da bodo prinesli kruh, ne prineso — gnoja! Tako n. pr. je neki g. Gvozdanovič dobil od ministra za socialno politiko 6 milijonov dinarjev kredita, da preskrbi Črno goro z žitom. No, in gospod Gvozdanovič je pripeljal M Črno goro — gnoj (džubre). Sanitetne oblasti so intervenirale, ampak pomagalo ni nič. — Te vesti je prinesel v Belgrad čraogor^ ski vladika!
pred seboj taborišče ciganov: šumenje in kričanje, ropot in pribijanje; ognji gore, samovari pišče, ljudje kuhajo, pečejo, cvre^ jo in pijejo čaj.
Opoldne je priromal naš šesti sopotnik s svojo družino. Bilo jih je četvero: sam z ženo in dvema otrokoma. S seboj je pripeljal imetja, da bi bil sam potreboval pol vagona. Bil je čevljar in je privlekel s seboj takorekoč vso svojo delavnico. Mnogo stvari, ki jih ni imel kam položiti, čeprav je zavzel sam vso sredino vagona, je moral prodati še tisti dan. Čevljarsko mizico in otroško zibelj pa je postavil na streho vagona. Njegova žena je vzbujala občo pozornost. Opazoval sem jo in se čudil: mož njen jo bil možakar srednjih let, postaven Mažar, ona pa jo bila ženska, da bi se je ustrašil sam črt. Sicer je bilo splošno mnenje o ujetnikih iz Turkestana, ki so ostali še toliko značajni, da so svoje zakonske polovice sploh vzeli s seboj, tako, da se niso mogli ravno bahati z njih lepoto. No ta, po imenu Matrjona, je bila posebne vrste brez primere. Sedem let sem srečaval tuje obraze in uiti med turkestanskimi Kir-gizinjami nisem videl takega tipa. Med potjo sem izvedel med drugim tudi to, da jo mož pelje s seboj samo radi malega otroka. To je bil cmerikav in bolehen Andraš. Ako sc pa Andrašku pripeti med potjo kaj neljubega, bo morala Matrjona, mati njegova, romati nazaj v Turkestan obenem s starejšim otrokom, ki jo bil pa le njen.
(Dalje.)
Dnevne novice.
—	Ljubljanski škof kraljevi dvojici. Škof dr. Anton Bonaventura Jeglič je poslal kralju Aleksandru in kraljici Mariji na Bled sledečo brzojavko: »Ushičen radosti radi boravka našeg dobrog kralja i prebla-ge kraljice Marije u našoj lepoj domovini poručujem u ime svoje, u ime svečensjva i vernog naroda Veličanstvima pravo sto-vanje i poklonstvo. — Jeglič, biskup.« — Na to brzojavko je prišel naslednji odgovor: >Njihova Veličastva blagoizvohla su narediti,'da Vam se zahvalim na izjavama vernosti, udanosti in poštovanja. Zastupa prvog adjutanta pukovnik Mihajlo Trifu-novič.c
—	Čestitke romunskh invalidov k kraljevi poroki. Pred svojim odhodom iz Bel-grada na Bled je kralj Aleksander prejel brzojavko, v kateri romunski vojni invalidi čestitajo k poroki z romunsko kraljičino Marijo. Invalidi se v tej brzojavki spominjajo tudi onih tovarišev, s katerimi so v. Dobrudži skupaj prelivali kri za osvo-bojenje domovine. Kralju žele mnogo sreče ob strani ljubljene kraljice Marije.
—	Zaplemba. Zadnja, 23. številka »Avtonomistac je bila zaplenjena na ukaz pokrajinske uprave. Izvode v kolportaži je pobrala policija v soboto dopoldne. Predmet, kakor tudi vzrok zaplembe ni znan.
—	Gorenje pri Stari cerkvi. Dne 7. rožnika ob deseti uri zvečer je umrl v Gorenji vasi po dolgem bolehanju obče znani dobri posestnik Franc S a m i d e v 41. letu svojega življenja. Naj v miru počiva!
—	Gorenjelogaški župnik — postom-ski dekan. Ta teden je zapustil Gor. logaško faro po petletnem službovanju g. župnik Fr. Kerhne, da nastopi svoje novo mesto kot postojnski dekan. V najhujšem vojnem času, ko je bil ves Logatec velikansko vojno taborišče, je prišel tjakaj. V župnišče sc je zatekel tedaj in pozneje za italijanske okupacije vsakdo, pristaš te ali one stranke, da sliši iz ust nikdar obupajočega, vedno veselega župnika tolažilno besedo. Kjer je bilo treba pomagati in tolažiti, ni poznal kot dober duhovnik razlike med stanovi in strankami. Koliko je storil za časa vojne za aprovizacijo, vedo vsi farani, koliko je pa storil dobrega revežem in potrebnim, je bilo malo komu znano, ker je ta dobra dela skrbno prikrival. Sam je živel nad vse skromno, naravnost revno, kjer pa je zvedel za reveža, si je od ust pritrgal, da je mogel pomagati. — G. župnik Kerhne je iftl vedno zvest in prepričan pristaš dr. Kreka, a Krekovec ne samo po mišljenju, temveč tudi v dejanju. V nedeljo se je poslovil od Gor. logaških fa-ranov ter jim z moško odkritostjo našteval svoje utisc o njihovih vrlinah in slabostih. Splošna sodba je bila, da tako izvrstnega pridigarja še ni imela naša fara. Postojnčanom čestitamo, da so dobili tako vrlega dekana. Naj mu zaupajo in prepričali se bodo, da je prišel v njih sredo kristalnočist. značaj. — Gospodu dekanu pa še posebej čestita uredništvo »S 1 o -vene a«, ki ga je on urejeval kot glavni urednik v vročih letih balkanske vojske ter se izkazal kot zlata prijateljska duša, obsežnega znanja in kremenit.ega značaja. Na mnoga leta!
—	Vpisovanje na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani za šolsko leto 1922-23 se vrši 1., 3. in 4. julija t. 1. vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne. V I. letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so cfovršili IV. razred srednje šole ali nastavni razred meščanske šole ali IV. razred liceja ali III. razred meščanske šole. Za te ni sprejemnega izpita. Na podlagi sprejemnega izpita se pa sprejemajo v I. letnik učenci in učenke, ki so dovršili VIII. razred ljudske šole. V II. letnik se sprejfemajo učenci in učenke, ki so dovršili I. letnik dvo-razredne trgovske šole, ki je ali državna ali pa ima pravico javnosti. Učenci in učenke naj se priglasijo v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Ravnateljstvo.
—	Zavoda za slepe in Invalidskemu domu v Ljubljani jc daroval g. Simon Klimanek v Ljubljani po 350 1 skisanega vina, za katerega se mu upraviteljstvi gornjih zavodov v imenu svojih gojencev najprisrčnejše zahvaljujeta.
—	Direktna avtomobilna zveza LJubljana —Bled. Avtomobilna prometna d. d. v Ljubljani otvori v soboto, dne 10. junija automolr^l-no zvezo iz Ljubljane na Bled in sicer vsako soboto in dan pred prazniki. Odhod iz Ljubljane ob 16tih izpred Jadranske banke. Automo-bil se vrne vsak ponedeljek in dan po praznikih ob sedmih zjutraj iz Bleda od pošte. Vozil bo luxuriozni auto-omnibus za 16 oseb, v katerem ima vsak potnik svoj lastni fotelj. Vozna cena jc iz Ljubljane na Bled 60 Din, za tja in nazaj 110 Din. Ročna prtljaga prosta. V predprodaji sc dobivajo vozni listki v pisarni automobilne prometne d. d. Jadranska banka drugo nadstropje, soba št. 44 ali pa po telefonu, telefonska številka Jadranske banke — Automobiina.
—	Odlikovanja ob kraljevi poroki. Povodom svatbe kralja Aleksandra jc bilo mnogo generalov, dostojanstvenikov, diplomatov itd. odlikovanih z najvišjimi redi. Tudi načelnik albanske delegacija Ali Riza jc prejel red sv. Save 1. razreda.
—	Jugoslovansko-romunski spor. Kakor poročajo nekateri belgrajski listi, vlada med našimi m romunskimi mornariškimi častniki neka napetost. Jugoslovanski mornariški častniki romunskih mornariških častnikov niso pozvali k banketu, ki sc )e vršil 8. t. m. Romuni sc ga seveda niso mogli udeležiti. Ko so jih vprašali za vzrok, so izjavili, da sc nahajajo že tri dni v Belgradu in niso prejeli nobenega povabila k oficielnim svečanostim. Radi tega sc niso mogli banketa udeležiti.
—	»Komite abiturijentov za poset Srbije« nas
prosi, da objavimo sledeče: Komite je dovršil glavne priprave za naš poset. Ministrstvo saobračaja )e dovolilo enočetrtinsko vožnjo. Morda bodo do-scg" gg- poslanci šc večjo ugodnost, a za enkrat na to nc moremo računati. Pokroviteljstvo »Kolo Jugoslovanskih Scstara« nam jc blagohotno preskrbelo sprejem in lnano v vseh krajih, kjer bomo potovali. Odpotovali bomo dne 3. julija iz Ljubljane do Zagreba, od tam potem v Belgrad. Iz Bcl-grada bo šla ena partija po Donavi, druga pa z železnico do Zaječara, iz Zajočara gresta potem obe partiji skupno v Niš in nazaj v Belgrad. Potovanje bo trajalo okoli 14 dni. Stroški bodo le: za vožnjo okrog 110 Din in 5 Din za režijske stroške. Da moremo stvar neovirano izpeljati, se morajo vsi tovariši, ki bodo šli pod danimi pogoji na izlet, priglasiti najkasneje do 18. t. m. in vposlati 5 Din v blagajno. — Naslov: Hugon Bajuk, maturant, predsednik, Novo mesto št. 61.
—	Avtomobilna nesreča. Ir Budimpešte poročajo: Mejni grof Pallavicini se jc 9. t. m. v družbi nekega poslanca in svojega tajnika dr. Hor-vatha peljal v avtomobilu proti Budimpešti. Avtomobil je vozil sam mcini grof z veliko brzino. Pri prehodu čez cestni jarek pa jc voz odskočil in tajnika dr. Horvatha je vrglo iz voza. Bil jc na mestu mrtev.
—	Brezposelnost v Italiji. Po uradnem poročilu jc znašalo število brezposelnih v Italiji dne 1. marca 576.000, to je za 30.000 manj kakor dne 1. februarja t. 1. To zmanjšanje ima svoj vir v tem, da se jc mnogo delavcev posvetilo poljedelstvu.
—	Na trgovski šoli v Novem mostu s pravico javnosti se bo vršilo vpisovanje učencev in učenk v I. in II. letnik v nedeljo, dne 25. junija 1922 od 9. do 12. ure. V 1. letnik se sprejemajo brez vsake preizkušnje tisti učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali meščansko šolo ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole in so stari vsaj 14 le!. Razven tega se sprejmejo v I. letnik tudi učenci in učenke, ki so dovršili III. razred srednje šolo ali VITI. razrpd ljudske šole ali predzadnji razred meščanske šole, ako so stari vsaj 14 let in napravijo izpit iz Slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, računstva, geometrije, zem-Ijepisja. nrirodopisia in fizike. Pri izkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ca pridobe učenci v pripravljalnem razredu. V IT. 'e.tnik se sprejmejo učenci in učenke, ki so dovršili I. letnik dvorazredne trrrovsk?. šole. Vpisnina znaša za 1 in II. letnik Din 5, prispevek za učila Din 2.50. Šolnina znaša letno Din 150 in se mora plačali v dveh obrokih. K vpisovanju nn i se prinese krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisuje so tudi lahko pismenim potom. Vsa nadaljnja pojasnila daje ravnateljstvo zavoda.
—	Huda borba med kmeti radi mejnika. Več kmetov iz Stupne v Bosni je hotelo pred par dnevi podreti mejnike skupne paše. Radi tega je med njimi in njihovimi sosedi prišlo do hudega pretepa, v katerem je bil eden ubit, pet težko in več lahko ranjenih.
—	Iz živinozdravniške službe. Za višje živi-nozdravnike v VIII. čin. razredu so imenovani višji živinozdravniki v IX. čin. razredu na svojih dosedanjih službenih mestih: Josip Šink v Ljubljani, Viljem Jcdlička v Ptuju, A.lojzij Škof v Ljutomeru, Janko Vizjak v Brežicah, Josip Čeh v Škofji Loki in Josip Stupar v Črnomlju, Dalje je imenovan za višjega živinozdravnika v VIII. čin. razredu Lovro Tepina, dosedanji vodja podkovske šole v Ljubljani.
—	Iz sodne službe. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo pravne praktikante Alfonza Cepudra, Franca Čoša, drja. Riharda Pintarja, Rudolfa Adamiča, drja. Josipa Novaka in drja. Ludovika Lobeta za avskultante.
—	Obsojen nazarenec. Pred sarajevskim vojnim sodiščem se je te dni zagovarjal radi neposlušnosti vojak Pajo Cinčrak iz Hložena pri Novem Sadu. Kot nazarenec ni hotel sprejeti orožja niti priseči. Obsojen je bil na dve leti. Obsodbo je mirno in zadovoljno sprejel.
—	Zagrebški župan v Londonu. Zagrebški župan g Heinzel je odpotoval v London, da podpiše posojilo, ki ga je sklenil zagrebški občinski odbor sprejeti.
Društvo Nestlč je razpisalo -a svojo znano švicarsko čokolado tekmo s številnimi nagrad .' ui. Več v današnjem oglasu.
—	Opozarjamo na današnji oglas tvrdke M i n i m a x , katera izdeluje svetovno znano najboljše ročne brizgalne.
lj Poročil se je v soboto 10. t. m. v križevniški cerkvi g. Jos. A. Sodnik, še! industrijskega oddelka na državnem posestvu Belje-Baranju, z gospodično Anico Zupančevo, akad. slikarico v Ljubljani.
lj Prošnja. Ljubka cerkev sv. Flori-jana, v kateri se časti čudodelna podoba Žalostne Matere božje, posebne varhinje ljubljanskega mesta, se je -začela od vrha zvonika do temelja temeljito popravljati. Poprava je bila nujno potrebna. Prenovljena cerkvica bo na zunaj kras mesta Ljubljane. Ker pa cerkev nima nikakega premoženja in bodo vsi stroški za po-nravo in prenovljenje znašali na 100.000 kron, zato podpisani mestni župni urad sv. Jakoba vljudno prosi vse častilce Žalostne Matere božje in vse zavedne Ljubljančane, ki ljubijo lepoto mesta Ljubljane, da bi mu po možnosti z denarnimi prispevki pomagali pri tem odličnem delu. Čudodelna varhinja ljubljanskega mesta in sv. Florijan naj vsem dobrotnikom sto-terno poplačata. — Mestni župni urad sv. Jakoba v Ljubljani, dne 10. junija 1922. — Janko B a r 1 e , župnik.
lj Izlet k sv. Ur Ptu ned Sostrem priredi Krekova prosveta na praznik sv. Rešnjega Telesa. Odhod iz Ljubljane popoldne ob pol 2. uri. Zbirališče na Štepanjskem mostu pri klavnici. — Prcdscdnica.

lj Šentjakobsko prosvetno društvo ima v
torek, 13. t, m. ob pol šestih zjulraj sv, mašo na Rožniku. Vsi člani in članice uljudno vabljeni!
lj Dotična oseba, ki je v petek zvečer pobrala denarnico na klopici pred hišo na Poljanskem nasipu št. 22, naj jo vrne hišnici istotam, ker jc dobro znana. Na ta način se izogne poznejših neprilik.
Zahvala.
Da se je naša Marijanska prireditev o Binko-štih obnesla v splošno zadovoljstvo, je v prvi vrsti zasluga onih posameznikov in korporacij v Ljubljani in na deželi, ki so nam v teh dneh s svetom iu dejanjem tako požrtvovalno stali ob strani. Zal se tem potom ne moremo dostojno zahvaliti vsakemu posamezniku; naj sprejmejo torej vsi, ki so kakorkoli pripomogli k našemu binkoštnemu slav-lju, našo najiskreuejšo zahvalo.
Prav posebno zahvalo smo pa dolžni presvetlemu gospodu knezoškofu dr. Jegliču za daritev sv. maše, preč. gg. cerkvenim govornikom dr. Kotniku, J. C e g n a r j u in rek'orju Kopa-11 n u , čč. uršulinkam za krasno cerkveno pelje, blagor, gospej dr. B r e j č e v i iu vsem ostalim go-spem in gospodičnam, častitemu vodstvu Marijani-šča za velikodušno prepustitev prenočišč, siavn. Obratnemu ravnateljstvu Južne železnice, p. n. ka-tol. društvu rokodel. pomočnikov, osobito še njega podpredsedniku č. g. T o m c u, vsem p. n. igralcem .■Ljudskega odrac, cenj. mešanemu pevskemu zboru ter pevovodji g. Zdešarju, p. n. št. peterski st. jakobski ter Krekovi »Prosvetk in »Ljudski kuhinji«-, ugl. »Gospodarski zvezi«, vsem p. n. gospodom svelne in duhov, inteligence, ki so nas počastili s svojim obiskom, ter konečno vsem rnnogo-brojnim darovateljem krasnih dobitkov.
Vsem in vsakemu: Stoterni Bog plačaj!
Vodstvo
Moške in mladeniške Marijine družbe v Križankah.
od 2. do 11. septembra 1922.
Do sedaj preskrbljene ugodnosti za
razstavijalce in posetnike II. ljubljanskega veleseinia. Uprava II. ljubljanskega vele-sejma, ki se bo vršil 2. do 11. sept., naznanja: Uprava velesejma preskrbela je svojim udeležencem dosedaj sledeče ugodnosti: 1. 50 odstotno znižano vozarino za osebe in blago na vseh železnicah naše kraljevine in v vseh razredih. Zaenkrat se je dovolila polovična vožnja samo za osebne vlake, vendar upamo, da se bo dovolila tudi uporaba brzovlakov. Pravico do uporabe polovične vožnje imajo vsi oni, ki se na železniški postaji izkažejo z permanentno sejmsko legitimacijo II. ljubljanskega vele-semnja. — 2. Carine prost uvoz in izvoz inozemskega razstavnega blaga, če je naslovljeno na naslov »Ljubljanskega vele-semnja« in se tekom 6 mesecev iz naše države zopet izvozi. V slučaju, da se inozemsko blago zadrži v naši državi, se mora naknadno plačati običajno carino. Zaprosili smo, da se izjemoma dovoli tudi uvoz luksusnega razstavnega blaga za razstavo na velesemnju in za prost uvoz onega luksusnega blaga, katero naši trgovci in kon-sumenti naročijo za časa ljubljanskega ve-sejma od razstavljalcev na sejmskem prostoru. Vse tozadevne kupčije pa so podvržene kontroli ljubljanskega velesemnja. — 3. Vse vizumske zadeve v inozemstvu se bodo reševale kar najhitreje. — 4. Mini-starstvo pošta i brzojava dovolilo je nalep-ljati kolke II. ljubljanskega velikega semnja na vse poštne pošiljke. Ti kolki bodo zelo okusno in lepo izdelani in se dobe na željo brezplačno v velesejmski pisarni v Ljubljani. Pripominjamo, da so kolki opreml^ni z besedilom v osmih jezikih.
g Hrvatska Eskomptna Bank« Zagreb. Gospod Ivo Schwarz, dosedanji ravnatelj podružnice Francosko-Srpske Banke v Zagrebu, je imenovan namestnikom glavnega ravnatelja Hrvatske Eskomptne Banke.	2315
g Češkoslovaško vojno posojilo. »Venkov« poroča glede češkoslovaškega vojnega posojila, da še ni izrečena odločitev, da pa se bo v smislu posebnih določil oziralo na malo posestnike in na one, ki so podpisali četrto državno posojilo, kar se mora vsekakor vpoštevati. Povračilo vsega vojnega posojila bo znašalo 80 odstotkov. Glede ostalih 20% se bo obravnavalo individualno.
g Olajšave sa potovanje v Nemčijo. Iz Berlina poročajo: Nemška vlada je izdala olajšave pri potovanju v Nemčijo. Odslej se, kakor pišejo listi, ne zahteva več, da se oblastem dokaže potreba dopo-lovanja. Državno ministrstvo za notranje stvari je s tem olajšanjem ustreglo ponovni želji industrijskih in trgovskih krogov. Dopotovanje v Nemčijo pa se sme odkloniti, ako ogroža namen potovanja in oseba popotnika varnost Nemčije aH nemško narodno gospodarstvo.
BORZE.
Zagreb, 10. jun. (Izv.) Borza jc bila danes za-tvorjena.
Belgrad, 10. jun. (Izv.) Dunaj 0.43—0.44, Berlin 24—23, Budimpešta 7.98, Italija 334, London 307, Ncw York 67.75, Pariz 610, Praga 135.
Curih, 10. jun. (Izv.) Berlin 1.76, Ncw York 522.75, London 23.52, Pariz 47.40, Milan 26.90. Praga 10.10, Budimpešta 0.60, Zagreb 1.90, Bukarešta 3.675, Varšava 0.13, Dunaj 0.0325, avstrijske krone 0.035.
Berlin, 10. jun. (Izv.) Dunaj 1.78, Budimpešta 32.85. Milan 1525.55, Praga 570.20, Pariz 2686.60, London 1333.30, New York 296.62, Curih 5670.40.
Praga, 10. jun. (Izv.) Borza jc bila danes zaprta.
g Trgovinska pogodba med čehoslovaško in Griko. Češkoslovaški tiskovni urad poroča iz Bel-grada z dne 9. t. m., da jc češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš pred svojim odhodom iz Bclgrada imel daljšo konfcrcnco z grškima mini-
•j
stroma Teotokisem in Baltazzijem glede »klepanfc; trgovinske pogodbe med obema državama.
Narodno gledališče. ~
I* gledališke pisarne. V nedeljo, dne 11. Ju. nija 1922 odpade večerna operna predstava.
Gostovanje gospoda Terbuhoviča ▼ drami?, V nedeljo, 11. t. m. igra naslovno vlogo v Molnar. i
!?iV!i ft®draestm K?ndi »Liliom« član opernega, gledališča, gospod Terbuhovič. G. Terbuhovič je deloval pred svojim engagementom na raznih jugoslovanskih odrih v operi, opereti in drami ter' si je ravno v »Liliomu« s svojo originalno igro in niški ugled lnterpretaciio Pridobil odličen umet-
Drama.
Nedelja 11 junija. Liliom.' Gostovanje g. Trbuho-vica. Izven.
Ponedeljek^ 12. junija. Svatba Krečinskcga. Red Torek, 13. junija. Zaprto.
Opera,
Ponedeljek, 12. junija. Zaprto. Torek, 13. junija. Lakmč. Red B—D. Sreda, 14. junija. Triptychon. Red C.
Orlovski vestnik.
T*
Sun I peterski Orel v Ljubljani vabi vse člane
kakor tudi člane br. odsekov Moste, Hrušica in Rokodelski dom danes ob 10. uri na dvorišče v Ma-rijanišcu, kjer bode skupen sestanek, ki je telo važen!
Orlovska slavnost v Kajhenburgu. Telovadni
odsek :,Orek v Kajhenburgu priredi ob priliki blagoslovitve nove zastave dne 29. junija, na praznik sv. Pelra in Pavla Orlovski tabor. — Spored: Ob pol 10. uri dopoldne sprejem gostov iz Ljubljane in Zagreba. — Ob 10. uri sv. maša s cerkvenim govorom (prof. dr. Medved), po maši tabor. — Ob 8. uri popoldne javna telovadba, nastop članov, elanic in naraščaja. — Po telovadbi prosta zabava.
—	K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Iz Tržiča. Dno 2. julija slavi tržiški orlovski odsek svojo 15 letnico iu blagoslovitev nove orlovske zastave skupno s 25 letnico društva sv. Jožefa. Slavnost bo trajala v soboto zvečer in v nedeljo 2. julija. V soboto zvečer ob 8. uri bo v »Našem Domuc slavnostna ]>redstava igre »Zemlja.- v treh dejanjih. Ob 10. uri bo bakljada s saleziiansko godbo in podoknica pri obeh gg. kumicah. v'nedeljo 2. julija pa je sprejem gostov na kolodvoru ob J. zjulraj in nato sprevod z godbo po trgu v farno corkev, kjer bo ob 10. uri blagoslov nove orlovske zastave, nato sv. maša in cerkveni govor, kar bo opravil ustanovitelj društva g. kanonik Nadrah iz Ljubljane. Popoldne ob 4. uri javna telovadba na Slapu, kjer uastopijo Orli, Orlice in obojen naraščaj. Na telovadišču bodo nastopili tudi znani izvrstni govorniki; dalje bo po telovadbi velika ljudska veselica, srečolov, petje, godba, šaljiva pošta." Za postrežbo z jedili mrzlimi in gorkimi m pijačo bo preskrbljeno. Vabimo žo sedaj vsa bratska društva m telovadno odseke, da 2. julija vsi pohitijo v lrzič, kjer naj bi bila ta dan veličastna manife-slacija za katoliške organizacije. Vabimo tudi vse iz okolico Tržiča, da se udeleže te velike slavnost*
—	posebno so dobrodošlo narodne noše. Društva in odseki, ki imajo zastave, naj pridejo z zastavami.
Turistika in šport. 7
„ .Nogometna tekma Ilirija komb.-Sportverein Knittetfeld se v nedeljo ne vrši, ker Knittelfeld ni dobil pravočasno potnega dovoljenja.
Ilirija II—Korotan, Kranj. Na igrišču Ilirije se vrsi danes ob pol 17. uri nogometna tekma med drugim moštvom Ilirije in Korotanom iz Kranja. H. moštvo Ilirije, sestavljeno iz samih mladih igralcev, je znano po tehnični izvežbanosti in po lepi kombinaciji. V prvenstvenih tekmah rezerv je doseglo seore 27:3. Korotan jc mlad klub ter doslef v javnosti le malo znan. Njegove sposobnosti se' morejo vsaj nekoliko presoditi po zmagi nad ljubljansko Slavijo s 3:2, katero je premagala Ilirija II. s 4 : 2.
Česky athletic a football dub, Praga, igra v sredo, 14. t. m. v Ljubljani proti Iliriji. Vstopnice ?v°. Ponedeljka naprej v predprodaji v cvetličarni Wider, Selenburgova ulica. Tekma sc bo pričela ob 18. uri. — Rezultat ČAFC-a proti Slaviji, Praga 4:4. proti Deutschcr FC, Praga 4:1, proti Teplitzer h L 2:0, proti Vršovicam 3:1, proti Sparti, Praga
5 I-,?' ,'c 'Sral v Zagrebu proti Con-cordiji 3:2, proti Hašku 1:0.
Ljubljana, 10. junija 1922.
Porotnemu senatu jc predsedoval danes drž sod. svetnik dr. Pavel Skaberne, votanta sta bila dež. sodni svetnik Oton Vidic in okrajni sodnik dr. Alojzij Gradnik, državno pravdništvo jc zastopal državnega pravdnika namestnik Lavrenčak.
KRVAVA VELIKA NOČ.
France Vidmar, rojen 31. marca 1903 v Pod-gori pri Dolu je dne 17. aprila 1922 v Dolu zabodel svojega prijatelja Jožefa Prošeka z žepnim nožem v trebuh, vsled česar jc Prošek 21. aprila.' 1922 umrl. Mladi obtoženec jc priznal, kar je storil. Državnega pravdnika namestnik Lavrenčak jc v svojem govoru poudarjal, da so bili letošnji velikonočni prazniki zelo krvavi. V torek bo porota zopet razpravljala o uboju, izvršenem ob veliki noči; štirje težko ranjeni leže šc v bolnici štirje pa sc zdravijo doma: vsi so bili ob veliki noči oklani. Vidmarjev zagovornik dr. Poček je v svojem zagovoru zahteval prostorek za Vidmarja, ker da, kar je storil, ni storil iz hudobije, marveč jc povzročil Proškovo smrt le nesrečen slučaj. Porotniki so z 8 da in s 4 ne potrdili na nje stavljeno vprašanje o uboju. Ob 13. jc razglasil d«i Pavel Skaberne sodbo, s katero jc bil Vidmar obsojen na 18 mesecev težke ječe.
Ob yx na 16. sc jc pričela na to sledeča razprava:
BELGRAJČANA PRED POROTO.
Milan Matjašič, rojen 28. septembra 1895 r Belgradu, pravoslavne vere, samski policijski či-novnik na Rakeku in Aleksander Tostranovič, rojen mcscca septembra 1887 v Belgradu, pravoslavne vere, oženjen, policijski agent na Rakeku, Rta sc danes zagovarjala pred ljubljansko poroto, ker sta obtožena hudodelstva zlorabe uradne ob-lasti po § 101. kaz. zak. Državno pravdništvo v Ljubljani ie tožbo sledeče utemeljevalo:
Jakob Mahler. prokurlst banke vBrača Mah-lcr% v Zagrebu in Chaskel Kramcr. zasebni uradnik na Dunaju, sta sc meseca septembra 1921 dogovorila, da bosta iztihotapila preko Rakeka po južni železnici iz naše države v Italijo 2000 zlatnikov napolcondorov. Chaskel Kramcr se je v ta namen seznanil s Karolom Pflamitzerjem, ki se je kot natakar internacionalne dntžbr vozil po progi Dunaj—Trst. Pregovoril ga jc, da mu bo proti dobri nagradi spravil cekinc čez mejo, Jakob
Mahler jc izročil v Zagrebu Kramcrju cekine, ki so bili zaviti v dveh zavojčkih, in siccr jc bilo v vsakem zavojčku 1000 cekinov. Kramcr je dne 19. septembra 1921 izročil oba zavojčka v Ljubljani Karolu Pflamitzerju, ki sc jc ravno takrat vo^il kot natakar jedilnega voza proti Trstu. Takrat so sc v brzovlaku vozili tudi Chaskel Kramcr, Milan Mat-jašič, ki jc, kot uradnik obmejnega policijskega komisariata izvrševal nadzorovalno službo v vlaku, in njemu pridcljeni policijski agent Aleksander Toskanovič. Med Logatcem in Rakekom jc pristopil k Matjašiču Pflamitzcr, ga poklical na stran in mu zaupno povedal, da jc našel v garderobi dva zavojčka zlatnikov, katera jc kak tihotapec lam skril. Potegnil jc iz neke košare izpod perila dva eavitka, katera jc izročil /vtatjašiču. Matjašič je poklical k sebi agenta Toskanoviča, mu dal oba zavitka in mu naročil, naj na Rakeku skrivaj zapusti kolodvor in naj ga pred uradnim poslopjem počaka. V istem železniškem vozu so sc tedaj nahajali tudi carinski uradniki, katerih delokrog jc bil zaplemba zlatnikov, kav jc Pflamitzcr tudi vedel, a jih jc vkljub temu izročil Matjašiču. Pflamitzcr zdaj trdi, da ni vedel, da bi bil moral zlatnike izročiti carinikom, kar jc pa neverjetno, ker jc priznal dunajski policiji, da mu jc Maljašič nekoč rekel, da če bo kdaj imel kaj zaplembe, naj kar niemu izroči, in ker jc Pflamitzcr tudi natakarju Henriku Cimermanu rekel, da bi tudi on enkrat rad kako dobro kupčijo napravil in da bi sc to dalo napraviti saino s policijskim komisarjem, ker jc on »cmpfanglich« za take kupčije. Matjašič in Toskanovič sta sc sestala pred kolodvorom in odšla v Maljašičcvo stanovanje, v katerem sta pregledala svoj plen. Matjašič jc izročil Toskanoviču 300 cekinov. Drugi dan jc nesel 1690 cekinov v podružnico ljubljanske eskomptne banke na Rakeku in jih izročil dirigentu podružnice Jožefu Kramerju z naročilom, naj vknjiži denar na giro-račun pod imenom Matjašičcve ljubicc Natalije Gruber, slaščičarjeve žene v Belgradu, katera jc že nekaj mesecev živela pri Matjašiču na Rakeku. Jožef Kramcr jc štirinajst dni kasneje prodal cekine v Ljubljani neki osebi, katere noče imenovati. Cekinov zato ni bilo mogoče več vrniti carinski oblasti, ki bi imela izreči, da so kot iztihotap-Ijenju namenjeno blago zapadli državi. Matjašič si ir pustil iz tega depoa talcoj izplačati 59.000 Din, od katerih je drugi dan izročil Pflamitzerju, ki sc je vračal iz Trsta, 40.000 Din. Vzel je nato tridnevni dopust in sc odpeljal s svojo ljubico dne 22. septembra 1921 v Belgrad, od koder se jc 24. sept. z njo in s svojim bratom Radevojcm vrnil na Rakek. Potovanje jc plačal seveda Matjašič, kateri je tudi bratu in ljubici zaupal od kod ima denar. Vrednost enega napoleondora jc po poročilu ljub-
V restavracijo na glavnem kolodvoru v Ljubljani sprejmemo takoj:
2 natakarja-tlonašaSca 2 natakarici-donašaiki 1 točaja, obenem kuhinj, mesarja točaja
ljanskc kreditne banke znašala dne 19. scpl. 1921 695 kron, izven borze pa se. jc napoleondor plačeval cclo po 760 do 775 kron, tako da so bili otl-nešeni cekini vredni okoli 1,500.000 kron. Ko |c vlak dne 19. septembra 1921 prevozil državno mejo, jc Cliaskcl Kramcr zaheval od Pflamitzcrja svoje cekinc nazaj. Pflamitzcr ga jc pa nalagal, da je skril cekine v stranišču, v katc-em so jih izsledili na Rakeku carinarji in jih zaplenili. Tihotapec Kramcr s.' jc pod:<1 21. septembra 1921 na cari-narno na Rakeku, kjer so mu povedali, da o njegovih cekinih ničesar nc vedo. O svoji nesreči je obvestil Jakoba Mahlcrja in oba sta zadevo naznanila dunajski policiji, katera jc dne 3. oktobra 1921 na Dunaju aretirala Karola Pflamitzcrja. Zastopnik Jakoba Mahlcrja, zagrebški odvetnik dr. Drago lin Stcinhardt jo v posebnem popisu, ki ga je podal Pflamitzcr o dotičnem policijskem komisarju, izsledil dne 5. oktobra 1921 Matjašiča v Ljubljani. Matjašič jc nekaj časa lajil Steinhardtu, da bi bil on I sti policijski komisar, kateremu jc Pflamitzcr izročil 2000 cekinov. Ko jc pa Sfein-hardt agrozil Matjašiču z ovadbo in ga pouči), da ga ne bo ovadil, če mu povrne denar in da ni več odgovoren za svoje dejanje, če pred ovadbo povrne škodo, se jc vdal in sc peljal nn Rakek, kjer si jc pustil izplačati svoj depo, odvzel tudi Toskanoviču njegov delež 300 cckinov in obračunal z dr. Stcinhavdtoin, tako da mu jc vrnil ves denar v lirah, napolcondorih in dinarjih. Primajkljaj 8000 K mu jc pa liokril z zadolžnico. Ker jc dunajska policija dne 3. oktobra 1921, obvestila ljubljansko policijo, da je aretirala Pflamitzcrja in priložila obvestilu natančen Matjašičev in Toskanovičev popis, je ljubljanska policija izsledila hudodelce in aretirala Milana Matjašiča in tri dni pozneje tudi Aleksandra Toskanoviča. Proti Karolu Pflamitzerju sc vrši kazenska preiskava pri deželnem sodišču na Dunaju. Ker sta bila oba obdolženca dolžna izročiti zlatnike pristojni carinski oblasti, sta zagrešila hudodelstvo zlorabe uradne oblasti, ker tega nista storila. Milana Matjašiča je zagovarjal dr. Josip Furlan, Aleksandra Toskanoviča pa dr. Jelene, ker ic bil Toskanovičev ex offo določeni zagovornik dr. Perič zadržan. Milan Matjašič jc povedal, da sc jc sicer zgodilo tako, kakor to izvaja obtožnica, toda kriv ni, ker jc imel samo 600 dinarjev mesečne plače, katera plača jc bila prenizka. Tudi Toskanovič jc rekel, da ni kriv, ker je vzel, kar mu jc Matjašič dal, le zato, ker jc bil revež.
Senzačno odkritje. — ».Milijone vrednosti s??n zaplenil, dobi! pa nisem ničesar!«
Matjašič in Toskanovič sta odgovarjala na vprašanja, katera jima jc stavil predsednik dr.
Skaberne, jn-no in določno. Po predsednikovem zasliševanju ju vprašal dr. Josip Furlan Matjašiča' Ali Vam je znano, da jc zaplenil neki carinski uradnik 1,500.000 kron, pa ni dobil nobene nagrade?« — Matjašič; »Mi jc znano: nad eno leto je žc čakal, pa ni ničesar dobil.« — Dr. Furlan: Ali ste dobivali redno plačo?« — - Matjašič: »Enkrat nisem dobil štiri mcsecc. nobene plače.« — Dr. Furlan: Ali Vam jc znano, da zaplenijo cariniki visoke vsote, a ničesar nc dobe?« — M.: Mi jc znano. — Dr. Jelene Toskanoviču: »Ali Vam ic znano, da ne izplačujejo nagrade za zaplenjeno blago?« — T.: Sam sem veliko zaplenil; milijonske vrednote v novcih in blagu, toda dobil nisem niti helarja.« — Dr. J.: Mi se niso tudi cariniki pritoževali, da niso dobivali nagrad?« — T.: »Niso sc pritoževali samo cariniki na Rakeku, marveč tudi v Mariboru, da sc jim nagrade nc izplačujejo.« — Dr. Jelene Matjašiču: »Ali Vam jc znano, da odpade od vrednosti zaplenicncga blaga dve četrtini državi, ena četrtina tistemu, ki blago zapleni in ena četrtina penzijskemu fondu finančne kontrole?« — Matjašič: »Mi jc znano, toda ne dobi nihče ničesar!« - - Predsednik dr. Skaberne jc iz spisov ugotovil, da jc dr. Stcinhardt deponiral v korist državnega zaklada 1,009.280 kron.
Priča Jožef Kramcr sc je že v zadevi zagovarjal pred zbornim sodiščem ljubljanske deželne sodnije in ko jc bil oproščen, jo povedal, da jc prodal cekinc v Ljubljani in siccr taki osebi, da jc prepričan, da so cckini ostali v Jugoslaviji.
Porotni senat sc je posvetoval poldrugo uro o stavljenju vprašanj; stavil jc porotnikom dve glavni in eno dodatno vprašanje.
Državnega pravdnika namestnik Lavrcnčak jc zahteval, nai porotniki potrdr stavljeni jim glavni vprašanji. Rekel jc: Vsi državni uradniki pre-življajo slabe čase in so v revščini, toda pošteni so. Žalostno je, ker sta današnja obtoženca zagrešila zlorabo uradne oblasti.
Matjašičev zagovornik dr. Furlan je poudarjal: Bankirji so dobili nazaj ves denar. Kdo niore izhajati z 2400 K plače mesečno? Uslužbenec jc dolžan zvestobo svojemu gospodarju, toda ta ga mora tudi pošteno plačati. Današnja obtoženca sta pa imela tako plačo, da niti v sanjah nista mogla živeti. Noben zasebnik ni bil oškodovan, država pa lahko dobi, kar ji gre, od dr. Steinhardta, ki jc v la namen založil kavcijo. Če ima kdo kaj terjati od države, jc Matjašič, ker mu država ni izplačala nagrad od 1.500.000 kron, katere jc bil zaplenil.«
Toskanovičev zagovornik dr. Jelene jc povedal: »Žc dve leti tirjam za finančnega paznika Zabukovška 1K kg zlata, katera množina mu gre
od zlata, ki ga jc bil zaplenil, toda kar mo gr e, mu država nc da. Med poslušalci sedi danes tu y
porotni dvorani orožniški stražinojster z Rakeka, ki jc že veliko zaplenil, toda ni dobil še nič od tega, kar mu gre.« Poudarjal je, da je njegov kli-jent precci vrnil zlatnike, in zahteval, nai se To-skanovič oprosti.
Ob 22. uri so porotniki odšli v svojo posvetovalnico. Oh pol 23. uri jc naznanil njihov prvo-mestnik g. Pcngov, da so porotniki prvo glavpo vprašanje gleda na Matjašiča soglasno potrdili, drugo glavno vprašanje glede na Toskanoviča soglasno zanikali in soglasno potrdili tretje even-tuclno vprašanje glede na Toskanoviča.
Predsednik porotnega senata svetnik dr. P. Skaberne jc ob 23. uri razglasil sodbo, s katero je bil obsojen:
Milan Matjašič na 11 mesecev in Aleksander Toskanovič na osem in pol meseca ječe. — V kazen sc jima je zaračunal preiskovalni zapor.
MeteoroiofjSčrao poročilo.
Ljubljana 305 ni n. ni. vfš.
Cus opazovanja	Uaro-rjnoter v ram	Termometer v O	L'dibrora 'litoreuen v C	2,'oUo, votrovi	Padavino v mm
9./6. 21 h	734-8	20-8	1-1	obl.	
10.,6. 7 b	733-4	„	1-5	obl. jzah.	
10./6. 14 h	io2	24-7	d	jasno jzali.	
Na dražbi bo prodano "'■BC v nedeljo, dne 18. junija 1922
! ! POSESTVO ■ !
hiša, 3 njive, gozd, v MEDVEDJEM SELU pri Trebnjem. 2265
Urnim
m
1
event. tudi začetnica, zmožna slov. in nemške stenografije, dobi mesto s 1. julijem. Ponudbe pod: »Ljubljana 2307« na upravo SLOVENCA.
Dekle iz boljše hiše,
šivilja, v 18. letu starosti, si želi službe
pri kaki modni šivilji; gre tudi za hišino. — Ponudbe z cventuelno hrano v hiši na upravništvo »SLOVENCA« pod: »ŠIVILJA 2252«.
na oom
se sprejme	za nekaj tednov
proti plači in dobri hrani. — Naslov pove uprava SLOVENCA pod štev. 2219.
flETl/1 IT A 'z boljše hiše, ki zna IPELftLflUM dobro kuhati, dobi takoj mesto pri mali rodbini. Sobarica Slovenka v hiši. Plača 700 K in tudi več. — VERA KASUMOVIC, zdravnikova soproga, Koprivnica, Hrvatsko.
Sprejmemo potnika
za Ljubljano in okolico.
— Naslov iz prijaznosti v upravništvu :: »SLOVENCA« pod štev. 2276.
Sprepem Si DEČKA
pridnega in zdravega, poštenih staršev,	s primerno šolsko izobrazbo	igpanPSI v tr£JV'n0 - kot -	UUCIIUm z mešanim
blagom. M. Presker, Rajhenburg.
Domžalski godfci
najiskrenejša hvala, ki nas jc na binkoštni ponedeljek pri g. Ivanu Zajcu v Soteski tako izvrstno brezplačno in ne-utrudljivo zabavala s prekrasno godbo in ganljivim petjem. — Živela godba! Živci kapclnik!	Ljubljančan.
Sotrudniha-šefa
išče
velika trgovina z železnino na drobno in debelo v nekem večjem mestu Jugoslavije za čim prejšnji nastop. Ozirati se moremo le na prvovrstne, v železninski stroki popolnoma verzirane moči, ki obvladujejo tudi perfektno hrvatsko-nemško korespondenco kakor tndi stenografijo. Ponudbe s prepisi spričeval in označbo referenc pod šifro: »SURADNIK III—15« na »Interreldam« d. d., Zagreb, Ilica 21.
Zamenjam B R E VIR
mali format za potovanje, 8 X 12 cm, za veliki ali srednji format 9 X 15 cm ali 11 X 17 cm, Pustetov, novejše izdaje, dobro ohranjen. Naslov pove upravništvo SLOVENCA« pod štev. 2309.
S želi menjati službo ali pa vzame mlin v i JSJf- najem. ""VC Ponudbe prosim naloviti na upravo lista pod štev. 2305.
| Mladenič, 30 let star, z nekaj premožc ] njem, sc želi seznanili v svrho ženitve !z gospodično ali vdovo od 20 do 30 let, katera ima cvent. svoje posestvo. Samo resne ponudbe na oglasni zavod pod »30« Ivo Sušnik, Maribor, Slovenska ul.
Posojilo 200,000 K
i proti dobrim obrestim, iščem za dobo treh let za otvoritev trgovine v večjem mestu. Posojevalec je na lastno željo lahko deležen s tretjino zaslužka. Ponudbe pod; »DELEŽEN« na upravo »Slovenca«. 2316
lipovo cvetje, brinjevo olje in poljske pridelke plača najbolje S1RC - RANT, Kranj, telef. int. št. 9, in nudi po najnižjih ccnah sladkor, riž, olje, kavo itd. 2310
Za prihodnje šolsko leto
: se sprejme na stanovanje in hrano deklica z dežele, ki bi obiskovala v Ljub-j Ijani ljudsko šolo. Naslov pove upravni-i štvo lista pod štev. 2302.
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti mojega ljubljenega soproga, gospoda
Maksa Sarlory
izrekam tem potom najprisrčnejšo zahvalo. — Posebno pa sc zahvaljujem g. Milko Jesibu in njegovi obitelji za požrtvovalno naklonjenost in tolažila v moii veliki nesreči, dalje g. dr. Švigclju, pevskemu zboru Slavcc« za ginljivc žalostinkc, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem onim, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnii poti Ljubljana, dne 10. junija 1922.
Marija Sartory
soproga.
V središču Bačke (glavna proga in kanal) že nad 75 let obstoječa, dobro vpeljana
kratkega blaga in barv z izredno velikimi prostori J*" naprodaj. -Ponudbe pod; »Sigurna eksistenca V—34« na: »INTERREKLAM« d. d. Zagreb, Ilica 21.	2256

Razglas.
Dobro nagrado dam
kdor mi preskrbi stanovanje s 3 ali 4 sobami za takoj ali vsaj do jeseni, v novi zgradbi v Ljubljani. — Ponudbe pod: »MIRNA STRANKA 2284« na upravo.
razpošiljam dnevno v zabojih po 1440 komadov ali polovičnih zabojih 720 komadov. Cena K 4-80 komad franko zaboj. Cenjena naročila na: M. KRAMAR, Cerklje 1 pri Kranju.	2293
Naprodaj je
' jm- jm-
oddaljeno 5 minul od	Novega
mesta. — Več pove	lastnik
FRANC ZURC, Žabja	vas 35,
pošta Novo mesto.	2249
Izvleček Iz
z veljavo od 1. funija 1922. Državna železnica
a
Vsled sklepa občnega zbora z dne 6. junija 1922 sc bo razdelilo 60 nagrad po 50 K za daljšo dobo let pri enem in istem gospodarju služeče posle.
Prosilci, ki dokažejo nepretrgano službeno dobo najmanj 10 let in ki so že 5 let vlagatelji Kranjske hranilnice, naj se zglasijo do 30. junija t. 1. pri tajništvu Kranjske hranilnice.
Ljubljana, dne 7. junija 1922.
Kranjska hranilnica.
Najboljši mavec (gips - sadra) zopet v zalogi! — Izborno umetno gnojilo za deteljišča, trošenje travnikov, zeljnikov, važno za ajdo itd. — Izborno sredstvo za konzerviranje gnoja in razkuževanje hlevov. — Cena za 100 kg 100 Din, franko postaja Kranj.
sir kg 25 Din
nudi mlekarna in sirarna
»HeSvetia«, Oartivar
Krasen volčji PES
čiste pasme, 9 mcscccv star, črno-siv, izvrsten čuvaj, radi odpolova-nja naprodaj za 750 Din. Ljubljana, Streiiška ulica štev. 3.	2306
V._.... imS
dvokolcsa, šivalni slroji, pnuuuiatHia za dvokolesa, motorji in vsakovrstni deli najcenejše v veliki izberi. Cene ua zahtevo. — Tovarna »Tribuna*. Ljubljana, Karlovska cesta 4 — Zvonarska ulica 1.
Za avtovožnje sc priporoča: A. KLOPČIC, Mestni trg št. 131.
Postrežba toČDa! :: Cene solidne!
Razno pohištvo :aZ°:
deljek, dne 12. t. m., na javni dražbi v Kladcini ulici itev. 18.	2303
Odhod iz Ljubljene	Prihod v LjuUjait|
5-— proti Jesenicam (ob nedeljah) 7-_ » M «•28 , 1510 „ M-03 „	7-40 z Jesenic 12 03 „ „ 16- „ „ 21-55 „ „ 23 05 „ „
7-50 v Karlovec—Kočevje 12-27 „Novomesto—Kočevje 18-07 „ Karlovec—Kočevje 23-22 „ Zagreb (brzovlak)	5-35 iz Zagreba (brzovlak) 9-21 „ Novega mesta—Kočevja 14-10 „ lvarlovca—Kočevja 19-52 ., Karlovca—Kočevja
8-10 proti Kamniku 13-— , „ ob nedeljah 1430 „ 1830 „	7-13 iz Kamnika 1146 „ "•35 „ 21-25 „ „ (ob nedeljah)
Trebnje — Odhod 10-04 14-30 2020	Št, Janž — Frihod 10*55 15.29 2115
št. Janž — Odhod 6-20 11*13 10-45	Trebnje — Frihod 7-20 12.04 17-40
Tržiška proga ima redno zvezo z gorenjskimi vlaki.	
Južna žeSeznSca	
Odiiod Iz Ljubljane	Prihod v Ljubljano
0-32 proti Dunaju (brzovlak) 12.09 „ „ (brzovlak) 12-19 „ „ (Zagrebu) 23-52 „ „ (Zagrebu)	5-20 iz Dunaja (brzovlak) 16-35 „ „ (brzovlak)
	5-52 iz Pariza (OrSent)
15-50 proti Parizu (Orlent)	15-24 iz Beograda (Orisal) 22-59 „ , (brzovlak)
6-15 proti Beogradu 16-10 „ „ (brzovlak)	
	10-12 iz Zagreba
18.— proti Zagrebu	4-10 iz Maribora 20-11 , 2137 „
5-40 proti Mariboru (Zagrebu) 6 30 „	
	7-32 iz Zidanoga mosta
14-18 proti Zidanemu mostu	
	012 z Trsta (brzovlak) 10-54	„ „ 11-42	„ „ (brzovlak) 14-21 „ „ 14-26 (brzovlak) 22-34 „ „
5-31 proti Trstu (brzovlak) 5-50 ,. 16-55	., „ (brzovlnk) 17-46	„ 23-58 „ „ (brzovlak)	
14-35 proti Rakeku	7-28 z Rakeka
7-15 proti Vrhniki 13-25 „ 18 20 ., 22-20 „ „ (ob nedeljah)	6=21 t Vrhnike 10-21 „ 17-30 21-15 ., ., (ob nedeljah)
Zsfateoalfe povsod
tordfee
m. DrnškoDič in drug
HIHUIBOR, KroraSita cesfia 3».
dražb* ZD.Z,
Trgovci! Trgovci!
Jermena, gože za cepce, biče, prave tržaške bicevnike
najboljšo kakovosti v vsaki nmožini priporoča
Anton Šinkovec starejši, Kranj 12.
Naprodaj je HIŠA
s sadnim VRTOM, dva gozda, njiva in travnik. Pripravna jo za obrtnika, ker je na prometnem kraju. Naslov pove uprava SLOVENCA pod štev. 2209.
Deset malih prašičev
U*- je naprodaj.	Več po-
vedo v Kolodvorski ulici št. 27, Ljubljana.	2269
Koclfo
polkrito, proda Gospodarska Zveza v Ljubljani.	2286
Umetni MLIN in ŽAGA
(polnojarmenik) naprodaj, z gospod, poslopji, zemljiščem in pritikl.j vse jc moderno urejeno. Posestvo je ob žej. Fiir-stcnfcld—Dunaj na Štajerskem. Interesenti dobo pojasnila pri H. ČERNE, Ljubljana, Poljanska cesta št. 6. 2287
Naprodaj je v lepem kraju
MLIN s posestvom
in ribnikom. — Več se poizve: Poljska cesla štev. 13, Ljubljana.
Josip Neikudla,
Jablonč nad Orlicam 86, Cehoslovaika.
Tovarna cerkvenih paramentev, raznovrstnih zastav in cerkvenega orodja. — Priporoča se prečastiti duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: masne plašče, pluviale, dalmatike, cerkvene in društvene zastave, kelihe, monstrance, svečnike itd., sohe, križeva pota v poljubni izvršitvi in ceni. —■ Solidnost tvrdke jamčijo nebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vsi cerkveni predmeti so oarina prosti. — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce J. NESKUDLA, Ljubljana, hotel „Tra«nlk".
Telovad. potrebščine
za člane, članico in naraščaj, kakor tudi sukuo za kroj priporoča tvrdka LJUBLJANA Mestni trg 10.
fl. & E. šKafiernfc
Dražbeiii
Na predlog Josipa Malin, posestnika iz Ljubljane, Karunova ulica štev. 5 se vrši v nedeljo, dne 11. junija 1922 ob 3, uri popoldne na licu mesta v Karunovi ulici štev. 5
prostovoljna javna dražba
zemljišča, vložek 57, kat. obč. Trnovsko predmestje, ki obstoji iz biše štev. 5 v Karunovi ulici ter vrta pri hiši.
Vzklicna cena znaša 240.000 K. Pred pričetkom dražbe je treba položiti v roke sodnega komisarja kot vadij 240.000 K.
Natančnejši podatki na razpolago v pisarni podpisanega, Sodna ulica 11, ob uradnih urah.
Notar kot sodni komisar;
Dr. KAROL SCHMIDINGER 1. r.
Tudi Vi se boste prepričali,
H. Suttner
lastnik Henri Maire
v Ljubljani 2
da jc v Vašo korist, ako naročite najprej bogato ilustrirani katalog tvrdke
H. SUTTNER
(imetnik llenri Maire) V LJUBLJANI Stev. 2
preden se odločite za na-itup. Ta katalog Vam bo svetoval resnično dobre ure special. znamke „IK.O" iz lastne tvornice v Švici kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namiz. orodje. Dal|e: Krstna ln birman. darila in vso zlBtnlno ln srebrnino; pa tudi porabne predmete, kakor Škarje, nože, britve, lasc-strlžne- in brivske stroje, doze za tobak, svaleice in smodke, steklorczee, prlžioainike, denarnice kupite donro in ceno -*®I9 nri tvrdki
Velik, železen, malo rabljen
štedilnik (Tischherd)
tvrdke KOLOSEUS, Wels (širjava 92 cm, daljava 200 cm, viso-čina 78 cm, primeren za kako večjo gostilno z večjo, zračno ku^ hinjo, katera ima visok dimnik, je ZJ*- naprodaj sredi julija t. t
FRANC DOLENC, Kranj.
Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. Pcenik ordinira z izjemo torka in petka v St.Jurju ob juž. ž. Kupite tudi njegove tri knjige Navodila, kako do i zdravja priti, ozdraveti.
Lepo stanovanje
v Mariboru, obstoječe iz štirih sob, električne razsvetljave, takoj zamenjam za lepo stanovanje v LJUBLJANI. Cenj. ponudbe pod šifro: »Maribor — Ljubljana 2277« na upravo SLOVENCA.
Lepo POSESTVO.
Hiša, zidana, in gospodarsko poslopje, z opeko krito, tik iarne cerkve in šole, 5 njiv, 2 velike košenine in lep gozd za sekanje, prav na lepem kraju, 15 minut od železnice,	naprodaj.	—
Pojasnila daje: FRANC BOŽIČ, vrtnar, Ribnica, Dolenjsko.	2260
Društvo Nestle
razpisalo Je za svoje člane v kraljevini SHS
s številnimi nagradami (glej spodaj popis).
NAČRT TEKME JE SLEDEČI: Vsakemu komadu znane čokolade Nestlč je priložena sličica. Vsak tekmec - nabiralec mora nabrati kompletno kolekcijo 72 raznih sličic. Ko tekmec nabere nekoliko sličic, naj zahteva od zastopstva Nestlč Belgrad, Kralja Petra ulica 28 aH Zagreb, Gunduličeva ulica 19 album, katerega mu takoj pošljejo po pošti. Album vsebuje 72 kopij sličic, kakršne so priložene vsakemu komadu čokolade, ter se sličice nalepijo na odgovarjajoča mesta in kadar se album napolni, je treba istega takoj poslaii zastopstvu Nestle in to samo v Belgrad, Kralja Petra ulica 28, kjer se imena zabeležijo v naročilno knjigo v onem redu kakor prispejo. Radi kontrole je prost vpogled v knjigo tekmecu. Prvi prispeli album dobi prvo, drugi drugo nagrado »n tako naprej. — Vse vrste znane švicarske čokolade Nestle se dobe v vsaki boljši trgovini te stroke.
POPIS NAGRAD:
1.	Vozni listek l.razr. v spal.vozu za vožnjo tja in nazaj Belgrad-Pariz.
2.	Salonska garnitura, sestoječa iz divana, dveh foteljev in štirih stolov.
3.	Bon za moško obleko v vrednosti 2000 dinarjev.
4.	Bon za žensko obleko v vrednosti 3000 dinarjev.
5.	Bon za deško obleko v vrednosti 1000 dinarjev.
6.	Bon za obleko deklice v vrednosti 1000 dinarjev.
7.	Šivalni stroj.
8.	Marmornata pisalna garnitura za pisarno.
9.	Puška »Flobert«, kaliber 6, s potrebnim številom nabojev.
10.	Gramofon s 25 ploščami.
11.	Kovčeg s potovalnimi potrebščinami.
12.—75.	64 nagrad, sestavljenih iz 3 škatlic Nestlčjeve moke, 3 škatlic kondenz. mleka, 3 škatl. Kakao-Kohler in 3 škatl. bonbonov Kohler.
75.—175. 100 nagrad, sestavljenih iz pravih švicarskih double- in kovinskih ar z jermeni in brez njih.	2179
Misiiisisiiiii3iBiiiiBisiiii^^
flft a®
S sklepom občnega zbora delničarjev od dne 24. aprila 1922 k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani jc sklenil
provesti zvišanje delniške glavnice
z izdajo
nom.
pod sledečimi pogoji:
1.	Dosedanjim delničarjem pripada pravica subskribirati na podlagi 5 starih 2 novi delnici po tečaju K 650-— tel quel. Odlomki delnic sc ne vpoštevajo.
2.	Novi delničarji morejo subskribirati delnice po tečaju K 850'— tel quel. Reparticija teh delnic je pridržana upravnemu svetu. Za ne-dodeljene delnice se vplačila vrnejo do 31. julija t. 1.
3.	Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj pri sub-skribciji.
4.	Subskribcija se vrši od 15. do 30. junija 1922.
5.	Kot subskribcijska mesta so določena:
a) Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Bre-
V Ljubljani, dne 7. junija 1922.
žicah, Celju, Gorici, Kranju, Mariboru, Metkoviču, Novem Sadu,
Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu.
b)	Hrv. Slav. zemaljska hipotekama banka v Zagrebu.
c)	Beogradska ujedinjena banka v Beogradu, Hotel Moskva.
č) Zivnostenska banka, lilialka Wien na Dunaju.
d)	Živnostenska banka v Pragi.
6.	Nove delnice so deležne dobička ža drugo polovico leta 1922., opremljene s polkuponom št. 22 in sc izroče subskribentom proti vrnitvi začasnih potrdil do konca leta 1922.
7.	Azijski kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdajnih stroškov in pristojbin pokojninskemu in stavbnemu rezervnemu fondu banke.
8.	Uspeh emisije jc zajamčen po garančnem sindikatu.
Upravni svet.


Underwood
pisalni stroji so najboljši Zahtevajte ponudbe I





THE REX
LJUBLJANA
Tel. 268 - Gradišče št. IO - Tel. 26S
Opalograph
INDUSTRIJSKO PODJETJE išče samostojnega, energičnega
za neko tovarno v Sloveniji. Ponudbe, v katerih naj sc navede dosedanje službovanje in zahteve plač, je poslati pod označbo: »Bodočnost« na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3.
m
Najjholjši so pravi AMERIKANSKI in angleiki
• •
Singer-igle ln
nadomestni deli.
LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA
Singer-olje sukanec svila itd.
PRODAJA NA
OBROKE
| — Singer-šivaSnl stroji Bourne & Co New York —
CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb, Maruličeva 5. — Podružnice:
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 3,
Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod n/S, Su-b.otica, Novi Sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik Podgorica, Beograd, Kruševac, Niš, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragu-jevac, Zaječar i Stip. — Zastopstva so v vseh večjih krajih.
Lepota
kože obraza, vratu, rok, kakor trdi lepa rast las se zamore doseči samo s razumnim negovanjem. Tisoč priznanj, je dospelo že od vseh dežel sveta za
lekarnarja Feller. »Ellsa« lilfjno mlečno milo, najbolje blago, naj finejše „milo lepote". 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K. »Elsa« nomada za obraz odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zaje-dance, gube i. t. d; 2 porcelan, lončka z zamotom in poštr nino 80 K. »Elsa« Tnnochinn pomada za rast las krepi kožo glave, prepreči izpadanje, lomljenje in cepitev las, zapreči prhute in prerano osivelost i. t. d. 2 porcelan, lončka z zamotom in poštnino 80 K. PRODAJALCI oko naroče najmanj 12 kosov od enega predmeta dobč popust v naravi.
Rasno : Lilijno mleko 24 K; mazilo za brka 10 K; najnovejši Hega-puder tir. Klugera v vel. origiri pkatljoh 40 K ; najfinejši Hega zobni prašek v patont. škatljab 40 Jv; puder na gospe v vrečicah 8 K; /.obni prašek v škatljab 12K; v vrečicah g K; Saobet dišava za perilo 13K; Scbampoon za luBe 8 K: rnmonilo 13 listkov 48 K: najfinešj parfem po 48 in 60 K; možna voda za laao 80 K. Za te razno prodmote se zamot in poštnina računa posebej.
Men 0. Feller, lekarnar, Mm Mi
Elsatrg 134, Hrvatsko.
razmnoževalni aparati so svetov-_noznani_
Zahtevajte ponudbe!

▼ 1 T
III
BENCIN	PNEUMATIKA
OLJE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOŽNJE
Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
JUG0-AUT0 d. z o. z. v Ljubljani.
FrolI izreHno Mi no eni
iščemo zidano poslopje, pritlično ali cno-nadstropno, od 80 do 150 kvadratnih metrov, veliko ali tudi večje, pripravno za industrijsko podjetje v predmestjih aH okolici Ljubljane, v najem ali nakup. Ponudbe pod šifro »Zidano poslopje* na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg Stev. 3.	2295
OESTILEMI JA D.
prva jugoslovanska tvornica esencija za rum in likerje, eteričkih olja in etera.
ZAGREB,
Boškoviceva ulica št. 7. — Poštni predal št. 143.
Zastopana na „Zagrebačkom zboru" v industrijski palači, mesto štev. 19.
Otok
pri T^stu.
Otroški t*aj. Najlepše obrežje ob Mdfiji.
SOO lesenih kabin, 2000 šotorov na obfstžju, hoteli, penzije, slaVnosti, Športi, igre. Izleti na bližnja bojižža.
Pojasnila:
Zdraviliška komisija Grado.
t-a		Š E«BW] EO£ECt>:| m fcMfflESf*] t««H®>a m fc«B	■a»q b—b»3 iaa rn t«Bgs»q m gga fr^as«*] fss^ E«*	
		a EČKMJ t«šsb»d m t««® J t«Ki m i*=a		fcssmsšl hegšast^ £<es»&a M čanml fjSšliS]
Zadražna gospodarska banka d, d. ¥
d. v
II. redni občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani je sklenil, povišati delniško glavnico
odi IC 24,000.000-— do M 48^000.000*—
® izdajo 60.000 novih delnic po K 4oo*~ nom. vrednosti
pod sledečimi pogoji:
1.)	Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za vsako staro delnico eno novo po ceni K 520'— za komad.
2.)	Neoptirane delnice dodeli upravni svet novim delničarjem po kurzu K 580— za komad.
3.)	Subskripcija se začne 22. maja 1922 in se konča 14. junija 1922. Nove delnice so deležne dobička za drugo polletje leta 1922.
4.)	Opcija oziroma subskripcija se izvrši:
pri blagajni Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani,
„	„	,	v n podružnica Djakovo,
• Maribor, »	„	Sarajevo,
» »	»	n	bos Split,
Sombor,
» »	>»	1, u	t, Sibenik,
>» >>	>1	„	n „ ekspozitura Bled.
„ „ Sveopče zanatlijske banke d. d. v Zagrebu, >> 11	i>	1,	,, „ podružnica Karlovac,
ir 11 Gospodarske banke d. d. v Novem Sadu.
5.)	Protivrednost podpisanih delnic se vplača takoj pri subskripciji.
Ljubljana, dne 18. maja 1922.
Upravni
izdaja konzorcij >Sloveuca<,
Odgovorni urednik flliliacl Moškere v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani,