Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. lnserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194 mm Naš največji državni praznik, dan, ko smo Slovenci, Hrvatje in Srbi postali eno telo, bomo obhajali letos v izrednih in vrlo pomembnih okoliščinah. Po svetovni vojni še ni bilo leta, ki bi bilo Evropi prineslo toliko usodnih sprememb kakor prav leto 1938. Versajski duh, ki je prevladoval v Evropi vseh zadnjih 20 let, je klonil pred silo razmer in se — vsaj za zdaj — kot premaganec umaknil v zgodovino. Ideje, kakor kolektivna (skupnostna) varnost, enakost malih in velikih narodov pa vse, kar je s tem v zvezi in kar iz tega nujno sledi, vse te ideje so danes za evropske dogodke mrtve in brez moči. Ker se je Evropa v svojem pojmovanju letos tako do temeljev spremenila, je tudi naša neodložljiva dolžnost pregledati svoje vrte in njive ter temeljito presoditi in pretehtati, kani bomo z vračali brazde in kje bomo zaorali razore. Ne smemo namreč misliti, da živimo Jugoslovani v idilični ločenosti od sveta in svetovnih dogodkov, ampak se moramo prav posebno zavedati, da so ravno naša tla križišče svetovno važnih prometnih potov in zato tudi stikališče in križišče mnogoterih, včasih med seboj močno različnih interesov domala vseh velesil naše celine. Podrobneje o tem ne bomo razpravljali na tem mestu, ampak se hočemo za danes zadovoljiti samo z ugotovitvijo dejanskega stanja. Če pa je tako in ker je v resnici tako, moramo biti kahor magnetna igla budni in čuječi za vse, kar se godi okrog nas. Ako vemo, da je nekaj padlo in je pokopano, moramo skrbno zasledovati, kaj raste mesto tega. Vzgledi v srednji Evropi nam morajo biti v marsičem dragocen nauk in svarilen vzgled. V prvi vrsti nas češkoslovaški primer uči, da v politiki nobena podmena ni trajna in absolutno veljavna, tako močna namreč, da bi kak narod ali država izključno samo nanjo lahko gradila svojo usodo. Gogodki zadnjih mesecev so tudi pokazali, da je zavezništvo silno kočljivo vprašanje v mednarodni politiki, zaradi tega pa zlasti še v politiki malih držav, ki se brez hudih pretresov lahko razvijajo in uspevajo samo v primeru, če žive z velesilami in z velikimi sosedi v takih odnosih, da ni povoda za občutna trenja. Naša dediščina nam jo in nam mora vsem brez razlike biti enako sveta. Prepričani smo, da ni nikogar v Jugoslaviji, ki bi o tem dvomil. Prav zato pa jo moramo upravljati tako. da bo vedno bolj čvrsta in vedno uspešnejši blagor prihajajočih poko-lenj. Na to, da bi nam jo smel kdo okrniti, ni pri nas niti misliti. Saj tega, kar imamo, nismo dobili v dar, ampak smo si priborili i morjem krvi. Naša kri ni tekla samo v svetovni vojni, ampak dolga stoletja, ko smo Slovani na evropskem jugu krvaveli, umirali in trpeli ne le za svoj obstoj, ampak zato, da se je mogla Evropa mirno razvijati, napredovati in izgrajevati svojo kulturo. Zato je to, kar imamo, ne samo narodnostno, ampak tudi zgodoviusko-pravno naša sveta in nedotakljiva lastnina. Združevanje Sodimo, da se ne motimo, ako na podlagi spoznavanja vseh dogodkov trdimo, da čez in čez po svetu prevladuje težnja združevanja manjših delov v večje, odpornejše in za življenje bolj sposobne enote. Iz novejše zgodovine nam daje čvrsto potrdilo za to mnenje kraljevina Italija, ki se je iz mnogih malih, brezpomembnih in med seboj sprtih državic združila v enotno kraljevino ter se do danes razvila v imperij, ki soodloča v svetovni politiki. Podoben razvoj je imela Nemčija, ki je prav v zadnjem času to združevanje izpopolnila ter vse kaže, da bo po tej poti dosegla najvišjo mero svojih državno političnih in nacionalno političnih idealov. V obeli primerih so se morali mali, krajevni interesi podrediti večjim, ki jih je narekovala korist vsenarodne celote. Tudi ini smo po dolgih stoletjih trpljenja, ločitve in nadčloveških bojev dosegli združitev treh pod skupno streho. Ko je bilo to izvršeno, smo bili prepričani, da smo dosegli enega največjih idealov svoje zgodovine. Žal je pozneje razvoj pokazal, da jc med nami še marsikaj pomanjkljivega. Mednarodni spletkarji so naglo opazili razpoke in skušali razpihniti razlike, poglobiti pomisleke in ustvariti ovzdušje,, ki naj bi nas polagoma razkrajalo ■u končno razkrojilo. Na srečo je življenjski genij Jugoslovanov močnejši mimo vseh intrig iu zlobnega kovar-stva, ki ga je zavist z raznih strani uporabljala proti nam. Po dvajsetletni preskušnji je danes Jugoslavija, naš skupni doni, še vedno tu. In kljub vsem notranjim trenjem, kljub razprtijam, ki se pojavljajo med nami, se vsi zavedamo, da ni nikogar zunaj naših mej, ki bi si smel lastiti pravico, urejevati naša notranja vprašanja. Sami smo jih zastavili, sami bomo odgovorili nanja. In če enkrat ne bo dobro, bomo odgovorili drugič in tretjič in tolikokrat, dokler ne najdemo take rešitve, ki bo za nas vse, za Srbe, Hrvate in Slovence najbolj sprejemljiva in bo vsem nudila največ možnosti in jamstev za resničen napredek in uspešen razvoj. To pa je duh narodnega in državnega edin-stva, duh, ki ni odvisen od upravne oblike, ni odvisen od raznih imen, ampak živi in dela nemoteno in neovirano dalje, pa naj se zgodi karkoli. Čeprav smojfdaj sredi volilnega boja, čeprav se križajo ražna gesla in nazori, čeprav vzplamtevajo strasti, se vendar vsi skupaj zavedamo, da nam je prvi december vsem enako svet dan, svet r spominih in svet ob prisegi, da ga bomo skušali za bodočnost napraviti še lepšega, še pomembnejšega in še bolj veličastnega. V vseh nas je ena volja, pa najsi se tudi izraža na tisočero načinov. Ta skupna in enotna volja pa nam ukazuje in narekuje: Jugoslavija naj se kot skupen dom razvija, utrjuje in krepi v blagor in dobro vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, da bo v njej dobro vseni brez razlike na vero, jezik in stan. Slovenski kmetje in delavci sino tej enotni, volji vedno v dejanjih dajali izraza in duška in tudi v dejanjih dajali izraza in duka in tudi v bodoče ne bomo nikoli krenili s te poti. Zato je in ostane prvi december tudi praznik naše samozavesti in rasti, ki je ne more podreti noben vihar. Hmevifoa človečamsivo Ko je odhajal zunanji minister Zedinjenih držav Hull na vseameriški kongres v Limo, je izjavil: »Prepričan sem, da bomo na konferenci, kjer bo zastopanih 21 držav, dosegli popolno soglasnost v vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Razgovarjali se bomo o njih s popolnim razumevanjem in zmernostjo. Prepričan sem, da bomo tam storili vše, da bi zmagalo načelo zakonitosti, pravice in splošnega človečanstva. Glavni cilj sestanka pa je poglobiti vezi med ameriškimi državami, da se izloči vojna nevar* nost in sleherna tuja propaganda« Hull je zaključil svojo izjavo z besedami, da bo ta konferenca ena izmed najbolj važnih vseameriških konferenc. Kakor je videti iz te izjave, Amerika vztraja na svoji poti. Za demokratično Evropo pomeni to danes največjo tolažbo. Sazrvazi€>si Freiclfs Stara država, kakršna je Francija; ima vendar pri številu svojega prebivalstva ogromni površini svoje zemlje in razvitosti gospodarskega življenja položaj, ki ga ji ni zavidati. Ta položaj označujeta bistveno dve glavni črti: bogastvo, ki se v obliki zlata vselbj previdno umakne nevarnostim, noče v Francijo nazaj, ker smatra delavske zahteve za pogubne kapitalu. Prav posebno od zadnjih dveh let sem namreč predstavlja delavstvo trdno in razredno zavedno skupino, ki hoče za svoje delo biti pošteno plačana; ker ima delavstvo močno strokovno organizacijo in politično mnogo zaslonibe v svobodno izvoljenih poslancih, ne more skupina kapitalistov početi z delavstvom tega, kar počne drugod. Saj so nam znani primeri popolnega, zairija delavskih skupnosti; Saj so znani dalje primeri, ko so delavstvu kar določene tako imenovane najnižje plače, ki skoraj' povsod zadoščajo le skrajno skrajšanim potrebam življenja. Francija je dežela ne samo političnih svo-fioščin — prostbst tiska, prostost1 zborovanj, prostost političnih strank so-tam nedotakljivo pra^ viloi—, temveč tudi dežela gospodarskega liberalizma: Velike sosedne države nimajo tegai Go-1 spodarstvo-je' pri; njih sttogo vezano na politiko ljudi; ki; vodijo državo: Tam1 odrejajo' podjetni* kom, kaj in koliko bodo*dfelali in' dfel&voemj ko-> liko bodo jedlii Gfelotni narodi' se> morajo) po* koravatii ciljem1 voditeljev. Izvažanje zlata' ali dfenarja-je^ pod1 nadzorstvom; m- ni' povsem 0111 b-» jeno.1 V Franciji pa so podjetniki svobodni,, zlatb se giblje, kakor se zdi posameznikom prav< Qb+ stoji' najširša' prostost1, trgovine. Iti dinn je■ dfclav-stvo-prišlb db*mo©hega vpliva v javnem življenju; je'smatrali bogati'slbj'svoje imetje za izpostavv ljeno nevarnostim. Nevarnost'je obstajala* v tbin; da bi to zlato moralo služiti celoti, ne njihi pa* sameznim lksthikonu Zato so svoj'denar, odpravili v Švico,- Ameriko,' Anglijo, Tam ne pričaka* jejd'takO'OsiHH nasprotij medidfelom imkapitalomj Bogata Francija se' zaradi' takega: postopanja nahaja vedno v skrbeh, kaj bo z< veljavo njenega denarja-ih kaj bo vsled! tega s cenami; Zaradi bega zlata je padla delavnost'tovarn;, padli so zaslužki, cene so? se' pa zvišale. Ta drugače ne more biti vse dotlej, dokler see zlato;. kii pred* stavlja zgoščeno delo mnogih i prejšnjih: rodov, ne vrne v domovino; In v domovino noče,, dbkler dVomi vi izid boja« za! premoč dela> alii kapitalai Kapital' gre vedno* samo nai dobro; zavarovano mestO; Njegova prožnost je neskončno' večja i od prožnosti dela..Lahko je naložiti vse-zlato»Bran* cije na nekaj i tovornih ladij, todai kam boš- na* kladal delavstvo,, če bi naj hodilo po stopinjah zlata?- V državah, ki jim pravimo, clamimajco demos kratičnegB' vladanja,, je boj v korist! premoči'ka* pitala' že' odločen, Kapital pa ni toliko različen po narodnosti,.kolikor po donosnosti. Vendar je usoda kapitala ene države načelno povezana z usodo kapitala v drugi državi: Čim več držav je, kjer za kapital ni nevarnosti, tem laže se giblje in tem. bolje zasluži. Vsled tega stremi kapital za tem, da uvede v vseh državah enak način' vladanja, in to tak, ki mu najbolj prija. In- danes-, ko se Francija videva v družbi novih prijateljev, prihaja ta boj na vrh. Vlada današnje Francije je postavljena od kapitala; je-torej nasprotnica delavskih z'ahtev. Francosko delavstvo ve. da bo francoski kapital, ki mu bo zajamčena varnost od sosednih držav, porabil vse svoje moči za to, da prisili delavstvo k umiku. Šlo ne bo torej. samo za podaljšanje delovnega tedna; to je le prva stopnja, za katero pridfe zmanjšanje političnih in gospodarskih svoboščin. To je potiskanje delavstva tja, kjer je bilo pred svetovno vojno: brez politične moči, brez zavarovanj za bolezen, starost. Francosko delavstvo pa ima. za. seboj dolgoletne politične in druge borbe, je odločno, vztrajno in neustrašno. Ono je s fran- ' coskim malim kmetom rešilo leta 1914. Francijo in jo privedlo do slavne zmage. Sadove zmage si ' je prisvojil tisti del francoskega naroda, ki je bil na varnem in bo na Varnem tudi jutri, če pride do novih obračunavanj svetovnih sil. Boj med tem delavstvom in kapitalom; ki bo užival podporo vseh velikih držav — razen Rusije —, bo neizprosno trd. Saj že beremo, da se celotno delavstvo podaja v stavke, da zaseda tovarne iii se hoče kar , s silb držati v njih. Kažejo se nam slike, ki smo jih vajeni videti v revolticijah! In brez dvoma, ta dežela svobode je potrebna močne roke! Toda, kdo naj bo ta roka, to je vprašanje, ki ga danes rešuje francoska ulica. Škoda življenja mnogih, ki bodo žrtvovana. Ali pa je kje in kdaj biia ' pravica dosežena' drugače kakor z neizprosnim, bojem?' Prilike v Franciji nam kažejo, da demokratične vladavine niso prave v takih težkih časih, so dokaz, da tudi v demokratičnih državah i ni mogoče trajno tajiti onih naeelj ki.so edliio»pnu vieha za vsako družbo, da namreč Rripada prvenstvo delu in da mora kapital1 služiti celoti. Kmet služi celoti, ker za svoje delb>ne dobi tega, kari pridobi in> tbrej: oddaja* višek< skupnosti; delavec služi celoti; ker prav tako ne prejema; .kar daje: Šele kapitalist je tisti, ki: je podho> plhean. aili preveč plačan. In edino ta ima možnost, da se s svojim zaslužkom obrača tja, kjer se mu bolje godi in se ni bati vznemirjenja. Njegova domovina je povsod, kmetu in delavcu pa je tam, kjer je zemlja ali tovarna. Demokracija z enako volivno pravico, četudi je tajna, z možnostjo, da kmet in delavec nimata nobene moči nasproti kapitalu — taka demokracija ni resnična,. Resnična je le ona, kjer sta kmet in delavec pripoznana kot vrhovna družabna sloja in kjer se jima, prizna tudi vse drugo, kar iz te vrhovnosti izvira. Ih ta težka bolbzen, ta navidezna demokracija, razjeda Francijo. Ima vse oblike demokra*-cije, todai zelo malo njene vsebine. Ni mnogo dvoma o tem, kakšen bo izid borbe v Franciji. Vsekakor bo v kratkem zašla na pota, ki bodo rušila tudi oblike demokracije. Toda čim.nrei bo tudi ta dežela v skupini onih, kjer demokracijo očitno in brez sramu zanika-vajo — tem prej bo dozorel čas, ki bo vse narode združili v borbi za demokracijo z vsebino, ki jo ta nujno mora imeti: za prvenstvo delovnih rok! Svet se nenehoma giblje in spreminja. Naj naš- slovenski človek spremlja to gibanje- in naj si globoko* v srce zapiše, da pride dam vstajen ja. Morebiti po težkiln borbah, stradanju in' zatiranju, toda pride. Verai prestavlja bregove. Naj živi ta vera in naji živii lepa. Franeija,.ki ji danes nevera kazi njeno obličje,, nekoč tako svetlo-vsem narodom, ki.soi/hrepenelii po svobodi; S. G. Naša m*€>č ie v Xs; Vse premalo, skrbi, posvečamo pri. nas vz» | f /M^f goji naroda;, zlasti tisti, pr.vi. vzgoji,, na. kateri pozneje temelji vsa človeška osebnost in njegovo delo. Medtem: ko povsod drugod po svetu lahko opazujemo' velikansko in ogorčeno borbo za pravico do vzgoje, puščamo mi to vprašanje domala čistb v. nemar. Menda si: večina ljudi pri nas celo'domišlja,, da-je najbolje tako kakor je, drugi pa so tako kratkovidhii in mislijo, da se vzgoja začne lalika> v taki človekovi življenjski dol)i, ko je člbvekova: osebnost v glavnem že oblikovana ter so slabe int dobre kali v njem že tako močne, da jiht bistveno' ni mogoče več spremeniti. Prav zavoljo*tega je prj; nas-toliko-žalostnih pojavov, o katerih* smo že večkrat razpravljali v »Kmetskem listu«. Zavoljo tega se nam i zdi nujno potrebno opozoriti slovensko,vas* da se z vso odločnostjo potegne za pravico soodločevanja pri vzgajanju svojega naraščaja. Prvo vzgojo'da človeku domah, temeljne poteze za. poznejše človekove duševne oblike začrta materina! roka. Zato pa je silno, važno in nujno potrebno,, da postane slovenska kmetska mati sposobna za čim, popolnejše izvrševanje te svoje velike, morda: celo največje'naloge, T.u seveda ne kaže čakati desetletja*, ampak je treba s pospešenim in prav tem smotrom prikrojenim prosvetnim in izobraževalnim delom polagati kali iskanih vzorov v sprejemljiva,, za napredek in lepoto vneta. STca naših kmetskih deklet. Nje moramo tako vzgojiti, da bodo sposobne, zmožne in voljne dati bodočemu rodu tako vzgojo, kakršne nam naše matere vzlic vsej dobroti in kljub najboljši volji niso mogle in niso znale dati. Naša mlada in res napredna kmetška družina mora postati, v polnem pomenu besede ognjišče nove dobe, kmetska žena, mlada kmetska mati pa tisto žarišče, odkoder bo vedno svetila luč dobrote in požrtvovalnosti, ljubezni do lastne zemlje, do lastne krvi in kmetskega dela vsem članom družine. Dom ne sme biti samo prenočevališče, streha, pod katfero zgarani človek zvečer položi svoje trudne kosti, ampak mora postati neusahljiv studenec življenjske" lepote in vere v življenje, take silhe vere, ki gore prestavlja ih katere ue more zatreti noben sovražen vihar. Vse to pa. mati in družina lahko-dosežeta samo v primeru, da je vzgoja zunaj: kmetskega doma. skladna z domačo. Kakor slhna pa vpliva na mlada srca; če-slišijo zasmehovanje in zaničevanje domače vzgoje. Vzgojitelj; ki tako-dela, ni vreden,, da ga narod, hrani in vzdržuje. Tak vzgojitelj je strup, ki samo razkraja in s tem ubija našo skupno življenjsko-silo. Z. veseljem lahko ugotovimo, da se slovensko. učiteljstvo» po syoji' ogromni' večini zavedk važnosti, in težke odgovornosti svojega poklica. Njegovo delo v, šoli in požrtvovalno izobraževalno pa) gospodarsko • prosvetno/ in kulturno delo zunaj t šole- zaslužil vse priznanje. Narod mu, 9-hvaležnostjo to priznanje že zdavnaj daje in izkazuje, skrajni čas bi. pa tudi bil, da mu iz* kažejo- priznanje vodilni krogi na ta način, da mu1 izboljšajo njegov gmotnii in moralni položaj. Učitelj, ki ga , je narod prejeli in priznali ter se ga oklfenil, bi moral biti na svojem službenemsmestu deležen stalnosti, da bi tako svoje vzgojno delo nemoteno lahko širil, poglabljal in izpolnjeval. Vsaka prekinitev, takega dela in celo že vsaka sprememba- metode povzroči, škodo,' ki je često za dblgo dobo sploh nepopravljiva,, prav gotovo pa ima vselej za ljudstvo slabe posledice, hujše celo kakor zanj, ki se mora nenadoma ločiti s priljubljene in skrbno obdelane njive ter oditi kdo ve kam na neznano ledino^ Poleg šole deluje na kmetih še vrsta drugih oiniteljev, ki si laste pravico do vzgoje in jo tudi dosledno izvajajo. Kakšno je njih delo in kakšni so sadovi tega dela; o tem nam dovolj žalostno in še preveč zgovorno priča vsakdanjost. Zaradi tega danes o tem delu vzgojnega delovanja ne bomo razmotrivali. Ugotovimo naj samo, da bi se o njem nikakor ne mogli izraziti s tisto pohvalo in takim priznanjem kakor sma to brez hvalisanja lahko rekli o našem učitelj-stvu. 0 priliki bomo obširneje spregovorili o tem delu in ga osvetlili s primeri iz življenja, že danes pa rečemo, da. bi se morala tudi ta plat zavedati, da je vsa. narodova moč in življenjT ska sila v dobri, zdravi kmetski družini,, ki je steber naroda in najboljša opora vsem.stanovom in slojem. Doma in drugod Potrjena dr. Mačkova državna kandidatna lista Kasacijsko sodišče je po poročilih iz Beograda že potrdilo tudi državno kandidatno listo z nosilcem dr. Vladimirjem Mačkom. Tako so sedaj potrjene vse tri državne liste, ki so bile najavljene in vložene za volitve 11. decembra. Ljotičeve kandidature v Sloveniji Kakor listi poročajo so bilo vloženi v Sloveniji na listi g. Dimitrija Ljutiča naslednje kandidature: Ljubljana-mesto: Dr. Kandare Franc in Šturm Artur; Maribor levi breg: Koštomaj Stanko; Maribor desni breg: Šarh Alfonz; Celje: Vabič Vinko; Dol. Lendava: Kavčič Vladimir; Gornji grad: Vabič Vinko; Konjice: Hmelak Julij; Ljutomer: Golub Matija, Murska Sobota: Šim-novec Rudolf; Dravograd: Dr. Šreiner Hinko; Ptuj: Šega Drago; Slovenjgradec: Šimnovec Rudolf; Šmarje pri Jelšah: Hmelak Julij, Brežice: Zupančič Franc; Laško: Šuštar Ciril; Črnomelj: Vilhar Nikolaj; Kamnik; Kane Alojzij; Kočevje: Vilhar Nikolaj; Kranj: Dr. Demšar Karol, Krško: Stoviček Janez; Litija: Sedlar Vinko; Logatec: Bavdek Vekoslav; Ljubljana-okolica: Zupančič Franc in Sieberer Ignac; Novo mesto: Šoner Ferdinand; Radovljica: Kržišnik Vinko; Škofja Loka: Dr. Demšar Karol. 2V©v«z invalidska naredba Pred nekaj dnevi je izšla nova naredba o invalidih, ki pa stopi v veljavo šele 1. aprila leta 1939. Uradna poročila pravijo, da bo nova naredba veliko boljša kakor je sedanja. Nova naredba upošteva baje večje število rentnikov in prizna se zopet vojna invalidnina onim, katerim je bila odtegnjena kot kazen radi prestopkov iz kori-stoljubja. >< Ubogi pisatelj Kleklovim »Novinam« je odveč že tudi pisatelj Miško Kranjc. Takole ga glodajo: »Mi vendar bolj zaupamo poštenemu krščanskemu politiku dr. Korošcu, kot Kranjcu Mišku, ki krasno zna opisati neresnične svinjarije svojega naroda in kraja, a na krščansko politiko se ne razume niti toliko kot krava na boben. Krava, če drugo ne, glavo vzdigne, kadar čuje udarec zvona, pisca nesramnih romanov pa ne gane božja beseda, saj je ne posluša. Bog daj, da bi jo in da bi njegovo življenje krščanskim zapovedim odgovarjalo, potem bi bil vreden sin verne Slovenske krajine .. .< Hegislraciia Qlavne zadružne zveze Na osnovi lanskega zakona o gospodarskih zadrugah je bila pri beograjskem trgovskem sodišču registrirana Glavna zadružna zveza v kraljevini Jugoslaviji, zadruga z omej. jamstvom in to dne 3. novembra 1938 na osnovi pravil, katere je sprejela ustanovna glavna skupščina Glavne zadružne zveze v Beogradu dne 1. septembra 1938. Člani uprave Glavne zadružne zveze so: dr. Anton Korošec, inž. Vojislav Djordjevič, dr. Stjepan Poštič, Dragan Miličevič, Žarko Djordjevič, Spiro Saldo, Života Lazarevič, dr. Vjeko-slav Gortan, Zdenko Turkovič, dr. Mijo Maričič, Triva Krstonovič, dr. Štefan Kraft, Života Mila-novič, dr. Dušan Bratič, Gordja Perin, Nikola Jarak, dr. Silvester Giunio. prof. Ivo Gjuras, dr. Karlo Šnajder, dr. Joža Basaj, Milan Mravlje, Fran Trček, Miloš Štibler, Jovo Bakič, Dragomir Milanovič, Juraj Markovič, Milodrag P. Markovičj t Franc Gombač Nenadoma nas ije presunila vest, da je v Trstu dotrpel višji kletarski nadzornik Franc Gombač. V rodni kraj je šel iskat zdravja, a srečala ga je tamkaj smrt. Rajni je že 1. 1893. vstopil v službo kranjskega deželnega odbora kot potovalni učitelj za vinarstvo. Pozneje je bil imenovan za državnega vinarskega in pozneje za kletarskega nadzornika za Kranjsko, končno pa za dravsko banovino. Pokojni si je pridobil velike zasluge za obnovo vinogradov na Dolenjskem in v Beli Krajini. Na stotine predavanj je imel v teh krajih. Organiziral je razne kletarske in sadjarske raz- stave ali pa vsaj sodeloval pri njih. Napisal je tudi knjige; »Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov«, »Novo vinogradništvo in umno kletarstvo«. V raznih časopisih pa je napisal na stotine strokovnih člankov o vinarstvu, kletarstvu in sadjarstvu. Rajni je bil blaga, plemenita duša, miren, a kremenit značaj in v svojem področju temeljit strokovnjak. Zato je vest o njegovi smrti bridko odjeknila v krogih vseh, ki smo ga poznali in umeli ceniti nijegovo delo. Z izredno toplo ljubeznijo je ljubil našo zemljo, ne samo ožje domovine, ampak vse predele, kjer utriplje naša kri. Pred meseci sva se srečala, ko se je pripeljal iz Skoplja. Vozila sva se skupaj v Kamnik. Joj, kakšen izreden opazovalni in primerjalni dar sem spoznal v enournem kramljanju. In koliko zamisli, predlogov in načrtov se je kar sproti utrinjalo v tej snujoči duši! Zdaj je Gombač poklican v večni mir. Naj mu bo pokoj v naročju slovenske grude sladak! Njegov spomin bo živel v njegovem delu, a spoštovanim svojcem veljaj naše globoko sožalje. dr. Milorad Nedeljkovič, inž. Stanoje Nedeljkovič, dr. Antun Novakovič, Konstantin Mirkovič, Franc Rakovec in Marin Glavina. Zakon c samoupravnih branilnicab Iz Beograda poročajo, da bo v kratkem objavljen zakon o samoupravnih hranilnicah, ki je bil izdelan že 1. 1934., objavljen pa te dni. Po določbah zakona so te hranilnice samostojne denarne ustanove, ki jih ustanavljajo občine. Zakon precizira razmerje med hranilnicami in občinami ter določa delovno območje, ki jim bo dovoljeno in način plasiranja vlog. Hranilnice morajo biti včlanjene v zvezi in bodo kljub zvezni reviziji pod državno kontrolo. Koliko je kandidatov Na vseh treh državnih kandidatnih listah, ki so bile izročene kasacijskemu sodišču, kandidira pri letošnjih državnozborskih volitvah skupno 2001 kandidat. Na listi dr. VI. Mačka jih kandidira 1013, na listi ministrskega predsednika dr. M. Stoja-dinovča 746, a na Ljotičevi listi 242. Kaj pravijo V slavnostni številki za proslavo praznika narodnega zedinjenja piše »Sokolska Volja« v pozivu jugoslovanskemu Sokolstvu med drugim tudi tole: »Naš narod je bil v težkih časih vedno velik. Samo v težkih časih so prišle do polnega izraza najlepše njegove lastnosti: hrabrost, pripravljenost za borbo in žrtvovanje, za vztrajnost in odpornost in za veder optimizem.« Lepe besede objavlja k 201etnici zedinjenja tudi »Kočevski Slovenec«, ko pravi: »Slovenci smo z navdušenjem in prostovoljno zaživeli Jugoslavijo, še preden smo jo souresničili. Zakaj vse naše duhovno, kulturno in politično teženje se je usmerjalo k bratom na jug, in to toliko bolj, kolikor bolj ije rastla naša narodna zavest.« Pametna beseda, prijatelj iz drugega brega! Želimo samo, da bi prav kmalu meso postala in med vami in nami prebivala. Najbolj značilno resnico o sedanji volivni borbi je zapisala »Samouprava«, uradno glasilo JRZ v Beogradu, v svoji letošnji številki z dne 24. t. m. Tam namreč pravi koj v začetku uvodnika: »V dobi te volilne borbe sta imela naš narod in naša javnost priliko videti mnogo moralnih padcev.« To ije resnica, ki ji ne bo oporekal noben pošten jugoslovanski državljan. »Slovenski Gospodar« z dne 23. t. m. na strani 6. takole deluje za pomirjenje strankarskih strasti: »Kri Dolinarjeva vpije po maščevanju!« V svetem pismu pa stoji: Moje je maščevanje, pravi Gospod! O delavstvu razpravlja zadnja »Delavska Pravica« med drugim takole: »Delavec danes veliko premalo zaupa sam sebi, svoji lastni moči in ustvarjalni sili. Le preveč se zanaša na druge, da mu bodo njegovo težko vprašanje reševali. Vedeti pa moramo, da delavca ne bo reševal nihče brez njegovega lastnega sodelovanja. In to sodelovanje mora biti res delavsko, da bo delavec svoje pravice tudi zahteval, ne pa le prosil. To pa more le tako, če je organiziran v svoji lastni, neodvisni in svobodni strokovni organizaciji. Če pa je razbit in neorganiziran, ije odvisen le od miloščine in dobrote.« »Nova Pravda« opozarja v uvodniku 45. številke med drugim tudi na tole: »Krvava svetovna vojna, ki je bila drugače zločin nad človeštvom, je dobila svojo moralno opravičbo, v kolikor je to za zločince sploh možno, v trditvi, da milijoni zato krvave, da narodom pribore enakopravnost, svobodo in samoodločbo, da bodo na ta način ustvarjena trajna jamstva za trajen svetovni mir. Vsak narod naj bo sam sebi gospodar, nihče ne sme segati v njegovo posest in v njegove pravice. Konec mora biti pohlepa po tujih narodih in njih zemlji. Vsakemu svoje, toda ničesar več. Za vedno mora izginiti naziranje, da mali narodi niso vredni življenja in da se morajo potopiti v morju velikih narodov, Ne more biti resnična trditev, da so mali narodi samo spotika na cesti napredka.« O teh pravilnih trditvah bi se dalo povedati še marsikaj. Kdo je n. pr. dal podlago vsej današnji kulturi? No, mali grški narodič. To naj bi imeli pred očmi gospodje diplomatje, kadar nam malim hočejo krojiti usodo. Življenje ima pač svoje zakone, ki so močnejši mimo kanouov in granat. »Trgovski list« razpravlja v 128. številki o večjem poletu, ki nam je potreben, in pravi uvodoma: »Enak duh kakor našo predvojno generacijo bi moral prevevati tudi našo sedanjo, ker skoraj nič manjše naloge se morajo rešiti danes ko takrat. Če je bila naloga predvojne generacije, da nam izvojuje politično svobodo, je naloga sedanje generacije, da to svobodo ne le ohrani, temveč k tej doda še našo gospodarsko svobodo. Ena naloga vredna druge in vsaka tako težavna, da izgleda v začetku kot nedosegljiva.« 0 demoralizaciji v današnji dobi razpravlja »Delavska Politika« z dne 24. t. m. in pravi: »Nam se zdi laž in demagogija v politiki nemoralna. Kakor vse kaže, to mnenje ne velja več. Danes je to, kar smo mi nekdaj imenovali nemoralno, spretnost in modrost. Današnja morala se nam zdi podobna srednjeveški. Takrat, če si le podvomil v to ali ono dogmo ali trditev, so te ubili ali sežgali. 0 tistih »dogmatičnih« stvareh ni nihče smel razprav- ljati, da ni izgubil svoje glave. Zgodovina nam pripoveduje, kako so sežigali mislece in njih knjige. Danes se godi isto. Zgodovina se ponavlja, pravijo. Srednjeveško moralo sta pregnali kultura in civilizacija. Ni je bilo skoraj tri stoletja.« Nato končuje: , »Zgodovina se ponavlja. Toda ponavlja se na temelju človeške kulture, človeškega duha. Zato pomeni preporod v ponavljanju zgodovine nov večji napredek, skok v razvoju k človeški popolnosti. To je naše zaupanje, to naše prepričanje: nemoralo pa maščuje zgodovina sama.« Nedeljski »Slovenec« v posebnem članku svari pred političnimi tihotapci, ki jih tudi mi iz dna srca preziramo in z ogorčenjem odklanjamo. Pri tem vzklika: »Mi pa pravimo: Naše ljudstvo ne bo nasedlo lažnikom!« To je tudi naša trdna vera in zato z zaupanjem gledamo v bodočnost. Kaf se godi po svetu Pomemben dan za češkoslovaško Danes se vrše volitve novega predsednika češkoslovaške republike. Po odstopu sedanjega zunanjega ministra Chvalkovskega so poročila navajala kot edinega kandidata za mesto prezidenta dosedanjega predsednika upravnega sodišča dr. Hacha. Dr. Hacha je kandidaturo sprejel. Danes dopoldne se sestane narodno predstavništvo k seji,a edina točka dnevnega reda je volitev novega predsednika republike. Nemški načrti Po pisanju večjega angleškega lista vodi nemško politiko v pogledu Karpatske Ukrajine mnenje, da bo treba slej ko prej sprožiti vprašanje ustanovitve ukrajinske države sploh. Ukrajincev je na Poljskem 7 milijonov, v sovjetski Rusiji jih je nad 30 milijonov, v Karpatski Ukrajini pol milijona. Nemška diplomacija da se bavi z mislijo, da bi bilo treba temu narodu dati državno skupnost in s tem zadati sovjetski Rusiji smrtni udarec Najprej pa bi bilo po nemških mislih potrebno, tako piše list, pritisniti na Poljsko, da reši vprašanje svojih Ukrajincev, kar bi bil le začetek snovanja velike ukrajinske države. Poljska je menda v zadnjem času nekoliko zaokrenila svoja jadra. Zdi se, kakor da polagoma prodira spoznanje o nedosegljivosti skupne meje z Madžarsko. Nemčija je namreč odločno posvarila v Budimpešti in Varšavi, naj ne uganjajo vrato-lomnosti. Sicer obe žarišči še nista nehali spletkariti, vendar so zadnje čase izjave diplomatov vse bolj pomirjevalne in nekako umikajoče. Še bolj značilno kakor to pa je okolnost, da se je začela Poljska zopet približevati Rusiji. Po zadnjih poročilih ?o v diplomatskih razgovorih med državniki obeh teh dveh držav sklenili, da vse dosedanje konvencije med Rusiijo in Poljsko ostanejo v veljavi. Poleg tega se sklene nov dogovor o tisku, nov trgovinski dogovor in bo urejenih tudi več drugih vprašanj, s čimer bodo odpravljeni obmejni spori, napetost in praske med obmejnimi organi. Vse to so sicer skromna, vendar vidna znamenja, da se v tem predelu Evrope pripravlja nova opredelitev, ki utegne postati še pomembna za nadaljen razvoj evropske politike. Madžarske zahteve v Romuniji Odkar so Madžari izšli kot zmagovalci iz borbe s Češkoslovaško, so začele madžarske manjšine tudi drugod dvigati glave. Nedavno so zastopniki madžarske manjšine v Romuniji izročili ministrskemu predsedniku patriarhu Mi- ronu spomenico, v kateri zahtevajo popolno enakopravnost za pripadnike madžarske manjšine v Romuniji. Ustanovila naj bi se posebna madžarska politična stranka. Vsa uradniška mesta v madžarskih krajih naj bi se prepustila Madžarom. V teh krajih naj bi bila madžarščina uradni jezik. Ustanovile naj bi se neodvisne madžarske zadruge, ki pa bi prejemale podporo Na posledicah operacije je v Londonu nedavno umrla norveška kraljica Maud, ki so jo vsi državljani spoštovali zaradi njene pravičnosti in ljudomilosti. od države. Nadalje naj bi se ustanovile povsod madžarske šole, na katerih naj bi se namestili madžarski učitelji. Radovedni smo, če pojdejo madžarski so-narodnjaki v ožji domovini z dobrim vzgledom naprej in bodo dovolili raznim manjšinam isto, kar madžarske manjšine zahtevajo v drugih državah. To bi bila res viteška kretnja, ki bi brez dvoma v veliki meri pospešila resničen sporazum med narodi. Madžarska svoboda Kakor smo slutili, se je tudi zgodilo. Bivši madžarski poslanec v praškem parlamentu in sedanji minister brez listnice Jaros je izjavil nemškemu novinarju, da slovaški poslanci, ki so z dunajsko razsodbo prišli pod Madžarsko, ne morejo ostati člani madžarskega parlamenta, ker so vsi pobegnili na Slovaško in so s tem po mnenju madžarske vlade izgubili svoj poslanski mandat. Na vprašanje, kako namerava madžarska vlada urediti položaj slovaške narodne manjšine na Madžarskem, je minister Jaros izjavil, da se morejo določbe dunajske razsodbe nanašati le na bivše slovaško ozemlje, ne pa tudi na slovaške narodne manjšine, ki so bile že prej na Madžarskem. Tako razlikovanje pa se ne da izvesti. Zato madžarska vlada ne misli uvesti ni-kakega posebnega manjšinskega statuta. Ker sloni dunajska razsodba na etnografskih načelih, Madžarska ne priznava nikakih narodnih manjšin na svojem ozemlju. Slovaki, ki so prišli z dunajsko razsodbo pod Madžarsko, se lahko izselijo na Slovaško. Ko se spomnimo, kako so Madžari za časa borbe za razkosanje Češkoslovaške imenovali Slovake svoje brate, se nam nehote vsiljuje v spomin svetopisemska beseda: »Moj oče vas je tepel s korobači, jaz pa vas bom s škorpijoni.« Ali bo vsaj ta primer Slovanom nauk za bodočnost? Ako se to zgodi, potem vsaj žrtve niso bile zaman. Podonavski agrarni blok Z največjim zanimanjem spremljajo poljski uradni krogi prizadevanje za ustanovitev podonavskega agrarnega bloka. Poljski gospodarski ljudje so mnenja, da ne bi bil ta podonavski agrarni blok popoln, če ne bi bilo v njem tudi Poljske. Kajti ta blok je po mnenju poljskih krogov močan le, če so v njem vse države od Baltiškega pa do Sredozemskega morja. Da je v tem bloku tudi Češkoslovaška, smatrajo poljski krogi kot naravno, vendar pa ne bi smela manjkati v tem bloku Poljska, ki je danes kot agrarna izvozna država mnogo bolj pomembna od Češkoslovaške, ki se mora najprej še reorganizirati. Če bi stopila v podonavski agrarni blok tudi Poljska, potem bi bil to po mnenju poljskih krogov najmočnejši gospodarski blok v Evropi. Brez nje pa se tudi ne bi mogel v celoti izvesti program bloka. židovsko vprašanje in stiska Zidje so danes kakor preganjana zverjad. Sicer razni činitelji skušajo žrtve podpirati, vendar jim ne morejo nuditi polne zaščite. Omembe vredna je zavoljo tega pobuda Amerike in Anglije, po kateri naj bi se ustanovila v Afriki, v belgijskem Kongu, v bivših nemških kolonijah ali južno od Abesinije, posebna židovska država, kjer bi se naselilo 4 in pol milijona Zidov takoj iz početka. V Ameriki bodo takoj založili 100 milijonov dolarjev (4 in pol milijarde dinarjev), da se omogoči ta kolonizacija. V Nemčiji so zelo ogorčeni nad tem, da misli angleška vlada naseliti pregnane Žide v bivših nemških kolonijah. Nemški tisk piše, da so te kolonije vendar nemška last. Postopanje Anglije pa kaže, da jih ne namerava vrniti. Mnenja o tem so pač lahko različna, nihče pa ne more trditi, da Židje niso ljudje. Kakor hitro pa jim priznavamo človeštvo, jim hkratu neglede na razne teorije moramo priznavati in priznati tudi pravico do človeškega življenja in delovanja. Kako je to v skladu s sedanjim položajem, o tem bo prej ali slej spregovorila mednarodna vest in pa zlasti zgodovina. Jzvoznikz žzvzne v SVemči/c? Zadnje čase naši izvozniki pogosto niso plačali prevoza od nakladalne postaje do Dunaja, odn. preje do Bodenbacha, zaradi česar Reich-slelle ni izvršila obračuna, zato je pri njej Zavod za pospeševanje zunanje trgovine napravil korake, da se najde izhod, tako da se obračuna naknadno. Reichsstelle je odgovorila zavodu: Za vagone, za katere ni bila plačana tovor-nina na tujih progah, ki so pa bili usmerjeni do Bodenbacha, se bo izvršil obračun po odbitju od kupne cene. Glede vagonov, za katere ni bila plačana tovoruina do Dunaja se je dogovorila Reichsstelle s tvrdko Schenker takole: Tvrdka Schenker bo poskušala, da se naknadno vplača tovomina pri jugoslovanski nakladalni postaji, nato pa bo obračunala Reich-stelle. V kolikor tega ne bo mogoče izvršiti v gotovem času za posamezne primere, katerih rok bo odrejen med tvrdko Schenker in računovodstvom zavoda in kateri rok bo sporočen Reischsstelle, bo Reichsstelle po tem v vsakem takem primeru izvršila obračun. Medtem pa bo Reichsstelle od 15. novembra 1938 dalje vsak vagon, ki pride na Dunaj ali v Dresden nefrankiran odbila sprejeti in ga bo dala na razpolago pošiljatelju. Dokler tovor-nina ne bo plačana, bodo prašiči, odn. goveda hranjeni na stroške pošiljatelja. Zaradi tega opozarja zavod vse izvoznike, da brezpogojno frankirajo vse pošiljatve do Dunaja. V kolikor posamezne postaje ne bi hotele sprejeti voznine do Dunaja, je treba vsak tak primer brzojavno javiti zavodu, da ta obvesti glavno ravnateljstvo drž. železnic. v Češkoslovaška Češkoslovaška republika je obsegala pred okrnitvijo preko 140.000 km2 in štela skoraj 16 milijonov prebivalcev. Nemčija je zasedla od tega nad 28.200 km2 zemlje s preko 3,600.000 prebivalci. Madžarska je pobrala nad 12.400 km2 zemlje z več ko milijonom prebivalci in Poljska preko 1000 km2 zemlje z nad 200.000 prebivalci. Češkoslovaška republika je izgubila po teh računih preko 30% svoje prvotne površine, t. j. 41.600 km2 in 4,850.000 prebivalcev. v Sivjenje slinavke Pred nekaj dnevi se je pojavila slinavka in parkljevka v Ljubljani in njeni okolici v treh hlevih mesarjev, kamor kužna bolezen ni mogla biti zanešena z bolnimi ali sumljivimi živalmi, temveč le z obleko, čevlji ali rokami samih mesarjev, ki so obiskovali sejme v savski banovini. Glede na to opozarja kr. banska uprava na odredbe, ki so bile objavljene v »Službenem listu« št. 298 in se glase: »Trgovcem z živino, ki pri nakupu živine osebno obiskujejo kraje, ki so okuženi ali ogroženi po slinavki in parkljevki, je brez potrdila občine odnosno Higienskega zavoda ali javne bolnice, da so bili pri povratku iz okuženih krajev razkuženi, prepovedan vstop V hleve v celi banovini. Mestno poglavarstvo v Ljubljani poziva vse mesarje in trgovce z živino, ki kupujejo klavno živino v okuženih in po sli-" navki in parkljevki ogroženih krajih, da se točno ravnajo po gornji odredbi. Ker je mestna občina ljubljanska okužena s slinavko in parkljevko, se opozarjajo vsi prizadeti, da se pred nakupovanjem klavne živine izven teritorija mestne občine, razkužijo in nabavijo tozadevno potrdilo. Razkuževanja bo vršila državna bolnica v Ljubljani na stroške stranke in tudi izdajala potrdila o izvršeni razkužbi. Če se izvrši nakup klavne živine v katerem drugem okuženem odn. zaradi slinavke in parkljevke ogroženem kraju, mora izvršiti razkužbo nakupovalca in mu izdati tozadevno potrdilo dotična občina, v kateri je bil izvršen nakup živine. Prepovedani sejmi Na Dolenjskem so kmetje obupani, ker se tako naglo širita slinavka in parkljevka. Najprej so ugotovili to nevarno kužno bolezen na Pluski na Mirni pri Trebnjem, a danes se je pojavila v največji občini Šmihel-Stopiče in sicer v vasi Težka voda, ki leži v neposredni bližini Novega mesta. Orožniki so takoj zastražili vse hleve, kjer se je pojavila kužna bolezen, obenem je bilo ukrenjeno vse potrebno, da se bolezen ne razširi. V vasi so okuženi štirje hlevi, obolelo pa je na slinavki in parkljevki deset goved in tri ovce. Prebivalci vasi so davi začeli razkuže-vati hleve in vse objekte, kamor ima živina dostop. Tudi državna cesta Novo mesto—Kar-lovac je bila razkužena. Vzrok širjenju nevarne kužne bolezni je nezadostna kontrola hrvatskih živinskih transportov, ki pasirajo naše kraje. Vsi živinski sejmi v novomeškem srezu so do nadaljnjega prepovedani. Mladima na vasi Poštenost ima zadnjo besedo Na vsak korak slišimo modrovanja ljudi, da moraš biti falot ali še boljše — baraba, ako hočeš doseči svoj namen. S poštenostjo in zdravimi nazori nikamor ne prideš, če si propalica pa ti je na stežaj odprta pot. Žalostno je to dejstvo, ki ga slišimo tudi pri poštenih ljudeh, ki se tudi čutijo zapostavljene ker se v svoji pravičnosti niso rinili naprej. Mi, kmetsko-mladinski pokretaši moramo na vsak način povzdigniti besedo in reči vsem ljudem, da poštenost vedno spregovori zadnjo besedo. Koliko krivic so napravili krivičneži in pokvarjeni ljudje. Koliko poštenih in dobrih oblatili s svojim strupenim in pokvarjenim jezikom, na-pravljali na ta račun velike uspehe v življenju ali so končno vedno propadali. Pravica dosledno molči, se nikdar ne pritožuje; ali kadar je mera polna, tokrat izbruhne z vso močjo in vsa pokvarjenost človeštva prejme plačilo. V. življenju so res pravičneži pretrpeli velikih žrtev ali se krivica sama od sebe dvakrat hujše maščuje. Napačno bi bilo torej slediti tistim ljudem, ki jih skozi življenje vodi samo krivica, ki jim je največja krepost — pokvarjenost. Z največjo voljo moramo mi mladi ljudje, ki bomo nosili odgovornost pred bodočnostjo, preprečiti in v kali za-treti vse tiste slabosti, ki se označujejo z barab-stvom in pokvarjenostjo. Vsa naša vzgoja mora stremeti za tem, da v prvem začetku prikažemo članom vse posledice slabega karakterja, ki je vedno produkt slabe vzgoje. Tovarišica, ki boš bodoča vzgojiteljica potomcev, moraš imeti v svoji notranjosti vse takšne lastnosti, ki na- pravljajo človeka spoštovanim, globoko vrednim, ki se v polni meri lahko prišteva v dostojno človeško družbo. Od zdravih načel matere-vzgo-jiteljice je odvisna vrednost otroka in bodočega zrelega moža in žene. Z vso vnemo toraj moramo skrbeti, da bo naša mati vzgojiteljica deležna vsestranske vzgoje, ki ji bo v polni meri nudila vse tisto kar mora prenesti v vzgoji na svojega otroka. V prvi vrsti moramo gledati, da bo bodoča žena imela popolnoma drugo stališče, da bo ne samo kras hiše ampak res prava vladarica, spoštovana od vse družine. Ženi moramo posvetiti in dati novega poleta, da bo v vsem svojem življenju občutila samozavest in pravičen ponos ter ljubezen do svobode. Še le s takšno miselnostjo in praktičnim življenjem bo za-mogla bodoča mati vse te lastnosti prenesti na svojega otroka, ki bo s tem v prvem začetku prejel vzgojo ponosne, spoštovane in zavedne matere! Za večne čase bodo izginili ilapci ir krepek rod zdravega in svobodnega naroda bo vstal na obzorju. Še le po tej poti bomo za vedno izgubili hlapčevsko miselnost, ki nas je skozi stoletja grizla in trgala vso našo notranjost. Na nragu novega leta naj velja tudj razmišljanje o ženi in vzgoji našega mladega naraščaja v tem smislu, ki bi naj prinesel ženskemu vprašanju novega in edino zdravega poleta. S tihim in skromnim delom bomo vzgojili nov karakter našega kmetskega človeka, ki nas bo za večne čase otresel barab in falotov, za krepek razmah malega ali žilavega narod? Št. Pavel Zgodovinska drama: »Matija Gubec«, ki jo je predvajalo naše Društvo kmetskih fantov in deklet v soboto 26. in nedeljo 27. novembra, je izborno uspela. Sodelovalo je nad 50 igralcev. PodTobno bomo poročali v prihodnji številki. Sv. Bolfenk pri Središču Na zadnji seji smo sestavili minimalni društveni načrt, ki ga bomo poslali zvezi v odobritev in znanje. Pripravljamo se na zimsko delo. ki naj ponovno razgiblje naše kulturne delavce in prinese čim prej lepše dobe. Mislimo poslati nekaj tovarišev v govorniški tečaj. Krepko vstajamo! Sv. Lovrenc v Slov. goricah Moramo se po daljšem času tudi mi zglasiti. Dasi letos nismo napravili onega dela, ki smo si ga zamislili, vendar moramo biti zadovoljni ker so bili nasi najboljši delavci pri vojakih V letni sezoni smo priredili dva poučna izleta, tekmo škropilcev. sedaj pa se pripravljamo na zimsko delo. Na prihodnji seji bomo tudi mi sestavili minimalni društveni načrt, ki nam mora prinesti zopet novega poleta. O našem nadaljnjem delu bomo poročali. Mirna peč V Mirni peči se je poročil tovariš Albin Kramar, kolarski mojster, z gospodično Miciko Klančarjevo. Kraman je bil eden najagilnejših sodelavcev pri tukajšnjem Društvu kmetskih fantov in deklet, katerega bomo pri razvoju našega kmetsko-mladinskega gibanja težko pogrešali. Kako je bil Kramar priljubljen med tovariši vaščani, je pokazalo veliko število gostov, ki so se od njega poslovili po starem običaju na kmetih s podoknico. , Novoporočencema želimo v zakonu mnogo sreče in blagoslova! Nnvo mesto Naše okrožje je izvršilo revijo društev, ki je pokazala prav zanimive rezultate. Spoznali smo pri tem vrednost naših fantov in deklet, orožje nasprotnikov, kar nam bo v prihodnjosti dobrodošlo pri nadaljnjem delu. Okrožje bo imelo svojo II. redno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje in odobritev zapisnika zadnje seje. Poročila revizije. . Okrožno finančno stanje. J. Okrožni tečaji. 5. Predlogi in slučajnosti. Mlatil ICai pcai/ite. ? Generalno glasilo bivšega katoliškega tiskovnega društva pravi, »da še nikdar niso nobene volitve v naši državi vrgle na eno listo toliko političnega namečka, kakor ga mora sedaj nositi dr. Mačkova lista. Bivši socialisti, krščanski so-cialci, republikanci, komunisti, pofovci, juronaši, mestni zemljedelci in tudi kmetje vseh barv ... vse se je povampirilo in zbralo na kandidatni listi g. dr. Vladimirja Mačka, ki sedaj predstavlja političen Avgijev hlev. Vse tisto, kar je bankrotiralo v našem javnem življenju, vse tisto, kar je bilo škodljivo ter oviralo zdravi razvoj političnih razmer v naši državi, vse se je združilo, zbralo iu pobratilo, pozabivši vsa idejna in druga medsebojna nasprotstva. Ta bratovščina je postavila pred dr. Mačkov ščit in se sedaj kaže ljudstvu ... Tisti ljudje, ki so oznanjali nered, ki so iznašli dobičkanosne politične kupčije, borci za diktaturo, hrvatski separatisti, jugoslovenski monopolizirani integralci, pristaši prve in druge in tretje internacionale in kdo ve čigavi pristaši še — vse to se je te dni na Mačkovi listi pomolilo v javnost za te volitve. Kaj pravite — kdo ima tukaj prav — ali oni v Avgijevem hlevu, ki predstavljajo 90% slov. naroda ali generalno glasilo bivšega katoliškega tiskovnega društva, kaj? Umetni, ko> je stopila nai prag,, je op azil as kako je planil iz hiše volk z okrvavljenim gobcem. t Fran Lajovfc X V Bakovcih je posestnik Leopold Trat-njak ubil svojega soseda Antona Buzetija, očeta 7otrok. Buzeti je o Tratnjakovi hiši izrekel' neko porediio in nepremišljeno šalo, kar je Tratnja-ka tako razjezilo, da je domov grede soseda pobil do smrti. S kolom mu je namreč razbil lobanjo. Tratnijalt, ki so ga orožniki že prijeli, pravi,, da ni imel! namena ubijati, 1 otrok pa zaman ijoče za očetom. X V Senti je neznan tat prišel v stanovanje Ištvana Surnjaje in odnesel nekaj denarja. Orožniki so ga zaman iskali. Ištvanova žena pa je dober medij in je rekla možu, ki je na glasu hipnotizerja, naj jo hipnotizira, pa mu bo razkrinkala tatu. Mož je ubogal in žena je v transu izpovedala, da se je v stanovanje splazila ciganka Cenčikova, ki se bo v torek zjutraj, spet vrnila, če se ji bo le spet nudila prilika tatvine. Istvan je o tem obvestil policijo, ki je v torek zjutraj čakala v zasedi. Ob 8. je res prišla ciganka Cenčikova>. Kar mimogrede je snela z okna dragoceno pregrinjalo. Takoj nate' so (jo prijeli.. Priznala je, da je že' prvič kradla, v tej: hiši imi je popolnoma pol rdi Ha navedbe Iatvaraove žene. X V Smederevu je Dragomir Jovanovic, delavec tovarne Sartid, zadnji čas opažal, da njegova žena Nevena ljubimka s 271etnim Dobrivo-jem Igličem. Mož ije ženo venomer zasledoval. V sredo zvečer je opazil, da je izginila k ljubimcu. Pograbil je nož, planil v sobo in je Do-brivoju zadal več ko 10 smrtonosnih udarcev. Potegnil je še samokres, hoteč menda ustreliti ženo in sebe, toda v tem so že prihiteli sosedje, ki so ga razorožili in ga izročili orožnikom. Lesce Pri nekaterih fantih in dekletih se je pojavila želja, da se tudi pri nas ustanovi Društvo kmetskih fantov in deklet. Veliko smo slišali o delovanju pridnih Bohinjčamov v zdravem kmet-sko-mladimskem gibamju, pa hočemo tudfi mi slediti zdravemu klicu narave. Kmetje, obrtniki in podeželski delava! Zahtevajte o vsakem gostilniškem lokalu, kamor zahajate in dajete zaslužka, mKmetski list / Ivan Nemce: SenMidžah do ^levlja V Litiji) ije- umrl' 841etni Franc Lajovic, oče' znanega slovenskega skladatelja svetnika' Antona Lajovica, glavar ene najbolj' znanih' slovenskih' rodov in. Pokojnil je bil kremenit slovenski človek,, mizar po pokliaui, .pozneje pa je postal dacar,. a zatem se- je posvetil gostdlničarski stroki. V zakonu v ženo Marijo- se mu je rodS!o> 12. otrok. Od teh živi še 7 sinov in 3 hčerke. Vsii so poročeni; na lepih položajih in v vsakem, oziru res celii ljudje. Ko izražamo' svojcem pokojnega svoje sožalje, želimo,, da bi bil rajnemu prijeten pokoji v naročju grude, za katero je toliko žrtvoval v življenju.. / V pragozd« črnogorskih gou'a Po zgodaj opravljenem zajiuterku sira® se skupaj z vojaki odpravim v goreče gozdove, kjer se najm jp nudilo trudapolno delbi Požar je obsegal; čez 2000 ha velik«, površino, in pretili, da zajame celo planino. S' težaivo smo se rinili skozi zaraščen' gozd, ltf je bil polhi odimiVgt. in trohne-čega drevja. Po 40 m dolge jelke so ležale druga čez. drugo,, skoraj, popolnoma strohnele, izpod njili pa še najmanj, 1 m diebela plast preperelega humusa, mešaaikta trolknečega l'esa in listja. Vsa-ta masa je gorela in tlela, vsak trenutek si se lahko pogreznil v gorečo: jamo. Včasih je po 20' 30 m daleč od požara naenkrat far zemlje iz-• bruhnil ogenj; ničesar ni bite' opazit®,. momen* : tano se je pokadjlo, ih že je divjal požar naprej. Ogenj je namreč z- lalileoto prodiral v mešanici ' pol' preperelega lesa, tlel počasi naprej, dokler ni našel zračne odprtine, ki mu je omogočila izbruh na površino. Z največjo pozornostjo smo morali gledati, da~~ne naletimo na takšna goreča tlai, ki so te kaj za vratno lahko požrla. Z največjo težavo soj vojaki delali širok preko®,, da bi se vsaji po zemlji omejile širen je- požara. V vrhovih so se kakor valiovi zvijali oblaki plamena in zajemali s pomočjo vetra nove gozdne površine. V jezivih prizorih- so- padale goreče-krone posameznih dreves, da si moral dobro obračali oči,, ker bi sicer kaj, hitro izginil v objemu vročih ognjenih valov. Znoj je curkoma lil raz utrujene obraze vojakov; nevarnost nadaljnjega širenja požara pa smo omejili samo na majhnem odseku. Z novimi napori smo rinili' skozi neprehodno trnje, humus se je vdiral pod nogami, obrambeni prekop pa se je vkljutb težavam precej; hitro nadaljeval. Pozno v noč drugega dne smo imeli vendar to- liko- sreče-,, da smo nadaljnje širenje požara v glavnem popolno-ma omejili. Lepota planinskega jezera Bila je sveža noč,, okrog- 2^ urni popotnoči : z velikim, tekom- smo zavžili pečene govedini« in kmalu na to hitel-i v bližnje sreske,. ki nas je že- ves- čas motila- s svojim šumestjeiik- Prvi se je spustiT tovariš Črnogorec, ki je FroteT junaško naprej.,. da bi ne bilo sramota! Sredi boritaste globeli, v kamenihem, koritu, zapazimo kristalno čiste, jezero, ki je čarobno odsevalo v p&jemia-jeeeimi gozdnem požaru. Dflio jezera je bilo kristalno, Bdeče,, na dveli koncih pa se je peneče visoko dvigala voda izpod vznožja skale. Izliv jezera je eezr 80» m globoko- padal v sotesko in potvzroeal bofenenje, ki nas jje že ves prejšnji dan vznemirjalo. Krasne postrvi so nemirno švigale sem in tja; nenavadna svetloba in obiskovalci niso dali miru tej žlahtni ribi. Na obeh koncih jezera so slonele obsežne, kakor neki sedeži, stopničasto izklesane skale. Črnogorec je potegnil sabljo in ves navdušen tolkel po nezgrapnem kam-mu kakor junak Se pmmljiee,. ki uešnge zakleto kraljičina. Oriiušič je poizkušali v kapo ujeti kakšno rib«v ki se se dijamamtmo s-vetlikale iz čiste vode; nervozen je skakal okrog, kristalnega korita^ strast mu mi dopustila odn.eliati, dokler ni na glavo padel v jezero. V bajnih kristalih je pijiusknila voda iz korita, kaj kmalu pa je tudi prilezel lovec. Hitro srno zaprostiLi planinsko lepoto, da bi čim prej. Oriušiču posušili obleko.. V sveži noči je jel šklepetati z zobmi, kajti bližnja bajta je bila dobre pol ure oddaljena. Gazda se je muzal, kopalec pa kar obesil svoje cunje okrog ognja; preostali smo se podali v šotore, kjer smo sladko zaspali. Hladno jutro nas je našlo- precej spočite. Tudi kopalec je prilezel z bajte, vojaki so pa z Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reg. zadr. z neom. zavezo V Liubliani, Tyrieva cesta 13 Nove vloge —■ «- 4% Za vse vloge nudi popolno varnost. — otvarja . tekoče račune in izvršuje vse denarne posle. —^Vlagajte svoje Vloge proil oapoveoi po /Q WBtSKSnms^mKusasmie' ni-n—n——i-t—iit*"—i—mim velikimi kuhalnicami mešali paprikaš. Zajuterk je dišal daleč na okrog in je privabil celo nekaj bližnjih kmetov — muslimanov. Možakarje pa smo kar z kuhalnicami odgnali, ker niso bili vredni, da jih sonce obsije. Namreč, oba dneva trudapolnega dela so se ti ljudje, z rokami v žepu, vlačili okrog vojakov in se smejali. Kmalu še nisem videl takšnih lenob kakor so ti zapuščeni muslimani. Tik ob slamnati koči so mu padali žareči ogorki, ki jih je zanesel požar, pa se mu ni zljubilo ogorka pogasiti. Ko smo te pridne ljudi odgnali, se je v družbi z nekaj Črnogorci, ob brenkanju »gusel«, kaj dobro pri-legel zajtrk. Iz soteske je bobnela jezerska voda, našemu kopalcu pa je gulaš ravno tako teknil kakor ujeta postrv, ki jo je moral seveda zamišljati. Vojaki so med tem stopili v kolo, nekateri so zapeli, čez glave pa se nam je od časa do časa privalil oblak dima, ki ga je veter odtrgal na ugašujočem pogorišču. Pred odhodom smo še enkrat odšli v sotesko in"strme občudovali lepoto narave. Pri dnevni svetlobi je voda blesketala v neki srebr.no-zlati barvi, ki je človeka obdala s posebnim navdušenjem. Na skali smo vklesali imena in šli. (Dalje prihodnjič.) $ejmi 4. decembra: v Mežici, Šmarju pri Jelšah. 5. decembra: v Ormožu, Kranju, Novem mestu, Ložu, Vidmu pri Dobre polju. 6. decembra: v Ptuju, Dobrni. Sevnici ob Savi, Sv. Nikolaju v Polju, Vuzenici, Dol. Lendavi, Murski Soboti, Žužemberku. 7. decembra: v Celju, Ptuju, Trbovljah, Krškem, Ljubljani. 8. decembra: v Turnišču. 9. decembra: v Mariboru, Dobovi, Mokronogu. 10. decembra: v Sv. Lovrencu pri Prož., Brežicah, Celju, Trbovljah, Sv. Jurij pri Celju-okolica. Živinski sejmi Na zadnjem živinskem sejmu v Ptuju so bili voli po 4-25 do -5-50, telice 4-25 do 5'50, krave pa po 2'50 do 4-25 din za 1 kg žive teže. V Kranju so dosegli voli ceno 5 do 6°25, enako telice, krave pa od 1'75 do -5-50, a teleta 7 do 8 din za 1 kg žive teže. Sejem je bil. slabo obiskan in tudi dogon primeroma majhen. SACK-OVI PLUGI so V.: 11 JR" R.S.2239g Hfi Dospela je nova pošiljatev Sack-ovih plugov. Naročite takoj, ker je pričakovati podražitev surovin in s tem tudi plugov. Dalje nudimo po ugodnih cenah razno drugo kmetijsko orodje, stroje, zaščitna sredstva, umetna gnojila in razna hraniva ter druge potrebščine. V zalogi jih ima Kmetijska družba in njena skladišča v Celju, Konjicah, Mariboru in Novem mestu Laneno olje, flrnež, Sarve, Jake, kil lan, tropine ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju EDIČ - ZANKL tovarna olja, lakov in barv družba z omejeno zavezo, lastnik Franjo Medic Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah KMETJE! Ako imate kaj naprodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, inserirajte to najprej v svojem »Kmetskem listu"! Cena malim oglasom je samo 1 din za besedo ,e, zadr. z neo-neieno zavezo ¥ L| 0 li 11 ^ H19 liOTiei lllCil Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št. 14.257 Brzojavi; Kmefskidotn Račun pri Narodni banki Eskontuje menice Daje kratkoročna posojila Izvršuje ostale denarne posle * O + Vc V ^ O^ ,c Zaupajte denar domačemu zawndu! ISKOV! N E v*c3b vrst: lrg»11®-vac«. Karlovac. za vse vrste zidne ki »trešne opeke.