Celje - skladišče D-Per glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE: — Pripadniki JLA gradijo cesto — Zbor združenega dela ocenil izvajanje ukrepov družbenega varstva v DO TOPER — Določena lokacija avtobusnega postajališča — Stipendije OKTOBER 1987 ŠT. 110 Oktobra sprejeto v občinski skupščini Povišanje prispevka staršev K CENI VZGOJNOVARSTVENIH SPROTNA VALORIZACIJA I. UGOTOVITVE IZ POROČILA SOV SRS O STANJU IN PROBLEMATIKI VARSTVA OTROK V SRS S PREDLOGI ZA RAZVOJNE USMERITVE Sistem financiranja je v otroškem varstvu takšen, da se zagotavljanje vzgojnovarstvene dejavnosti (z izjemo male šole in programa za otroke z motnjami v razvoju), financira na ravni občin in sicer prek svobodne menjave dela v Skupnosti otroškega varstva in s prispevki staršev. Poseben problem predstavljajo prispevki staršev za dnevno varstvo otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah. Ti imajo v sredstvih za vzgojno-varstveno dejavnost čedalje manjši delež. Ta prispevek naj bi po samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pomoči znašal 35 % mesečnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu, največ pa do polne cene varstva in oskrbe. Ker prispevkov staršev ne valorizirajo v skladu s to rastjo, znašajo v letu 1986 le še 22 % v ceni storitev vzgojnovarstvenih organizacij. Če bo delež še naprej padal, bo to v pogojih interventnega zakona o o-mejevanju skupne porabe povzročilo resne težave pri oblikovanju sredstev za dejavnost vzgojnovarstvenih organizacij. Razen varčevanja pri delovnih sredstvih, ki ga vrtci izvajajo že vrsto let, je za nadaljnji razvoj kakovosti dejavnosti nujno povečati delež doplačil uporabnikov. Ta delež iz leta v leto močno u-pada. Tako je znašal v letu 1981 v globalu 38 %, v ceni storitev v letu 1986 pa le še 22 %. Ugotavlja se, da ta delež pada zlasti zavoljo neustrezne valorizacije prispevka uporabnikov in neustreznega prilagajanja občinskih skupnosti o-troškega varstva pri izračunavanju (časovno in vrednostno) gibanja cen storitev in cen na tržišču. Sprejeto usmeritev v srednjeročnih planskih dokumentih o valorizaciji cene storitev in prispevkov uporabnikov skladno s cena- STORITEV IN NJIHOVA mi na tržišču in gibanji osebnih dohodkov bo potrebno začeti takoj dosledno izvajati. Po usmeritvah samoupravnih organov Skupnosti socialnega varstva in Skupnosti otroškega varstva SRS naj bi prispevke staršev valorizirali enako kot družbenode-narne pomoči, in sicer od 1. 3. 1987 za 30 °/o, od 1. 7. 1987 za 40 °/o ter od 1. 10. 1987 za 40 °/o. II. REALIZACIJA USMERITEV V OBČINI ŠENTJUR Skupnost otroškega varstva Šentjur je kot prejemnica solidarnostnih sredstev za področje vzgojnovarstvene dejavnosti, in denarne pomoči otrokom zavezana, da spoštuje in uresničuje usmeritve skupnosti otroškega varstva SRS za področje družbenega varstva o-trok. Iz objektivnih razlogov pa v občini Šentjur nismo v celoti uresničili usmeritev za določanje prispevkov staršev k ceni vzgojnovarstvenih storitev v SRS. Tako smo sprejeli valorizacijo prispevkov staršev za 28 °/o od 1. 3. 1987 dalje, od 1.. 5 1987 so bili prispevki na novo odmerjeni z ozirom na dosežene osebne dohodke iz leta 1986. Druga valorizacija je bila 40 % od 1. 9. 1987, 3. valorizacija v višini 40 o/ò pa bo verjetno pomaknjena na mesec november ali december, o čemer bo odločal koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela Skupnosti otroškega varstva Šentjur v teh dneh. Pri odločitvah o valorizacijah prispevka staršev je organe skupnosti vodilo dejstvo, da osebni dohodki v občini bistveno zaostajajo za republiškim povprečjem osebnih dohodkov s prispevki za družbene dejavnosti pa je nadpovprečna. V letu 1986 znašajo prispevki staršev v prihodkih VVO Šentjur 20,2 procenta. Na tako nizek delež prispevkov staršev pa vpliva tudi struktura staršev, ki imajo otroke v VVO. Tako le 21,5 % staršev plača polni znesek cene oskrbe, do 50 % cene plača le 7,4 %, največ ali 71,1 °/o staršev pa plača o-krog 50 % cene oskrbe v VVO. Z. Plavsteiner Na seji zborov občinske skupščine 12. in 15. oktobra 1987 so bili sprejeti naslednji akti oziroma odloki: 1. odlok o lokacijskem načrtu vodovoda KOZARICA — ŠENTJUR, 2. odlok o ureditvenem načrtu P 9 — proizvodna dejavnost v Šentjurju, 3. odlok o spremembi zazidalnega načrta »MESTNO JEDRO« Šentjur, 4. odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda, 5. odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč, 6. odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Šentjur, 7. odločba o uvedbi komasacijskega postopka na območju Vod- Na oktobrski seji zborov občinske skupščine je bila obsežna tudi točka dnevnega reda VOLITVE IN IMENOVANJA. Po predhodnih postopkih so na predlog Komisije za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja delegati : 1. razrešili: — Marjana Beleta, funkcije predsednika Temeljnega sodišča v Celju, — Romano Prevolšek, Janeza Borovnika in Stanislavo Gerželj, funkcije sodnika Temeljnega sodišča v Celju, — Rada Cevnika, funkcije sodnika Sodišča združenega dela v Celju. Vsi imenovani so bili razrešeni na lastno željo zaradi odhoda na nove delovne dolžnosti. ruž — Jakob v delu k. o. Vodruž in k. o. Planinca na površini 98 ha, 8. dopolnilna odločba o uvedbi komasacijskega postopka območja dela k. o. Tratna in Gorica pri Slivnici, 9. sklep o pooblastilu Izvršnemu svetu SO o odločanju o uporabi sredstev solidarnosti iz naslova družbenega dogovora o načinu u-porabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji. Na seji so delegati sprejeli še poročilo o uresničevanju občinske resolucije za leto 1987 v prvih šestih mesecih in poslušali poročilo Izvršnega sveta o uresničevanju sanacijskega programa oz. u-krepov družbenega varstva v obeh Toprovih tozdih v naši občini. M. K, 2. izvolili: — Avguštino Škerbine in Anuš-ko Mašat-Tasič — za sodnici Temeljnega sodišča v Celju; — Igorja Šuligoja za sodnika Sodišča združenega dela v Celju. 3. imenovali: — Jožico Salobir za delegata občine v Svet Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah; — Stanislava Venigerja za namestnika komandirja Postaje milice Šentjur. Delegati Zbora krajevnih skupnosti pa so razrešili dosedanjega podpredsednika svojega zbora Radka Pušnika (zaradi prenehanja statusa delegata v tem zboru) in za novega podpredsednika izvolili Ivana Kneza iz KS Planina pri Sevnici, delegata tega zbora. M. K. KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJUR-CENTER DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE KS ŠENTJUR-CENTER VABIJO na svečano komemoracijo ob Dnevu mrtvih, ki bo v petek, dne 30. oktobra 1987 ob 11. uri pri spomeniku padlim v Šentjurju pri Celju. Priložnostni program bodo pripravili učenci Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur. PDO KS ŠENTJUR-CENTER Volitve in imenovanja Od tu in tam Občinski upravni organ za zadeve borcev in vojaških invalidov skupno z občinskim odborom ZB sproti spremljata in ocenjujeta socialno in zdravstveno stanje borcev NOV in ga primerjata s položajem borcev v drugih občinah. Vojnih invalidov je 64, vdov vojnih invalidov 71, civilnih invalidov, ki so žirtve vojne, pa 13. V občini je 680 borcev, od tega jih prejema borčevsko priznavalnino 360. Najvišja priznavalnina je 76.886 din, najnižja pa le 6.900 din. Velja naglasiti, da prejema najvišjo priznavalnino1 le 10 upravičencev, ki jim je to edini dohodek. Novi družbeni dogovor v letu 1987 priznava bolnim in nepokretnim borcem tudi, dodatek za tujo pomoč. Nizke osebne pokojnine mnogim borcem ne zagotavljajo socialne varnosti, zato iščejo dodatne vire za preživljanje prek borčevskega varstva. V poštev pridejo udeleženci NOV s priznano dvojno posebno dobo — izjemoma tudi z enojno. V dispanzerju za borce v zdravstvenem domu je časovno usklajena zdravstvena zaščita borcev. Zdravstvena služba na sistemskih zdravstvenih pregledih ugotavlja, da je priliv v dispanzer zaradi starostnih in s tem zdravstvenih težav vedno večji. Trenutno se v dispanzerju zdravi 360 borcev. Zdravstvena nega borcev na domu je le občasna, ker zaenkrat v občini še ni organizirana kompletna nega na domu. Patronažna služba v okviru zdravstvenega doma sicer opravlja obiske na domu, vendar zaradi premajhnega števila patronažnih sester zadeva ni popolna. Upravni organ za zadeve borcev in vojaških invalidov je močno zainteresiran, da bi v Šentjurju čimprej pričeli z gradnjo doma upokojencev, v katerem bi mnogi bolni, starejši borci in invalidi našli varno zatočišče. Ernest Rečnik «•KOP« Šentjur obvešča občane, da smo preselili upravne prostore v Podgorje (Hruševec), ulica Leona Dobrotinška 18, Šentjur (kjer so obratni prostori). Telefonske številke so ostale iste, in sicer 741-019, 741-317, 741-341, 741-345. Posimo za razumevanje ob selitvi. PROGRAM AKTIVNOSTI V MESECU POŽARNE VARNOSTI Predsedstvo in štab operative Občinske gasilske zveze ter SIS za varstvo pred požari sta sprejela sklep o aktivnosti za mesec požarne varnosti v času od 1. do 31. oktobra 1987: 1. Organizirati problemske konference v gasilskih društvih in v Občinski gasilski zvezi. 2. Preko lokalnega časopisa UTRIP seznaniti vse občane o nevarnosti požarov v vseh oblikah in vzrokih požarov ter povzročeni škodi. 3. Pripraviti predavanja po šolah in v skladu s programi šol organizirati akcije za izdelavo likovnih in literarnih del na temo PREPREČUJMO POŽARE, po možnosti organizirati društva MLADI GASILEC po šolah. Po možnosti izvesti predavanje za vse občane po KS, ki jih naj organizirajo gasilska društva v sodelovanju s SZDL, CZ in odibori za SLO. 4. Nadaljevati s preventivnimi pregledi v DO, OZD, TOZD, stanovanjskih objektih, obrtnih delavnicah, kmetijah in raznih garažah. 5. V gasilskih društvih vaditi akcijo za vključevanje novih članov, predvsem žensk in mladine. 6. Opraviti pregled po društvih o stanju orodišč, orodja in tehnike ter tajniško in blagajniško poslovanje. 7. Društva, ki imajo ustrezne panoje ali drugi primeren prostor, naj pripravijo gasilsko razstavo. 8. Ob zaključku meseca požarne varnosti pripraviti večjo verižno vajo na področju požarnega Okoliša GD Slivnica, čas določi štab operative. 9. Društva naj ustanavljajo gasilske enote po oddaljenih večjih vaseh in zaselkih. Predsedstvo OGZ Šentjur Šentjurski portret PRIPADNIKI JLA GRADIJO CESTO Že tretje leto gradijo cesto na Jezercih in priključek na Kalob-je pripadniki inžinjerskih enot JLA iz Celja. Na obisku pri tej vojaški enoti smo se pogovarjali s kapetanom Dušanom Vukadinovom in vodnikom prve klase Vladimirjem Rašičem. Z delom in življenjem na Kalobju so zadovoljni. Na delovišču so vsak dan od 7—15 ure. Delovna brigada JLA je strokovno sestavljena. V svojih vr- stah imajo gradbince in strojnike, ki so se usposobili za to delo še pred služenjem vojaškega roka. Vsa strojna zemeljska dela in prevoze na trasi izvajajo vojaki sami ter kooperanti SIS-a za ceste. Dela potekajo po načrtu, ki ga je izdelalo Cestno podjetje iz Celja. Strokovni nadzor vrši skupnost za ceste Slovenije preko svojega predstavnika in v sodelovanju s cestno skupnstjo iz Šentjurja. Njihovo delo je bilo zelo naporno in težko. V letošnjem letu so opravili, kar je bilo načrtovano, in sicer: — Priprava trase za gradnjo (poseki in ostala dela), — vse izkope in nasipe — odvodnjavanje, izgradnja propustov in jarkov, — prestavitev komunalnih vodov, Nova enota VVO Kapacitete v vseh vrtcih, ki jih je 7 (Šentjur 1 in 2, Dramlje, Ponikva, Slivnica, Loka in Planina), so v celoti zasedene. Ustanavlja se enota vrtca na Blagovni v novam prizidku k osnovni šoli, kjer bodo pričeli z delom predvidoma ob novem letu. Staršem predšolskih otrok iz Blagovne priporočamo, da otroke, ki bi želeli obiskovati vrtec na Blagovni, prijavijo na u-pravi vrtcev v Šentjurju. Z zmanjševanjem finančnih sredstev za družbene dejavnosti se v vrtcih zaostrujejo materialni problemi, s čimer bi se seveda znižal že doseženi standard v vrtcih. Ob širitvi raznih pravic vse premalo mislimo na sredstva, ki jih je treba za nove dejavnosti zagotoviti. Vzgojiteljice imajo možnosti študija ob delu na višji šoli za vzgojiteljice v Mariboru (dislociran oddelek v Celju). Za študij — naprava tamponske grede, — ureditev kamnoloma v Žus-mu, za potrebe pridobivanja kamnitega materiala za cesto Jezerce, — ureditev že zgrajenega priključka za Kalobje, — dokončali so dela na nadomestni gradnji stanovanjske hiše na novi cestni trasi. Vrednost opravljenih del v letu 1987 je okoli 365.000.000,00 din. Vojaki so zares delali trdo. Položili so 788 m drenažnih cevi, betonsk ecevi na propustih v dolžini 322 m, v premeru od 300 do 2000 mm, opravili so 1780 strojnih ur, prevozili okoli 40.000 km. Opravili so okoli 20.000 delovnih ur. Za čas, ko gradijo cesto, bivajo v gasilskem domu na Kalobju. Popoldanski čas poleg obveznih vojaških nalog, izkoristijo pestro. Sodelujejo z mladimi iz Krajevne skupnosti, s krajani, z gasilci in z udeleženci ZMDA Kozjansko. Na vbljo jim je tudi mala knjižnica. Vsem pripadnikom delovne e-note JLA iskrena hvala za o-pravljeno delo, saj je cesta velikega pomena za našo občino, zato upamo, da se bo delo enote JLA tudi v prihodnjem letu nadaljevalo. Goce Kalajdžiski ni pravega interesa, saj od 33 vzgojiteljic ena zaključuje študij, le dve pa sta se na novo vpisali kljub temu, da obč. izobraževalna skupnost v celoti krije stroške študija. Nedvomno je vzrok v tem, ker je študij zelo zahteven, razlika v stimulaciji je malenkostna, oziroma je skoraj ni. Tudi vse varuhinje še nimajo strokovnih kvalifikacij, zato redno razpisujejo ta delovna mesta. Interesa za dokvalifikacijo ni, čeprav imajo možnosti. V prihodnje bodo tudi varuhinje morale obiskati 4-letno srednjo šolo, vzgojiteljice pa bodo za višjo izobrazbo morale študirati 6 let. Vodstvo vrtca ugotavlja, da je med vzgojiteljicami in varuhinjami razmeroma dosti izostankov zaradi obolenj njihovih otrok, pa tudi same so bolj izpostavljene okužbam. Ernest Rečnik Usposabljanje Septembra je bila enotna teritorialne obrambe naše občine na rednem šestdnevnem usposabljanju. Pri tem so bile uspešne tudi nekatere nove organizacijske oblike. enote TO Četrti dan je bil namenjen taktičnim vajam enote v napadu in obrambi, zvečer pa izvedbi kulturnega programa — mitinga, ki so ga zaradi dežja pripravili v prosvetni dvorani v Dobju. Pripadni- Tokrat je usposabljanje potekalo v raznih krajih v južnem delu občine, to je na območju Gorice, Dobja in Kalobja. Prvi dan so pripadniki spoznali nekaj novega o-rožjia ter o»bnovili že pridobljene veščine in znanja, vključno »rokovanje z -osebnim orožjem. Borbeno streljanje naslednji dan v Ve-zovju je bilo na splošno zadovoljd-vo. Istega dne zvečer »so o'biskali našo enoto predstavniki občine in nekaterih krajevnih skupnosti, borci pa so jim pripravili ob tabornem ognju zanimivo uro zgodovine. Po nočnem počitku v šotorih so pripadniki TO tretji dan usposabljanja 'krenili proti Dobju »ter med potjo opravili različne taktične naloge. Precej utrujeni so popoldne prispeli v Dobje in se utaborili pod šotori. ki enote niso navezali pristnih stikov le z odraslimi krajani, ampak tudi s šolsko mladino, ki je bila navdušena ob obisku teritorialcev na njihovi šo»li in ob »razstavi orožja. V petek je tailo na vrsti bojno streljanje na vzorno urejenem vojaškem strelišču v Pečovniku. Zadnji dan, od petka na soboto, je bila z enoto JLA, ki gradi cesto na Jezerce, skupna nočna taktična vaja, na kar je bilo po opravljeni analizi usposabljanje zaključeno. Naši teritorialci so bili s tokratnimi dinamičnimi in zanimivimi orožnimi vajami bolj zadovoljni kot doslej. Z vojaki pa so bili zadovoljni tudi starešine, saj ves teden ni »bilo »resnejših disciplinskih ali organizacijskih težav. J. R. V vlogi organizatorja ZMDA Letošnje brigadirsko življenje in delo je za nami, še vedno pa ostajajo neprijetna odprta vprašanja v zvezi s financiranjem, focena letošnje ZMDA Kozjansko je iz vsebinskega vidika izdelana in bo »predložena zaključni skupščini v sprejem, ni pa povsem jasno, kako bo s pokritjem odprtih računov, ki se jih je nabralo že za dobri dve stari milijardi. Osnovni financerji, določene republiške interesne skupnosti, so doslej uspele zbrati le že lani odobreno višino sredstev in jih v teh neh skušajo valorizirati. Problem je »v tem, da je v poslovnem smislu akcija zaključena, računi pa čakajo na administrativno togo odmerjena sredstva rep. SIS. Žal je ta situacija »vrgla senco na sicer uspešno delo brigadirjev. Do marsikaterega poslovnega partnerja smo se pokazali kot nesolidni odjemalci. Predsedstvo ZMDA Kozjansko je na izredni seji 16. 10. 1987 sklenilo, da je potrebno storiti vse, da se zberejo obljubljena valorizira- na sredstva. Dokler finančna situacija ne bo jasnejša, tudi nima pomena sklicevati zaključne skupščine. Na seji je bil oblikovan predlog, da v občinah Laško »in Sevnica razmislijo o tem, da bi finančno »poslovanje za brigade vodili vsako leto v drugi občini, proučiti pa je potrebno tudi predlog, o organiziranju akcij v prihodnje v ustreznem razmerju le v eni občini. Tako bi verjetno zmanjšali organizacijske stroške, pa »tudi delovni očinki bi bili vidnejši. Glede na sedanje razmere v organiziranju mladinskega prostovoljnega dela in »letošnje rezultate in izkušnje na Kozjanskem, se bodo morali vsi podpisniki samoupravnega sporazuma kaj hitro zamisliti, kaj ni dobro in kaj je smiselno. Predsednik predsedstva akcije ZMDA Kozjansko Mirko Čander Aktualno ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OCENIL IZVAJANJE UKREPOV DRUŽBENEGA VARSTVA V DO TOPER Delegati zbora združenega dela so na seji 15. oktobra 1987 ob obravnavi poročila o izvajanju začasnih ukrepov družbenega varstva v DO TOPER, TOZD MODA in TOZD ELEGANT ŠENTJUR na predlog Izvršnega sveta občinske skupščine in upoštevajoč stališča Družbeno političnega zbora sprejeli naslednje UGOTOVITVE IN SKLEPE: 1. Na podlagi predloženih poročil, ocene Izvršnega sveta o poteku sanacije, ki jo je podal na seji podpredsednik IS SO, Zbor ugotavlja, da osnovni vzroki, zaradi katerih so bili izrečeni začasni ukrepi družbenega varstva, razen nekaterih, ki pa na globalni rezultat nimajo posebnega vpliva, niso odpravljeni. 2. Planirana proizvodnja je sicer dosežena, vendar pa je neustrezen dohodkovni učinek, tako da je izguba ob polletju leta 1987 na nivoju delovne organizacije znašala 579 milijonov dinarjev, od tega v TOZD ELEGANT 17,5 in v TOZD MODA 44 milijonov dinarjev. Ob tej izgubi pa je še dodatno ugotovljena izguba iz preteklih let v višini 1 milijarde in 580 milijonov dinarjev. 3. Osnovni sanacijski program, ki je bil izdelan le na nivoju delovne organizacije, kateremu so potem sledili še določeni podprogrami, so v velikem delu posnetek stanja, kjer pa naj bi bili opredeljeni ukrepi za sanacijo, pa je v glavnem dan poudarek reorganizaciji v več variantah. Zbor meni, da reorganizacijske spremembe same po sebi še ne prinašajo večjega dohodka oziroma nove vrednosti. Glede na to se predlaga, da se reorganizacija zaenkrat odloži in da se da osnovni poudarek planiranju celotne proizvodnje s pozitivnim učinkom na domače in tuje tržišče. Enako pomembna je tudi dokončna razrešitev vprašanja obratov v BiH in Topsporta. 4. Ne glede na različne poglede obeh ZKPO naj deluje še naprej z nalogo, da izpeljeta osnovni sklep zborov občinske skupščine ob sprejemu sklepa o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva, ki se nanaša na obračunski sistem in ostale naloge v zvezi s tem. K realizaciji je nujno pristopiti z novimi metodami dela. 5. Ker se ugotavlja, da v okviru sanacijskega programa DO TOPER ne najdemo prave vloge in mesta TOZD, zbor zahteva, da se do konca oktobra 1987 izdela za obe TOZD sanacijski program in predloži Izvršnemu svetu SO Šentjur. 6. Zbor ugotavlja, da še obstajajo razlogi, da se ukrep družbenega varstva nadaljuje. Začasnima kolegijskima poslovodnima organoma v TOZD MODA in TOZD ELEGANT se nalaga, da Izvršnemu svetu SO enkrat mesečno pisno poročata o sanaciji, predvsem na proizvodno-ekonomskem področju. V kolikor teh podatkov na nivoju TOZD ne bo, jih morata ZKPO obeh TOZD pridobiti od ZKPO DO TOPER v pisni obliki za celotno delovno organizacijo. Izvršni svet SO naj občinsko skupščino na podlagi dobljenih poročil sprotno seznanja in predlaga po potrebi dodatne ukrepe. 7. Zbor ocenjuje, da uspešnejšo sanacijo, predvsem pa večjo kreativnost delavcev in vodstev TOZD zavira veljavni samoupravni sporazum o skupnem prihodku v DO TOPER, zato predlaga delavcem v TOZD MODA in TOZD ELEGANT — ŠENTJUR, da takoj sprožijo razpravo in pobudo za spremembo tega sporazuma. Pri tem naj upoštevajo stališča in sklepe občinske skupščine sprejete 23. in 24. decembra 1986. Delegati družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela občinske skupščine so na zadnji seji z veliko odgovornostjo razpravljali o izvajanju ukrepov družbenega varstva v DO TOPER — TOZD ELEGANT in TOZD MODA. Predvsem za zbor združenega dela velja, da je tailo kritičnih razprav tokrat največ. Delegatom torej ni vseeno, kakšno usodo doživljajo zaposleni v TOPRU, še posebej pa so poudarili, da je obljub dovolj ter da hočejo »-čiste račune« pri prikazovanju rezultatov gospodarjenja. Različnosti v oceni stanja, predvsem pa izhoda iz negativnega poslovanja in za razrešitev TOPRA so bile opazne tudi tokrat. Ker gre »pri razumevanju različnosti predvsem za o-snovni interes DPS Šentjurja, da ohrani oba TOZD ELEGANT in MODO, ne pa da jih z variantami reorganizacij izgubi, je predstavnik TOPRA uporabil za današnje čase že izrabljeni stavek »da gre za zavajanje delegatov-«. Ti mu seveda niso verjeli »in potrdili predlagane Sklepe izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur. M. D. Določena lokacija avtobusnega postajališča Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so se na oktobrski seji dokončno odločili o bodoči lokaciji AVTOBUSNEGA POSTAJALIŠČA v Šentjurju. To je bila v letošnjem letu tako v delegatskih klopeh, kot tudi zunaj njih vroča tema, saj je prišlo ob sprejemanju Dolgoročnega družbenega plana občine ŠENTJUR od leta 1986 do 2000 s predlogom Urbanistične zasnove naselja ŠENTJUR ravno pri tem delu od zapletov in razhajanj med strokovnimi ocenami, predlogi predlagateljev dokumenta in željami občanov. Ker na aprilski oziroma junijski seji ni bila sprejeta dokončna lokacija (plan je bil sprejet z varianto lokacije AP pri železniški postaji ali za bencinskim servisom PETROL ob nedograjeni obvoznici), je hila ustanovljena med-zborovska skupina delegatov. Ta skupina je imela nalogo, da na podlagi dokumentacije in dodatnih strokovnih mnenj pripravi konkreten predlog, na podlagi ka- terega bi lahko delegati sprejeli dokončno lokacijo. Medzborovska skupina je delegatom na seji 12. in 15. oktobra poročala o svojem delu in predlagala naslednje: »V Urbanistični zasnovi naselja ŠENTJUR se opredeli lokacija avtobusnega postajališča na prostoru za bencinskim servisom — to je na platoju ob novozgrajeni obvoznici. Upoštevajoč to stališče, Zbori predlagajo interesni skupnosti za ceste občine ŠENTJUR, da v planu za leto 1988 predvidi dokončanje nedograjene obvoznice z ureditvijo avtobusnega postajališča.« Posredovano stališče so delegati vseh treh zborov sprejeli kot sklep ! S tem dejanjem bosta rešena dva problema v Šentjurju. To je ob neprimernem avtobusnem postajališču še začeta, a nedograjena obvoznica, že nekaj časa prepuščena neusmiljenemu propadanju. M. K. Skupščina občine Šentjur pni Celju izdaja ina predlog Kmetijsko zemljiške Skupnosti občine Šentjur pri Celju ob uvedbi komasacijskega postopka na območju VODRUŽ—JAKOB, na podlagi. 81. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/186) ter 202. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/76) in 176. člena Statuta skupščine občine Šentjur pri Celju (Uradnii list SRS, št. 19/8.2 lin ,10/86), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti!, dne 15. 10. 1987 naslednjo oddalji po zunanjem robu pairoel št. 698, 699, 7il6/[l in 715 ter se zopet ob levem bregu potoka Kozarica zaključi na mostu preko Koza-zarica obme proti severu po zahodnem robu Občinske ceste št. 966/3, rice pri kamnolomu. Meja komasacije območja Vodruž—Jakob je 'bólla določena s predstavniki udeleženoev, Kmetijske zemljiške skupnosti in Geodetske uprave občine Šentjur pni Celju 8. maja 1987 na kraju samem. 2. Komasacijsko območje zajema zemljišče zajeto z gornjim opisom meje območja ter navedeno v seznamu parcel, ki je sestavni del te odločbe in je v celoti na vpogled na Kmetijski zemljiški skupnosti občine Šentjur pni Celju. 3. Komasacija se 'izvede po idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja, ki jo je izdelal Geodetski zavod Celje malja oziroma junija 1987 in sta jo potrdila Kmetijska zemljiška skupnost občine Šentjur pri Celju in Oddelek za 'Občo upravo, pristojen za zadeve s področja kmetijstva pri Občini Šentjur pri Celju. Elaborat idejne zasnove bo razgrnjen ,15 dni istočasno z elaboratom obstoječega stanja 'zemljišč in vrednotenja zemljišč. Po izdelavi projekta nove razdelitve 'bo 15 dni razgrnjen tudi elaborat nove razdelitve zemljišč. Točen kraj, datum in rok razgrnitve bo določil Oddelek za občo upravo Občine Šentjur pri Celju, pristojen za kmetijstvo. Komasacijski udeleženci in ostali., iki imajo kakšen na zakon oprt interes na tem območju naj se udeleže omenjenih razgrnitev in podajo eventualne pripombe najkasneje 8 dni po končani! ,razgrnitvi. 4. Z dnem, ko postane ta odločba pravnomočna, je na .komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, parceliranje zemljišč, graditev in sajenje nasadov ter gozdnega drevja. Na osnovi določil 83. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih je izjemoma dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč. Vsaka pogodba, sklenjena z gornjimi navedbami, je nična. Lastnik oziroma uporabnik zemljišč nima pravice do 'odškodnine za sredstva vložena v gradnjo ali spremembo kulture v nasprotju s prvim odstavkom tega člena .odločbe. 5. Pri vlaganju zemljišč v komasacijski sklad se upoštevajo glede lastnine in drugih sitvamdh pravic 'podatki zemljiške knjige, glede lege, površine, katastrske kulture in razreda podatki zemljiškega katastra, drugi podatki pa se -upoštevajo po dejanskem stanju. ODLOČBO 1. Uvede se komasacijski postopek na območju VODRUŽ—JAKOB v delu. k. o. Vodruž in k. o. Planinca na površini 98 ha. 6. Za izvajanje komasacijskega postopka do izdaje odločbe o novi razdelitvi imenuje Oddelek za občo upravo, pristojen za kmetijstvo, komisijo za izvedbo komasacijskega postopka. Komisija nadzira delo izdajalca komasacije, odredbe za razgrnitve in odločbe pa izdaja zgoraj imenovani upravni organ občine. Opis meje ko-sa-macijskaga območja: Meja komasacijskega območja poteka v k. ,o. Vodruž od mostu preko Kozarice, pri 'kamnolomu, po vzhodni strani ceste pare. št. 966/7 na Jakob proti 'jugu do tromeje pare. št. 996/7, 843/1, 845/1 in nato zavije stran od ceste, tako da teče po zunanjem robu parcel št. 845/1, 845/2, 846/1 in seka parcelo št. 846/1 y smeri jug po imejliparc. št. 846/4 in delno pare. št. 846/2 in seka pare. št. 846/2, vse v smeri jug. Nato preseka parceli št. 873/1 im 863/3 ter teče po meji pare. št. 863/6 lin 863/3. Na tromeji pare. št. 874/1 (gozd), 873/6 in 874/2 pride Po gozda in teče ob gozdu proti jugu An nato /vzhodu približno ob gozdu s -pare. št. 874/1 do vinograda na pare. št. 884/1 ,in 885, kjer za 100 m zavije na jug po -vzhodnem robu parcele št. 8®6 din nadalje po južnem robu te parcele, meja zarvije v smeri jugozahod lin po ca. 150 m pride -ob gozdu pare. št. 899/1 lizven komasacije do občinske ceste pare. št. 895, katero seka vzhodno -od ohlšndce Knaflec ter teče do potoka, ob katerem teče do propusta proti zahodu, itam pa zavije zopet na jugovzhod po pare. št. 896/1 ob občinski cesti vse do gozda pare. št. 896/2. Meja komasacije se nadaljuje po južnem rObu parcel št. 893, 892 in 891 do potoka pare. št. 891//3, ga prečka in po južnem robu pare. številka 889 v komasacije pride do meje s k. o. Planinca na tromeji parcel številka 899 v k. o. Vodruž ter 245 in 249/3 v k. o. Planinca. Meja komasacije nato teče 300 m na zahod v območju k. o. Planinca po severnem fdbu gozda izven komasacije do ponovnega prehoda na mej-o k. o. Vodruž in Planinca, kateri sledi meja komasacije še nadaljnjih 300 m proti zahodu do stika pare. št. 184, 189 (k. o. Planinca) in 20 ter 23/1 (k. o. Vodruž). Meja od tu naprej tdče preko pare. št. 20 in 19 ter vse do zaključka po območju k. o. Vodruž. Na pare. št. 19 zopet pride do meje gozda izven komasacije (parcele št. 19 din 10), nato pa teče po zunanjtem robu pare. št. 11, 12 ,13, 14/|1 lin 97/2 do ceste za Breze s pare. št. 966/1. Meja se nato nadaljuje po južnem robu ceste za Breze 250 m v smeri -jugozahod do križišča s cesto pare. št. 136/H in 979/4, kjer se obme na sever in severozahod in teče po zunanjem robu ceste pare. št. 979/4 in 979/3 vse do -potoka Kozarica s pare. št. 981/1. Ob mostu meja komasacije prečka Kozariico v smeri zahoda ter po 200 m poteka po južnem robu ceste 979/1, zavije stran od ceste po zunanjem rolbu pare. št. 400, Iki je iskmajna zahodna parcela v 'komasaciji Meja se na koncu te parodie nato obme nazaj proti naselju Jakob, 'in sicer po severnem robu pare. št. 480, 488, 984, 503 in 965/4. Na križišču s cesto pare. št. 983/1 se meja lomi in nato teče po severnem robu ceste št. 983/1 An 980/1 do potoka Kozarice pri mostu v naselju Jakob. Tu se meja enako kot tudi dolina potoka Ko-seka pare. št. 671, 670 in 680 ter pride do potoka Kozarice, se mu 7. Komasadjiski udeleženci morajo v enem mesecu /po izdaji komasacijske odločbe izvoliti komasaaijskd odbor in predlagati člane podkomisije za vrednotenje zemljišč; če tega ne store, jiih imenuje po predlogu Kmetijske zemljiške skupnosti -občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. 8. Komasacijska komisija določi vrednost vsakega vloženega zemljišča tako, da ga uvrsti v ustrezni vrednostni razred v skladu s potrjenim elaboratom vrednotenja. Za 1 m2 zemljišča posameznega vrednostnega razreda se določi vrednost v cenilnih enotah zaradi zamenjave in vrednost v denarju zaradi denarne poravnave razlike v vrednosti vloženega 'in dobljenega zemljišča. Komasacijska komisija lahko spreminja 'vrednost v denarju d-o izdaje odločbe o novi razdelitvi zemljišč. Udeleženci prispevaj-o za skupne potrebe ureditev območja tako, da se vsakemu od skupne vrednosti vloženih zemljišč odbije enak sorazmerni delež v zemlji. Udeležencem kmetom se poleg odbitkov za ureditev območja lahko pri nofvi razdelitvi dodelijo zemljišča največ do 5 % ra-zjldčna po vrednosti in do 15 % različna po površini -glede na vloženo zemljišče. Za nekmete je lahko razlika -večja. Razlika v vrednosti zemljišč se izplača v denarju. 9. Pri novi razdelitvi zemljišč se uporabijaj-o nasllednj-i kriteriji: — -zemljišča nekmetov in zemljišča udeleženoev skupne površine do 1000 m2 se iz komasacijskega sklada dodeOdij-o na za proizvodnjo manj primernih zemljiščih v posebnem bloku parcel. — Udeležencu — kmetu se dodele zaokrožena zemljišča praviloma tako, da ustrezajo usmeritvi njegove -glavne kmetijske proizvodnje in obenem tako, da od bivališča niso v povprečju b-otj oddaljena kot njegova najbolj oddaljena parcela, Vložena v komasacijski sklad. — površina parcel -po novi razdelitvi naj ne bo manjša od 50 a, širina parcele oziroma Skupna širina -parcel udeleženca enega gospodinjstva pa ne ožja od 20 m. — prednost -pri dodelitvi zemljišča, za katerega je več interesentov z enakimi pogoji, doll-oči komasacijska komisija na podlagi podatkov o proizvodnji in tržnih -presežkih. Poleg navedenih se uporabljajo tudi preostali' kriteriji iz 89. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86) ih 26. člena Navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Ur. list SRS, št. 29/86). 10. Izvajalca operativnih del na komasaciji Vodruž—Jakob se pooblašča za izvajanje določenih upravnih postopkov v zvezi s komasacijo po zakonu o zemljiškem katastru. 11. V času treh mesecev po končani obravnavi pripomb in ugovorov na predlog načrta nove razdelitve zemljišč mora Oddelek za občo upravo, pristojen za kmetijstvo, izdati odločbo o novi razdelitvi zemljišč in seznaniti udeležence z novimi zemljišči v naravi. Udeleženci morajo nova zemljišča taikoj pravzeitii v začasno posest in obdelavo, razen če odločba ne določa posebnega roka za prevzem. 12. Sredstva za izvedbo komasacijskega postopka zagotovi investitor — Kmetijski kombinat Šentjur pri Celju. 13. Odločba je v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Šentjur pri Celju sprejetim na zborih občinske skupščine dne 3. 2. 1986 in 4. 2. 1986 in je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 32/87. 14. Odločba se objavi iv glasilu OK SZDL občine Šentjur pri Celju UTRIP, na oglasni deski Občine Šentjur pri Celju, na oglasni deski Kmetijskega kombinata Šentjur in vroči vsem komasacijskim udeležencem. Zaradi večjega števila udeležencev se posameznemu udeležencu vroči poleg pisnega dela odločbe le tisti del izreka odločbe s seznamom parcel, ki se nanaša na njega. OBRAZLOŽITEV Komasacija na območju Vodruž—Jakob je bilia opredeljena v družbenem planu občine, na tem območju pa so bile izvedene tudi hidro- in agromelioracije. Kljub temu so se zbirale pristopne izjave, in sicer je bilo s podpisanimi izjavami pokritih 70 % zemljišč. Izdelan je tudi elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja in so s tem izpolnjeni vsi pogqjd iz 80. in 81. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. Pobudo in predlog za uvedibo komasacije kot posledico melioracije je dala Kmetijska zemljiška skupnost občine Šentjur pri Celju pri oddelku za občo upravo, pristojnega za kmetijstvo. Oddelek za oboo upravo občine Šentjur pri Celju, pristojen za kmetijske zadeve je dne 26. 8. 1987 predložil Skupščini občine Šentjur pri Celju predlog odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na območju Vodruž—Jakob v sprejem. Skupščina občine Šentjur pri Celju je predlog obravnavala in sprejela imenovano odločbo na seji zbora krajevnih skupnosti to na seji zbora združenega dela dne 15. oktobra 1987. Komasacijsko območje obsega 90 ha zemljišč s 430 parcelami, ki so v lasti 'oziroma uporabi 83 udeležencev Sn vpisane v 98 zemljiškoknjižnih vložkih. Za zmanjšanje razdrobljenosti zemljišč in zagotovitev pogojev za gospodarnejšo obdelavo zemljišč in s tem kolt posledica povečano kmetijsko proizvodnjo se s to odločbo uvede komasacijski! postopek in izvaja komasacija po določilih Zakona o kme-tijiskSh zemljiščih in te odločbe. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo je dopusten upravni spor v 30 dneh od dneva vročitve odločbe pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani. Upravni odbor se sproži s tožbo, ki se vloži ali da .ustno na zapisnik pri temeljnem* sodišču oziroma njegovi, enoti. Tožbi v dveh izvodih se priloži ta odločba. Številka :462-l/87-l Šentjur pri Celju, dne 15 .oktobra 1987 Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vlado GORJUP Stališča in predlogi SPREJETI NA SEJI ŠTABA ZA MODERNIZACIJO BOLNIŠNICE CELJE 1. Štab za modernizacijo bolnišnice soglaša, da se opravi valorizacija sredstev za modernizacijo bolnišnice v Celju za leto 1987, to sicer od dosedanjega indeksa 132 na indeks 172,76 — na usklajeno osnovo obveznosti leta 1986. Tako povečana valorizacija pomeni, da bodo občine celjskega območja do- datno zagotovile 122.904.000.— din. Navedena višina valorizacije u-streza višini dosedanje dovoljene rasti sredstev za redno dejavnost TOZD ZC — po podatkih povprečne rasti dohodka, ustvarjenega v gospodarstvu Slovenije, ki služi kot osnova za načrtovanje sredstev skupne porabe, med ka- tero uvrščamo tudi združevanje navedenih sredstev. 2. Štab predlaga vsem OZD, TOZD ter drugim delovnim skupnostim, da opravijo ter izvedejo en delovni dan za modernizacijo bolnišnice ter da nakažejo sredstva iz tega naslova ob izplačilu OD za mesec oktober in november 1987. Ta predlog velja za tiste organizacije združenega dela oz. skupnosti, ki navedene naloge doslej še niso izvedle. Aktivnosti za izvedbo te točke vodijo Zveza sindikatov, ZKS in IS SO. Združevanje sredstev za modernizacijo bolnišnice Celje oz. izvedba enega delovnega dne za modernizacijo bolnišnice je neposredno povezana z obveznostmi iz obstoječega DD za modernizacijo bolnišnice Celje. Po tem dogovoru se precejšen delež sredstev za modernizacijo združuje po obračunu cene zdravstvenih storitev. Po tej poti se združuje 75 do 85 % sredstev, obveznosti posameznih podpisnic navedenega dogovora. Z dogovorom smo se zavezali, da bomo 1 % od BOD letno združevali za modernizacijo bolnišnice Celje. Zato je naša skupna naloga, da razliko med tako imenovanimi redno združenimi sredstvi v ceni zdravstvenih storitev za modernizacijo bolnišnice ter opredeljeno obveznostjo po DD nadoknadimo z drugimi oblikami, med katerimi je nainomembnejša zaslužek enega dne. Zato štab predlaga, da to obveznost izpolnimo v občini Šentjur pri Celju, ki v dosedanjem obdobju najbolj zaostaja za uresničitvijo te delovne naloge (občina Laško je doslej združila že več kot 100 % svoje obveznosti iz tega naslova). 3. Zdravstvenemu centru kot investitorju se predlaga, da dostavi štabu za modernizacijo bolnišnice občine Šentjur pisno poročilo o izvrševanju letno opredeljenih nalog za leto 1987 ter s tem skupno dogovorjenega programa nadaljevanja modernizacije bolnišnice Celje. Od investitorja se zahteva kar največja odgovornost za racionalno ter kvalitetno gospodarjenje s sredstvi za modernizacijo bolnišnice Celje. 4. Štab je bil seznanjen z aktivnostmi odbora za modernizacijo bolnišnice v korist nadaljevanja modernizacije. Po tem predlogu se naj vodenje modernizacije poveri DO Smelt iz Ljubljane, ki zagotavlja vso potrebno strokovnost in premostitev nekaterih finančnih aktivnosti. Štab smatra, da je predlog umesten, v kolikor se po tej poti zagotavlja pospeševanje modernizacije, racionalizacije ter potrebna 'kvaliteta izvajanja programa modernizacije bolnišnice v Celju. 5. Delovnim organizacijam v občini Šentjur se predlaga, da po potrebi povabijo na razgovor s posameznimi organi ali cedo na zbor delavcev predstavnike ZC Celje, ki bodo lahko najbolje seznanili delavce z dosedanjimi prizadevanji in uspehi pri modernizaciji bolnišnice ter utemeljili postopke in predloge za nadaljevanje oziroma dokončanje te modernizacije. 6. Štab pričakuje, da bodo vse sredine združenega dela, upravnih in drugih dejavnosti v občini Šentjur navedeno nalogo dosledno izvedle v letu 1987, za 'kar se organizatorjem in delavcem že v naprej zahvaljujemo. 7. Štab predlaga, da se organizira skupni ogled dosedanjih objektov in opreme, ki so izvedeni po predlogu modernizacije bolnišnice v Celju — z združenimi sredstvi delovnih ljudi in občanov občin celjskega območja — za vodstva SO, IS, DPO ter organizacij združenega dela in skupnosti v občini Šentjur. Hkrati pa predlaga, da se organizira tudi skupen ogled te bolnišnice za delavce posameznih organizacij združenega dela ali skupnosti, če ti želijo ta ogled, v tem ali po dogovoru v naslednjem letu. Za o-gled bo poskrbela OK SZDL Šentjur. Štab za modernizacijo bolnišnice Šentjur pri Celju Komunalno obrtno podjetje Šentjur v novih prostorih V soboto, 10. oktobra je Komunalno obrtno podjetje Šentjur odprlo nove poslovne prostore v Podgorju. Delavci KOP so se že vseskozi zavedali, da pomeni lokacijska ločenost upravnih prostorov od proizvodnih delavnic neracionalnost in 'razdrobljenost pri njihovem delu. Zato so se za izgradnjo novega objekta odločili že pred leti. Letos spomladi pa so sklenili odločitev dokončno uresničiti in z veliko udarniškega dela, skoraj 2000 ur ga je bilo, so prostore usposobili. V objekt je bilo vloženih 50 milijonov din, od tega 25 milijonov kreditnih sredstev Ingrada. Delavci KOP ocenjujejo, da je sedaj njihova poslovna stavba vredna okoli 150 milijonov din. Seveda bo v njej in okoli potrebno še marsikaj postoriti, vendar so zdaj delavcem zagotovljeni solidni delovni pogoji. Na krajši siovestnosti ob otvoritvi se je direktor KOP Jože Mastnak zahvalil vsem, ki so pomagali delovni organizaciji do nove de- lovne zmage. Čeprav se je kolektiv pred časom ubadal z velikimi težavami, je najhuje že za njimi. Uresničenje zastavljenega programa jim je omogočilo, da so zaposlili okoli 30 novih delavcev. Njihovi osebni dohodki dosegajo občinsko povprečje, seveda zaostajajo OD za tovrstno dejavnost v republiki. Pridobili so precej novih naročnikov, zaupanje pa si bodo morali še utrditi. Dejstvo, da so do rezultatov prišli več ali manj sami brez velike družbene pomoči, daje upanje, da bo KOP tudi v bodoče našel prave razvojne rešitve. Občina Šentjur potrebuje sodobno opremljeno in dobro organizirano komunalno organizacijo. Tega se zavedajo v KOP. In če do sedaj še ni šlo vse tako, kot so si zamislili, jim želimo, da bi novi prostori prinesli tudi nove delovne rezultate. Delavci KOP vedo, da samo prostori za to ne bodo dovolj. A. K. Štipendije ČE IŠČEŠ REŠITEV V ŠTIPENDIJSKI POLITIKI, BOŠ JUTRI SPOSOBEN GOSPODAR IN STROKOVNJAK Oktobra ibo Odbor za štipendiranje to planiranje zaposlovanja pni (Skupnosti za zaposliovanje občine Šentjur (obravnavali predlog za podelitev štipendij iz (sfalada družbenih sredstev. V tem šolskem letu bomo podelili obodi 455 šitipeindliij (oziroma 130 iveč 'kot lan|i. Cenzus dohodka na družinskega ičiana je napareč reata^jie določen od lanskega — 73.476 dinarjev (lani 30.232 dito), dohodikli na družinskega člana v dbčtoii Šentjur pa so reatoo niižjti od slovenskega povprečja. Za dijake to študente tiiz naše Občtoe ni na volijo dovolj kadrovskih štipendij. Dejstvo je da se še vedno premalo zbližujeta poklicni interes dijaka adii študenta to interes (kadrovskega štipendiranja. Težave, s katerimi se soočajo delovne organizacije, so sicer znatne, ivprašanje pa je, toodiiko časa se bodo še poglabljajte. V takšnem položaju seveda še ,ni pričakovati ugodnejšega razmerja med ponudbo kadrovskih Stipendi jto Interesi mlade generacije. Iz leta v leto ostaja več nepodeüjemiih kadrovskih štipendij 'na VI. in VII. zahtevnostni stopnji. V SR Sflovemlijli je ostalo samo v lanskem letu približno 2.000 nepodeljenlih kadrovskih štipendij ali 8— 10 % vseh raizpisanlih. Za ozdravitev to prestrukturiranje slovenskega gospodarstva potrebujemo vlisoiko izobražene strokovnjake. Pred širši (krog odgovornih v izobraževalnem procesu se postavlja vprašanje, aiti so družbeno razvojni diflji dovolj jasno to .pametno zastavljeni ati pa ije nekaj .narobe iz našo mlado generacijo, ikji že skozi štipendijsko možnost delno a zgovorno zavrača naše usmeritve. Problem je seveda tudi drugje. 'Čeprav slišimo tu to tam kritična razmišljanja, da so štipendije previsoke .glede na nekatere osebne dohodke v OZD, ‘ki poslujejo s težavami, pa trditeiv ni dovolj predizna. Malokdaj se vprašamo, todlikšne so dejansko povprečne štipendije, ki od učnega uspeha posameznega štipendista. Iz tabelle, ki je priložena temu prispevku, sli lahko vsakdo predstavi realno štipendijo. Ne moremo pa mimo krute resnice, da vsaka štipendija le ni kar avtomatsko dosegljiva, pa čeprav recamo kandidat .izpolnjuje formalne pogoje. Večina študentov, toi Skupaj s starši (predpostavljam) presoja ali kandidirati za štipendijo ali ne, ne moremo mimo vprašanja aaii bom zmogel stroške bivanja 'in 'hrane in še (vsega .ostalega, če je študij edino mogoč v Ljubljani, Kranju ali Mariboru, živim pa v skromni delavski alli kmečki .družini na Kozjanskem ? ' Osebno sam prepričan, da so >tu glavini razlogi, zakaj je čedalje manj sposobnih učencev, dijakov in študentov iz našega območja vedno težje odloča za študij izven kraja bivanja. Morda je število 2.000 nepodeljendh kadrovskih štipendij v Sloveniji v šolskem letu 1086/187 sedaj bolj razumljivo? S takimi težavami se (srečujemo v naši občini že dalj časa, za premik na bolje pa nismo Storili (skoraj nič. Skrajni čas (je, da ta življenjsko pomembni interes mlade generacije (verjetno tudi naš!) čimprej celovito ,dolgoročno predvsem pa — (obvezujoče in odgovorno vnesemo v občinske, regijske in republiške tekoče to razvojne družbene dokumente. Za to akcijo imamo tudi sedaj, ko nam pojema sapa na različnih vitalnih družbenih področjih, dovolj strokovnih osnov, formalno postavljen štipendijski sistem, predvsem pa voljo to pripadnost mlade generacije. V mislih imam skopo odmerjene besede v občinski resoluciji, ki opredeljuje štipendijsko to zaposlovalno politiko. Kadrovska politika mora postati najtesnejši sestavni del gospodarskega načrtovanja v prihodnjem letu. Samo besede brez učinkovitega sistema (zagotavljanja kadrovskega pilaniranja, izvajanja, spremdanja in (samokontrole v resoluci jakih dokumentih za leto .1988, lahko zaženejo le kolo, na katerem lsmo sedeli že (Lami. Tudi mi kat občanii, delavci, predvsem pa miadii, ko smo v vlogi delegata v KS ali OZD to sooblikujemo občinska stališča is tega področja, ibi lahko bili Iboflj zavzeti to iglasnii. De (zakaj v kadrovsko področje tako neradi podrezamo. To zaspanost je čutiti tudi v strokovnih to političnih strukturah, ki' bi marale prve spoznati, da čas prinaša tudi spremembe. Za to pa niso potrebna vetika družbena sredstva, pač pa več zavesti to odgovornosti. PREDLOG VALORIZACIJE ŠTIPENDIJ OD 1. 10. 1987 Skupna strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti zdravstva in socialnega varstva Slovenije nas je ob koncu preteklega tedna obvestita, da so izpolnjeni pogoji za valorizacijo družbenih pomoči to prispevkov, lin siicer za 40 % od 1. 10. 1987, kar temelji na naslednjih ugotovitvah: — poprečni osebni dohodki v SR Sloveniji so se v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z lanskim povprečjem povišali za 68,9 %. Ocenjena rast osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji za 9 mesecev leta 1987 glede na poprečje deta 1986 znaša 78 % (Uradni list SRS, št. 33, 28. B. 86) ; — cene življenjskih potrebščin so se v avgustu letošnjega leta povišale za 147,4 % v pitimerjavti s povprečnimi cenami lani oziroma za 89,1 % glede na decembrsko raven. Po podatkih študentskega oentra iv Ljubljani znaša .od 1. 9. 1987 povprečna cena materialnih stroškov .bivanja 16.296 (nižja kategorija 13.400, apartmaji pa 18.000 din). Ob zaključku devetmesečnega poslovanja bodo ponovno preverili materialne stroške bivanja glede na zadnje podražitve ter na .osnovi le-toh predlagali zvišanje stanarin. V Mariboru znaša staranima 18.900 din, malica 1.320 dto to 1.900 din košilo. Za oskrbnine učencem imamo le podatek o oskrbnimi .v Domu učenk zdravstvene usmeritve v Ljubljani, ktt znaša od 1. 9. 1987 73.000 dto, od 1. 10. 1987 dalje pa bo znašala predvidoma 115.000 dito. Glede na zgoraj omenjena dejstva .predlagamo, 'da se 1. 10. 1987 valorizirajo stipendile za 40 %. Kadrovske štipendije Uspeh v kr. hiv. št. točk £ l! 'O -hJ 40 % val. 94,65 lig « .as dosed, vr. t. 67,61 40 % vai. 94,95 a) za učence zadosten 285 19.269 26.975 800 54.088 75.720 dober 365 24.678 34.547 880 59.497 83.292 prav dober 475 32.115 44.959 990 66.934 93.703 odličen 605 40.904 57.263 1120 75.723 106.008 b) za študente 03 O 1 «J O 425 28.734 40.226 895 60.511 84.712 7,1—7,3 540 36.509 51.111 1010 68.286 95.596 7,4—7,6 630 42.594 59.629 110O 74.371 104.115 7,7—7,8 690 46.651 65.308 1160 78.428 109.794 7,9—8,1 775 52.398 73.354 1245 84.174 117.839 00 ~to 1 00 GO 835 56.454 79.033 1305 88.231 123.518 8,4—8,6 925 62.539 87.551 1395 94.316 132.037 8,7—8,9 1050 68.286 95.596 1480 100.063 140.082 9,0—10 1320 89.245 124.938 1790 121.022 169.423 Kadrovskim štipendistom, ki se (izobražujejo za deficitarne poklice pripada še dodatek do 200 točk — (18.930 dto (doslej /13.252 din). Za enak odstotek se valorizira tudi dodatek za vožnjo (povračilo nad 2.450 dito). Štipendije iz združenih sredstev (najivišje štipendije) a) šolanje v kraju bivanja dosed/višina 40 % val. dto din za učence 48.909 68.473 za študente 57.058 79.881 b) šolanje daven kraja bivanja za učence 89.668 125.535 za študente 97.812 136.944 c) štipendistom-vozačem pripada na štipendijo za šolanje v kraju bivanja še dodatek za vožnjo — povračilo stroškov nad 2.450 din od 1. 10. 1987 povečan za 40 %. Prav dobri oziroma odlični štipendisti ddbijo še dodatek za uspeh, in sicer: — prav dobri učenoi <(štud. z oc. od 8—8,6) 8.150 dim lil.410 din — odlični uč. (Stud. z (oc. 8,7 do 10) 16.304 dto 22.826 din Mirko CAiNDER In memoriam FRANC VREČKO Franc Vrečko se je rodil jeseni leta 1911 na Grobelnem. Odraščal je v številni družini z desetimi otroki. Od malega je pomagal očetu v kovaški delavnici. Delal je tudi drugje in pomagal, da bi tako številna družina lažje preživela. Po končanem služenju vojaškega roka se je leta 1934 zaposlil kot ključavničar pri železnici in pozneje opravil izpit za elektromehanika. Po štiridesetih letih dela pri železnici je odšel v zasluženi pokoj. Franc Vrečko ni bil vajen mirovanja in tako se je leta 1974 honorarno zaposlil kot kurjač v kmetijskem kombinatu. Od leta 1978 je delal kot kurjač in skrbnik dvorane kulturnega doma v Šentjurju. Vsi prijatelji kulture, organizatorji raznih prireditev in kulturni delavci našega območja se bomo vedno radi spominjali pridnega in izredno skromnega človeka. Za vse, kar je naredil, iskrena hvala. G. K. Obvestilo o pokopališki službi Spet je čas, ko se pripravljamo, da obiščemo pokopališče, kjer i-mamo pokopane svojce, prijatelje ali znance. Grobovi ponovno čakajo, da se preoblečejo v svečano obleko iz svežega cvetja, med katerim plapolajo nešteti plamenčki spominov. Mnogi lastniki grobov skrbijo vse leto za red in čistočo na grobovih, nekateri pa čakajo do zadnjega pred dnevom mrtvih. Vsako leto je nekaj izjem, ki sploh ne obiščejo grobov svojcev, niti ne urejajo in ne obnavljajo grobov. Taki primeri zelo kvarijo izgled in videz celotnega pokopališča. Pokopališka služba pri KOP Šentjur se s svojim organizacijskimi in finančnimi močmi trudi za čim lepšo urejenost pokopališča vse leto. Iz vira najemnin pokrivamo stroške rednega vzdrževanja, in sicer: — vzdrževanje peš poti in stez na pokopališču, — vzdrževanje zelenic in okrasnega grmičevja, — električna energija in voda, — izpraznjevanje kosov za smeti, — razkladanje in odvoz sirneti, — pluženje in odmetavanje snega. Poleg samega vzdrževanja je pokopališka služba KOP Šentjur razširila obseg pogrebnih storitev. Da bi občane v celoti razbremenili neštetih potov in opravil raznih pogrebnih formalnosti, smo organiziranje pogrebov v celoti združili na enem mestu. Dežurna služba KOP Šentjur tako sprejema naslednja pogrebna naročila: — prijava pogreba, — dobava vseh vrst pogrebne opreme (krste), — dostava krste na dom, v bolnico ali dom upokojencev, kjer pokojnik leži, — prevoz pokojnika od kraja smrti do mrliške vežice, — organiziranje upepelitve pokojnika, — preoblačenje in umivanje pokojnika, — priprava nagrobnih parcel, — obnova nagrobnih okvirjev, — oddaja novih grobov, — priprava ležišč za žaro, — priprava žarnih grobov. Novost je tudi organizacija pogrebnega spremstva ob vsakem pogrebu, to je nosačev krste. Naročnik pogreba opravi vse te formalnosti na upravi KOP, c. Leona Dobrotinška 18 (nasproti Klavnice), po rednem delovnem času pa pri dežurnem na domu (glej oglasno desko pred vhodom). Pogrebne storitve zaračunavamo po izvršenem pogrebu, plačati pa je potrebno 15 dni p» izstavitvi računa. Ena od hib pri pokopališki službi je izvajanje odloka o pogrebnih svečanostih. Ob vsakem pogrebu bi moral biti organiziran govor. Govornika organizira tista KS, v kateri je pokojnik živel, ali tista delovna ali druga organizacija, v kateri je delal. za KOP Šentjur Slavko Tanšek Tudi šentjurski košarkarji za točke in še kaj več Tekmovalna sezona v 2. slovenski ligi — vzhod za košarkarje se je pričela že v soboto, 10. 10. 1987. V tej ligi tudi letos nastopa moška ekipa KOŠARKAŠKEGA KLUBA ŠENTJUR, ki je že v u-vodni tekmi na gostovanju v Slovenj Gradcu zmagala s 96 : 76. Ob pričetku tekmovanja smo kadrovsko okrepili upravni odbor kluba, ki si je zastavil ob samem tekmovalnem delu tudi nekatere dolgoročne cilje. Osnovna zamisel, ki je prevladala v 'klubu, je v tem, da poleg trajnejše rešitve materi-alno-finančnih osnov, poskušamo okrepiti igralski 'kader, k sodelovanju pa pritegniti športno javnost. V programu dela smo predvideli, da je potrebno nemudoma pričeti z vzgojo pionirjev in kadetov 'kot bodočega jedra članske e-kdpe in sčasoma uvrstitev v kvalitetnejši rang tekmovanja. Resno razmišljamo tudi o ženskih selekcijah, kar pa bo odvisno od zanimanja in možnosti. Za uresničitev zastavljenega dela se bomo konkretneje povezali s ŠŠD v osnovnih šolah. Skušali bomo najprej upravičiti družbeni interes s primernimi rezultati in razvojem kluba, potem pa zaprositi za materialno pomoč delovne organizacije v občini in izven. Le s trdim in vztrajnim delom v klubu lahko računamo na širšo družbeno pomoč, ne le TTKS in rVD Partizan Šentjur kot zdaj. Ce bodo rezultati, bo potrebno kaj kmalu spregovoriti o perspektivi tovrstne klubske dejavnosti v okviru občinske socialistične zveze. Kar zadeva 'povezovanje in sodelovanje med klubi v celjski regiji lahko rečemo, da se je zadeva premaknila z mrtve točke. Po- budnik sodelovanja je celjski Marx, medsebojno zaupanje pa bomo lahko kmalu praktično preverili, ko bomo ustanovili medobčinsko košarkaško zvezo in prek nje pričeli s 'tekmovanjem pionirskih selekcij. Ocenjujemo, da je to pot za razvoj perspektivnih i-gralcev, sicer pa ostaja med klu-hi v regiji še precej odprtih vprašanj. Predsednik Košarkaškega kluba Šentjur Mirko Čander simbol, ki zagotavlja varnost, zaupnost, natančnost in ekspeditivnost /O IQ ljubljanska banka splošna banka celje Vinotok — oktober veseli mesec trgatve Fotografija meseca Šentjurski up jugoslovanskega nogometa... ku in lavantinskemu škofu ter pankovskemu rojaku so bile vinske gorice in trgatev zelo pri srcu, saj je prav on že pred več kot 100 leti spesnil tisto lepo pesmico: »En hribček bom kupil«, ki je ponarodela in jo še danes prav radi zapojemo. Poleg domačih vinogradnikov, ki imajo večje vinogradniške po- Gorice Prisluhni prijatelj, slišal boš klic drameljskih goric. Tam čudežna roža raste, ne le zase, tudi zate in za vse ljudi, ki jim delo tuje ni. Ko jesen naravo pozlati, na trti grozdje dozori, odprejo se kleti. Potlej grozd se v vršine, se je v obdobju zadnjih 15 let pojavilo večje število novih vinogradnikov, ki jim vinogradništvo ni kruh, temveč »konjiček«. Prav ti so deta 1981 ustanovili »Vinogradniško sadjarsko društvo«, ki je zelo uspešno in šteje že blizu 200 članov. Ernest Rečnik moštek spremeni, sv. Martin za vino ga krsti. Pijemo ga stari, mladi, da nam žalost razpodi. Starcem moč in voljo da, fantom on korajžo vliva, dekličem lička barva, da so zala vsa. Z ljubeznijo smo ga gojili, tako ga bomo tudi pili. Naj gorca živi, ki vince rodi! Prijatelj, nazdravi ji še ti! I. K. Največji vinorodni okoliš v občini je drameJjski v vzhodnimi odtenki proti Tiičevem na pankovskem področju; manjše vinogradniške površine so tudi v Loki, Prevorju, Slivnici in Dobju. Trgatev je za nami, vendar se letos z njo ne moremo pohvaliti, saj je dobršen del pridelka, ki je bil zelo obetaven, pobrala toča, ki je neusmiljeno klestila na našem področju ob koncu julija in v septembru. Sreča v nesreči je v tem, da udarja toča v pasovih, ki so ponekod širši in močnejši, ponekod pa šibkejši in ožji. Pred leti se je v Drameljskih goricah na južnih pobočjih Uršule, Pletovarij, Svetelke, Slemen in še drugih manjših območij slišal v septembru in oktobru vabljiv ropot mnogoštevilnih klopotcev. Spomnim se, da jih je samo na Uršuli bilo okoli deset — letos se je oglašal en sam. Tudi starih klasičnih stiskalnic s težkim kamnom, visokim vitom ali svečo ter težkim hrastovim slemenom je vse manj. V oktobrskih večerih so ob petrolejskih brljivkah možje stiskali sladko grozdje, se zamakali s starino, medtem ko so pod težo slemena škripali in ropotali »rigli«. Pred vsako večjo zidanico je stal voz lojtršek s konjsko ali volovsko vprego — danes te idilike ni več. Stare stiskalnice so večinoma nadomestile hi-dravljične stiskalnice, petrolejke elektrika, živalske vprege pa traktorji ali osebni avtomobili s prikolicami. Tudi pesmi, ki so jih trgači po končanem delu znali tako lepo ljudsko ubrano zapeti, je vse manj. Tudi A. M. Slomšku, narodnemu preporoditelju, pesni- Zlata poroka V krogu najdražjih sta na Planini slavila zlato poroko Karolina in Ludvik Medvešček. Pred 50 leti, ko sta se vzela, je bilo današnji zlati nevesti 23 let, ženinu pa 34 let. Vseskozi sta živela v razumevanju in sreči. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Utripa ter kliče še na mnoga leta! r K Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Ferdo ŽAGAR, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOSEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER, Dušan VODEB, Darinka ŽEKAR. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: Aero Celje TOZD Grafika Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.