PoStnino pločono v 0cSovuu» Leto LXXII., it. 221 LJubljana, petek 29* septembra 1939 Cena Din 1.— LOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne tzvzemši nedelja In praznike, /f lesar o* de V) petit vrst 6 Din 2. do 100 vrst 6 Din 2.50, od 100 do 300 6 Din 3. mseroti petit vrsto Din 4.—* Popust po dogovoru, tnseratni davek posebei JI •5*°*#n,*i Narod* ve*|o mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, io inoremstvo Din 2Sr— U Rokopisi es ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPtAVNI&TVO LJUBLJANA. Knafljevo ulica štev. S Tmlmton, 31-22. 31-21 31-24. 31-25 in 31-24. Podruinicti MARIBOR. Groiski trg st. 7 // NOVO MESTO. Ijubfionsko cesta, telefon tt. 76 fl CEUE celjsko uredništvo: Srrossmavenevo ulico 1, telefon it 65a Stružnico uprav«; Kocenovo a* 2. telefon it 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 '/ OVENJ GRADEC Slomškov trg S /7 Postno hranilnico v Izubijani it 1CU3L. Rusiia in Nemčiia $ta $i razdelili evropski vzhod Rezultat moskovskih razgovorov — Po1 "sVa nebo več obnovljena, marveč siieRusiia pridržala vzhodne pokra i ine. Nemih i pa prepustila vse polisko narodnostno oteml e - Sklenlena ie bila tudi nova mirovna akcia. za primer neuspeha te akciie pa sta si Rusiia in iiemlLa pridržali skupne korake MOSKVA, 29. septembra, br. Raz- ! vali, 90 bili nocoj ponoči končani. Kot govori med ruskimi državniki in nemškim zunanjim ministrom Ribbentro-pom, ki so se včeraj ves dan nadalje- rezuPat teh razgovorov so bili podpisani naslednji sporazumi: Skupna izjava obeh vlad Vojnemu stanju med Nemčijo in zapadnima velesilama se mora napraviti konec Ker smatra vlada nemškega rajba in vlada SSSR po danes podpisani pogodbi vsa vprašanja, ki so nastala po razpadu Poljske, za končno veljavno rešena in je s tem ustvarjen trden temelj miru na vzhodu Evrope, dajeta soglasno izraza naziranju, da odgovarja pravim interesom vseh narodov, da se sedanjemu med Nemčijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani obstoječemu vojnemu stanju napravi konec. Obe vladi bosta zaradi tega skupna prizadevanja v danem primeru v sporazumu z drugimi prijateljskimi silami usmerili na to, da se ta cilj čim prej ko mogoče doseže. Ce pa bi prizadevanja obeh vlad ostala brez uspeha, potem bo s tem ugotovljeno dejstvo, da sta Anglija in Francija odgovorni »a nadaljevanje vojne, pri čemer se bosta v primeru nadaljevanja eoine vladi Nemčije in SSSR medsebojno po>\t«ovali o nadaljnih potrebnih ntrepih. Moskva, 28. sept. 1939. Za Nemčijo: von Ribbentrop Za SSSR: V. M. Molotov. Prijateljski pakt Sklenjeno ureditev proglašata za končnoveljavno, v katero ae nima niltče drogi vmešavati Vlada Nemčije in vlada SSSR smatrata po razpadu dosedanje poljske države izključno za svojo nalogo, da na tem ozemlju obnovita red in mir in zagotovita tam živečim narodom njihovi narodnosti odgovarjajoče sožitje. V to svrho sta se sporazumeli o naslednjem: 1. Vlada Nemčije in vlada SSSR določita kot mejo obojestranskih državnih interesov na ozemlju bivše Poljske črto, ki je zarisana v priloženem zemljevidu in v dodatnem protokolu podrobnejše opisana. 2. Obe vladi smatrata v točki 1. označeno mejo obojestranskih državnih interesov za končnoveljavno in bosta odklonili vsako vmeševanje kake druge države, 2- Potrebno novo državno ureditev prevzame na ozemlju zapadno od gori označene črte nemška vlada, vzhodno od te črte pa vlada SSSR. 4. Nemška vlada in vlada SSSR smatrata to rešitev za čvrsto osnovo za nadaljni razvoj prijateljskih odnosa j ev med obema narodoma. 5. Ta protokol bo ratificiran in rati-fikacijske listine čimprej izmen jene v Berlinu, pogodba pa stopi v veljavo takoj po podpisu. Sestavljeno v dveh originalih v nemškem in ruskem jeziku. Moskva, 28. septembra 1939. Za Nemčijo? von Ribbentrop Za SSSR: V. M. Molotov. Razmejitev na Poljskem Novo določena meja ae dokaj razlikuje od prvotne demarkacijske Crte — Rusija se Je umaknila na narodnostne meje V dodatku k prijateljskemu paktu je podan naslednji opis rusko-nemške meje na bivšem poljskem ozemlju: Meja se pričenja na najjužnejšem koncu Litve in gre od tu v zapadni smeri severno od Augustova do nemške državne meje ter dalje ob tej meji do reke Pisia. Nato gre meja ob toku te reke do Ostrolen-ke. Od tod gre v jninozapadni ri, dokler ne doseže Buga pri Naru. Nato gre ob Bugu do Krvstno-pola, nato proti zapadu severno od Rave Ruske in Lubačova do Sana ter ob reki San do njenega izvira. (Vzhodna Galicija s petrolejskima vrelci ostane torej v ruski posesti. Rusi so se omejili na beloruske in ukrajinske narodnostne meje in prepustili vse poljsko narodnostno ozemlje Nemčiji.) Gospodarsko sodelovanje Takoj se bodo pričela pogajanja za obnovo gospodarskih stikov — Izmenjava blaga se bo povečala na prejinjo najvišjo mero Predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve V M. Molotov ie poslal nemškemu zunanjemu ministru Ribben'ropu naslednje pismo: Sklicujoč se na naše razgovore s tem potrjujem, da je vlada SSSR v tem In v smislu od nas doseženega splošnega političnega sporazuma voljna, z vsemi sredstvi pospeševati gospodarske odnosa je in izmenjavo blaga med Nemčiio in SSSR. V to svrho bo z obeh strani sestavljen gospodarski program, pe katerem bo Rusija Nemčiji dobavljale sirovine, U jih bo Nemčija s svoje strani kompenzirala z dobavo industrijskih izdelkov. Pri tem se naj ta program uredi tako, da bo nem- ško-ruska izmenjava blaga dosegla svoje časni najvišji volumen. Obe vladi bosta za izvedbo teh ukrepov takoj izdali vsa potrebna navodila in skrbeli za to, da se pogajanja o tem čimprej prično in zaključijo. Sprejmite itd. Molotov. Nemški zunanji minister Ribbentrop je odgovoril s pismom, v katerem potrjuje sprejem tega pfsma. V tem pismu ponavlja izvajanja Molotova o gospodarskem sodelovanju in zaključuje z besedami: V imenu nemške vlade soglašam s tem in vas obveščam, da bo nemška vlada s svoje strani ukrenila vse potrebno. Sprejmite itd. Ribbentrop. Mirovna oSenziva V Berlinu napovedujejo, da bo Hitler sedaj ponudil mir, pristal na razorožitev in se odrekel kolonijam LONDON, 29. sept. s. Današnje londonsko časopisje, ki pa je izšlo pred objavo komunikejev v Moskvi, izraža mnenje, da bosta Rusija in Nemčija predlagali sklicanje mirovne konference. Po mnenju »Dailv Heralda« bo povabljena na So konferenco tudi Italija, po mnenju »Dallv Maila« pa Italija in Zedinjene države ameriške. RIM, 29. sept. e. V berlinskih diplomatskih krogih pričakujejo te dni izredno važen diplomatski akt, ki bo imel za posledico, da bodo evropske države, zapletene v vojno, ustavile sovražnosti na zapadu. Ne ve se, v kakšni zvezi so pogajanja v Moskvi s to zadevo, vendar v diplomatskih krogih govorijo, da pride do ožje zveze med Rusijo in Nemčijo in da bosta ti dve državi skuhali napraviti konec vojni. Italijanski listi beležijo vest, ki je bila objavljena tudi v Kodanju in Londonu, na podlagi katere bo Hitler v kratkem sklical rajh-stag. kjer bo objavil mirovne pogoje. Temeljni pogoj je definitivno priznanja ruske in nemške okupacije na Poljskem a Nemčija bi bila pripravljena pristati na splošno razorožitev in se odreči kolonijam. Takoj po objavi teh predlogov bi se pričela diplomatska akciia. če bi bil Hitlerjev predlog odklonjen. bo Nemčija pričela s takozvano totalno vojno in se bo s tem seveda Evropa znašla v najstrašnejši vojni vihri. Poleg te vesti, ki je ital^anski list ne komentira, so nekateri listi zabeležili tudi informacije diplomatskega urednika »Even»n«r Standarda« ki tudi govori o možnosti, da se v Moskvi izdela obsežen načrt za ustvaritev splo5n«*»?a miru in da ga bo Italija izročila Franciji in Angliji. Italija da se je sama ponudila kot posrednica. Toda italijanski listi ne izključujejo možnosti nevarnih komplikacij, ki bi lahko nastale na ta način, da bo Rusija, kakor kaže. skuhala spraviti pod svoj protektorat baltske države. Banket na čast Ribbentropa Moskva, 29. sept. s. Včeraj le priredil predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov kos lo na Čast nemškemu zunanjemu ministru Ribben-tropu. Kosilu so prisostvovali tudi člani nemške delegacije in višie uradništvo nemškega poslaništva, dalje Stalin, voini minister Vorošilov, prometni minister Ka-ganovič. podkomisar za zunanje zadeve Potemkin. poslanik v Berlin Svarfev ln druge ugledne osebnosti. Pri kosilu sta izmenjala Molotov in RibbentroD pozdravne nagovore. Kakor porr£a agencija Taa. je poteklo kosilo v prijateljskem razpoloženju. Zvečer ie prisostvoval nemški zunanji minister Ribbentrop predstavi ba-leta. Zavezniška pogodba med Rusiio in Estonilo Rastja dobi na Estonskem vsa zahtevana letalska in pomorska oporišča, Estoniji pa |e zagotovljena roška vojaška pomoč v primeru napada ter ob* sežne gospodarske olajšave Narodnostni zemljevid Poljske — Nogva meja se v precejšnji meti strinja s Moskva, 29. septembra. Tas. Od 24. do 28. septembra so se v Moskvi vodila Dogajanja med predstavnikom kemisarijata za zunanje stvari Molotovim in estonskim zunanjim ministrom Sel d ter jem slede vprašanja sklenitve poredbe o vzajemni pomoči In slede trgovinskega sporazuma med Sovjetsko unijo m Estonsko. Pogajanj so se udeležili Stalin in Mihoion s strani Sovjetske Rusije, za Estonsko pa predsednik republike Ulnoc orof. Pili in estonski poslanik Rej Pogajanja so bila zaključena 28. septembra s podpisom pogodbe o vzajemni pomoči in o trgovinskem sporazumu. Besedilo pogodbe se glasi: Predsedstvo vrhovnega sveta SSSR z ene strani in predsednik Estonske republike z druge strani sta se v svrho razvoia prijateljskih odnošajev. slonečih na pri-' znanju nevtralnosti in vzajemnega ne~ vmešavania v notranje zadeve, priznavajoč, da pogodbe od 2. februarja 1920. in pogodba o nenapadanju ter mirnem reševanju sporov od 4. maja 1932. predstavljajo osnove njihovih vzajemnih odnošajev ln obojestranskih interesov, a politično odgovarjajo interesom obeh držav določeni pogoji zagotovitve vzajemne varnosti, priznavajo za neobhodno, da zaključijo med seboj naslednjo pogodbo o vzajemni pomoči. V to svrho so bfli pooblaščeni od predsedniStva vrhovnega sveta SSSR predsed"rugo in tre* je mesto sta zasedla gg. inž. Bajovic in Schneider. —c Dva usodna padca. Na Rečici ob Savinji je padel 391etni posestnik Frane fivigelj v torek pri nalaganju hmelja a voaa In si zlomil levo ključnico. V Roga-IM Slatini al Je 291etn* steklarje-va, zona Senečičeva pri padcu nalomila desno nogo nad gležnjem. Oba se zdravita v celjski bolnici. —c Opozorilo glede poslovnih knj'zic Združenje trgovcev za mesto Celje opozarja svoje članstvo, da morajo vsi nameščenci brezpogojno imeti poslovne knjižice, za kar so oni. kakor tudi delodajalci odgovorni. Prosimo torej članstvo, da nemudoma ukrene, da si val trgovski pomočniki ln pomočnice, trgovski vajenci in va-jenke čim prej nabavijo omenjene knjižice pri združenju, ker ne sme ob koncu nihče ostali brez knjižice, brez poslovne knjižice pa tudi ne sme biti nihče sprejet v službo. Poslovna knjižica stane 10 din, vsakdo pa mora prinesti s seboj dve novejši sliki in vse potrebne dokumente. —c Odpiranje ln zapiranje trgovin. Zdru žen je trgovcev za mesto Celje sporoča: V zadnjem času se množijo pritožbe, da se vsi trgovci v območju celjske mestne občine ne drže odpiralnega in zapiralnega časa v smislu naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin. Tako nekateri odp rajo svoje lokale prezgodaj, posebno v jutranjih urah. drugi zopet zapirajo trgovine po določenem času. Da v bodoče ne bo več povoda za pritožbe, prosimo m opozarjamo članstvo, da kar najtoftneje upošteva odpiralni to zapiralni čas, ki je sledeč:: trgovine v celjski mestm* občini naj se odpirajo ob pol 8. ln 14.. zapirajo pa ob pol 13. in 18.. odnosno ob sobotah in dnevh pred prazniki ob 19. Samoobeebi umevno je, da mora ob nedeljah in praznikih delo v trgovinah počivati. j 3 Iz Trbovelj ■ — Krajevni organizacija JNS v Trbovljah bo priredila v torek 3. oktobra ob 4. popoldne v dvorani Forte aa Vodah Javni sestanek, na katerem bodo poročali dr. Alu-jevič o delavskih vprašanjih hi ukrepih za zboljšanje položaja delavcev, dr. Branko Verčon o zunanjem političnem položaju s posebnim osirom na našo domovino, Milan Mravlje pa o notranjih političnih vprašanjih. Vabimo vse, ki se zanimajo za važne politične in stanovske probleme, da se sestanka udeležijo čim številneje. S seboj naj privedejo svoje prijatelje, da tudi oni. čujejo iz ust priznanih javnih in političnih delavcev tehtne besede o vprašanjih, ki se tičejo v teh resnih časih nas vseh. Vstop prosti — Trboveljske gospodinje in odjemalce mesa opozarjamo, da bodo od 1 oktobra dalje ob nedeljah zaprte vse mesnice, ker se prične zimski čas obratovanja v smislu odloka banske uprave. Vsi naj se s potrebno količino mesa založijo že v soboto popoldne. Nedeljski nogomet. V nedeljo sta bili v Trbovljah dve nogometni tekmi. Ob 10. dopoldne sta se na igrišču SK Amaterja pomerila v prvenstveni tekmi SK Trbovlje in Dask iz Trbovelj. Rezultat 1:1 ustreza stvarnemu poteku igre. — Mnogo zanimivejša je bila popoldanska igra na istem igrišču, kjer sta se srečali v prvenstveni tekmi moštvi SK Celje in domačin SK Amater. Za to srečanje je bilo med Trbo-veljčani mnogo zanimanja ter se Je na Igrišču zbralo okrog 800 ljudi. Igra sama je bila zelo živahna ln publika nič manj razgibana ter je kakor vedno sledila vsem pokretom lastnih igralcev in gostov s temperamentnim zanimanjem. O igri sami in njenem poteku, med katerim je vsled ostre borbe za točke prišlo do nekaterih neljubih incidentov, so celjski gostje-gledalci s preveč enostransko in morda krivično kritiko napadli Igro Amaterja in trboveljsko publiko. Resnici na ljubo ugotavljamo tale dejstva: Tekma je bila takoj v začetku živahna ter sta se obe moštvi trudili, da čim prej dobita vodstvo igre. V dvajseti minuti pobegne levo krilo Amaterja, centrira pred gol gostov ln že Gosak Iz težke pozicije potisne žogo v mrežo z uspehom 1:0 za Amaterja. Na to prevzame iniciativo Celje, ki pa je ne obdrži dolgo ter je Amater do kraja prvega polčasa v rahli premoči. V drugem polčasu Amater krepko pritisne na nasprotnikovo polje in že v 10. minuti zviša Miklavčič rezultat na 2:0 za Amaterja Po tem uspehu je Amater stalno v premoči in zviša v 25. minuti Kos uspeh na 3:0 Po tem golu moštvo Celja pcpolnoma popusti ter skuša le z obrambno igro zadržati stalne ;jake napade domačinov, ki neprenehoma ogrožajo vrata gostov. V 32 minuti je zopet corner za Amaterja, ki ga strelja levo krilo in pride pred golom Celja do velikega prerivanja, toda kljub težki poziciji zviša Miklavčič zmago Amaterja na 4:0. V letom trenutku zrušita dva igrača Celja Miklavčiča, ki dobi precejšen udarec po glavi, da pride šele po več minutah s težavo do zavesti. Po tem prvem incidentu je seveda postala igra precej ostra, za žogo se je razvijala huda borba. V 35. minuti je dobil žogo levi krilnik Amaterja, nakar ga je desni balf nepravilno napadel in hudo brcnil v koleno. Za to se mu je igrač Amaterja protipravilno revanžiral. za kar ga je sodnik izključil. Igra je v tem trenutku nekoliko podivjala. Nekoliko trenutkov nato je prišlo zopet do meteža z Igračema Celja Volkerjem in Sajovlcem, ki so ga morali potem odnesti z igrišča. Publika je seveda ostro protestirala, ker sodnik ni posredoval. Kmalu nato je skočil čez bariero na Igrišče izključeni igrač in eden izmed gledalcev. Igrači Amaterja in reditelji so oba prestregli ln preprečili, da ni prišlo do incidenta. Igra se je potem nadaljevala. Tik pred koncem sta se zopet borila za žogo branilec Amaterja ln desno krilo Celja ter je moral zapustiti igrišče igrač Celja zaradi poškodbe na kolenu. Takoj nato je sodnik odžvižgal konec igre, — Merodajni zatrjujejo, da je bila tekma do 35. minute popolnoma falr, pozneje pa je postala ostra in surova zaradi precejšnje popustljivosti sodnika. Trboveljčani odločno odklanjajo časopisno kritiko neke celjske dopisnikarice, ki je trdila, da je publika metala na Igrišče kamenje ln vdirala preko barlere. Trboveljska publika je sicer res ob Igrah Živahna ter kaže z vzkliki zanimanje za igro, kar pa je stara, sicer ne lepa navada na vseh. tudi mednarodnih nogometnih arenah, nikdar pa ne bo nastopila z brahialno silo. To ji tudi ni treba, ker Je preveč prepričana o dobri tehnični lzvežbanosti domačih Igralcev. Sicer pa po Izjav! Amaterja lahko navedeno potrdita tudi orožnlstvo in službujoči odbornik LNP, ki sta stala ob autMniji. Za bodoče je pač želeti da se domačini in gostje vzdržijo vseh nepremišljenih potez, nič manj pa ne bo priporočljivo, da naj bo poročevalska služba objektivna. Postani iti ostani tlan V 0 đ nI h o v m družbe! Z Zidanega mesta — Pomanjkanje učnih moči. Letošnje šolsko leto se je pričelo malone brez učiteljev. G. Ante Bclihar je bil po prošnji premeščen v Križe, šolski upravitelj g. Musar Franc pa je bil 8. t. m. upokojen in se je nekaj dni nato že izselil iz šole. Dve učni moči sta na da'jšem bolniškem dopustu. K sreči je malo pred upokojitvijo šolskega upravitelja nastopila službo ga Lojzka Česen Padar, ki je bila premeščena z Blance. Lju.ska šola na Zidanem mostu ima pet oddelkov, poučuje pa samo ena učna moč. Zato so otroci višjih oddelkov brez pouka že od začetka novega šolskega leta. Kakor doznavamo, sta bili imenovani že pred časom dve novi učni moči. Janko in Metka ToreUi z Bučke, ki pa še vedno nista nastopili službe na Zidanem mostu. Prizadeti starši prosimo višjo Šolsko oblast, da nam pošlje potrebne učitelje. — Pomanjkanje stanovanj na Zidanem mostu. Na Zidanem mostu je že dolgo hudo pomanjkanje stanovanj, zlasti družinskih, ki jih ni mogoče dobiti za nobeno ceno iz enostavnega razlega, ker jih ni! Spričo ozke doline ob Savinji ni mogoče postaviti nikjer hiše. Nekje je nekoliko zemljišča, ki ga je odkupil neki domačin in tako je izključena gralrna vsakršnega stanovanjskega poslopja. Zato bd bilo najbolje, da bi železniška direkcija dvignila postno poslopje za eno ali dve nadstropji za svoje uslužbence. Kakor doznavamo, so že napravljeni potrebni načrti in Je bil že dovoljen potrebni kredit, sedaj pa je vsa zadeva zaspala. * Kresnice za priključak na velenjsko I v . elektrika Kresnice, 28. septembra Pred iiiaoocorii so napeljali velenjsko eiektrlko tudi v Zasavje. Zasavski vod se cepi od glavne žice prt Dobu ln gre nato proti hribom, ki dele Zasavje od Moravske doline. Nad Vem kom dospe vod v dolino. E Vernika so te dni potegnili žico preko Save. Vod, ki je potegnjen čea reko, je določen le sa Bi ral ove apnenice med kresnl-ftko postajo ln Savo. Birolove apnenice so imele doslej lastno elektriko, prozvajanje električnega toka s pomočjo lastnih strojev je bilo za podjetje dražje, kakor ga bo odslej dobava te oddaljen h Velenj. Naše apnenice potrošijo na leto več t'soč kilovatov. Industrijska podjetja plačujejo tok po zelo znižani tarifi. Sedaj, ko šmarno tok prepeljan čez Savo, upamo, da bo postalo tudi prebivalstvo s časom deležno dobrot elektrike. Kresniška občma tiči v starih dolgovih zaradi posojila za jev-nlško Šolo n jevniški kolodvor. Zato se težko odloČi za nove izdatke, Id bi bil prav za prav v korist le enemu delu občine, ki obsega precejšen okoliš na desnem bregu Save in je razvlečena celo gori v hribe, precejšen del pa je tudi na levem bregu Save. Kjer ne more uspeti občinska uprava, pa dosežejo lanko uspeh podjetni krajan1. Da bi prišli čim prej do električnega toka, so stopili skupaj naši gospodarji in začeli raxmišliati. kako bi sklenili z upravo Kranjskih deželnih elektrarn čim usodnejšo pogodbo. Doslej se je prijavilo pripravljalnemu odboru že nad 30 kme*k h gospodarjev, ki bi hoteli imeti v svoj h hišah električno luč. dočim bi uporabljali tok tudi za pogon kmetijskih strojev. K najti skupni akciji pa bodo rr'stopil i vsi ostal: in tudi še sosednje vasi. Dobili smo na vpoerled po*rodbo med sosedno litijsko občino in KDE ki je stara nekaj mesecev. Napel is vo do L#;tije je bilo treba potegn'ti od Doba za nas pa seveda odpadejo vs posebni Izdatki, ker teč> daljnovod že mimo naš^ea kraja in >v%mn zato lAhko dosesrli elektriko z majhnim stranskim odcepom. Litijska občina bo morala plačati ra napeljavo prispevek 521.000 din, plačiJ;v v daljšem času. KDE elektrarne pa so vzele v račun tudi staro napel iavo. Prvi obrok je znašal v gotovini 125.000 din staro omrežje pa ie vrelo novo podjetje KDE v račun za. 175-000 din. Vsi oni. ki so bili priključeni v poslednjem času na novo luli iijstuj elektriko, plačujejo od začetka za klovit po 4.25 dinarjev. 1 dmar od tega sre na račun za posebne stroške pri napeljavi. V teku ene-era do dveh let bodo s povfltanbJI prisoev-korn poravnani vsi izdatki za napeljavo, potem pa bo cena padla, za en iinar pri kilovatu. Litrska ohčma je dosegla pr sklepanfu pogodbe zn'žnno ceno za cestno razsvetljavo in za elektriko, ki jo potrebujejo kulturna društva. Tak tok računajo KDE po polov čni ceni. po 1 63 din za kilovat. Tudi pri nas Mmn zaprosiT oh sklepanju pogodbe za tako znižana ceno. Izredno ugodnost do"he lahko tudi kmetje, ki bodo irnorsbliali elektriko za po-sron k^etij^kih strojev. Pavšal bo zp-^a1 za hektar obdelane zemlje po 31 din. sicer pa se poslužujejo posestn;ki za kmetijske stroje lahko posebn h števcev. Prebivalci Verneka. ki je na levem bregu Save, nasproti naše vasi so dobili elek-trko pred dnevi. Za mak) naselje je bil ta dan pomemben praznik. Sedaj se veselimo skorajšnjega priključka na velenjski tok tudi mi in žer"mo da b! čim prej in čim ugodneje dosegli pogodbo z upravnim odborom KDE. 1 Iz Krškega Občni zbor krškega Sokola. Preteki* teden se je zopet zbrala krška sokolska družina, da izvoli novo upravo. Ko ft otvoril ob "mi zbor pred polno dvorano, je br. starosta Dvorak posvetil prve besede našemu visokemu starešini Nj. Vel. kralju Petru TT., ki mu Je članstvo pri red;lo navdušene ovacije. Na to je pozdra vil odposlanca celjske Župe br. Kralja ter se spomnil umrlih bratov ing. Maksa Rum-preta in Sllovinea. Tz poročil društvenih funkcionarjev je razvidno, da je društvo v minili poslovni dobi lepo napredovalo tako v finančnem pogledu kakor tudi po številu Članstva. Statistika kaže. da Je tretjina krškega prebivalstva včlanjena v društvu. Tudi program Petrove petletke bo v celoti Izpolnjen v določenem roku. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da se ustanavlja sokolska kr.^žniea. ki ima doslei že nad 1000 knjig zbranih. Po laipuiM Narodne Čitalnice smo to prerot^-ebno kulturno ustnnovo te*ko pocrcšaH. Iz debate o rarrlh predlogih naj omenimo zahtevo članstva po takoišnji ustanovitvi strelskega od^ka in žMjo po lastnem letnem telovadi «ču. Za starosto je bil po več letih zoret soglasno izvolien br. dr. Jan ki je že neštetokrat dokazal svoie velike sposobnosti in veliko voljo do dela za sokolsko Idejo. Za oodstaroeto Je bil bnratjen br. Denerjak dočim je ostali odbor z ivr.Vmi finro^.-rnhnmi ostal skoraj isti. Občni z^or je bil zaključen s pesmijo ^Hp; Slovani«. Iz Zagorja - Nžaj. Ena sama misel jih še navdaja: sedaj sem pri zlatem viru, fant, črpaj iz njega hitro in obilno, ker ne veš. če ti ne bo >u-tri odklenkalo. Kje so njihovi obeti? Kje njlhovm zavesi? Za srebro in zlato so prodali svoje delavske ideale, za zlato bi pro-iali svojo katoliško zavest. Mar naj bodo taki voditelji delavcev? Se! Takih noče-no! Kdor hoče biti voditelj delavcev, mora biti neseoičen, čistih rok in či.-;te vesti, ne sme siliti h koritu, marveč mora pozabiti nase in delati za druge. Podoben mora biti sveči, ki sebe uničuje, da drugim 'vetif* Vatikan in mednarodni položaj Mariborska »Delavska politiko* p!$e* »Neprestane zmede in sedaj le izbruh \ oj-ne v Evropi silno Ogražajo finančni pr;/o>-žaj Vatikana Ogromen aparat, ki ga predstavlja katoliška cerkei' i svojim središčem, se je že od nekdaj vzdrževat izključno le s prispevki, ki so se stekali v pap<.že-g vi blagajni iz vseh delov sveta, kjer žive katoličani, v obUki Petrovega novčča. Razmere med vojno so močno omajale finance Vatikana. Zadnjih deset let pa so dohodki Vatikana v stalnem opadanju. V najmočnejših katoliških drža\uh je cetkev zašla v tako težak položaj, da je vsak dotok denarja v vatikanske blegajne prenehal Nekatere drža\e so sploh prepovedala vsako nakazovanje denaria v inozem\t\ o, v drugih pa so notranje homatije a!: celo držav/ianskm vojne povzročile, d^i so usahnili denarni viri, ki so polnili vatikanska blagajne. Po desetih letih nepovoljnih razmer, se je sedaj začela še vojnu, ki se $ro~ zi razširiti. Od katoliških držav je sedaj uničena Poljska, iz katere ne bit mrnOg/aot dobiti ničesar več.* Rndblnsha Imena v tujem pravopisu V nekem konkretnem primeru je ministrstvo za prosveto odloČilo, da se morajo rodbinska imena oseb, ki se podpisuiejo v tujem pravopisu — recimo Schneider — pisati fonetično, torej Sna i Jer. Ministr*t\-o je ta svoj ukrep utemeljilo s tem, d\» je nemogoče pisati tuja imena na na? m >e-zfku v iz\'1rnem tujem pravopisu, ker nimamo za to ne takih črk, ne akcentov, zato je treba ta imena pisati tako k>ik>r se T7go\ arjajo. Stranka s to odločitvi io ni bila zadovoljna in se je pritožila na drž;i\'ni svet. Državni svet je odlok mmistrstia razveljavil in izrekel, da je pisanje rodbinskih imen oseb tujega porekla v izvirnem tujem pravopisu pravilno. V utemeljit\ i *\o-ie scJbe poudarja državni svet: Pisanja rodbinskih imen fonetiko z mišim prsi opisom je neizvedljivo, ker naš pra\opis ne pozna dvojnih črk, ne znakov za gofove naglase in poluglasnike, zato se često dogaja, da se gotova tuja imena, pisana fonetično, razlikujejo od imen, p; sani h v Izvirnem tujem pravopisu, kar lahko pn\ z roči zmedo pri identificiranju poedinih oseb. kar pa ni v duhu zakona V7oditelji matičnih knjig morajo paziti na to, da vpišejo pravilno ta Imena v matične knjige. Sicer pa ima vsak državljan pravico zahtevati, da pišejo uradi njegovo rodbinsko ime tako, kakor te podpisuie, torej tudi v Izvirnem tujem pravopisu, ako se tako podpisuje. — Ta odločba državnega s\eta bo imela posledico, da hodo morali uradi pisati v uradnih ćirilskih spi tih nemška, madžarska in druga tuja rodbinska imena v — latinici! »Fašizem in boljševizem" Rimsko fašistično glasilo »Critica« razpravlja o no\'Otistvarjeni situaciji in pravi: »Ideološko doktrinama vsebina fašizma je znana. Faširem je proti kapitalizmu in njegovim antidemokratskim težnjam Ta značaj fašizma ta vedno boli približuje germanskemu nnci7mu in ruskemu kolektivizmu. Pntemtakem post a i a jo razl;ke med Nemčijo in Italijo M em strani in Rusijo na drugi strani vedno manjše. Italija in Nemčija se vedno bolj profeta-'nreta, dočim se Rusija polagoma odpo\-edine — kakor je pokazala s svojim nastopom na Poljskem — internacionalnemu dultu Toda Itafffa bo tudi v bodoče pridržala svo-fO latinsko, katoliško In rimtko tradicijo ter ji ostala trajno zvesta.* • Sorzna po»r>6?!a Cnrlh, 29. septembra. P*».riz 10 0"^ T>on-dOn 17.78. NevvYork 441.25 Brpatej 74 75, Milan 22.30. Amsterdam °35.25. >"lin 176.50, StčV*kholm 105 37, Oalo 100 37, Ko-benhagen 85.37. Ostali tečaji ne noti rajo. taMfiraite v „S1. Narodu11! Stev. 22 \ »SLOVENSKI NAROD«, petek. ». septembre 1930. DNEVNE VESTI — Madžarska bo kupovala v Jugoslaviji. Tudi Madžarska industrija trpi zaradi omejitve uvoza iz prekomorskih dežel, zaradi česar bo nakupovala surovine za devize. Balkanske države in zlasti Jugoslavija lahko dobavljajo gotove količine blaga Madžarski, toda naši izvozniki zahtevajo, naj Madžarska plača blago v svobodnih devizah oziroma v dolarjih. Madžarska narodna banka je na ta pogoj pristala. — Večji izvoz našega bakra In svinca. Kakor v juliju je bil tudi v avgustu Izvoz našega bakra ln svinca mnogo večji kakor lani v Istih mesecih. V avgustu smo Izvozili 391 vagonov bakra v vrednosti okrog 64 milijonov din, lani v tem času pa samo 157 vagonov. Surovega svinca smo v avgustu izvozili za 2.3 milijcaa din, lani v avgustu pa samo za 700.000 din. VEčEKM TRUOVSK1 TEČAJ na trgovskem u ril Krn »Christofov učni «i\od«, Ljubljana, Domobranska 15, se prične v četrtek dne 5 oktobra kot običajno vsaK-leto. Večerni trgovski tečaj je organiziran tako, da nudi potrebno izobrazbo za oprav ljanje pisarniških poslov vsem onim. ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati rednih šol. Poučujejo se piedmeti. Knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca s trgovinstvom. pisarniška dela. nemščina, stenografija, strojepisje, na željo italijanščina. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Pojasnila in prospekti brezplačno na razpolago osebne aii pismeno Vpisovanje vsak dan do 5. oktobra. Uradne ure dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. šolnina nizkal — 100 vagonov sardel za Grčijo. Trgov* ska in industrijska zbornica v Splitu je prosila ministrstvo za trgovino, naj upošteva pri trgovinskih pogajanjih z Grčijo tudi interese dalmatinskih izvoznikov kon-serviranih rib, katerim naj omogoči izvoz 100 vagonov nasoljenih sardel v Grčijo. — Sladkcrna tovarna v Osijeku ustavila delo. Edina sladkorna tovarna v Hrvatski, ki je v Osijeku je morala ustaviti obrat zaradi mezdnega gibanja delavcev. Skupina delavcev je zahtevala povišanje mezd in je takoj zapustila delavnice. Tovarna je morala zaradi tega postopno ustaviti delo v vseh obratih. — 620 milijonov za nabavn rezervne zaloire živil, v zvezi s pripravami za izve :bo uredbe o živilskih rezervah je ministrstvo za kmetijstvo odobrilo kredit, kj je potreben za prve nabave rezervne hrane. Vlada je za sedaj odobrila vsoto 620 milijonov din v glavnem za nabavo pšeniee. koruze, mesa in masti. — Zagonetni samomor. V novosadski Trgovsko-obrtni banki se je ustrelil uradnik banke Aleksander Potz. V banki je služil 6 let. Zadnje čase je pripovedoval, da se bo oženil. Prišel je zjutraj kakor običajno v službo, opoldne pa se je zadržal v garderobi in ko so vsi tovariši cd-§H se je z revolverjem ustrelil v glavo. Policija je našla pri njem poslovilna pisma, a ni hotela njih vsebine objaviti. — Zagonetna tatvina nakita. Baronu Ivanu Adnrr.oviču. upravitelju posestva grofa Kltza v Vukovarju, so neznani vlomilci onesli okrog 200 000 dinarjev vreden nakit. Policija je aretirala baronovega slujro Antona šavba. pri katerem je našla etui za nakit, toda kmalu se je izkazalo, da najdeni etui ni bil last okra-derega barona. Adamovič je najel v Zagrebu zasebnega detektiva Zvonimir ja Gjuratiča. ki se trudi, da bi razjasnil zagonetno tatvino. — Zaradi Izpita v smrt. Blizu Čakovca se je pred dnevi vrgel pod vlak neki mladenič pri katerem so našli listek z be- mi: Pičem se Rihard Puke in sem Ma žar. V teku policijske preiskave so d-.-r»ali. da je samomorilec ljetni dijak koprivničke gimnazije Ivan Matica, ki je Obupal nad življenjem, ker je padel pri popravnem izpitu iz nemškega jezika. Zaklal spečo ženo ln se obesil. Mladi Hasan Hajić z Ravne gore pri Sarajevu, ki s? je pred dnevi vrnil od vojakov je od domačih zvedel, da mu je bila žena, s kat ro je bil oženjen šele nekaj mesecev, nezvesta. Predvčerajšnjim se je Hajić napi! žganja in nabrusi! vlik kuhinjski nož ter počakal, da je žena Selima zaspala, nato na jo je na prav zverinski način zakial ter ji pustil zasajeni nož v srcu, sam na se je takoj nato obesil. — Volkovi v hercegovskih vaseh. Iz Mo-starja poročajo, da so se v okolici Drež-niee pojavile črede volkov, ki napadajo staje. Ljudstvo meni, da napovedujejo volkovi izredno hudo zimo, ker se že v septembru približujejo človeškim bivališčem. — Nesreča ne počiva. Delavca Jožeta Somraka iz Ljubljane je pri žaganju drv pograbila cirkularka in mu poškodovala prste na desni roki, — Mehanskega mojstra Alojzija Zajca iz Zg. Kašlja Je na Poljanskem nasipu podrl neznan avtomo-bilist. Zaje je dobi: aoškodbe po životu in na rokah. — Posestnika Franceta Drobnica z Verda je piav tako pograbila cirkularka in mu porezala prste na desni roki. — Posestnik France Jeras s Ska-ručne je padel pod gnojni voz. ki je šel čezenj in mu poškodoval obe nogi. — 12-letni delavčev sin Marjan Selan iz Zg. Šiške je doma padej in si zlomil levo roko — Posestnikov smček Štefan Jamnik iz Studenca pri D.M. v Polju je padel z drevesa in si zlomil levo nogo. — V bolnico so prepeljali tudi 331etnega rudarja Ivana Javo:ška iz Zagorja, ki so mu v rudniku ranili oči ostri drobci premoga, — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo po večini jusno in hladno vreme Včeraj je nekoliko deževalo v Zasrebu, Beogradu in na Rabu. Najvišja temperatura je bila v Dubrovniku 22 2. v Splitu ln Kr.mboru 17. na Hr.bu 16. na Visu 15, v Sarajevu 14. v Beogradu 13. v LJubljani 12.2. v Zagrebu 12. v Mariboru 11 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765,3. temperatura ie znr5nla 12. Iz Ljubljane —lj Pokojnine za oktober bo pošta Ljubljana I dostavljala v nedeljo 1. oktobra 1029. —.j Stalni po*rtn!Ki — abonenti našega Narodnega gledališča so se tudi v letošnji sezoni oglasil: v jako lepem številu, tako da so razp sani abonmani: premier-ski. red Sreda, red četrtek, red a trenutno zaključeni in polno zasedeni. Zato je uprava otvorila še- red B, za katerega se sprejemajo priglasi po običajnih pogojih v blagajni dramskega gledališča vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. Red B je 10 odstotkov cenejši kakor so premiereki in stalna abonma Sreda in četrtek Predstave so za red B popolnoma »ste kakor za ostale abonmaje. Abonenti bodo dobili 20 dramskih ter 18 opernih predstav. —lj Znižane cene am delavce v Narodnem gledališču. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je na prošnjo Delavske zbornica dovolila delavcem 50o/0 popust za balkonske ln galerijske sedeže v drami in operi. Pri gledališki blagajni je treba predložiti samo potrdilo, ki ga dobe delavci v knj žnici Delavske zbornice ali pa pri svojih strokovnih organ zacijah. Gledališka uprava je s tem omogočila tudi delavcem, da obiskujejo gledališke predstave 'n smo prepričani, da se bodo številno posluževali te ugodnosti. _lj v nedeljo zakijučitev Stiplovškove razstave. Doslej je obiskalo umetnostno razstavo slikarja Franja S. Stiplovfcka v Jakopičevem paviljonu že lepo število lju biteljev lepe umetnosti. Zlasti ljubljanske šole so se odzvale z mnogimi razredi. «a jim je slikar sam tolmačil svoja dela V nedeljo je zadnji dan razstave Ponovno opozarjamo ljubljansko občinstvo naj ne zamudi prilike teh zadnjih dni in naj po-seti razstavo, o kateri se vsi dosedanji obiskovalci najpohvalneje izražajo. Tudi strokovne ocene priznavajo tej razstavi izreden uspeh. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 1?.. —lj Nab*r*n.Te kosčlc sliv, češ ne'j in drugega kosčIča-Mcga sadja. Ker so posušene koščice sliv ln češpelj ter drugega sadja potrebne za izdelovanje akt vnega oglja, ki so z njim napolnjena ced lea (filtri) za dihanje pri plinskih maskah, so tudi te koščice dobile svojo vrednost za vse države. Predvsem jih seveda moramo nabrat za potrebe lastne države prav lahko jih bomo pa tudi izvažali. Ker je letošnja letina posel.no dobra za koščičasto sadje imamo tega bl?s:a v naši držav izredne množine in bo imelo prebivalstvo tudi pr: ko-ščicah precej dehoikov. Posebno, kjer Kuhajo žganje, bodo 'ahko zbrali večje množine koščic a tudi po mestnih hišah se bo nabralo pri vkuhavanju precej koščic sbv in češr-elj k jih je treba doM*o oprati m posušiti ter hraniti na suhem prostoru, da se ne pokvarijo in ne izgube svoje trgovske vrednosti. Mestno poglavarstvo opozarja zato vse prebivalstvo, naj zbra te koččice saj bo s prodajo čistih in dobro posušenih kOšČ c dobilo povrn.-en vsaj dej stroškov za sveže slive in češplje. lj— Združenje mesarjev in prekajeval-cev v Ljubljani obvešča obč:nstvo da bodo mesarski lokali in steinice v času od 1. oktobra t. 1 do 1. maja 1940 ob nede ljah in praznikih zaprti. Zato nai se vsakdo pravočasno preskrbi ?. mesom ker bodo mesnice ob sobotah odprte do 7 zvečer u— Trgovski tečaji za ir^brazbo pisarniških mori. dnevni in večerni, se otvorilo začetek oktobra na trErov^kcm uči liscu »Christcfov učni zavod« v Ljubljani Domobranska 15. Pojasnila daje ravnateljstvo. (—) —lj V kavarni N>bo*i?r»ik bodo /nčenši z jutrišnjim dnevom koneerti-ali popularni fantle. liubiinnske sraioe. ki iih kot odlične eodbenike poznamo že iz kl^ti kavarne Emone in iz Slatine Rad^ncev Povsod, kler so doslei s svojo godbo zabavali staro in mlado, so bili res priljubljeni in bodo čisto zanesljivo tudi v kavami Nebotičnik uživali simpatije našfh m^šča-nov. V kavarni bo od jutri dalje poleg večernega seveda tudi že iz oreUniih let priljubljeni popoldanski koncert Ker kavarna Nebotičnik slovi do odiični nostrežbi izbranih vinih ln veliki izberi časopisov pričakujemo, da jo bodo Ljubliančani tudi v novi sezoni obiskovali v tako velikem številu krkor nred počitrdr-ami 475-n —lj Polja Negri — največja evropska tragedkinja. Povsem upravičeno gre tej filmski igralki ta zveneči naslov. Pola Ne-grl je bila že v času nemega filma pr znana in izredno priljubljena umetnica. Ko je pa zvočni film v letih 1929. do 1930. utrl svojo zmagovito pot po svetu, so se na filmskem platnu pojavili povsem novi igralci. Tudi Pole Negri ni bilo v filmih več opažati. Ona se pa ni umaknila kakor je to storila veČina njenih slavnih kolegov. Poglobila se je v nov študij in se je pripravljala za zvočni film. Ko se je v sezoni 1935-36 pojavila v nepozabnem V/ IIy For-stovem filmu Mazuika je občinstvo strmelo nad še večjim umetniškim podajanjem te odlične tragcdklnje. Kadar se je kasneje spet pojav"la na filmskem platnu, je to vedno pomenijo za. občinstvo nos^' no doživetje. Zdaj jo pa bomo spet im pril ko videti v njenom najnovejšem filmu sGreh mladosti«, kjer igra vlogo mste-ra. ki je pripravljena vs-o žrtvovati za svojega sina (—) 2S58. —IjZaplenjeno tatinsko blago. Ježenski orožniki so te dni razkrinkali nevarnega tatu Antona Ssverja iz Gmajno, pr: katerem so našli tudi nekaj blaga neznanih lastnikov. Sever je skrival več porcelanaste posode, stroj za rezanje mesa in slanine ter nekaj različnega orodja. Lastn'ld naj se zglase na orožniški postaji na Jezici. —lj Ukradena kolesa. Na Kongresnem trgu je bilo ukradeno 2500 din vre-no kolo znamke »Adler«. opremljeno z dinamo svetiteo d*jaku Svatopluku Kanalu. — Pekovskemu mojs+ru Josipu Pircu je tat odpeljal 1500 din vredno kolo znamke vDiir-kopp« izpred Leonove kavarne v Kolodvorski ulici, — Izpred Mencingerjeve gostilne na Sv. Petra cesti je bilo ukradeno Francetu Svetku 900 din vredno kolo znamke ^Ek3cels:or«\ Antonu Moharju pa je tat odpeljal 800 d'n vredno kolo znamke Antisan z dvor Sča domače hise na Aljaževi cesti v Šiški. Iz Kraiaf« Policijska kronika. Neznan tat je vlomil v stanovanje mizarskega pomočnika Antona Sedeja v Struževem in mu odnesel dva para čevljev, brivski aparat, kovčeg ln še nekaj malenkosti. Skupna vrednost ukradenih predmetov presega vsoto 700 din. — Drugo drzno tatvino je izvršil tat, ki je skoro pred nosom policije izmaknil zaklenjeno kolo. žena delavca Borovnica Janeza iz Klanca se je pripeljala namreč z moževim kolesom pred tukajšnji občinski urad, kjer je imela več opravkov. Zaklenjeno kolo je pustila v veži občinske hiše, ki je tik policijske stražnice. Tatu ta nevarna soseščina ni motila; prav mirno je najprej odstranil klluč&vnlco pri kolesu in se lepo udobno odpeljal iz oblnske veže. Ukradeno kolo je znamke »Diplomat«, črno prepleskano z rdečimi robovi in ima evidenčno številko 2-82217-12. Širite »Slovenski Narod«! Poslednjo zepoved EKKOL FLVNN, znani junak iz ROBIN HOODA Danes ob 31. url svečana otvoritvena predstava letalskega velefilma V7ARNER BROTHERS produkcije — pod okriljem Aerc-kluba v kino Matici, tcL 31-24 Najaktualnejša fUmska drama, močnejša od vseh Remaroue-romanov. Film o zvestem vojnem tovarištvu, dolžnostih ln junaštvu. O usodi dveh front — o angleški eskadrili na francosko-nemžke m bojišču. Fihn o borbah na bojnem polju, v zraku — in ljudskih dušah. — Prosimo, da se k predstavi prihaja točno. — Nabavite si vstopnice v predprodaji. najslavnejša evropska tragedkinja t r i o ni f I r a v prekrasnem fihn« orekrnsni film k ^firf? 9 *m\W tS W » Ta prekrasni film it gggyg$ posvečen materam, Ui D A N E S P R E M I E B A ! Ob 16.. 19. in 21. žrtvujejo za srečo življenje bogate družbe, opera, igralnica, avtodlrkališče. plesni saloni, bar. .. svojih otrok V9e, celo v tem bučnem miljeju se odvija usoda, pretresljiv življenjski roman slavne , svoje ime In-čast... operne pevke Carmen Casini. KINO UNION, tel. 22-21 i 1HADER HOKN ponovno navdušuje staro m mlado! — Nobene filmsko delo ne more nazorneje predočiti posebnosti ln zanimivosti črnega kontinenta kot navedeni film. — SAMO *5E DANES ob 16.. 19. in 21 Vsakdo naj pohiti z ogledom tega filma. Kino Sluga, tel. 27-SO Skril za sezonske delavce Sezonski delavci bodo dobili za 100 frankov 110 dinarjev Naše gledališče DRAM A Začetek ob 20. un Petek. 29. septembra: zaprto Sobota. 30. septembra: Hudičev učenec. Izven. Znižane ct ne Nedelja, 1. oktobra: Kacijanar. Izven. Znižane cene Ponedeljek. 2 oktobra: zaprto Torek 3. oktobra: številka 72. Premiera-Premierska abonma Murska Sobota, 28. septembra Kakor smo že zabeležili, bodo sezonski delavci v Franciji smeli vzeti s seboj na pot v domovino največ 5000 frankov gotovine, ki jib pri nas samo Narodna banka in njene podružnice lahko zamenjajo po pariteti. Da olajša našim sezonskim delavcem skrb za menjavo, je na prizadevanje izseijeniškega komisarijata v Zagrebu finančno ministrstvo odločilo, da bo na obmejni železniški postaji na Rakeku zastopnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje odkupoval franke od nadih sezonskih delavcev ki se vračajo iz Francije, in sicer po tečaju 110 dinarjev za 100 frankov brez vsakega odbitka. Da bo sla stvar urno izpod roko bodo izseljenci morali imeti na povratku iz Francije v redu vse dokumente, s katerimi se bodo morali izkazati, da so na zakonit način zapustili našo državo, namreč z rednim potnim listom in s kontrahtem. V dnevnem časopisju smo večkrat brali ob povratku naših sezoncev iz tujine, kako čakajo zmučeni od dol^e vožnje na zvezo z vlakom, k: jih bo odpeljal iz Maribora proti domu Ker ni?o mogli izmenjati mark. po ostaii brez denarja lačni in se trudili okrog, da bi debili denar za vožnjo domov. Vendar pa to niso bili pog03ti pri- Iz Dsle&pkih Toplic Kopališka sezona, ki je bila letošnje le to zelo dobra «c b'i/a svojemu koncu Da-S ■ traja kopališka >czona od 1 maja do konca oktobra, je kopališče odprto Se po tem roku tako da sc morejo obiskovalci Dol Toplic posluževati kopališča do pozne jeseni. Proti koncu avpusta in prve dni septembra, ko se je pričela na vzhodu Evrope vojna so ziacti inozemci hiteli domov, v strahu, da bi pozneje ne mogli odpotovati, pa tudi marsikateri na^ih domačih državljanov je predčasno prekinil kopanje, vendar so tudi potem še prihajali zapozneli gostje, tako da je še prav lepo šrevilo kopanja in zdravljenja potrebnih gostov v zdravilišču. Letošnja kopališka sezona je bila ena izmed najboljših po svetovni vojni. Gostje, ki so obiskali Dol. Toplice so bili iz raznih krajev naše ožje in širše iomovine; zla-st- mnogo je bilo Ljubljančanov, bilo pa je tudi več inozemcev, naših rojakov iz Italije- in tudi Nemcev iz rajha Tako so bili skezi več časa vsi stanovanjski prostori oddani, bodisi v zdraviliškem domu, bodisi v £osti;n*h. ki imajo tujske sobe m v privatnih stanovanjih. Da, celo primanjkovalo je večkrat sob. Vlem v žago Mošcnik, 28. septembra V Mošcniku, majhnem naselju sredi Zasavja, stoji že več let žaga, ki jo geni potok, izvirajoč pod Sv. goro. Vodna moč daje dolini tudi elektriko. Mošeniška žaga je imela doslej že trikrat drzne taton -\ ki so pobrali vse pognnske jemene. Sedaj so neznani tatovi sredi noč;, ko je počival na žagi obrat, odnesli dva pogonska jermena s transnvsij. Prvi jermen j€ bil dolg !4, drugi 12 metrov. Ker sta bila oha jermena nova in zato le tnalo časa v obratu. ?ma lastnik precejšnjo :kodo. Žagar, uslužben v M<»Seniku, je pojasnil orožnikom, kako so pr:š!f vlomilci skozi razbita okna na K&gO Z?aimivo je. da so odnesli iz shrambe tudi v«»e orodje, ki so ga potrebovali na žagi. kadar je bilo treba kaj popraviti Sum kaže da so izvršili sedanji vlom isti vlomilci, ki imajo na vesti tudi prejšnje vlome. Domnevajo, da porabijo vlomilci transmisijske jermene za podplate. Razno orodje, ki so ga odnesli s seboj, bodo vlomilci bržkone skušali prodati S arimo javnost pred nakupom sumljivega orodja, fčomur bi bilo ponuđeno tako orodje v nakup, nai javi prodajalec najbližji orožniški postaji. Ez šfc^Sk L^ke — Roko si Je zlomil. Nesreč«* nikoli ne miruje V seboto popoldne se je igral nt vrtu lOletni France Krajnik, sin vdove z Godešiča. Dečku je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v zapestju. — Kolo mu /e izginilo Janez Paulus, sin mehanika Leopolda iz Novega predmestja št. 10 je kar na lepem prišel ob kolo. Janez, ki obiskuje meščansko šolo. je pustil v soboto za kratek čas kole pred hišo in ga zaklenil. Ko se je čez čas vrnil, o kolesu r. bilo sledu Kolo ie bilo dobro ohra njeno in črno p'eskano. Bljavec Vladimir: meri. ker je iz Nemčije dozdaj priSlo nazaj v Prekmurje komaj 80 delavcev izmed 7000. kolikor jih je tam zaposlenih. Ti, ki so se vrnili so se odločili za povratek po večini pod vtisom vznemirljivih vesti, ki so jim jih poslali sotodniki iz domačega kraja. Sedaj tudi domači vedo, da je za delavce edino pravilna rešitev, če ostanejo pri delu do konca sezone, saj so lahko spričo ugleda, ki ga uživa naša država, delavci popolnoma brez skrbi za svojo usodo, še več, nemška vlada je dovolila pošiljanje denarja domov tudi tistim, ki niso na zakonit način prišli na delo v Nemčijo in doslej niso uživali tistih ugodnosti znižane voznine in pošiljanja denarja v domovino. Naš izseljeniški komisarijat v Zagrebu je poskrbel, da bodo delavci na povratku iz Nemčije v Mariboru dostojno sprejeti in jim ne bo treba skrbeti za hrano. Za vsakega delavca in delavko bo pripravljeno toplo kosilo, za druge potrebe pa bodo za prvo silo tudi debili 100 dinarjev za 10 srebrnih mark. ki jih bodo smeli vzeti s seboj. V teku je tudi akcija, da se vračajoče mu se sezonskemu delavstvu zagotovi brezplačna vožnja ali pa vsnj če-trtlnska voznina za pot iz Maribora do domačega kraja. OPERA Začetek ob 20 Sobota, 30. SaK*?ka kraljiea. Otvoritvena predstava. Premierski abonma. Gostovanje Josipa Gostiča Nedelja. 1. oktobra: Madame Butterflv. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven, Znižane cene Ponedeljek. 2. oktobra: zaprto Torek. 3. oktobra: Mnnon Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven KOLEDAR Danes: Petek, 29. septembra katoličani: Mihael, Stojan DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pustolovci na rivijeri, ob 21. Poslednja zopoved Kino Sloga: Trader Horn Kino Union: Greh mladosti Kino Moste: »Metropola« in ^Sleparjev romanc Umetniška razstava slikarja Frana Stip-iovška v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. SuSnik. Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded., Cesta 2©. oktobra 31. S fi£mst%Qqa pfatna Poslednja zapoved v kinu Matici Pod okriljem Aero-kluba bo danes ob 21. svečana otvoritvena predstava letal-I skega velefilma »Poslednja zapoved«, sve~ , tovne produkcije \Varner Brothers, že svoj-| čas ko je ljubljanski dnevnik prinašal podlistek »Poslednja zapoved«, je bilo veliko zanimanje za najaktualnejši sodobni film, kar smo jih do sedaj imeli na platnu. Upra va kina Matice je dan na dan tako pismeno kakor telefonično prejemala vprašanja, kdaj pride na vrsto to veličastno filmsko delo. — zato pa danes s tem večjim ponosom in zadoščenjem prinaša na spored film »Poslednja zapoved«. Prav danes, v času vsesplošnega prerivanja narodov, je film pretresljivo aktualen, strašni memento za vse, ki so že pozabili strašne dni svetovne vojne in za vse, ki nočejo in ne morejo razumeti, kaj pomeni svetovno klanje. Film Poslednja zapoved je višek ustvarjalne sile ERROLA FLYNNA. Predstavlja nam drznega junaka, ki Izvrši vsako zapoved, pa vendar je po srcu dober, nežen tovariš, pripravljen za vsako žitbt, pripravljen sebe žrtvovati, da reši in ohrani svojega druga. Film »Poslednja zapoved« nam prikazuje francosko-nemško fronto 1. 11*16. Ogorčene borbe — Iz Maribora — Ceneno grozdje so tudi včeraj prodajale članice Zveze gospodinj na Rotov- škem trgu in na unionskem restavracijskem vrtu v okviru II. grozdnega tedna. Zanimanje za sladko in ceneno grozdje je bilo precejšnje. Grozdje je sortirano in kvalitetno, tako da ustreza prodaja namenu, ki ga ima grozdni teden. Organizatorji grozdnega tedna so se letos potrudili, ca je prišlo v prodajo le najboljše namizno grozdje. — Vinogradnikom. Sresko načelatvo v Mariboru razglasa: Neodgovorni ljudje prigovarjajo vinogradnikom v zadnjem času, naj bi takoj pričeli trgatev. Sresko načelstvo svari vinogradnike pred razšir-jevalci taksnih ve^ti ter jim nujno svetuje, naj ne pripenjajo trgatve prei 10. oktobrom. — Huda slana je pobelila vrtove in njive. Skoda je zelo velika. Trpela je zlasti ajda, ki je vsa poparjena. — Nočno »ekarnlSko **hižbo imata tekoči teden Maverjcva lekarna pri Zamor- j cu v Gosposki ulici. telef. 28—12. ter Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksaadiovi c^sti 33. tel. 22—13. Z Jesenic — Liihknatletski dvoboj. V nedeljo 1. oktobra bo ob 9.30 na igrišču SK Bratstva juniorski lahkoatletski dvoboj med ASK Gorenjcem in SK Bratstvom, ki bo obsegal: teke na 100 in 1000 m, met kro-j ijle. diska in kopja, skoke v višino, daljino in ob palici ter štafeto 4X100 m Oba J kluba imata zelo dobre jnniorje, kar smo videl! žc pri tekmah KTD. Zato bo ostra in napeta borba za točke med zastopniki obeh klubov. Med posameznimi točkami bodo nastopili tudi seniorji. tako da bo tekmovanje še veliko bolj zanimivo in pestro. Mitinga »e bodo udeležili tudi nekateri atleti iz Ljubljane, zato naj si občinstvo ogleda to prireditev, saj bo v letošnji sezoni zadnja na Jesenicah. Vstopni-. na je propagandna. Popoldne jb pol 16. se bo pričela prvenstvena nogometna tekma med SK Jadranom iz Ljubljane in SK Bratstvom z Jesenic SOKOL Pri Ljubljanskem Sokolu v Narodnem domu bo redna telovadba moške dece vsak torek in petek od 18. do 19., ženske dece pa vsak ponedeljek m četrtek od pol 18. do pol 19. ure. 473—n. EKKOL FLVNN brez poraza — in brez rmage. Herojstvo na eni ln drugI strard. Nfpadl ln protinapadi. Junaki sc pušiljajo v smrt — v gen tovo smrt. toda zapoved je zapoved. An-I gleška eskadrila stopi v akcijo. Strašne j borbe v zraku - bombe in granate žanjejo smrt. Za bojno črto so pripravljeni novi mladi junaki — Čakajo odpoklic. V tel karieri jih čaka slava ali smrt. Vsak dan prihajajo novi transporti in ojačenja — in vedno več novih mladih življenj — a vse čaka ista usoda. Courtnev (Errol Flvnn) j postane komandant eskadrile. Heroji ln zvesti vojni totajriii čakajo dan ln noč i novih zapovedi. Pretresljivi v srce segajoči ! so prizori, ko pošlje Courtnev brata svojega najboljšega prijatelja kot Izvidnika I v sigurno smrt. Toda zapoved je zapoved — ne pozna okle-anja, ne sme delati s srcem in s čustvi. Poslednja zapoved je strašna: neprijateljsko skladišče municije je treba dvigniti v zri>k ... in komandant e3kadrile izvrši ram to k rut o-sm rt on osno nalogo, — da reši in ohrani svojega prijatelja. Vprašamo se le. ali je mogoče ustvariti film, ki bi nam predočil več požrtvovalnosti, junaštva. Iskrenega tovarištva, borb v zraku in na zemlji, a predvsem pesem in krik vsega človeštva. Lahko se trdi, da je v vseh letih kinematografije film »Posled* nja ZRpovedt najmočnejše filmsko delo. vU šek filmskega prikazovanja v zraku in naj)-pretreslji*. ejšl memento ljudskih dua. Opozarjr m o na današnjo svečano otvoritveno predstavo ob 21. v kinu Matici. Ker se bo predstava pričela točno, prosi uprava posetnike, naj ne prihajajo prepozno. Preskrbite si za današnjo otvoritveno predstnvo. k^kor za naslednja đn\ vstopnice že v predprodaji. ker je zanimanje za ta film zelo veliko 2855 »SIOVENSK1 Z obiska v Doornu Bivii nemški cesar VUjem IL, ki živi v izgnanstvo na Nizozemskem, ni prijatelj radia Posebni dopisnik pariških listov v Amsterdamu Gaaton Benac je pred dnevi odšel s svojim prijateljem Nizozemcem Za-neUljem in drugimi prijatelji iz Amsterdama v Doorn z namenom, da bi videl bivšega nemškega cesarja Viljema n. ln skušal z njim govoriti. Dopisnik ni vedel, da Viljem že več mesecev nikogar ne sprejema in da so ga poleti zaman prosili ugledni ameriški novinarji za razgovor. Med potjo iz Anjstardama v vasico Doorn smo videli povsod mobilizirane nizozemske vojake, pripoveduje dopisnik. V Doornu, ki Ima 5.000 prebivalcev, je nastanjenih 4.000 vojakov. Hišo, v kateri prebiva Viljem U. obdaja velik park. Pri vhodu v velik vrt smo čitali napis: »Rosarlum Wilhalm«. Kupili smo vstopnice, dva orožnika straži ta glavni vhod. Eden izmed njiju ml je dejal: Ne pozabite na kalseijeve ubožce. Ogledali smo fll cesarjev vrt. Čuvaj nam je pokazal klop, i:a kateri cesar najrajši sedi. Ob vsaki roži v tem vrtu je zapisano Ime kakega cesarjevega sorodnika, prijatelja ali tudi služabnika. Čuvaj je na tozadevno vprašanje pojasnil, da cesar nikoli ne govori o Hitlerju, da pa kaže veliko prijateljstvo za maršala G5-ringa. Povedal je, da je v cesarjevi službi Se od 1. 1907 kakor tudi šofer Karel, ki je cesarja v avtomobilu iz Berlina pripeljal v Potsdam ln nato na fronto 1.1914 ln ga sedaj vozi po Nizozemski. Izmed 70 oreh. ki so bile v cesarjevi službi, jih je ostalo Še 14, ki so pri njem nepretrgoma že 30 let. To sta dva maršala dvora, šofer, dva vrtnarja, drugi čuvaj, kuhar, Sest sobaric ln jaz, je izjavil čuvaj. Iz cesarjevega vrta smo prfSU v gra-Sčanski park. Upravitelj graščine Lap je obiskovalcem povedal, da cesarja že več dni ni Iz hiše, ker žaluje za princem Oskarjem Hohcnzollernskem. ki je padel na poljski fronti kot pešadijski poročnik. Cesar je Se vedno zelo oblasten, je Izjavil Lap. Se vedno je prepričan, da je cesar, ln se tudi podpisuje Kaiser VVilhelm. Od meseca julija ni zapustil več svojega parka. Po posredovanju upravitelja Lapa nas je sprejel pred gradičem mladi kalserjev tajnik Pork, ki je takoj povedal, da bo v nekaj dneh odpotoval v Nemčijo, da Izpolni svojo dolžnost. Potrdil j« vest, da je padel princ Oskar in povedal, da je tudi princ Adalbert na fronti, d očim je mladi princ Ferdinand Pruski, prestolonaslednikov sin, ki se je nedavno oženil z rusko princeso Klro, letalec na poljski fronti. Njegov oče kronprlnc je ostal v Berlinu. Med tem pogovorom nas je tajnik opozoril na cesarja, ki se je v bližim pojavil v drevoredu. Cesar je kljub svojim 81 letom še vedno prožen. Nalahno se opira na palico z desno roko, levo pa Ima v žepu suknje. Ob njem je 6topala žena, ki jo nazivajo v Doornu cesarica Hermina. Dobro je ohranjena in ne kaže svojih 60 let. Cesar je molčal, cesarica pa mu je ves čas med potjo nekaj pripovedo\Tala, Ko sta Sla mimo nas, nam je cesar odzdravil in korakal naprej, cesarica pa je poklicala tajnika ln ga vprašala, kdo smo. Prosil sem tajnika, naj Izkoristi priliko in cesarju pove, da bi radi zvedeli, kaj in kako misli o vojnih dogodkih. Čakali smo kakih 10 m oddaljeni. Cesar se je pogovarjal s tajnikom. Slišali smo eamo besedi »gostoljubje* in »politika«. Tajnik se je vrnil in nam povedal, da je Viljem dejal dobesedno: »Odgovorite tem tujim turistom, da ne govorim o političnih zadevah, odkar uživam gostoljubje Nizozemske«. Cesarica je nato pustila cesarja samega ln je tajniku naročila, naj nam razkaže razstavo v Doornu. Ogledali smo si razstavo v veliki garaži, kjer je razstavljen cesarjev porcelan, knjige, razglednice, ki stanejo 24 din, če nimajo cesarjevega podpisa, 100 din pa, če Imajo podpis Viljema II. Dohodke s te rastave dobe revni v Doornu. Tajnik nam je še povedal, da govori cesar pet jezikov in da člta vsak dan angleške, nemške ln francoske liste, sovraži pa radio ln ga nikoli ne posluša. Samo cesarica pokuša včasih nemške ln tuje postaje po radiu. Lfs&lfe ^GČne volje usmerfajo kulturni razvoj Sodobnost ima praVjce in dolžnosti do sebe, jc napisal Jules Romains. Najbolj pametne ali vsaj najmanj blazne so bile tiste dobe v kulturnem razvoju človeštva, ki niso pozabile nase. S tem so ljudje v takih dobah najbolje delali tudi za bodočnost, kajti potomcem niso zapustili pravd, ki jih je treba obnoviti in maščevanja, ki ga je treba likvidirati ter tudi ne ruševin, na katerih je treba znova graditi. Prisilno delo in ustvarjanje je redkokdaj trajno. Sledeča generacija kateri smo hoteli pripraviti boljše in .srečnejše življenje a tem, da smo sc sami žrtvovali, se navadno podviza, da uniči, kar so ji predniki pripravili. Brez sodelovanja razuma napredek ni mogoč. Ni pa dovolj, da so pametni m razumni samo posamezniki. Pametne morajo biti najobsežnejše človeške zajedni- I ce. Kar se pa zgodi le s pogojem, da žive ' kolektivi po načelih demokracije. Ne verjamem, pravi Romains, da je bodočnost človeštva v nevarnosti, kljub dogodkom, ki se razvijajo pred nagimi očmi. Toda ozdravljenje ne bo prišlo samo od sebe. Četudi smatramo čas za iluzijo, se na svetu vse dogaja, kakor da na usodnem križišču volja enega ali već ljudi okrene razvoj dogodkov v določeno smer, ki je bila pred tem samo ena izmed številnih možnosti, ki pa postane po dogodku nepreklicno in zgodovinsko dejstvo Zato verujem v ljudi močne volje kot ustvarjalce zgodovine. Blagor ali nesreča človeštva pa zavisi od tega. ali so ti ljudje, ki usmerjajo na križiščih razvoj človeške ku.ture tudi pametni ljudje in ljudje dobre volje in ne samo ljudje močne volje. Angleži o nemškem letalstvu Londonski list »Daily Herald« je priobčil dolg članek o sposobnosti nemSkega letalstva. Nemška letalska armada, pravi avtor, je izredno močna. Letalsko oboroževanje se je v Nemčiji pod Hitlerjem v celoti posrečilo. L. 1935 je nemški tip vojnega letala Heinkel prekašal vse druge letalske tipe, ki so bili konstruirani v Franciji ln Angliji, upoštevati pa je treba, da je najboljše letalo polnovredno največ dve leti po zgraditvL L. 1937 je Nemčija nadaljevala gradnjo modelov iz L 1935, čeprav se je pokazalo, da so med tem druge države že močno izpopolnile svoje letalske motorje in da nerruški tip iz 1.1935 ni bil več na višku. V primeri z modernimi letali drugih držav so tudi francoska letala zelo neokretna. Neokretnost nemških letal je mogoče videti že po težkem letu v visini 3000 do 5000 m. Mnogo boljša so letala, ki jih je Nemčija zgradila po 1.1937 ln so tipa Masaer-achmidt. Ta letala so mnogo hitrejša ln motorji odpornejši, toda v primeri z angleškimi motorji Rollos Royce se po angleškem mnenju vendarle ne morejo kosati. Nemška letala so bila zgrajena za odlet in pristanek z urejenih letališč, v vojni pa letalci ne morejo vedno računati z dobrimi letališči. Angleška letala lahko pristajajo v Saharski puščavi aH pa na hribovju. V tem pogledu si angleški vojaški krogi obetajo mnoge prednosti pred nemškimi letali. Nadalje so bili po mnenju angleških letalskih strokovnjakov nemški piloti preveč hitro izpuščeni iz pilotskih sol. General Ingr poveljnik češke legije v Franciji V mesecu jul! ju se Je posrečilo MvSemu češkoslovaškemu generalu Ingru pobegniti 1* protektorata na Poljsko. General Je bil med begom preoblečen v kmeta. Iz poljske Gdvnje je odpotoval v Francijo, kjer je nedavno postal poveljnik češkoslovaške vojske, ki se bori na francoski strani. Ingr Je bfl v Češkoslovaški selo popularen vojak. Rojen Je bil na Seskem in je v začetku svetovne vojne pobegnil iz avstro-ogrske vojske. Kot prostovoljec se Je bora 1. 1914. v Srbiji. Bil Je Sele 20 let star. Po okupaciji Srbije se Je pridruži ruski vojski ln je ustanovil v Rusiji osvobodilno legijo Cehov ln Slovakov. Sodeloval Je pri reorganizaciji ruskih čet, Id so se umikale Iz Galicije. Po propadu vlade Kerenskega Je z oddeTkom češkoslovaških legionarjev prišel na francosko fronto m je bfl pred premirjem poveljnik češke legije na Tirolskem. Po prem rju Je sodeloval pri ustanovitvi češkoslovaške vojske. Lt. 1930 je bil imenovan za divizij- ske ga generala ln je poveljeval čedkl vojaki na obmejnem področju Moravske Ostra ve. Novinarjem v Parizu je general Ingr Izjav J, da šteje češkoslovaška legija na Francoskem že 25000 borcev, med katerimi je 400 češkoslovaških of cirjev. Lgija razpolaga tudi a 600 letalci, katere je francosko poveljstvo že uvrstilo v francoske letalske oddelke. Nasveti za ohranitev mirnih živcev Oblasti za pasivno obrambo civilnega prebivalstva v Parizu so Objavile recepte s pomočjo katerih c vino prebivalstvo lahko pomiri živce, ki pri nekaterih zelo trpijo zaradi pogostih alarmov. Nekaterih, ki se morajo ob vsakem alarmu poskritl v zaklonišča *n si nadeti plinske maske, se je polastila tudi duševna dep£?3ija. Civilno prebivalstvo so zaradi tega poučili, kako si lahko ohrani duSevno ravnotežje in mirne živce spričo razburja jočlh alarmov. Mnosri Parižani so bili vsaj po prvih alarmih tako razburjeni, da n*so mosli ponoči spati. Prof nespečnost5 priporoča pasivna obramba mlačne kopeli in kopeli v vodi. v kateri se namoči lipovo cvetje ali kanrlice. katerim se pridene nekaj kapljic baldrijana. Kopeli pa ne smejo b-ti pretople. Mirne živce ohranijo tudi mlačne ali mrzle prhe. Prhanje pa ne sme traiati dalle kakor 10 do 30 sekund. Po kopeli je treba telo odTgrrtl z brisačo ln nekaj rrr-nut telovad ti. Priporočljive so tudi solne kopeli. Za odraslega je treba razstoplti 3 Kilograme soli v kadi, za otroke pa 1 kg soli. Tud: s primerno dijeto si !ahko ohra-n;mo duševno ravnotežje in pomirimo živce. Najbolj po-'poroči ji vo Je uživanje na ražnju pečenega mesa. telečjih jetre, leče, riža. sira. sadla kakao ali čokolade ter v primernih količnah rdeče vino. Pariška opera v Nantesu Ensmmble pariške opere s« je zbral v Nantesu, kjer bo v poslopju mestnega gledališča Graslin uprizarjal predstave. V Nantes se je preselila iz Pariza tudi pariška umetniška visoka šola. Vzbodnoanatolska Železnica Turčija z vso naglico dokončuje vzhod-noanatolsko železnico, progo v smeri proti Iraku. Tudi na iraški strani gradijo z vnemo, da bi kmalu dobili zvezo s Tur-čijo. Ta železniška proga ima velik stra-tegični pomen za pot v Indijo za primer, da bi se Sueški prekop zaprl. Propagandni zlet novomeških moto* ciklistov Novo mesto, 23. septembra Motosekcija Ilirija v Novem mestu je v nedeljo priredila svoj prvi večji skupni izlet v Belo Krajino. Solnčno popoldne je bilo kakor naročeno za prelepo vožnjo preko divnih Gorjancev. Pred hotelom g. Windischerja se je k odhodu zbralo nad 40 udeležencev z raznimi motornimi vozili, ki so se ob 13. pričela pomikati proti Gorjancem. Na čelu dolge kolone je brzel avto s predsednikom in tehničnim vodstvom, kolono pa je zaključil avto z znaki Rdečega križa. Prvi postanek je bil v Metliki, kjer je kolona zbudila s svojim prihodom mnogo zanimanja. Izletniki so »e dobro razpoloženi oglasili pri starem belokranjskem znancu Daku Makarju, nakar so po kratkem postanku nadaljevali pot v Črnomelj. Po ogledu prijaznega mesta, je bil sestanek vseh udeležencev pri Lakner-ju. Ob tej priliki so imeli na udeležence izleta vzpodbudne nagovore v smislu tuj-sko-prometne propagande, predsednik sekcije g. Jože Ferlič, podpredsednik g. Avguštin Okrogltč in tehnični vodja g. Slavko More. Iz Črnomlja so se iz'etniki po 18. odpeljali po določenem programu proti strminam Štrekljevca. kt so ga vsi gladko prevozili brez nezgod. Kratek postanek vozil je bil zatem na Luži pri uglednem vinskem strokovnjaku P. Badovincu. Po kratkem zadržanju in pregledu vozil se je kolona že v trdem mraku podala na vijugasto drž. cesto preko gorjanskega sedla. Na »Vahti« vrh Gornjancev se je odprl v dolino krasen pogled. V daljavi več km je na tisoče lučic pokazalo izletnikom obrise Novega mesta, ki ga je že objel pravljični mir. Nekateri udeleženci izleta in sicer iz Toplic, Soteske in Straže so se na povratku ločili s svoiimi vozili od skupine že pred Semičem, da so si v noči pot proti domu skrajšali. Vsi udeleženci propagandnega zleta v lepo Belo Krajino žele po uspešno zaključeni vožnii, da bi mo-to-klub priredil še več sličnih izletov po naši ožji domovini. S tem bo sekcija mnogo pripomogla k zboljšanju tujskega prometa, k spoznavanju ljudi in krajev, istočasno pa gojila prisrčno družabno življenje, ki ga v toliki meri pogrešamo med seboj baš Dolenjci. Vsa zahvala za to započeto koristno delo gre v prvi vrsti agilnemu predsedniku sekcije in njegovi desni roki, tehničnemu vodji, ki sta si postavila v svoj program preje omenjeno nalogo. Inserirajte v „SL Narodu"! Mila K o ge jeva, mezzosopranistka nase opere bo pela v soboto 30 t. m. naslovno partijo v Goldmarkovi »Sabski kralji-cic. V zadnjih letih nam Je ustvarila celo vrsto vlog svoje stroke ter ai tako zagotovila vidno mesto v delu za prospeh opere. Za letošnjo sezono je Imtla ponulbo za angažma v Zagrebu, a je ostala naM operi in našemu obCinstvu zvesta >Sab-ska kraljica« spada med najtežje part Je iz opernega repertoarja in bo dala naH pevki priliko, da uveljavi v njej vse svoje sposobnosti. Živali in barve Mnoge raziskave in opazovanja dokazujejo, da imajo živali izrabit čut za barve, čeprav je v marsičem drugačen pri ljudeh. Tako pravijo, da vrutx. ne morejo trpeti žareče modrine in če iih hočeš pregnati s kak>ne^a vrta, ni druso potrebno, nego da obesiš na srede trakove takšne barve. Nasprotno pa imajo vrabci veliko veselje z rumeno barvo. Ribe na rdečo vabo bnie bolie reagirajo nego na drugobarvano. Da imaio krmaril rajši temnejše barve, je menda že vsak opazoval. Tudi čebele zelo dobro razlikujejo barve in ta čut za barvo izkoriščalo praktično na ta način, da barvajo Danie z različrrmi barvami, tnko do čebela. k; s« vrača obložena v čebelnjnk ne izcvblla časa z isknniem svoieza panja. P*: n konii me^da n*llta$fl Bfivtfl H-»r-ve. Znan le vpliv, ki ga Ima rdeča barva na bike in purane. MALI OGLASI Beseda 60 par, davek posebej Preklici, Izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti aziainJJBO — Popustov aa male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. Male oglase za »Slov« Naroda« sprejema uprava do 0. ure dopoldne JUOOGRAFIKA SV. PETfcA NASIPA KROMPIB čebulo, zelje v glavah. Jabolka namizna ln za prešanje, dobavlja Josip Lah, Oslusevcl prt Ljutomeru. 2846 MEO V SATOV JC in medico dobite v MEDARN1. Ljubljana, židovska ul. 6. 2824 KATERI DOBROTNIK (knjižnica) bi poklonil ali poceni prodal rabljene knjige snujoči knjižnici. — Gasilska četa. Trojane. 2854 POLK Beseda 50 par. davek posebej. Najmanja! znesek 8.— Din. Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. ln od Vi 8 do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4 mesece. Novi tečaji ae prično 3. oktobra, šolnina zelo nizka Moderna ln največja strojepisni ca a 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. — Curlstofov učni cavod. Ljubljana. Domobranska cesta 15, tel. st. 48-43. 2830 S LUZB E Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. PLETILJA na St. 10 sprejme delo na dom. Naslov v upravi* SL Naroda«. 2856 VEŠČE STRUG A RJE EN REZKAIME (frezerje) potrebuje tvornica vagonov. Reflektanti naj pošljejo ponudbe z zahtevo plače ln navedbo dosedanje zaposlitve na upravo tvornice, Slavonski Brod. 2853 4 JEKLENE BLAGAJNE manjše, prostostoječe. event. 2 vzidani, tresor cca 50 x 40 x 30 cm, kupimo. Ponudbe na ogl. upravo zdravilišča Slatina Radenci. 2S47 PRODA Beseda 50 par. davek pospbej. Najmanjši znesek 8. — Din. OREHOVA JEDRCA IN MED dobite najceneje v »Modarnl«, Ljubljana, Židovska ul. 6. MALI OGLASI V »Slovenskem Narodna imajo slgaren uspeh! Najboljši vodnik po radijskem svetu je „NAŠ VAL" sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice M radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smesruca. Izhaja vsak petek ln je tudi lepo Ilustriran! UPRAVA: LJubljana, Knafljcva ulica 5. Mesečna naročnina urno 10.— dinarjev! jo ■ v>-fi *y5S5»5 53*5 53»S'»"! ■ ,.\>t< 'a>-5 ',•>-' >>-< ',v>r 'j*>~> » - • * V* > V51 Makulaturni papir proda uprava slovenskega Na; oda" Ljubljana! KuaHjeva ulica Stev. 5 'A P MELNIKOV* 61 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN To se je pripetilo tudi Murzajevu v odnosu do Ženske, ki jo je bil opazil pri vratih samostana, ko se je bil napotil na hrib Pinci in ko je prvič obrnila nase njegovo pozornost s sledovi težkega trpljenja. Morda jo je srečaval že prej pogosto, samo da se je jela zdaj pogosteje prikazovati njegovim očem. In vendar se ni zgodilo, da bi jo bil srečal vsaj enkrat na ulicah, polnih razkošja in elegantno oblečenih ljudi ali pa v krasnih hramih. Srečaval jo je bodisi v labirintu ozkih ulic, ki niso nikoli poznale solnčnih žarkov, ali pa v mračnih starih hramih, kamor razen vernikov le redko zavije ljubitelj starih cerkvenih spomenikov. Nekoč ko je bil zavil v cerkev sv. Petra, da bi si ogledal Mojzesov kip, delo Michelangela, jo je Murzajev opazil, sklonjeno na tleh pred čudodelno podobo sv. Sebastijana iz sedmega stoletja. Drugič ko je sedel na nasprotnem koncu Rima onstran reke Ti-bere, tam, kamor je tako rad zahajal pesnik Tasso, je začutil, da ga nekdo nepremično gleda. Ko se je ozrl je opazil isto žensko, ki se je bila vrnila iz samostana cerkve sv. Onufrije. ki je bil v eni izmed njegovih celic umrl tvorec slike »Osvobojenje Jeruzalema«. __ ,. _ ' , . Zjutraj pred odhodom v Tivoli h knezu je sklenil Se enkrat ogledati si l?teransko cerkev sv. Ja- neza Krstnika, nekoč sedež rimskih papežev. Ko je prišel iz cerkve in se napotil čez trg, kjer se je igralo mnogo otrok, je zavil v manjšo cerkev Vseh svetih. Tam je bila glavna svetinja Scala Sacra — stopnice, pripeljane iz Jeruzalema iz Pilatove palače, po katerih je stopal Kristus na poti pred sodišče. Iz cerkvene veže je vodilo gori pet stopnišč. Do štirih stranskih je bil dostop prost, do petega — svetega, obsegaj očega 28 stopnic, je bil pa zamrežen. Po njih se je tudi lahko prišlo v kapelico. »Vseh svetihc toda samo po kolenih. Ob vznožju stopnic sta stali dve skupini kipov iz belega marmorja, — levo »Kristus in Pilat« — desno pa »Ju-dežev poljub«. Na podstavku tega kipa je bil napis: »Osculo f ili um hominis tradis«. Romarji so odpirali mrežo ne da bi se ustavljali pred temi napisi in po kolenih so hodili k svetinji. Samo ena ženska se je ustavila pri desni skupini kipov, stisnjena z nedrij i k podstavku, a glavo je sklanjala k prstom izpod obleke moleče Kristusove desne noge. Ko jo je Murzajev spoznal, ji je jel slediti. Ko je vstala od Kristusovih nog, je odšla za mrežo in si jela zelo počasi po kolenih vzpenjati navzgor, dolgo počivajoč na vsaki stopnici Čeprav so romarji, ki so bili stopili na stopnice, pozneje na vsaki molili, vendar so bili že na srednji stopnici, ona je bila pa še vedno na zadnjih. PoboŽnost vseh romarjev je prodirala tudi v Murzajevo dušo. Odprl je mrežo in se jim pridružil. 2e na drugi aH tretji stopnici je čutil kako težko in bolestno je hoditi do kolenih. Stopnice so bili v poldrugem tisočletlu 'zhodili milijoni kolen. Kolena so strašno bolela, ker so bile stopnice kotanjaste. Toda vrniti se ni bilo več mogoče. Moral bi si natakniti s podplati svetih stopnic, a to ni bilo dovoljeno. Gori nad pobožnimi romarji je visela v polsvitu slika križa-nega Krista. Zdelo se je, da s svojimi razpetimi rokami vabi romarje v svoje naročje. V Murzajevi duši se je dramila pobožnost. Od stopnice do stopnice in ko je dosegel najvišjo, ni čutil več takih bolečin kakor v začetku in z velikim trudom se je postavil na otrple noge. Ko se je obrnil, je opazil, da je imela ženska pred seboj še kakih deset stopnic. Po ogledu kapelice »Vseh svetih« je odšel v stransko ladjo, kjer je sedel in počival dobre pol ure. Odhajajoč iz cerkve po stranskem stopnišču je ves presenečen opazil žensko zopet na zadnjih stopnicah. Ponovila je bila težko hojo po kolenih, od katere so Murzajeva še zdaj bolela kolena. Tramvaj ga je hitro prepeljal na kolodvor in čez dobro uro je bil že v Tivolu. Tam je kmalu našel vilo, v kateri je stanoval knez Oleg Kirilovič Ko-strov. — Koga vidim? Kaj si od mrtvih vstal? Saj si bil ustreljen — je vzkliknil Oleg Kirilovič radostno, ko je spoznal Murzajeva. — Toda postaral si se. S to sivo bradico si Se podoben starcu, čeprav je od najinega zadnjega srečanja minilo komaj petnajst let Ne. ne. povej mi kar naravnost — ali si to ti ali pa je tvoja zagrobna senca? Ali veš. dasem bil že dal za te darovati mašo. Nekdo mi je nekoč zanesljivo trdil, da si bil ustreljen istočasno z generalom Radkom Dimitrijevim, — je dejal Oleg Kirilovič, ne da bi pustil Murzajeva do besede. Ali si zares še živ? Ne morem ti povedati kako sem vesel. — 2iv sem, saj me vidiž pred seboj, se je zasmejal Murzajev. Mnogo pa ni manjkalo, da bi bil ustreljen. Posrečilo se mi je pa pobegniti, ko so nas vodili na morišče. Streljali so za menoj, ranili so me v roko, pa sem jim vendar le ušel. Skril sem se v grmovje, kjer sem zaradi velike izgube krvi omedlel. Tam me je našel neki starec, podoben Tarasu Bulbi. Pri njem sem ostal, dokler si nisem opomogel, da sem lahko krenil na pot. — Kaj sc je pa zgodilo s teboj potem? — Isto, kar se je zgodilo z mnogimi drugimi Znova sem se boril, najprej v Denikinovi, potem pa v VVranglovi armadi. Glede vsega drugega lahko vprašaš večino ruskih vojakov: Krim. Galipoli, Jugoslavija, trpljenje v izgnanstvu, dokler nisem prišel v Rim, kjer ostanem naibrž do smrti. — Ne morem ti povedati, kako sem vesel, je do-novil Oleg Kirilovič. — Kako pogosto sem se te spominjal, tolikokrat sem mislil na najin razgovor, ko sva ležala skupaj v vojni bolnici, toda kako si me našel? — Najti umetnika, ki se pred njegovo sliko gne-to posetniki razstave, vendar ni nič težkega. — Ti si bil na razstavi? Ali si videl sliko? Kako ti ugaja? — Zelo mi ugaja in razen umetnic sem opazil še nekaj drugega. — Kaj pa? — Ne glede na čas, ne glede na mračno s iz davne preteklosti sem opazil, da iz u mil duše še ni izginila podoba tiste, v katero s« zaljubil v kratkem času svojega poznanstva z njo. — A iz hr©V io izginila. Hnosti orrune nkove ie bil Ureiuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskar no* f ran Jaran U Za upravo m mseratni del Tista Oton Christot /j Vsi v LJubljani _ Stev. ?21 »SLOVENSKI NARODc P***. » eepte«sbtt> lt». SmS DNEVNE VESTI — Madžarska bo kupovala v Jugoslaviji. Tudi Madžarska Industrija trpi zaradi omejitve uvoza iz prekomorskih dežel, zaradi česar bo nakupovala surovine za devize. Balkanske države in zlasti Jugoslavija lahko dobavljajo gotove količine blaga Madžarski, toda naši izvozniki zahtevajo, naj Madžarska pLača blago v svobodnih devizah oziroma v dolarjih. Madžarska narodna banka je na ta pogoj pristala. — Večji Izvoz naSega bakra In svinca. Kakor v juliju je bil tudi v avgustu izvoz naSega bakra in svinca mnogo večji kakor lani v istih mesecih. V avgustu smo Izvozili 391 vagonov bakra v vrednosti okrog 64 milijonov din. lani v tem času pa samo 157 vagonov. Surovega svinca smo v avgustu izvozili za 2.3 miliinna din, lani v avgustu pa samo za 700.000 din. — 100 vagonov sardel za Grčijo. Trgovska in Industrijska zbornica v Splitu je prosila ministrstvo za trgovino, naj upošteva pri trgovinskih pogajanjih z Grčijo tudi interese dalmatinskih izvoznikov kon-serviranih rib, katerim naj omogoči izvoz 100 vagonov nasoljenih sardel v Grčijo. — Sladkorna tovarna v Osijeku ustavila delo. Edina sladkorna tovarna v Hrvatski, ki je v Osijeku je morala ustaviti obrat zaradi mezdnega gibanja delavcev. Skupina delavcev je zahtevala povišanje mezd in je takoj zapustila delavnice. Tovarna je morala zaradi tega postopno ustaviti d"lo v vseh obratih. _ 620 milijonov za nabavo rezervne zaloge živil. V zvezi s pripravami za izve bo uredbe o živilskih rezervah je ministrstvo za kmetijstvo odobrilo kredit, ki je potrrben za prve nabave rezervne hrane. Vlada je za sedaj odobrila vsoto 620 milijonov din v glavnem za nabavo pšenice, koruze, mesa in masti. _ Zagonetni samomor. V novosadski Trgovsko-obrtnl banki se ie ustrelil uradnik banke Aleksander Potz. V banki je služil 6 let. Zadnje čase j? pripovedoval, da se bo oženil. Prišel je zjutraj kakor običajno v služto. opoldne pa se je Zadrani v garderobi in ko so vsi tovariši odšli se je z revolverjem ustrelil v glavo. Policija je našla pri njem poslovilna pisma, a ni hotela njih vsebine objaviti. — Zagonetna tatvina nakita. Baronu Ivanu Adamoviču, upravitelju posestva grofa Eltza v Vukovarju, so neznani vlomilci o "nesli okrog 200.000 dinarjev vreden nakit. Policija je aretirala baronovega slugo Antona šavba, pri katerem je našla etui za nakit, toda kmalu se je izkazal, da najdeni etui ni bil last okra-dereca barona. Adamrvič je najel v Zagrebu zasrbnesra detektiva Zvonimirja Gjurati*a. ki se trudi, da bi razjasnil zagonetno tnt.ino. — Zaradi izpita v «mrt. Blizu Čakovca se je pred dnevi vrgel pod vlak neki mla-derrč, pri katerem so našli listek z besedami: Pi?em se Rihard Puke in sem Madžar. V teku policijske pre'skave so dognal! da je samomorilec 191etni dijak koprivnlSke gimnazije Ivan Matica, ki je obupal nad življenjem, ker je padel pri popravnem izpitu iz nemškega jezika. VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ na trgovskem učiliiču »Christofov lični zavod«. Ljubljana. Domobranska 15, se prićae v četrtek dne 5. oktobra kot običajno vaaKo leto. Večerni trgovski tečaj je organizirao tako. da nudi potrebno izobrazbo za opravljanje pisarniških poslov vsem onim, ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovan rednih Sol. Poučujejo se predmeti: Knjigovodstvo, trgfovsko-obrtno računstvo, korespondenca ■ trgovinstvom. pi»turitišU:i lirla nemščina, stenografija, strojepisje, na letjv italijanščina. Dovoljen je oteak tudi posamezni!) predmetov. Potisnila in prespeku brezplačno na razpolago osebno au pismeno Vpisovanje vsak dan do 5. oktobra. Uradne ure dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure Šolnine nizka! — Zaklal spečo ženo in se obesil. Mladi Hasan Hajič z Ravne gore pri Sarajevu, ki se je pred dnevi vrnil od vojakov, je od domačih zvedel, da mu je bila žena, s katero je bil oženjen šele nekaj mesecev, nezvesta. Predvčerajšnjim se je Hajič napil žganja in nabrusil vlik kuhinjski nož ter počakal, da je žena Selima zaspala, nato pa jo je na prav zverinski način zaklal ter ji pustil zasajeni nož v srcu. sam pa se je takoj nato obesil. — Volkovi v hercegovskih vaseh. Iz Most ar J a poročajo, da so se v okolici Drež-nice pojavile črede volkov, ki napadajo staje. Ljudstvo meni, da napovedujejo volkovi izredno hudo zimo, ker se že v sep- j tembru približujejo človeškim bivališčem. — Nesreča ne počiva. Delavca Jožeta Somraka Iz Ljubljane je pri žaganju drv pograbila cirkularka ln mu poškodovala prste na desni roki. — Mehaniskega mojstra Alojzija Zajca iz Zg. Kašlja je ne Poljanskem nasipu podrl neznan avtomo-bilist. Zaje je dobil poškodbe po životu m na rokah. — Posestnika Franceta Drobnica z Verda je prav tako pograbila cirkularka in mu porezala prste na desni roki. — Posestnik France Jeras s Ska-ručne je padel pod gnojni voz, ki je Sel čezenj in mu poškodoval obe nogi. — 12-letni delavčev sin Marjan Selan iz Zg. Šiške je doma padel ln si zlomil levo roko. — Posestnikov sinček Štefan Jamnik iz Studenca pri D.M. v Polju je padel z drevesa in si zlomil levo nogo. — V bolnico so prepeljali tudi 331etnega rudarja Ivana JavorSka iz Zagorja, ki ao mu v rudniku ranili oči ostri drobci premoga, — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo po večini jasno in hladno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Zaejrebu. Beogradu in na Rabu. Najvi§1a temperatura ie bila v Dubrovniku 22.2. v Splitu ln Kumboru 17, na Rabu 16, na Visu 15, v Sarajevu 14. v Beogradu 13, v Ljubljani 12.2, v Zagrebu 12. v Mariboru 11.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.3, temperatura je znašala 1.2. Mariborske in okoliške novice — Ceneno grozdje so tudi včeraj prodajale članice Zveze gospodinj na Rotov-škem trgu in na unionskem restavracijskem vrtu v okviru II. grozdnega tedna. Zanimanje za sladko in ceneno grozdje je bilo precejšnje. Grozdje je sortiiano in kvalitetno, tako da ustreza prodaja namenu, ki ga ima grozdni teden. Organizatorji giozdnega tedna so se letos potru dili. ca je prišlo v prodajo le najboljše namizno grozdje. — Vinogradnikom. Srcsko načelstvo v Maiiboru razglaša: Neodgovorni ljudje prigovarjajo vinogradnikom v zadnjem času, naj bi takoj pričeli trgatev. Sresko načelstvo svari vinogradnike pred razšir-jevalci takšnih vesti ter jim nujno svetuje, naj ne piičenjajo trgatve pred 10. oktobrom. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici. telef. 28—12. ter V upotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33. tel. 22—13. — Forolce. V zadnjem času so se v Ma-ru poroči'i Janez Grah, navijalec, in Julijana Fajfar, vdevalka, Radvanje; M tin Jurkovič. ključavničarski pomočnik, Tezno. in Adela Brlck, tkalka. Stritar eva 45; Alojz Košlč, ključavničarski pomočnik, in Lucija Pučko, postrežnica Tezno; Vincenc Breznik, tkalec, in Mar-jel . Ko'ar. tovarniška delavka. Pobrežje; Karel Ehm. krojaški mojster. Frankopa-nova 55, in EDI da Zemljak, bivša predil-ka Betnavska 54. Cbilo sreče! - Kuda slana 1e pobelila vrtove in njive, škoda je zelo velika. Trpela je zlasti ajda. ki je vsa poparjena. — Mrtvec v gozdu. Posestnik Franc Potočnik je našel pri Arnašah pri Slovenj-gradcu razpadlo moško truplo, ki je bilo že precej objedeno od gozdnih živali. Ugotovili so, da je to 78-letni preužitkar Ivan Gorjup, ki je imel svojo hišico le kakih 600 m oddaljeno od kraja, kjer so ga našli mrtvega. Starček je bil na eno oko slep in opiral se je na berglje. Verjetno je, da si je hotel v bližnjem potoku oprati perilo, a je med potjo obležal. — Roganov grešni register. Mariborska policija je doznala, da ponuja neka ženska na Koroški cesti v nakup preprogo, ki izvira očividno od tatvine iz neke cerkve. Ker je ubiti Alojzij Rogan svojčas zahajal k omenjeni ženski, domnevajo, da ji je izročil preprogo on. Tudi je verjetno, da je bila omenjena ženska v zvezi z Roganovimi pajdaši oziroma da vsaj ve, kam je Rogan skril svoj vlomilski in tatinski plen. Preiskava se v tej smeri nadaljuje. _ Incident'. Na Aleksandrovi cesti je neki pijanec ukradel hruSke viničarju Ivanu Simcnčiču iz Počehove, ki je tekel za tatom in ga hotel prijeti, toda tat je navalil na viničarja in ga s pestmi udaril s ti ko silo po glavi, da je omedlel. Straž k je tatu aretiral. Je to neki 26-letni Franc D. iz Limbuša. — V neki go-sti'ni na Meljskl cesti so se sprli vinjeni gostje, ki so se obdelovali s stoli ln kozarci. K sreči ni bil nihče teže ranjen. Rabuki je napravila konec policija. Udeleženci pretepa so se morali zavezati da poravnajo škodo, ki jo Ima gostilničar, razen tega pa bo zadeva imela §e sodne posledice. — č:ie;av je kovčeer? Mesarski pomočnik Hinko Kcvačič je na gostilniškem vrtu Birtičeve gostilne v Melju našel večji notni kovčeg, ki ga dobi lastnik pri policiji. — Kam? Potujoči kotlar Mihael Kuz-mecev s Pohrežja fe prJiavfl policiji, da je njegova 331etna ž?na Liza neznano kam izginila. Oišia je na trg v Maribor, odkoder se ni več vrnila. Kuzmečeva je mati 4 nepreskrbljenih otrok. — Petje a neprijetnim koncem. Na Aleksandrovi cesti so okoli 23. veselo prepevali trije vinjeni splavarji, ki so se z vlakom pripeljali v Maribor. Ker so bili preveč glasni, jih je stražnik opozoril, naj bodo mirni, tođa stražnik je slabo naletel. Splavarji so pričeli še bolj kričati, tako da so jih morali aretirati, kar pa ni bila lahka stvar, štirje stražniki so imeli obilo posla z njimi, predno so jih spravili h »Grafu«. Na promenadi so se splavarji vrgli kar na tla, tako da je imela tokrat policija zares težko delo. preden jih je užugalfl Kazen seveda ne bo izostala. — Nesreča nikdar ne počiva. Med delom se je saboiel v oko z razbeljenim železom 431etni ključavničar državnih železnic Josip Veleč iz Studencev. — Z zidarskega odra je padel 511etnl zidar Alojzij Justinek iz Zg. Bistrice, ki je ob ležal z zlomljeno desno nogo. — Na cesti v bližini Rapidovega igrišča je neki tovorni avto povozil 281etnega delavca Josipa Vogrina iz Rogoenice pri Sv. Ruper-tu v Slov. goricah, ki je obležal s poškodbami na rokah in nogah. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnici. — Navadna ln zdravstvena telovadba. Kdor hoče poslati svojo deco k telovadbi, naj se javi ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih v telovadnici v Miklošičevi ulici oh 15. Informacije daje tudi Ivan Lavrenčič, telovadni učitelj, vsak dan ob 9.30 v prvi deški mešč. soli, Krekova ul. 1. — Dobrota je sirota. Ko se le pel 1 al a posestnica Antonija Mugerlan iz Za;. Rad-vanja z dvovprežnim vozom proti Sv. Trojici v Slov. goricah, jo je mlajši moški zaprosil, če bi se smel peljati do 9v. Trojice. Mugerlova je moškemu ustregla. Toda moški se ni dolgo vozil, marveč je *e pred Sv. Trojico skočil z voza in naglo izginil. Pri Sv. Trojici je hotela Mugerlova kupiti nekaj predmetov, pa je ugotovila, da ji je izginila denarnica, v kateri je bilo nad 700 din. Denarnico ji je ukradel moški, aa katerim poizvedujejo sedaj orožniki. — Razne vesti. Posestniku Grajfu iz Frama je tat odnesel iz kolarnice Železen plug, vreden 1000 din. — Na Glavnem trgu sta trčila skupaj kolesarja Ivan F. in Franc A., ki sta odnesla k sreči zdravo kožo, pač pa sta se jima pokvarili kolesi. — Na Radvanjski cesti je konj podrl 12-letnega Borisa S tance rja, ki je obležal S poškodbami na nogah. — V Radvanju ie v neki gostilni zaspal 341etni posestnik Karol Habit iz Vuzenice. Ko se je zbudil, je ugotovil, da mu je izginila denarnica, v kateri je bilo 150 din gotovine. — Pri Bresternici je kolesar Ivan FaleTt&g ta« ko nesrečno padel, da je obležal s poškodbami na glavi. — Tezenske novice. Jutri v soboto bo važna občinska seja v Koželjev! gostimi. Med drugim bodo razpravljali občinski očetje o gradnji nove radijske postaje, ki jo nameravajo urediti na prostoru za pokopališčem. Te dni se je mudila na Tea-nem tudi komisija, ki je prišla iz Ljubljane, da si ogleda zemljišče, da sbere potrebne podatke ln postavi svoje predloge k načrtu, za ureditev radijske relejne postaje na Tesnem* — Upor aazn^noev. Pri posest niči Tereziji Zupanovi pri Manbergu je bilo zaposlenih 10 kaznencev Is mariborska delavnice. Paznik jih je običajno zvečer zaprl v sobo, kjer so spali. Snoči ao se pa kaznenci nenadno ~. mtali. Trije so na- padu parni He Josipa Versića in mu hoteli vzeti puško in bodalo. Veraic pa je pobegnil na prosto in obvestil orožnike, ki ao kaznence kmalu ugnali. Trije glavni punta rji so bili oklenjeni in ao jih prepeljali v Maribor. — Mariborske gospodinje a« opozarjajo, da bodo od 1. oktobra dalje masnice ob nedeljah in praznikih zaprta. Tudi na stojnicah ne bodo prodajali mesa. Zato bodo morale gospodinje kupovati meso in mesne izdelke za nedeljo oziroma praznike že dan prej. Mariborsko gledališče Sobota. 30. septembra ob 20.: Hlapec Jer nej in njegova pravica. Premiera. Slavnostna otvoritvena predstava. Pred predstavo govor dr. M. šnuderla. Nedelja, 1. oktobra ob 20.: Veriga. Premiera. Ponedeljek. 2. oktobra: Zaprto. Torek, 3. oktobia ob 20.: Celjski grofje. Premiera. Iz Dravskega polja — Prevozi krompirja na pragersko postajo so Že ponehali. Nedvomno je v zadnjem času precej škodovalo deževje. Tudi je letošnja letina krompirja bolj slaba. Naš kmetovalec z Dravskega polja je zaradi tega precej prizadet, saj tvori krompir glavni predmet vnovčenja. s katerim si pomaga pri plačevanju davkov in dru-cih vsakdanjih obveznosti. Tako gre h koncu sezona prodaje krompirja, kd je bila ob začetku Se nekako živahna, ki pa eda j popolnoma po jen ju Je. Iz Gornje Radgone — Meja zopet odprta. Redni osebni promet preko obrne i nega murskega mostu med Gornjo Radgono :n sosednim nemškim mestom RadkersbuT-gom je bil v ponedeljek 25 t. m. zopet vzpostavljen. — Otrok utonil. Na MursČaku pri Ra lencih se je te dni igral na prostem pred hišo svojih staršev pofdrugo!e+ni otrok To-polnik Alojzij. Ko je bil zaradi krajše odsotnosti staršev brer nadzorstva, se Je splazil pa tleh do oddaljenejše mlake, k! je bila od zadnjega deževja precej polna, ter zdrsnil vanjo. Po vrnitvi staršev je bil otrok v vodi že mrtev. — Mačke ne spadajo v trgovine z življenjskimi potrebščinami. Nekateri tukajšnji trgovci so si zadnje čase omislili svojevrstno zabavo 8 tem, da puste poležava-t* po prodaja!nih mizah mačke, ne glede na to, ali se na mizah prodajajo življenjske potrebščine ali ne. Da to nikakor nI v skladu s higienskimi predpisi, je jasno. — Gnitje grozdja. Skoda, ki jo je povzročilo neurje v minilem tednu po vinogradih, zlasti v Zbigovcih, Orehovcih, na Janževem vrhu, Stavenskem vrhu in Ivanj-šovcih, se opaža zlasti pri ranih sortah v večjem razmahu. Od toče nasekane jagode se izcejajo ter začenjajo gnitl tako močno, da so nekateri vinogradniki pričeli že z obiranjem. Zadnje sicer lepo vreme vpliva ugodno na dozorltcv po2nih vrst, medtem ko bo treba s trgatvijo ranih sort pričeti letos že pred Teresijevim. Vinogradniki hitijo s pripravami posode ter so zlasti oni. ki imajo Še znatne stare zaloge vina, v skrbeh za posodo. Letošnji pridelek obeta namreč obilno trgatev, ki bo tudi kvalitativno zelo uspešna. — Cesto pod gradom od obmejnega murskega mostu proti gostilni pri Ledenici,^ ki je bila svojčas izločana od cest za težke tovore, so pričeli v zadnjem času nekateri prevozniki rabiti tudi za prevažanje težkih tovorov. Ker je cesta v slabem stanju ter obstoja nevarnost, da jo bo zaradi prekomerne uporabe s težkimi tovori odtrgal plaz v Muro, bi bilo umestno ln nujno potrebno, da občina Gornja Radgona v sporazumu s cestnim odborom uporabo ta težke tovore sploh prepove z napisi na obeh straneh. — Osebne vesti. K okrajnemu sodišču v Ljutomeru je premeščen sodni uradnik Tone AdaniČ. Na njegovo mesto je bila prestavljena od okrajnega sodišča v Ormožu sodna uradnica gdč. Josip in s Vrbnjakova. Iz Prekmur]a Preložitev ceste. Zaradi izboljšanja prometa je bila preložena cesta Turnišce— Radmožanci. Prejšnja cesta je ils preko vasi Nedelice, nova pa jo je pustila ob strani. Del ceste, ki gre skozi Nedelico. mora sedaj vzdrževati vas sama. Most čez Ledavo je bil na tej cesti v tako slabem stanju, da je bil za promet z vozili zaprt in so ljudje morali voziti naokrog po 3 km daljši poti. Sedaj je zgrajen tudi nov že-iezobetonski most, ki je stal okrog 40.000 din, 6 čimer je tamošnjemu prebivalstvu za dolgo dobo zagotovljena varnost prometa čez Ledavo. Poljski tatovi ao v okolici Murske Sobote zopet na delu. Krompir, koruza, fižol in selje, vse jim pride prav, ko obiskujejo ponoči njive ln ae okoristijo z delom in trudom drugih. Lastniki njiv v soboski okolici zahtevajo strožjo kontrolo nad de-lomrzneii, ki pa niso samo iz ciganskih taborov. Trgovska šota. Zasebna d vo razred na trgovska šola v Murski Soboti bo začela redni pouk v ponedeljek 2. oktobra ob 8. zjutraj. »Vdova Roslinka« na sokofskem odru. Kmečki fantje in dekleta Iz Dolnje Bistrice bodo uprizorili v soboto 30. t. m. v Sokolskom domu t Murski Soboti Golarjevo veseloigro -Vdovo Roelinko«, s katero so želi mnogo uspehov po mnogih podeželskih odrih v Prtkmurju. Smrtna kosa. V ljubljanski bolnišnici je umrla ga Terezija Pirtošek, mati tukajšnje šolske vrtnarice gdč. Pirtoškove. Iskreno soialje! Prvenstvo Murske Sobote v tenisu. Teniska sekcija SK Mure priredi teniške tekme za moško in žensko prvenstvo Murske Sobote v singlu. Tekmovanje bo v soboto popoldne in v nedeljo ves dan. Obsojen puščalec krvi. Pred okro*nim sodiščem v Murski Soboti je bil obsojen posestnik Janez Maček Is Starih Beznov-cev na 2 meseca zapora, ker Je sa nagrado zdravil ljudi s tem, da Jim je puščal krt Neki ženski je odvzel 2 decilitra, nekemu moškemu pa 3 decilitre krvi POMAGAJMO GRADITI P1VKOV SOKOLSKI DO: i Skrb za sezonske delavce delavci bodo dobili za loc frankov lio dinarjev Murska Sobota, 28. septembra Kakor smo že zabeležili, bodo sezonski delavci v Franciji smeli vzeti s seboj na pot v domovino največ 5000 frankov gotovine, ki jih pri nas samo Narodna banka in njene podružnice lahko zamenjajo po pariteti. Da olajša naSim sezonskim delavcem skrb za menjavo, je na prizadevanje izseljenskega komiaarljata v Zagrebu finančno ministrstvo odločilo, da bo na obmejni Železniški postaji na Rakeku zastopnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje odkupoval franke od naših sezonskih delavcev, ki se vračajo iz Francije, in sicer po tečaju 110 dinarjev za 100 frankov brez vsakega odbitka. Da bo šla stvar urno izpod roko, bodo izseljenci morali imeti na povratku Iz Francije v redu vse dokumente, s katerimi se bodo morali izkazati, da so na zakonit način zapustili našo državo, namreč z rednim potnim listom in s kontrahtom. V dnevnem Časopl3ju smo večkrat brali ob povratku naSih ?ezoncev iz tujine, kako Čakajo zmučenl od dolge vožnje na zvezo z vlakom, ki jih bo odpeljal iz Maribora proti domu. Ker niso mogli izmenjati mark, so ostali brez denarja lačni ln se trudili okrog, da bi dobili denar za vožnjo domov. Vendar pa to niso bili pogosti pri- meri, ker je iz Nemčije dozdaj priSlo nazaj v Prekmurje komaj 80 delavcev izmed 7000, kolikor jih je tam zaposlenih.. Ti, ki so se vrnili, so se odločili za po vrate k po večini pod vtisom vznemirljivih vesti, ki SO jim jih poslali sorodniki iz domačega kraja. Sedaj tudi domači vedo, da je za delavce edino pravilna rešitev, če ostanejo pri delu do konca sezone, saj so lahko spričo ugleda, ki ga uživa naša država, delavci popolnoma brez skrbi za svojo usodo, še več. neinšku vlada je dovolila pošiljanje denarja domov tudi tistim, ki niso na zakonit naftni prišli na delo v Nemčijo in doslej niso uživali tistih ugodnosti znižane vozelne in pošiljanja denarja v domovino. Naš iaseljeiiiški komisarijat v Zagrebu jc poskrbel, da bodo delavci na povratku iz Nemčije v Mariboru dostojno sprejeti in jim ne bo treba skrbeti za hrano. Za vsakega d*.ta > lu in delavko bo pripravljeno toplo kosilo, za druge potrebe pa bodo za prvo silo tudi dobili 100 dinarjev za 10 srebrnih Stark, ki jih bodo smeli vzeti s seboj. V teku je tudi akcija, da se vračajočemu se sezonskemu delavstvu zagotovi brezplačna vožnja aH pa vsaj če-trtinska VOtfatea ; " ■ rfHars §a do- mačega kraja. Pred letošnjo trgatvijo Letošnje grozdje bo po kakovosti in količini boljše kakor lansko Maribor, 28. septembra Razmeroma zgodnji pojav mraza »n hladnega vremena napoveduje hudo rimo. Nafi kmetovalec hiti, da bi spravil svoje pridelke čim prej pod streho, žal mu pri tem primanjkuje moči. To pomanjkanje delovnih moči se čuti v zadnjem Času po vsem našem obmejnem ozemlju. Razen tega Čuti nas kmetovalec pred nastopom strne tudi drugo z3o: usodna SttSa je pustila svoje globoke sledove, l^e malo je gospodarjev m kmetovalcev, ki ne čutijo pomanjkanja krme. Zato si kmetovalci pomagajo n* ta način, da koljejo živino in prodajajo meeo po primerni ceni svojim sosedom, znancem ter drugim interesentom. Pri tem dosežejo boljše cene, kakor jih jim nudijo razni mešetarjl, prekupčevalci ln mesarji. Letošnja bilanca bi torej ne bila rožnata. Tudi sadjarji se ne morejo preveč pohvaliti V zvezi s sedanjimi splošnimi razmerami je izvoz zgodnjega sadja skoraj popolnoma zastal. Isto velja tudi za srednje sadje. K sreči so sedaj nekoliko boljše perspektive glede izvoza poznega sadja. Čutijo se namreč in opažajo znamenja, po katerih je soditi, da bodo Nemci sedaj kupljeno sadje, predvsem jabolka, plačevali. Za izvoz poznega sadja prihaja skoraj izključno v postav Nemčija. Zelo živahno Je povpraševanje po nas'h poznih jabolkih od strani interesentov s področja českomoravskega protektorata. Možnosti prodaje naših Jabolk na desko so trenutno zelo ugodne, zal pa so cene nekoliko slabše, kakor Jih ponujajo nemški nakupoval-ci. Spričo tega stremi prizadevanje naSlh sadnih izvoznikov predvsem za tem. da čim bolj navežejo stike z nemškimi oziroma češkomoravskimi središči sadne trgovine. Upati je, da bo izvoz poznega sadja vsaj nekoliko odskodoval našega obmejnega sadjarja, ki j« računal z dohodki od sadja, ki predstavljajo malodane naj- j važnejši vir stes* skromnih doh"»dkcyv. VI ' tem pojrledn je b lo letos razočaranje precejšnje. To velja predvsem za tiste redks pokrajine ob nr.*i meji. kjer so jabolka letos nekam do-bro obrodila. Na področ-! Ju p reza M a H bor levi breg pa teg-a raso-' čaranja nciSi se d jar j; niso doživeli, ker Je i bilo letos tukpj sr.dja K»re malo. Lzvzem-*i slive, ki pa so letos Itak povsod boga/to Obrodile. i Nekoliko ugodnejši tv>1o**J p* >* tv> na-šiii vinogradih, po naših vnlovttfli vnukih goricah. Deževja zadnjih rini je nrcer nekoliko £ko-1ovalo, ker je pričelo £ros lje zaradi teara erniii. Navzlic temu pa kaze grozdje že sedaj povprečno 20 Ftr.p ni sladkorja, ponekod še več. Prvotne perapea> tive so bile glede na letošnji pridelek groznija izredno ugo 'ne. Rajsen tega ni bilo letos skoraj nikjer v vsem obmejnem ozemlju u sodne j Se toče. izvzemši nekatere manjše predele pri Jar^nlnl. pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, pri Sv. Ani v Slov. goricah pri Sv. Benediktu v SJov. gorcah in pri Negovl. V zadnjih :lveh mesecih pa se je položni nekoliko smr^menll. Prvotno idealni izgledi so se nekoliko poslabšali. Naglic temu pa je letošnje grozdje tako v kvalitetnem kakor v kvantltet-neim pogledu boljše kakor je bilo lansko. Toda naš obmejni vinogradnik :ma navzlic temu svoje te?ke skrbi. Sedaj smo tik pred trgatvijo, ki bo v glavnem izvedena med 10. ln 15. oktobrom t. 1. Nekatere obmejne občine so že razglasile pričet ek trgatve, opaža pa se Že sedaj pomanjkanje potrebnih moči, ki jih Je pri trgatvi treba zelo mnogo. Raren tega razmišljajo naši obmejni vinegradnki ze sedaj o tem, k^ko bodo vnovčili letošnji vinski pridelek, ki bo dobre kvalitete, kakor zatrjujejo naši vinski strokovnjaki. Prt-1 ke. v katerih danes živimo, niso najugodnejše za uspešno ter ugodno vnow*onje vinskega pridelka. Sedanji odneš^ji med vinogradniki in viničar ji ^^raramevanfe delodajalcev in delojemalcev — Potrebna M bila anketa Maribor. 28. septembra Razmerje med vinogradniki in viničarji je prešlo v zanimivo fazo. Kakor smo že poročali, so se obmejni vinogradniki v zveži t novo uredbo o viniČarskem redu obrnili na bansko upravo s posebnima spomenicama in konkretnimi spreminjevalniim predlogi. Zadeva se Je znašla v nekakem Iatentnem stanju. Doslej namreč še ni telil obrazec pogodbe, kakor ga predpisuje uredba, na drugi * t ran i pa tudi ni izšel noben pravilnik, ki naj bi tolmačil posamezne določb« nove viničairkc uredbe in ki na i bi preciziral postopek glede pravega razmerja med vinogradniki in viničarji. S tem je vinogradnikom onemogočeno, da bi ravnali in postopali v smislu določb nove vini Čarake uredbe, čeprav bi morda na to pristali. Nimajo na razpolago formu!arja ki jm predpisan sa sklepanje pogodbe med vinogradnikom tar vmičsrjcm. Tako je nastalo neko posebno stanje, ki je prehodno in do neke mere tudi brezpogodbeno. V zadnjem Času ps se opaža v vrstah viničarjev zanimiva reakcija. K posameznim vinogradnikom ao namreč prišla neka- | tera odposlanstva viničarjev. ki so izrazila : mnenje viničarjev v sedanjem stanju. Nekatera zastopstva so poudarila, da so viničarji pripravljeni, da se sporazumejo s vinogradniki v okviru prejšnjega viničar-skega reda. Ta sporazum bi bi! vezan na manjše, nebistvene korekture stare uredbe o viničarskem redu. Tako se vendarle kažejo znamenja obojestranskega sporazumevanja, na podlagi katerega naj se soglasno izoblikujejo temelji složnega sožitja med vinogradniki in viničarji. Sicer še ni konkretnih sledov nove nresoje razmerja med vinogradniki in viničarji, upati pa je, da bo prodrla pobuda za sklicanje posebne ankete, na kateri naj se sku-a doseči zbliža-nje stališč, ki se nanašajo na oba prizadeta činitelja in ki tako globoko segajo v obstoj ter napredek vsega našega obmejnega vinogradništva. Z obstojem našega obmejnega vinogradništva stoji in pade naš vinogradnik, pa tudi na? viničar. To skupno spoznanje naj bi \ urejevanju spornih vprašanj rodilo čirn prejšnje fn čim zadovoljivejše uspehe. Izpopolnitev alarmnih naprav Jutri bo preizkušena nova sirena, poizkusno piskanje pa ne te pomenilo letalskega alarma Maribor, 28. septembra. | Nedavna vaja v obrambi pred domnevno nevarnostjo iz zraka je pokazala nekatere nedostatke v pasivni obrambi. Gc-tovo najobčutnejli nedostatek Je predstavljalo pomanjkanje sodobnih alarmnih naprav, ki naj bi vse mestno prebivalstvo takoj in brez slehernega dvoma oco-zorilo na bližajočo se nevarnost iz zraka. Ob nedavni vaji Je bilo namreč Čutiti ne-enakomemost v oddajanju alarmnih signalov. V hrušču in trušču opoldanskega prometa mnogi Mariborčani, ki so Se bili do svojih obratih in pisarnah, alarmnih znakov sploh niso slišali. Zaradi tega je toplo pozdraviti prizadevanje odbora za obrambo mesta Maribora proti napadom iz zraka, ki ae j« odločil, da izpopolni alarmne naprave ter vsa sredstva, ki hi mogla služiti čim učinkovitejši obrambi mesta ured naoadom iz zraka. Zato bodo Člani odbora za obrambo mesta Maribora proti napadom Iz zraka preizkusili jutri 80. septembra ob 9. zjutraj in opoldne novo sireno. Mariborsko prebivalstvo se obvešča o tem preizkusu s posebnim opozorilom, da poizkusno piskanje te sirene ob navedenem Času ne bo Domenilo nlkake vaje pred napadom z zra- ka, oziroma letalskega zračnega alarma. Promet na ulicah in vse ostalo naj se na-daljnje popolnoma normalno navzlic pi-f^.enjene sirene. Z Jesenic — / .rhkotttlstski dvoboj. V nedeljo 1. oktobra bo ob 9.30 na igrišču SK Bratstva juniorski lahkostlctski dvoboj med ASJC Gorenjcem in SK Bratstvom, ki bo obsegal: teke na 100 in 1000 m, met krogle, diska in kopja, skoke v višino, daljino in ob palici ter štafeto 4X100 m Oba kluba imata zelo dobre juniorje, kar smo videli Že pri tekmah KID Zato bo ostra in napeta borba za točke med zastopniki obeh klubov. Med posameznimi točkami bodo nastopili tudi seniorji, tako da bo tekmovanje še veliko bolj zanimivo in pestro. Mitinga se bodo udeležili tudi nekateri atleti iz Ljubljane, zato naj si občinstvo ogleda to prireditev, saj bo v letošnji sezoni zadnja na Jesenicah. Vstopnina je propagandna. Popoldne ob pol 16. se bo pričela prven t - • nogomt tna tekma med SK Jadran* n ! juSljam in SK Bratstvom t Jesenic Strem 4 »SLOVENSKI NAlODc . 221 Z obiska v Doornu Bivši nemški VUjem IX, U živi v lzgiianstvu ni prijatelj radia Posebni dopisnik panskih listov v Amsterdamu Gas ton Benac je pred dnevi odšel s svojim prijateljem Nizozemcem Za-nelhjem in drugimi prijatelji iz Amsterdama v Doorn z namenom, da bi videl bivšega nemškega cesarja Viljema U. in skušal z njim govoriti. Dopisnik ni vedel, da Viljem že več mesecev nikogar ne sprejema in da so ga poleti zaman prosili ugledni ameriški novinarji za razgovor. Med potjo iz Amsterdama v vasico Doorn smo videli povsod mobilizirane nizozemske vojake, pripoveduje dopisnik. V Doornu, ki Ima 5000 prebivalcev, je nastanjenih 4.000 vojakov. Hišo, v kateri prebiva Viljem II. obdaja velik park. Pri vhodu v velik vrt smo čitali napis: »Rosarium WUhelmOdgovorite tem tujim turistom, da ne govorim o političnih zadevah, odkar uživam gostoljubje Nizozemske«. Cesarica je nato pustila cesarja samega to je tajniku naročila, naj nam razkaže razstavo v Doornu. Ogledali smo si razstavo v veliki garaži, kjer je razstavljen cesarjev porcelan, knjige, razglednice, ki stanejo 24 din, če nimajo cesarjevega podpisa, 100 din pa, če imajo podpis Viljema H. Dohodke s te rastave dobe revni v Doornu. Tajnik nam je še povedal, da govori cesar pet jezikov ln da čita vsak dan angleške, nemške to francoske liste, sovraži pa radio in ga nikoli ne posluša. Samo cesarica posluša včasih nemške ln tuje postaje po radiu. Lfi'*£? «*icčne volje usmerjajo kulturni razvoj Sodobnost ima pravice m dolžnosti do sebe, je napisal Jules Romains. Najbolj pametne ali vsaj najmanj blazne so bile tiste dobe v kulturnem razvoju človeštva, ki niso pozabile nase. S tem so ljudje v- takih dobah najbolje delali tudi za bodočnost, kajti potomcem niso zapustili pravd, ki jih je treba obnoviti in maščevanja, ki ga je treba likvidirati ter tudi ne ruševin, na katerih je treba znova graditi. Prisilno delo in ustvarjanje je redkokdaj trajno. Sledeča generacija kateri smo hoteli pripraviti boljše in srečnejše življenje s tem. da smo se sami žrtvovali, se navadno podviza, da uniči, kar so ji predniki pripravili. Brez sodelovanja razuma, napredek ni mogoč. Ni pa dovolj, da so pametni in razumni samo posamezniki. Pametne morajo biti najobsežnejše človeške zajedni- ce. Kar se pa zgodi le s pogojem, da žive kolektivi po načelih demokracije. Ne verjamem, pravi Romains, da je bodočnost človeštva v nevarnosti, kljub dogodkom, ki se razvijajo pred našimi očmi. Toda ozdravljenje ne bo prišlo samo od sebe. Četudi smatramo čas za iluzijo, se na svetu vse dogaja, kakor da na usodnem križišču volja enega aH več ljudi okrene razvoj dogodkov v določeno smer, ki je bila pred tem samo ena izmed številnih možnosti, ki pa postane po dogodku nepreklicno in zgodovinsko dejstvo Zato verujem v ljudi močne volje kot ustvarjalce zgodovine, Bl&gor ali nesreča človeštva pa zavist od tega, ali so ti ljudje, ki usmerjajo na križiščih razvoj človeške ku.rure tudi pametni ljudje in ljudje dobre volje in ne samo ljudje močne volje. Angleži o nemškem letalstvu Londonski list »Dally Herald* je priobčil dolg članek o sposobnosti nemškega letalstva. Nemška letalska armada, pravi avtor, je izredno močna. Letalsko oboroževanje se je v Nemčiji pod Hitlerjem v celoti posrečilo. L. 1935 je nemški tip vojnega letala Heinkel prekašal vse druge letalske tipe. ki so bili konstruirani v Franciji ln Angliji, upoštevati pa je treba, da je najboljše letalo polnovredno Dajveč dve leti po zgraditvi. L. 1937 je Nemčija nadaljevala gradnjo modelov iz 1-1935, čeprav se je pokazalo, da se med tem druge države že močno izpopolnile svoje letalske motorje in da nemški tip iz 1. 1935 ni bil več na višku. V primeri z modernimi letali drugih držav so tudi francoska letala zelo neokretna. Neokretnost nemških letal je moleče videti že po težkem letu v višini 3000 do 5000 m. Mnogo boljša so letala, ki jih je Nemčija zgradila po L 1937 ln so tipa Masser-schmidt. Ta letala so mnogo hitrejša in motorji odpornejši, toda v primeri z angleškimi motorji Rollos Royce se po angleškem mnenju vendarle ne morejo kosati. Nemška letala so bila zgrajena za odlet in pristanek z urejenih letališč, v vojni pa letalci ne morejo vedno računati z dobrimi letališči. Angleška letala lahko pristajajo v Saharski puščavi ali pa na hribovju. V tem pogledu si angleški vojaški krogi obetajo mnoge prednosti pred nemškimi letali. Nadalje so bili po mnenju angleških letalskih strokovnjakov nemški piloti preveč hitro izpuščeni iz pilotskih SoL General Ingr poveljnik češke legije v Franciji V mesecu juliju se je posrečilo bivšemu češkoslovaškemu generalu Ingru pobegniti iz protektorata na Poljsko. General je bid med begmn preoblečen v kmeta. Iz poljske Gdvnje je odpotoval v Francijo, kjer je nedavno postal poveljnik češkoslovaške vojske, ki se bori na francoski strani. Ingr je bil v Češkoslovaški zelo popularen vojak. Rojen je bil na Češkem Ir. je v začetku svetovne vojne pobegnil iz av-stro-ogTske vojske. Kot prostovoljec se je boril i. 1914. v Srbiji. Bil je šele 20 let star. Po okupaciji Srbije se je pridružil ruski vojski in je ustanovil v Rusiji osvobodilno legijo Cehov to Slovakov. Sodeloval je pri reorganizaciji ruskih čet, ki so se umikale iz Galicije: Po propadu vlade KereiLikega je z oddelkom češkoslovaških legionarjev prišel na francoclio fronto in je bil pred premirjem poveljnik češke legije na Tirolskem. Po premirju je sodeloval pri ustanovitvi češkoslovaške vojske. L. 1930 je bil imenovan za divizij- sksga gena i ala m je poveljeval oaskft vojski na obmejnem področju Moravske Ostra ve. Novinarjem v Parizu je general Ingr izjav J, da šteje čsskcslovaska legija na Francoskem te 25 000 borcev, med katerimi je 400 ceskoslavaskib oficirjev. Lgija razpolaga tudi s 600 letalci, katere je francosko poveljstvo že uvrstilo v francoske letalske oddelke. Nasveti za ohranitev mirnih živcev Oblasti za pasivno obrambo civilnega prebivalstva v Parizu so objavile recepte, s pomočjo katerih civilno prebivalstvo lahko pomiri živce, ki pri nekaterih zelo trpijo zaradi pogostih alarmov. Nekaterih, ki se morajo ob vsakem alarmu poskriti v zaklonišča in si nadeti plinske maske, se je polastila tudi duševna depresija. Civilno prebivalstvo so zaradi tega poučili, kako si lahko ohrani duševno ravnotežje in mirne živce spričo raaaburjajocih alarmov. Mnogi Parižani so bili vsaj po prvih alarmih tako razburjeni, da niso mogli ponoči spati. Proti nespečnosti priporoča pasivna obramba mlačne kopeli in kopeli v vodi. v kateri se namoči lipovo cvetje ali kamilice, katerim se pridene nekaj kapljic baldrijana. Kopeli pa ne smejo biti pretopi©. Mirne živce ohranijo tudi mlačne ali mrzle prhe. Prhanje pa ne sme trajati dalje kakor 10 do 30 sekund. Po kopeli je treba telo odrgniti z brisačo in nekaj minut telovaditi. Priporočljive so tudi solne kopeli. Za odraslega je treba razstopiti 3 kilograme soli v kadi, za otroke pa 1 kg soli. Tu* s primerno dijeto si lahko ohranimo duševno ravnotežje in pomirimo živce. Najbolj priporočljivo je uživanje na ražnju pečenega mesa. telečjih jetre, leče, riža, sira. sadja, kakao ali čokolade ter v primernih količinah rdeče vino. Pariška opera v Nantesu Bnsamble pariške opere se je zbral v Nantesu, kjer bo v poslopju mestnega gledališča Graslln uprizarjal predstave. V Nantes se je preselila iz Pariza tudi pariška umetniška visoka šola. Vzhodnoanatolska železnica Turčija z vso naglico dokončuje vzhod-noanatolsko železnico, progo v smeri proti Iraku. Tudi na iraški strani gradijo z vnemo, da hi kmalu dobili zvezo s Turčijo. Ta železniška proga ima velik strate gičnl pomen za pot v Indijo za primer, da bi se Sueški prekop zaprl. Propagandni zlet novomeških moto-ciklistov Novo mesto, 23. septembre Motosekcija Ilirija v Novem mestu je y nedeljo priredila svoj prvi večji skupni izlet v Belo Krajino. Solnčno popoldne je bilo kakor naročeno za prelepo vožnjo preko divnih Gorjancev. Pred hotelom g. \Vindischerja se je k odhodu zbralo nad 40 udeležencev z raznimi motornimi vozili, ki so se ob 13. pričela pomikati proti Gorjancem. Na čelu dolge kolone je brzel avto $ predsednikom in tehničnim vodstvom, kolono pa je zaključil avto z znaki Rdečega križa. Prvi postanek je bil v Metliki, kjer je kolona zbudila s svojim prihodom mnogo zanimanja. Izletniki so se dobro razpoloženi oglasili pri starem belokranjskem znancu Daku Makar ju, nakar so po kratkem postanku nadaljevali pot v Črnomelj. Po ogledu prijaznega mesta, je bil sestanek vseh udeležencev pri Lakner-ju. Ob tej priliki so imeli na udeležence izleta vzpodbudne nagovore v smislu tuj-sko-prometne propagande, predsednik sekcije g. Jože Ferlič. podpredsednik g. Avguštin Okroglič in tehnični vodja g. Slavko More. Iz Črnomlja so se izletniki po 18. odpeljali po določenem programu proti strminam Štrekljevca, ki so ga vsi gladko prevozili brez nezgod. Kratek postanek vozil je bil zatem na Luži pn uglednem vinskem strokovnjaku P. Badovincu. Po kratkem^ zadržanju in pregledu vozil se je kolona že v trdem mraku podala na vijugasto drž. cesto preko gorjanskega sedla. Na »Vahti« vrh Gornjancev se je odprl v dolino krasen pogled. V daljavi več km je na tisoče lučic pokazalo izletnikom obrise ^ Novega mesta, ki ga je že objel pravljični mir. Nekateri udeleženci izleta in sicer iz Toplic, Soteske in Straže so se na povratku ločili s svojimi vozili od skupine že pred Semičem, da so si v noči pot proti domu skrajšali. Vsi udeleženci propagandnega zleta v lepo Belo Krajino žele po uspešno zaključeni vožnji, da bi mo-to-klub priredil še več sličnih izletov po naši ožji domovini. S tem bo sekcija mnogo pripomogla k zboljšanju tujskega prometa, k spoznavanju ljudi in krajev, istočasno pa gojila prisrčno družabno življenje, ki ga v toliki meri pogrešamo med seboj baš Dolenjci. Vaa zahvala za to započeto koristno delo gre v prvi vrsti agilnemu predsedniku sekcije in njegovi desni roki, tehničnemu vodji, ki sta si postavila v svoj program preje omenjeno nalogo. Inserirajte v „SL Narodu44! Mila Kogejeva, mezzosopranlstka nase opere, bo pela v soboto 30. t. m. naslov* no partijo v Goldmarkovi »Sabski kraljici«. V za J njih letih nam je ustvarila celo vrsto vlog svoje stroke ter ai tako zagotovila vidno mesto v delu za prospeh opere. Za letošnjo sezono je imela ponudbo za angažma v Zagrebu, a je ostala naši operi in našemu občinstvu zvesta. >Sah-ska kraljica« spada med najtežje partije iz opernega repertoarja in bo dala naAi pevki priliko, da uveljavi v njej vse svoje sposobnosti. Živali in barve Mnoge raziskave in opazovanja dokazujejo, da imajo živali izrazit čut za barve, čeprav je v marsičem drugačen nego pri ljudeh. Tako pravijo, da vrabci ne morejo trpeti žareče modrine Ln če jih hočeš pregnati s kakšnega vrta, ni drugo potrebno, nego da obesiš na grede trakove takšne barve. Nasprotno pa imajo vrabci veliko veselje z rumeno barvo. Ribe na rdečo vabo baje bolje reagirajo nego na drugobarvano. Da imalo komarji rajši temnejše barve, je menda že vsak opazoval. Tudi čebele zelo dobro razlikujejo barve in ta čut za barvo izkoriščaio praktično na ta način, da barvajo panje z različnimi barvami, tako do čebela, ki se vrača obložena v čebelnjak ne i zgubi ia časa z iskaniem svoiega panja. Psi in konii menda n;maio nravesa *n*a *w bir-ve. Znan je vpliv, ki ga ima rdeča barva na bike in purane. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti ajasansMK — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. Male oglase za »Slov. Naroda« sprejema uprava do 9. are dopoldne KLIŠEJE k NO ' iN JUGOGfcAflKA SV PbT&A NASIPA KROMPIR Čebulo, zelje v glavah, Jabolka, namizna in za prešanje, dobavlja Josip Lah, Oslusevci pri Ljutomeru. 2846 MED V SAJTOVJU in medico dobite v MBDARNL Ljubljana, Židovska ul. 6. 2824 KATERI DOBROTNIK (knjižnica) bi poklonil ali poceni prodal rabljene knjige snujoči knjižnici. — Gasilska četa, Trojane, 2854 POUK Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. ln od Vi S do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4 mesece. Novi tečaji se prlčno 3. oktobra. Šolnina zelo nizka. Moderna ln največja strojeplanica s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. — Curistofov učni eavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15, tel. št. 48-43. 2830 S LUZfcE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. PLETILJA na št. 10 sprejme delo na dom. Naslov v upravi* SI. Naroda«. 2856 VESĆE STRUGARJE IN REZKA RJE (frezerje) potrebuje tvornica vagonov. Reflektanti naj pošljejo ponudbe z zahtevo plače in navedbo dosedanje zaposlitve na upravo tvornice, Slavonski Brod. 2853 4 JEKLENE BLAGAJNE manjše, prostostoječe. event. 2 vzidani, t resor cea 50 X 40 X 30 cm, kupimo. Ponudbe na ogl. upravo zdravilišča Slatina Radenci. 2847 PRODA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Dm. OREHOVA JEDRCA IN MED dobite najceneje v »Medarnl«, Ljubljana, Židovska ul. 6. MALI OGLASI ▼ »Slovenskem Narodu* imajo siguren uspeh! 303 Najboljši vodnik po radijskem svetu je „NAŠ VAL" sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice, Izttaja vsak petek ln Je tudi lepo Ilustriran! UPRAVA: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina samo 10.— dinarjev! rs»s U&l 50**; ',vy*; '»5; Makulatumi papir proda uprava slovenskega H*roda44 Ljubljana! Knafljeva ulica itev. s A P MELNIKOV; 6* ZAGONETNA SMRT KNEZA KO ST ROV A ROMAN To se je pripetilo tudi Murzajevu v odnosu do ženske, ki jo je bil opazil pri vratih samostana, ko se je bil napotil na hrib Pinci in ko je prvič obrnila nase njegovo pozornost s sledovi težkega trpljenja. Morda jo je srečaval že prej pogosto, samo da se je jela zdaj pogosteje prikazovati njegovim očem. In vendar se ni zgodilo, da bi jo bil srečal vsaj enkrat na ulicah, polnih razkošja in elegantno oblečenih ljudi ali pa v krasnih hramih. Srečaval jo je bodisi v labirintu ozkih ulic, ki niso nikoli poznale solnčnih žarkov, ali pa v mračnih starih hramih, kamor razen vernikov le redko zavije ljr.bi+olj starin cerkvenih spomenikov. Nekoč ko je bil zavil v cerkev sv. Petra, da bi si ogledal Mojzesov kip. delo Michelangela, jo je Murzajev opazil, sklonjeno na tleh pred čudodelno podobo sv. Sebastijana iz sedmega stoletja. Drugič ko je sedel na nasprotnem koncu Rima onstran reke Ti-bere, tam, kamor ie tako rad zahajal pesnik Tasso, je začutil, da ga nekdo nepremično gleda. Ko se ie ozrl je opazil isto žensko, ki se je bila vrnila iz samostana cerkve sv. Onufrije. ki je bil v eni izmed njegovih celic umrl tvorec slike »Osvobojeme Jeruzalema«. _"_ .it Zjutraj pred odhodom v Tivoli h knezu je sklenil še enkrat ogledati s? lateransko cerkev sv. Ja- neza Krstnika, nekoč sedež rimskih papežev. Ko je prišel iz cerkve in se napotil čez trg, kjer se je igralo mnogo otrok, je zavil v manjšo cerkev Vseh svetih. Tam je bila glavna svetinja Scala Sacra — stopnice, pripeljane iz Jeruzalema iz Pilatove palače, po katerih je stopal Kristus na poti pred sodišče. Iz cerkvene veže je vodilo gori pet stopnišč. Do štirih stranskih je bil dostop prost, do petega — svetega, obsegajočega 28 stopnic, je bil pa zamrežen. Po njih se je tudi lahko prišlo v kapelico. »Vseh svetih« toda samo po kolenih. Ob vznožju stopnic sta stali dve skupini kipov iz belega marmorja, — levo »Kristus in Pilat« — desno pa »Ju-dežev poljub«. Na podstavku tega kipa je bil napis: »Osculo filium hoininis tradis«. Romarji so odpirali mrežo ne da bi se ustavljali pred temi napisi in po kolenih so hodili k svetinji. Samo ena ženska se je ustavila pri desni skupini kipov, stisnjena z nedriji k podstavku, a glavo je sklanjala k prstom izpod obleke moleče Kristusove desne noge. Ko jo je Murzajev spoznal, ji je jel slediti. Ko je vstala od Kristusovih nog, je odšla za mrežo in si jela zelo počasi po kolenih vzpenjati navzgor, dolgo počivajoč na vsaki stopnici. Čeprav so romarji, ki so bili stopili na stopnice, pozneje na vsaki molili, vendar so bili že na srednji stopnici, ona je bila pa še vedno na zadnjih. Pobožnost vseh romarjev je prodirala tudi v Murzajevo dušo. Odprl je mrežo in se jim pridružil. 2e na drugi ali tretji stopnici je čutil kako težko in bolestno je hoditi do kolenih. Stopnice so bili v poldrugem tisočletju izhodili milijoni kolen. Kolena so strašno bolela, ker so bile stopnice kotanjaste. Toda vrniti se ni bilo več mogoče. Moral bi si natakniti s podplati svetih stopnic, a to ni bilo dovoljeno. Gori nad po-božnimi romarji je visela v polsvitu slika križa-nega Krista. Zdelo se je, da s svojimi razpetimi rokami vabi romarje v svoje naročje. V Murzajevi duši se je dramila pdbožnost. Od stopnice do stopnice in ko je dosegel najvišjo, ni čutil več takih bolečin kakor v začetku in z velikim trudom se je postavil na otrple noge. Ko se je obrnil, je opazil, da je imela ženska pred seboj še kakih deset stopnic. Po ogledu kapelice »Vseh svetih« je odšel v stransko ladjo, kjer je sedel in počival dobre pol ure. Odhajajoč iz cerkve po stranskem stopnišču je ves presenečen opazil žensko zopet na zadnjih stopnicah. Ponovila je bila težko hojo po kolenih, od katere so Murzajeva še zdaj bolela kolena. Tramvaj ga je hitro prepeljal na kolodvor in čez dobro uro je bil že v Tivolu. Tam je kmalu našel vilo, v kateri je stanoval knez Oleg Kirilovič Ko-strov. — Koga vidim? Ka? si od mrtvih vstal? Saj si bil ustreljen — je vzkliknil Oleg Kirilovič radostno, ko je spoznal Murzajeva. — Toda postaral si se. S to sivo bradico si Se podoben starcu, čeprav je od najinega zadnjega srečanja minilo komaj petnajst let. Ne, ne, povej mi kar naravnost — ali si to ti ali pa je tvoja zagrobna senca? Ali veš, dasem bil že dal za te darovati maso. Nekdo mi je nekoč zanesljivo trdil, da si bil ustreljen istočasno z generalom Radkom Dimitrijevim, — je dejal Oleg Kirilovič, ne da bi pustil Murzajeva do besede. Ali si zares še živ? Ne morem ti povedati kako sem vesel. — Živ sem, saj me vidiš pred seboj, se je zasmejal Murzajev. Mnogo pa ni manjkalo, da bi bil ustreljen. Posrečilo se mi je pa pobegniti, ko so nas vodili na morišče. Streljali so za menoj, ranili so me v roko, pa sem jim vendar le ušel. Skril sem se v grmovje, kjer sem zaradi velike izgube krvi omedlel. Tam me je našel neki starec, podoben Tarasu Bulhi. Pri njem sem ostal, dokler si nisem opomogel, da sem lahko krenil na pot. — Kaj sc je pa zgodilo s teboj potem? — Isto, kar se je zgodilo z mnogimi drugimi. Znova sem se boril, najprej v Denikinovi. potem pa v VVranglovi armadi. Glede vsega drugega lahko vprašaš večino ruskih vojakov: Krim. Gnlipoli, Jugoslavija, trpljenje v izgnanstvu, dokler n sem prišel v Rim, kjer ostanem najbrž do smrti. — Ne morem ti povedati, kako sem vesol ;e ponovil Oleg Kirilovič. — Kako pogosto sem se te spominjal, tolikokrat sem mislil na najin razgovor, ko sva ležala skupaj v vojni bolnici, toda kako si me našel? — Najti umetnika, ki se pred niegovo sl;ko gne-to posetniki razstave, vendar ni nič težkega. — Ti si bil na razstavi? Ali si videl sliko? Kako ti ugaja? — Zelo mi ugaja in razen umetni" InooH sem opazil še nekaj drugega. — Kaj pa? — Ne glede na čas, ne glede na mrarr. »mine iz davne preteklosti sem opazil, da iz u:n n ^ove duše še ni izginila podoba tiste, v katero <=o je bil zaljubil v kratkem času svojega poznanstva z njo. — A iz tvrv izginila. Ureiuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno'' fran J**an U Za upravo m inseratni del lista Oton ChrtsfOf // Vsi v Ljubljani