PR.mukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ,nA .. Abb. postale I gruppo L CII H 4UU lil* Leto XXXVIII. Št. 5 (11.133) TRST, četrtek, 7. januarja 1982 v Govcu pr/Gojeni^Trebuši* od !?TSiVrpfedhod™k PARTIZAl>'SKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob. - P________j T ebusi. od 18. septembra 1944 do t. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriii. do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, OFENZIVA TERORISTIČNIH SKUPIN JE V POLNEM RAZMAHU Visok funkcionar Digosa ranjen v atentatu RB objavile zapis «zasliševanja» Doziera Žrtev atentata v Rimu je 41-letni kvestor Nicola Simone - Odgovornost za napad prevzele rdeče brigade in desničarski organizaciji - «Dozier sodeluje,» pravijo ugrabitelji RIM — Dva pomembna dogodka sta včeraj pretresla tragično enoličnost vsakdanje kronike teroristične dejavnosti: atentat na visokega funkcionarja Digosa v Rimu in objava tretjega sporočila rdečih brigad o ugrabitvi ameriškega generala Jamesa Doziera. Če k tema dogodkoma dodamo še neverjetni beg teroristk iz kaznilnice v Rovi-gu, pravi val propagandnih letakov RB, ki jih teroristi puščajo po vsem polotoku in pa aretacijo nevarnega brigadista Petrello, ki je baje pripravljal novo ugrabitev, je jasno, da je teroristična ofenziva, »e glede na politično »barvo* prevratnikov, v polnem razmahu. Nova žrtev podivjanih teroristov je kvestor Nicola Simone, ki je bil v atentatu precej hudo, vendar pa ne smrtno ranjen v obrazu. Napadalci so se tudi tokrat poslužili spretne zvijače. Terorist, preoblečen v poštarja, je pozvonil na vhodna vrata Simonejevega stanovanja, ko pa jih je le-ta odprl je proti kvestorju sprožil več strelov. Si-moneja pa vendarle niso povsem Presenetili, saj je bil tudi sam o-borožen in je zato pravočasno odgovoril na plaz strelov. Kaže, da je bil tudi atentator ranjen. Očividci pričajo, da je z majavo hojo za- Kanjeui kvestor Nicola Simone pustil prizorišče .atentata in se oddaljil s plavim fiatom 128. na katerem je bilo še najmanj pet pajdašev. Ranjenemu kvestorju so takoj priskočili na pomoč sosedje. V bolnišnici so ga podvrgli t.ričetnii m operaciji, ki je povsem uspela, čeprav zdravniki še niso izrekli nobene prognoze. Kirurg, ki ga je operiral, je izjavil, da so Simoneja zadeli trije streli, ki so mu mere-šetali, lica in jezik ter oplazili grlo. Sedaj leži Simone v oddelku za oživljanje, kjer ga je med drugimi obiskal tudi pred.šedtiik Pertini. Vesti o »očetovstvu* podlega a-teiltata so protislovne. Najprej je kazalo, da ima poskus umora »rdečo* matrico, vendar pa telefonskemu pozivu, s katerim je prevzela odgovornost za atentat samozvana in preiskovalcem povsem neznana skupina «nuclei armati Drima li-hea». ne pripisujejo prevelike pozornosti. Bolj verodostojna sta bila poziva skrajnodesničarskih teroristov »nuclei armati rivoluzionari* (ta čas najbolj »zanesljiva* sigla črnosrajčnikov) in pa razpuščenega «ordine liuovo*. Precej zmešnjave pa .je vnesel tudi sinočnji telefonski poziv glasnika rdečih brigad, ki .je napovedal objavo tretjega sporočila o Dozierovi ugrabitvi. Časnikarju rimskega »Giornale d’It.a-lia», ki je prejel poziv, ie namreč tudi dejal, da so «namestnika poveljnika rimske politične policije Simoneja napadle in ranile rdeče brigade*. Ker so tretje sporočilo res našli na kraju, ki ga .je navedel telefonist, kaže, da je prav ta četrti telefonski poziv najbolj verodostojen, čeravno bi dosedanja »kariera* kvestorja Simoneja dala slutiti, da so njegovi najbolj zakleti sovražniki prav neofašisti. 41-letni Nicola Simone se je namreč že 1975. leta začel ukvarjati s prevratniško dejavnostjo skrajnede-sničarskih skupin. Ped njegovim vodstvom je rimska policija prekrižala račune skoraj vsem, številnim «črnim» skupinam v mestu, mnoge prenapeteže pa je poslal pred zatožno klop. Leta 1978 so Simoneju »zaupali* vodstvo tiskovnega urada pri rimski kvesturi, katerega je u-pravljal tudi v «vročem» obdobju Morove ugrabitve. Prav pred mesecem dni se je Simone %nil v ura de Digosa. Še včeraj je v fogoveru s časnikarji izjavil, da najraje »stopa po prstih skrajnodesničarjem*. Zakaj naj bi torej rdeče brigade ranile Simoneja? Preiskovalci menijo, da bi to lahko Ok-.odgovor na ponedeljkovo aretacijo Stefana Pe trelle in Ennia Di Rocce. Druga vest dneva je, kot rečeno, objava novega sporočila Dozierovjh ugrabiteljev, ki so ga preiskovalci, spričo neučinkovitosti preiskav, že deset dni pričakovali z neprikritim vznemirjenjem. V njem rdeče brigade pišejo, da ameriški general »sodeluje*. Njegovo sodelovanje pa za nas še ne pomeni »kesanja*, pravijo RB, temveč je le posledica spremenjenega razmerja moči in generala ne razbremenjuje svojih odgovornosti. Besede, ki spet zvenijo kot tretjega sporočila pa najbrž pomeni, da je vest izmišljena. V zvezi z Dozierovo ugrabitvijo je treba tudi poudariti, da so preiskovalci končno objavili identikite in fotofite domnevnih članov »komandosa* ugrabiteljev. V Jugoslaviji novi carinski predpisi LJUBLJANA — Jugoslovani bodo lahko odslej ob vsakem potovanju v tujino s seboj odnesli 200 dinarjev. Svet guvernerjev narodne banke Jugoslavije je namreč spremenil svojo odločitev iz julija lani, da lahko potniki ob odhodu iz domovine odnesejo le enkrat letno 1.500 dinarjev, ob vseli nadaljnjih potovanjih pa morajo v tujino potovati brez dinarjev. Po najnovejši odločitvi sveta gu- vernerjev potnik še vedno lahko ob prvem prehodu meje v koledarskem letu odnese s seboj 1.500 dinarjev, ob vsakem naslednjem potovanju pa po 200 dinarjev. Ta sklep je prav gotovo posledica najnovejših carinskih predpisov, ki dovoljujejo uvoz blaga brez plačila carine le v vrednosti 200 dinarjev. Ukrep velja tudi za tujce, ki lahko ob prvem prihodu v Jugoslavijo prinesejo 1.500 dinarjev, ob vsakem naslednjem prihodu pa le po 200 dinarjev, (dd) BRUSELJ t— Izvršna komisija EGS je izrazila pripravljenost, da v Bruslju pripravi jugoslovanski poslovni teden, da bi na ta način razširili medsebojne gospodarske stike. če sodimo po učinkih podobnih prireditev, bi bilo takšno srečanje jugoslovanskih gospodarstvenikov s poslovnimi partnerji iz držav Evropske skupnosti dobrodošlo. PRI PREPREČEVANJU HUJŠEGA RAZDORA V ZAHODNEM ZAVEZNIŠTVU Na sestanku med Reaganom in Schmidtom dosegli kompromis o poljskih dogodkih Schmidt je pristal na soodgovornost SZ, Reagan pa ni zahteval soudeležbe pri sankcijah Reagan in Schmidt pred Belo hišo ob koncu skupnega pogovora o stanju na Poljskem (Telefoto AP) VSE STRANKE PROTI PREDČASNIM VOLITVAM Spudolinijeva vlada bo ostala do odobritve finančnega zakona Socialisti in socialdemokrati bodo zahtevali predsedstvo vlade za Bettina Craxija . . . vso zakonodajno dobo, trdno zavez- opomin in hkrati tolmačenje pojava „,št kj naj bi zdržai0 do konca »skesanih* teroristov. V sporočilu RIM — Koliko časa ima še Spadolinijeva vlada pred seboj? Po včerajšnjem dnevu bi kazalo, da so se izgledi za predsednika vlade nekoliko izboljšali. Po sestanku med tajnikom KD Piccolijem in tajnikom PSDI Longom so« mnogi politični opazovalci v Rimu imeli rt',/ da so stranke vladne koalicije podaljšale življenjsko dobo vlade vsaj do konca meseca: do takrat bo namreč odobren finančni zakon v poslanski zbornici. še več, za socialdemokratskega tajnika bi lahko celo odložili za nekaj časa preverjanje med petimi strankami vladne koalicije, morda celo na obdobje po demokristjan-skem kongresu, ki bo, kot znano, od 2. do 6. aprila v Bariju. Kar zadeva možne spremembe v vladi pa se tako Piccoli kot Longo o tem vprašanju nista hotela izraziti, Piccoli je celo dejal, da to ne bi prispevalo k premostitvi problemov vlade. S svoje strani je Longo spet predlagal sporazum, ki bi trajal je nadalje rečeno, da je zasliševanje »postorilo v pravo luč Dozierovo kariero ubijalca*. Dozier naj bi tudi nadrobno poročal o informacijah v zvezi z NATO. Sicer pa so RB objavile (kot same trdijo) šele prvi del zarisov o zasliševanju, ki «se še nadaljuje*. Včeraj se je tudi razširila vest. da se Dozierovo truplo nahaja petdeset kilometrov od Pescare, najdba leta 1984. Prvič po daljšem obdob-bju je Longo bil videti bolj spravljiv, izrazil se je celo pohvalno o predsedniku vlade in odločno izključil možnost predčasnih volitev. Vendar prav iz izjav socialdemokratskega tajnika je bilo razumeti, da so življenje vlade sicer podaljšali vendar samo za določen čas. Načrt socialdemokratov in sociali stov je dokaj jasen in prozoren: Kvestor Nicola Simone takoj po prihodu v bolnišnico (Telefoto AP) CK skušal predvsem razviti pozi tivni del resolucije, ki jo je odobrilo vodstvo partije, se Dravi tisto poglavje, ki govori o tretji poti in o novem obdobju socializma, R. G. V ponedeljek podpis sporazuma o ribolovu v Jadranskem morju ANCONA ■— V ponedeljek bodo v prostorih italijanskega zunanjega ministrstva podpisali italijansko-ju-goslovanski sporazum o ribolovu v Jadranskem morju. Sporazum predvideva. kot poroča tiskovna agencija Italia, ustanovitev mešanih družb, med katerimi bo tudi ena za belo ribo s sedežem v Anconi. Državi sta se sporazumeli tudi o novih temeljih gospodarskega sodelovanja na območju Jadranskega morja in o nadziranju ribolova. najprej je treba odobriti finančni zakon, zatem izvesti politično preverjanje, o katerem se toliko govori in odpreti krizo ter postaviti politične stranke pred alternativo »ali predčasne volitve ali predsedstvo vlade socialističnemu tajniku Bettinu Craxiju». S tem se strinjajo tudi nekateri vidni demokristjan-ski veljaki, med katerimi sta Ci-riaco De Mita in Andreotti, ki že nekaj časa pogojujejo Piccolijevo politiko. Predvsem se demokristjani bojijo predčasnega volilnega posvetovanja, ker je anketa, ki jo je I Gospodarska pomoč* Moskve poljskim vojaškim oblastem Varrava že plačuje pasivne obresti zahodom bankam * Solidarnost strnila svoje vrste VARŠAVA —Medtem ko se na Poljskem nadaljuje »normalizacija*, jutri bodo baje obnovili notranji letalski promet, je generalu Jaruzel-skemu finačno in gospodarsko priskočila na pomoč Sovjetska zveza. To je včeraj uradno potrdila sovjetska tiskovna agencija »TASS*. Vsekakor pa so včeraj v Moskvi podpisali za poljski vojaški režim pomemben gospodarski sporazum, ki bi moral uradno služiti za kritje poljskega trgovinskega primanjkljaja s Sovjetsko zvezo. Poljska je v teh dneh po trditvah zahodnih krogov pričela plačevati pasivne obresti za skoraj 30 milijard dolarjev dolga, ki ga ima pri zahodnih bankah. Pred dnevi je namreč klavrno propadel poskus poljskih oblasti, da bi zahodne banke odobrile novo posojilo ali vsaj pristale na odložitev pasivnih obresti. Da bi torej preprečili nelikvidnost in »stečaj* je Poljska nemudoma rabila finančno pomoč, ki je po včerajšnjih vesteh prejela iz Sovjetske zveze. Poleg izključno bančnih problemov pa pesti Poljsko nepojmljiva gospodarska kriza. Delitev zahodne pomoči v hrani in zdravilih ima po tihem pristanku vojaških oblasti v rokah praktično le poljska Cerkev. Taka humanitarna pomoč pa ne more rešiti države. Režim rabi torej tako pomoč, s katero lahko sam razpolaga. Podobno kot ni tudi ta pomoč prihaja po večini iz Sovjetske zveze, v manjši meri tudi iz drugih držav vzhodnega bloka. Po vsem tem postaja torej jasno, da ima general Jaruzclski neomajno podporo sovjetskih voditeljev. Gospodarska cena »normalizacije* pa bo po vsem sodeč izredno visoka. V zadnjih dneh so zahodne tiskovne agencije vzpostavile s Poljsko skrite kanale, po katerih prihajajo prve necenzurirane vesti in dramatični posnetki policijske represije na uiiiimuiiuttiMiiiiiimmiiiiititiiimuiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiMmiiHiiHiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiimititmiiniu PREISKOVALNA KOMISIJA 0 DEJAVNOSTI LOŽE P2 Tassan Dina zaslišali v najstrožji tainosti RIM — Parlamentarna preisko-1 nik dejal, da so njegovega varovan-valna komisija o zadevi framason- ca zaslišali kot pričo in ne ko ob-ske lože P2 je zasedala v popolni | toženca, tajnosti pozno v noč. ■ Novinarjem niso dovolili niti vstopa v palačo, v kateri je zasedala komisija, kar je izzvalo njihov protest. Vse, kar so lahko izvedeli od nekaterih članov komisije, ki so v trenutku krajše prekinitve zasedanja odšli na malico je bilo, da se bo seja nadaljevala, dokler komisija ne bo zaslišala podprefekta Lerra, odvetnika Dražitve v Jugoslaviji BEOGRAD — Maloprodajne cene Jugoslaviji so se v letu 1981 po čale za 39.3 odstotka. Za toliko bile, kot so izračunali v zveznem vodu za statistiko, višje de-mbra lani v primerjavi z zad-im mesecem leto 1980. V povpreč-pa so bile lanske cene višje od vprečnih cen leto poprej za 4G stot kov. Decembra lani so cene rastle za 1,1 odstotka v primerja z novembrom. Najbolj so se po-ažili kmetijski pridelki, za 3,2 od-•tka, kar je posledica skoka cen eže povrtnine za 20,5 odstotka, a za 8.5. svežega sadja za 3,1, eka in domačih belih sirov za 2,2. ežih rib za 2,7 in jajc za 2,3 stotka. Industrijski neživilski pro-odi so se decembra podražili za 1 odstotka, storitve za 1,2. alko-Ine pijače pa za 0,2 odstotka, (dd) Predsedstvo Jugoslavije o razmerah v svetu BEOGRAD — Pod predsedstvom Sergeja Kraigherja je bila včeraj seja predsedstva SFRJ. Sprejeli so tudi poročilo o bližnjem uradnem in prijateljskem obisku podpredsednika predsedstva SFRJ Petra Stamboliča v Iraku. Predsedstvo je proučilo pereča vprašanja s (»dročja razorožitve in dejavnosti Jugosla vije v prizadevanjih za reševanje tega ključnega problema za mir in stabilnost v svetu. Izhajajo iz ocene, da je sedanje resno poslabšanje mednarodnega položaja v veliki meri vzrok nenehne oboroževalne tekme. Podčrtalo je nujnost obnovitve in okrepitve dejavnosti celotnega mehanizma OZN za pogajanja o razorožitvi. Prav tako so podčrtali nujnost obnovitve dunajskih pogajanj o klasični oborožitvi in pogovorov o strateškem jedrskem orožju. Posebej so poudarili nujnost dosega sporazuma na sestanku KEVS v Madridu o sklicu konference o razorožitvi v Evropi. Glede na drugo izredno zasedanje generalne skupščine OZN o razorožitvi, ki bo junija v New Yorku, je predsedstvo SFRJ razpravljalo o pripravah in dejavnostih Jugoslavije ter o tesnejšem sodelovanju neuvrščenih držav, da bi to zasedanje prispevalo k ustavitvi oboroževalne tekme in začetku procesa resnične razorožitve. Predsedstvo je poudarilo, da so priprave na sedmi vrh neuvrščenih držav priložnost za okrepljeno dejavnost neuvrščenih držav na tem področju. Na seji so posebej proučili razmere v Evropi. ki so posledica okrepljene tekme v oboroževanju in opozorili na pomen krepitve zaupanja ustanavljanja območij miru in varnosti na naši celini. Slišati je bilo stališče o najožji povezanosti varnosti Sredozemlja z vseevropsko varnostjo: poudarjena je bila nujnost krepitve zaupanja, varnosti in sodelovanja na Balkanu. Predsedstvo SFRJ je podčrtalo pomen vse bolj odločne opredelitve evropskih narodov v prid zaustavitve oboroževalne tekme in krepitve procesa popuščanja napetosti. Predsedstvo je pozitivno ocenilo dosedanja prizadevanja in aktivnost Jugoslavije na področju razorožitve na mednarodnem področju in proučilo glavne smernice prihodnjega delovanja, pri čemer je opozorilo na nujnost okrepitve celovite dejaraosti vseh družbenih dejavnikov Jugoslavije kot neuvrščene države za začetek procesa resničnega razoroževanja. krepitev varnosti in splošnega popuščanja v svetu. Na seji so preučili in sprejeli poročilo komisije predsedstva SFRJ o delu pri urejanju dokumentacije o ustvarjalnosti Edvarda Kardelja. Delo komisije so pozitivno ocenili in sprejeli sklep o prenehanju njenega dela. (dd) Delo komisije poteka torej v popolni tajnosti. Številne informacije, ki se tako pojavljajo, imajo torej verjetno drugačne namene. Tako so na primer v torek objavili vest, po kateri naj bi bila Licio Gelli in Tassan Din po telefonu govorila tudi o Spadoliniju, včeraj pa so vse odločno zanikali. Spadolini nima, kot je bilo sicer razvidno že iz vsega njegovega zadržanja pa tudi iz razvoja zadnjih političnih dogodkov, z ložo P2 prav nič skupnega. Veliko razburjenja pa je včeraj povzročila vest, da bo tednik Es-presso v prihodnji številki objavil prepis nekaterih Gellijevih telefonskih pozivov v Tassan Dinov urad; Gelli naj bi Tassan Dina ne dobil in naj bi govoril z nekim njegovim funkcionarjem; pogovor naj bi vseboval številne grožnje Tassan Dinu in tudi obtožbe, med katerimi izjavo, da je Tassan Din plačal odvetnike rdečih brigad, končno pa še nasvet, naj Tassan Din nemudoma zapusti Italijo in naj si poišče varnejše zatočišče kje v tujini. Sicer pa je včeraj Tassan Dina in Angela Rizzolija zaslišal tudi preiskovalni sodnik Cudillo. Uradno naj bi šlo za zaslišanje «prič», oziroma «žrtev» izsiljevanja Gelli-ja in Ortolanija, kaj se je dogajalo za sodnikovimi vrati pa vedo samo tisti, ki so prisostvovali pogovoru. Med zaslišanjem naj bi tudi ponovno poslušali magnetofonske posnetke pogovorov Tassan Dina z Gelli-jem. Alexander Haig o poljski krizi VVASHINGTON — Ameriški državni tajnik Alexander Haig je na včerajšnji tiskovni konferenci po odhodu zahodno-nemškega zveznega kanclerja Schmidta izjavil, da bodo »globalni odnosi* med Sovjetsko zvezo in Zahodom tesno odvisni od razvoja dogodkov na Poljskem. Vsekakor je treba oiiraniti odprte komunikacijske kanale z Vzhodom, kar je skrajne važnosti predvsem v kriznih obdobjih. Na tiskovni konferenci je Haig omenil tudi ženevska pogajanja. ki jih bodo za sedaj nadaljevali, kot je tudi potrdil, da se bo bržkone pred koncem meseca sestal, s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Glede prihodnjega bruseljskega zasedanja ministrov atlantskega zavezništva je Haig zagotovil, da ne bodo ZDA zahtevale od svojih zaveznikov, naj z njimi vzporedno korakajo, temveč si želijo jasnih ocpr poljskih dogajanj predvsem glede soodgovornosti Sovjetske zveze. Poljskem. Po teh vesteh je po treh tednih skoraj v celoti zamrl aktivni odpor, a že se kažejo znamenja, da je Solidarnost po začetni zmedi in šoku vsled aretacij večine njenih voditeljev strnila svoje vrste in pričela aktivno koordinirati pasivni odpor. Po zidovih poljskih mest se kljub policijski uri na zidovih pojavljajo protirežimska gesla, od hiše do hiše romajo ilegalni časopisi. Sindikat Solidarnost je baje celo vzpostavil komunikacijske zveze z večino poljskih industrijskih mest. Njegova sedanja glavna naloga je izpričati vojaškemu režimu, da ga internacije in aretacije niso strle, da ne bo dosegel prostovoljne podpore delavstva. V takih pogojih tihe konfrontacije med delavstvom in vojaškim režimom bo seveda trpela produktivnost, trpel bo ugled partije in vojaškega režima. Kot kaže se je vojska precej uštela, ko je mislila, da bo med interniranci dobila dovolj odpadnikov, ki bi bili pripravljeni sodelovati z vojaškim režimom. Do tega ni prišlo, da so postali ihterniranci hudo politično breme. IValeso so tako baje izročili cerkvenim oblastem ob jamstvu, da ostane v kakem samostanu odrezan od sveta. (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Otvoritveni ogenj vplivnih ameriških medijev na bonsko domnevno «izdajalsko* politiko, ko gre za skupno stališče Zahoda do dogajanja na Poljskem, je še pred dejanskim sestankom med predsednikom Reaganom in kanclerjem Schmidtom ustvaril vtis o globokih nesoglasjih. Tudi oba državnika sta se s pripravljalnimi izjavami potrudila že vnaprej obvestiti javnost o tem, na čem nameravata vztrajati: Ronald Reagan .je opozarjal na posledice, ki bi jih lahko imelo bonsko stohšče v atlantski skupnosti in grozil z umikom ameriških čet iz zahodne Evrope. Helmut Schmidt ;e opozarjal na pravico zvezne republike braniti nacionalne intere-sc ZI)otraj zahodne skupnosti ter ameriške gospodarske sankcije proti Poljski in SZ ocenjeval za napačno politično odločitev. Toda, če je soditi po sporočilu o pogovorih med Schmidtom in Reaganom, se .je napetost izčrpala že v predpripravah in obe strani sto se potrudili, da bi stališča zbližali do meja taktičnega kompromisa v ok-viru formule o «atlantski enotnosti*. Helmut Schmidt pred pogovorom z Ronaldom Reaganom ni dobil pričakovanega «znamenja» iz Poljske in pogovor generala Jaruzelskega z veleposlaniki »deseterice* ni izpolnil pričakovanj. Toda ravno še dovolj zgodaj so zunanji ministri evropske gospodarske skupnosti sprejeli kompromisno izjavo, ki je po vsebini bliže dosedanjim stojiščem Bonna, kot podpira stališča ameriške vlade. Ne britanski Car-rington, ne italijanski Colombo in še najmanj francoski zunanji minister Cheysson so bili pripravljeni’ kritične besede na račun bonske »zadržanosti* spremeniti v simbolični opomin zvezni republiki a tem, da bi se zavzeli za ameriška stališča in se priključili sankcijam. Tako so dogodki obrnili pričakovanja bonskih politikov: varšavska vojaška vlada ni hotela ali ni mogla ustreči željam zvezne republike, EGS pa se .je bila proti pričakovanju sposobna zediniti na izjavi, s katero lahko vsi mirno živijo dalje in nikogar ne obvezuje ničesar konkretnega. Izid tega nre-mika je videti na sestanku med Schmidtom in Reaganom: Zahodnonemški kancler je deloma popravil dosedanje stališče in izjavil, da »Sovjetska zveza izvaja pritisk na Poljsko*. Ameriški predsednik pa se je izognil postavljanju zahteve o gospodarskih sankcijah, ki naj bi jih sprejela zvezna republika in se je odrekel tudi omenjanju znamenitega spora s sovjetskim zemeljskim plinom, kj je že dalj časa kamen politične in ideološke spotike med obema zahodnima državama. če je soditi po teh poročilih o ozadju srečanja, je Schmidtov položaj na pogovorih nepričakovano okrepila tudi zamenjava Reaganovega svetovalca za vprašanja varnosti. IVilliam Clark, za katerega celo v ZDA menijo, da se «prisrčno malo* spozna na mednarodno politiko, bo usmerjal ameriško varnostno strategijo v času, ko je poleg teoretičnega znanja in izkušenj treba imeti tudi mnogo občutka za nianse. Na drugi strani je ameriško grmenje o sankcijah proti Sovjetski zvezi ostalo brez odločilne bodice in bonski kancler je priložnost zagrabil z obema rokama. Javnosti je sporočil, da «je ameriškega predsednika opozoril* na odločilni pomen prepovedi prodajanja ameriškega žito Sovjetski zvezi. Ta ukrep, ki naj bi po kanclerjevih besedah najmočneje prizadel, je Reaganova šibka točka in za bonske politike nazorni dokaz o tem, kako relativni so pogledi. Z Reaganovo nepripravljenostjo vključiti v sankcije tudi žitni embargo in z oklevanjem zahodnoevropskih partnerjev, se je izkazala kot nesmiselna teza o tem, da vsi zahodni zavezniki solidarna in enotnih mnenj zahtevajo trde ukrepe proti Sovjetski zvezi. Moti jih le zahodnonemška grabežljivost v zvezi z lukrativnim poslom z zemeljskim plinom. Premirje, ki sta ga vzpostavila Reagan in Schmidt, odlaga probleme na poznejši čas, toda s tem da-ja malo več čaša-za premislek in pušča prizadetim malo več prostora za gibanja. O sankcijah bodo še govorili, toda odločitve bi-bile lahko samo izid temeljitih konzultacij v okviru zahodne politične in vojaške skupnosti. Očitno se je zahodnonemška stran uspela prebiti s predlogam, naj bi razširili krog u-deležencev konzultacij tudi na druge evropske države in politično o-sredotočili aktivnost na posebnem zasedanju evropske konference o varnosti in sodelovanju. Dogajanje na Poljskem in odnosi z vodilno su-persilo vzhodne politične in vojaške skupnosti naj bi bili predmet razprave o tem, ali je prekršena helsinška listina. MOJCA DRČAR MURKO ODBORNIKA COLONI IN RINALDI VČERAJ POROČALA V DEŽELNI KOMISIJI Podčrtana je bila važnost refinansiranja zakona za izvajanje osimskih sporazumov Ukrep je važen ne samo zaradi višine nakazila, ampak predvsem zaradi političnega pomena Dokončana bodo že predvidena dela, načeta pa nova v perspektivi razvoja obmejnih predelov Člani posebne deželne komisije, ki proučuje vprašanja glede izvajanja osimskih sporazumov, med včerajšnjim zasedanjem, katerega sta se udeležila tudi predstavnika deželne vlade OB ODMRZITVi CEN PRI ZIVIUH Preudarno obračanje lire prva obramba proti draginji Pri Delavskih zadrugah menijo, da trenutno večjih podražitev ne bo - Le pri mesu se obeta neprijetno presenečenje Po odpravi «košare» okrog 20 vrst živil, katerim je cena ostala zamrznjena od 15. septembra lani do 5. januarja letošnjega leta, nas je zanimalo, kako se bodo Delavske zadruge vključile v splošno deklarirana prizadevanja za omejitev naraščanja draginje, član vodstva zadrug Canciani nam je v tej zvezi dejal, da so cene živilom pri Delavskih zadrugah tudi mimo Marcorove košare nižje kakor v drugih trgovinah in da bodo takšne ostale še 10 do 15 dni. Po tem času so možne spremembe, vendar pa le v toliko, kolikor bi gibanje cen na viru proizvodnje oziroma pri grosistih to izrecno zahtevalo. Posebnih akcij proti naraščanju draginje Delavske zadruge trenutno ne bodo uvedle. V tej zvezi Canciani meni, da bi v tem času takšne akcije tudi ne bi bile potrebne. Stopamo namreč v razdobje, ko se promet v trgovinah — potem ko je prešel «boom» božičnih in novoletnih praznikov in ko je tudi trinajsta plača pošla — znatno zmanjša in je torej strah pred večjimi podražitvami odveč. Poleg tega je Marcoro-va zamrznitev cen »ustavila* le določene vrste živil, medtem ko so se-cene drugim vrstam prosto spremi- Obširna problematika glede izvajanja zakona o ratifikaciji osimskih sporazumov je bila osrednja točka včerajšnje se.je pristojne komisije deželnega sveta, katere sta se kot zastopnika dežeine vlade udeležila odbornika Coloni in Rinal-di. Predsednik komisije Pittoni je uvodoma podčrtal, da je treba preveriti stanje uresničevanja del, ki jih predvidevajo delegirani odloki zakona o ratifikaciji italijansko-jugoslovanskega sporazuma v luči novega finančnega ukrepa, ki ga je ministrski svet odobril 22. decembra lani. Po obširni analizi političnega in operativnega postopka posegov, ki jih predvideva zakon o osimskih sporazumih, je odbornik Coloni pod črtal, kako ti sporazumi predstavljajo program časovno neomejenih odprtih pobud, ki težijo k gospodarskemu in socialnemu razvoju obmejnih predelov na osnovi kooperacije med prebivalstvi po smernicah, ki jih je osvojil sporazum med Evropsko gospodarsko skup nostjo in Jugoslavijo Ukrep o re-finansiranju je torej objektivno važen zaradi višine nakazila, pa tudi zato. ker nudi možnost dokončati nekatera že predvidena dela ter določiti nova glede na perspektive razvoja obmejnih področij. Odbornik Coloni je tudi spomnil rraf ob veze na dvostranski in večstranski ravni, ki jih dežela ima v načrtu za prihodnje mesece. To so priložnosti, .je dejal, da z dejanji potr dimo vokacijo Furlanije - Julijske krajine za kooperacijo z drugimi deželami za razvoj tega srednjeevropskega predela. So oa tudi momenti politične akci.je, ki jo deželni odbor vodi v korist miru in sodelovanja med narodi v tem težkem trenutku mednarodnih odnosov v geopolitičnem kontekstu delikatnih ravnovesij, ki pa. kot kaže. je zaključil odbornik Coloni, se danes hoče karakterizirat' kot novo področje sodelovanja in stabilnosti na tako pomembnem stičišču med Severom in Jugom ter med Vzhodom in Zahodom. Odbornik Rinaldi je svoje poročilo osredotočil na posege o infrastrukturah za prevoze, ki jih predvidevajo odloki za izvajanje sporazuma. Z refinansiranjem zakona o obnovi potresnega območja Furlanije in novim nakazilom, bo dežela lahko operirala, je dejal, s skupnim zneskom v višini 600 milijard lir za dokončno uresničitev načrta o infrastrukturah. Obširno je bilo priznano, je še dejal Rinaldi. da bo uresničevanje del. ki jih predvideva deželni načrt o velikih prometnih povezavah, ki je dobil novega zagona z omenjenima zakonskima ukrepoma, omogočilo premostiti pogoje osamljenosti Furlanije - Julijske krajine za utrditev in valorizacijo evropske in mednarodne vloge dežele. Novi vladni zakonski osnutek, ki je najprej politično, šele nato pa operativno in finančno dejanje, je dejal, pomenljivo potrjuje smernice države, da bi deželi zagotovila velike prometne povezave državnega in evropskega interesa z izrednimi zakonskimi in finančnimi ukrepi; to predvsem postavlja v ospredje značilnost geopolitične in strateške pozicije Furlanije - Julijske krajine. Ker so sedaj popolnoma na razpolago finančna sredstva, je zaključil Rinaldi. je treba čimbolj skrčiti termine tehnično - administrativnih postopkov in uresničitve del. kar so bistveni pogoii za preporod in razvoj gospodarskih dejavnosti (predvsem mednarodnih pristaniških in trgovinskih). za katere je dežela močno zainteresirana. Na prošnjo nekaterih političnih skupin, se bo komisija ponovno sestala danes dopoldne: stranke bodo lahko poglobljeno analizirale poročili odbornikov Coloniia in Rinaldi-ja. kar bo seveda omogočilo konstruktivno splošno razpravo. Predvčerajšnjim je bil v Uradnem listu objavljen odlok, s katerim je potrjen povišek kolkov za vozniška dovoljenja Kolki so se tako podražili za 3» odst. in veljajo za obdobje od 1. februarja letos do 31. januarja prihodnjega leta. Za vozniška dovoljenja kategorije B bo treba namesto dosedanjih 8 tisoč lir odšteti 11 tisočakov, za kategorijo C namesto 6 tisoč 500 bo treba plačati 9 tisoč lir in za kategorijo D namesto dosedaniih 5 tisoč 500 lir bo treba odSteti 8 tisoč. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POGAJANJA ZA REORGANIZACIJO DELA V LUKI Rešitev v poskusni uvedbi deljenega delovnega urnika? Poskus naj bi trajal tri mesece - Promet s kontejnerji še močno okrnjen Odplula ladja, ki je izkrcala 5.500 ton izraelskih agrumov • Dvourna stavka mladih, nameščenih po zakonu štev. 285 Tudi včeraj so se pogajanja med predstavniki luške ustanove, koristnikov pristaniških storitev, enotne kompanije pristaniščnikov in pokrajinske sindikalne zveze - CGIL -CISL - UIL glede reorganizacije dela v luki nadaljevala ves dan in še pozno v noč. Kakor smo omeni li že v včerajšnji številki, se pogajanja sedaj vrtijo le okrog zad nje sporne točke, namreč točke, ki se nanaša na uvedbo deljenega delovnega urnika za operacije na po- brobrvega problema delavske menze v pristanišču. Vse kaže,'da še Sodo pogajanja v kratkem zaključila tudi na tehnični ravni s sporazumno rešitvijo, ki naj. bi predvidevala uvedbo delj-nega urnika poskusno za dobo treh mesecev, nakar bedo prizadete stranke preverile dosežene rezulta te. Vsaj tako so nam sinoči dejali v uradu za pristaniško delo med krajšim odmorom v pogajanjih. Eno izmed vprašanj, ki jih je treba rešiti v pristanišču, pa je tudi nadaljnja zaposlitev okrog 200 mladih, ki jih je EAPT namestila na podlagi zakona štev. 285 o zaposlovanju mlade delovne sile. Sin dikalni predstavniki so se v zvezi ■s tem vprašanjem včeraj sestali 7 deželnim odbornikom za promet Ri-naldijem, ki je obljubil, da se bo zavzel za njegovo pozitivno rešitev. Mladi so se medtem zbrali na sin dikalni skupščini in sklenili upri molih in v "skladiščih, ter okrog o--"*ow4-4ww»«e-^vko,~da bi s tem opozorili pristojne organe in jav no mnenje na težave, s katerimi se «jo“b0riti~zaradi-~«egotovosti de. lovnega mesta Na skupščini so se načelno dogovorili tudi o tem, da bodo s stavkovnim giban:em nada ljevali v prihodnjih dneh. kolikor ne bodo njihove zahteve glede stalne zaposlitve dokončno sprejete. Zasebni avtoprevozniki, ki sprejemajo in oddajajo kontejnerje na pomolu VII, so včeraj nadaljeva- PO PRITOŽBAH ŠmilNIH KMETOVALCEV PRVI JAVNI UKREPI PROTI POJAVU SEKANJA IN KRAJE DRV NA KRASU Devinsko-nabrežinska občinska uprava sklenila, da zaostri nadzorstvo - Posegi Kmečke zveze li s svojim protestnim gibanjem. Njihovi tovornjaki še vedno stojijo -na glavni dovozni cesti k pomolu, manipulacija s kontejnerji pa je včeraj ponovno nekoliko zaživela, ker so se pojavili nekateri »črni* avtoprevozniki iz notranjosti države. Avtoprevozniki - obrtniki iz naše pokrajine, ki so člani obeh i tabjanskih obrtniških zveze in SD GZ,. so se včeraj srečali s predstavniki špediterskih agencij in jim izročili novi tarifni pravilnik, se pravhspisek- tarif, ki jdr zahtevajo za manioulacijo kontejnerjev. Danes bo sledilo novo srečanje na trgovinski •ebormcHaH- na prefektu* ri ter bodo na njem predstavniki agencij odgovorili na zahteve avto prevoznikov. Kaže, da se 1» tudi ta spor v pristanišču v kratkem zgladil. Na koncu naj omenimo še, da je sinoči odplula iz Trsta ladja «Win-ter Water», ki je pripeljala 5.500 ton agrumov iz Izraela in ki je s tem vzpostavila novo zvezo med Haifo in našim pristaniščem. Na progi si bodo ladje sledile po ena na teden. Promet z izraelskimi a grumi — blago je namenjeno v glavnem v Južno Nemčijo — naj bi se tako v letošnjem letu povzpel na 200 C00 ton, medtem ko je znašal v prejšnji sezoni okrog 150.000 ton. V zadnjem času smo priča poja vu, ki zadobiva, kot vse kaže, vse bolj zaskrbljujoče razsežnosti. Z več strani smo namreč zabeležili pritožbe slovenskih kmetovalcev, češ da prihaja vedno bolj pogosto do kraje drv. Zlasti ob sobotah in nedeljah prihajajo ljudje z avtomobili po poljskih poteh na zasebna ali občinska zemljišča, posekajo nekaj drevja in si napolnijo prtljažnike. Nekaj takšnih pritožb je prišlo tudi na naše uredništvo. Kaže, da se težave v zvezi z naraščajočimi cenami goriva za ogrevanje odražajo tudi na ta, ne ravno najbolj pošten in zakonit način. Toda tudi v tem primeru so že spet naši kmetovalci tisti, ki morajo zaradi takšne ali drugačne gospodarske stiske plačati največji davek, še zlasti če upoštevamo, da morajo še sami kar precej plačati v denarju in z birokratskimi formalnostmi, če želijo na svojem lastnem zemljišču sekati drevje. Zadeva s krajo drv je šla celo tako daleč, da je bila devinsko -nabrežinska občina prisiljena ukrepati. Na svoji zadnji seji je namreč občinska uprava sklenila, da bo zaostrila nadzorstvo tudi ob sobotah in nedeljah s poljskim čuvajem in mestnimi redarji, da se ugotovijo kršitelji in seveda kaznujejo, kot predvideva veljavna zakonodaja. Kaže. da bodo podobne ukrepe sprejeli tudi v drugih občinah. Prav tako je storila prve korake Kmečka zveza. Te dni je posredovala pri upravi gozdnih čuvajev z zahtevo, da okrepijo nadzorstvo in oreprečijo tatinska dejanja. V prihodnjih dneh pa bo tudi s pisme nimi zahtevami posegla pri pristojnih oblasteh. Dobitnika novoletne loterije Italia tudi v našem mestu Včeraj so v Rimu žrebali dobit nike nagrad že tradicionalne novoletne loterije Italia, ki je kot znano povezana s televizijsko oddajo «Fan- tastico 2». Med nagradami tako imenovane tretje kategorije so izžrebali tudi dva listka, ki sta bila svoj čas prodana v našem mestu. Srečna lastnika listkov DV 15399 in DT 17917 čaka lepa vsota dvajset milijonov lir. Krajevna zdravstvena enota spo roča, da bo od ponedeljka, 11. novembra dalje nov sedež centra za zdravljenje diabetesa v zdravniški ambulanti v Ul. Ghiberti 4 (bivši ENPAS). Uslug se bodo od tega, datuma dalje lahko posluževali vsi, ki so že obiskovali centra za zdravljenje diabetesa v Ul. Farneto (bivši INAM) in v Ul. sv. Frančiška. Zaradi preselitvenih del bosta o-menjena centra danes in jutri zaprta. GLEDE ZAKONA O OBNOVI Drlcgaeija deželnega sveta in Comelli na sestanek v Rim Ožji odbor proračunske komisije pri poslanski zbornici bo v ponedeljek dopoldne sprejel delegacijo deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine v zvezi z vladnim ukrepom o refinanslranju zakona o obnovi potresnega območja Furlanije; delegacijo deželnega sveta bodo sestavljali predstavniki vseh prisotnih političnih sil v skupščini. Istega dne se bo predsednik deželnega od bora Comelli srečal s člani proračunske komisije pri poslanski zbor niči. s katerimi si bo izmenjal mne nja o novem vladnem ukrepu in informacije o trenutnem stanju obnovitvenih del. njale. Tako je bila na primer zamrznjena cena le eni vrsti sira, vse druge vrste tega mlečnega izdelka pa so bile «proste». Tudi to dejstvo govori v prid tezi, da bi večjih podražitev pri živilih v bližnji prihodnosti ne bi smelo biti. Eno pa je važno — je pri tem naglasil Canciani — da je namreč treba prepričati potrošnike, naj dobro opazujejo cene v trgovinah m naj se ne zadovoljujejo s tem, da nakupijo vse, kar potrebujejo, v naj-bližnji prodajalni. Ugotovili bodo, da se eno in isto blago prodaja v različnih trgovinah tudi po zelo različnih cenah. To je najbrž v tem trenutku najboljša obramba kupne mo- Ameriški ambasador danes v našem mestu Danes bo dospel na obisk v deželo Furlanijo - Julijsko krajino ameriški veleposlanik v Italiji Maxwell Rabb, ki se bo zadržal v naših krajih do so bote. Diplomat ZDA se bo v Trstu srečal s predsednikom deželnega odbora Comelli jem, s prefektom Marrosujem ter z izrednim komisarjem tržaške občine Siclarijem. Nato bo ambasador Rabb v spremstvu nekaterih ameriških parlamentarcev in zastopnikov italijansko-ameriškega združenja obiskal Videm in Furlanijo, kjer si bo ogledal nekatere strukture na potresnem področju, ki so jih zgradili s finančno podporo ZDA. Veleposlanik Rabb, ki je star 71 let in je judovskega porekla, je od leta 1937 član ameriške republikanske stranke, v domovini pa je zaslovel zlasti kot zelo pripravljen odvetnik. Bil je med ožjimi sodelavci bivšega ameriškega predsednika Eisenhovverja. nato pa je bil dolga leta odgovoren za voljne kampanje uglednih republikanskih voditeljev. Ronald Reagan ga je imenoval za veleposlanika v Rimu 27. junija lani in to namesto bivšega am basadorja Gardnerja. či družinskih prejemkov. Potrebna je torej primerna vzgoja potrošnika. Pač pa nam grozi v kratkem krepka podražitev mesa. V Trstu troši mo predvsem meso iz Jugoslavije in ustrezne dobavne cene so te dni poskočile za 200 lir pri kilogramu (gre za kilograme žive teže uvožene živine) in je torej pričakovati, da bo pokrajinski cdbor za cene. ki se sestane prihodnji ponedeljek, pristal na povišek, ki ga zahtevajo prodajalci na drobno in ki naj bi znašai okrog 10 odstotkov glede na PROSTORSKA STISKA NA ŠOLI «FRANCE BEVK» Zastopniki tržaške občine in si bodo danes ogledali opensko šolo Starši nadaljujejo s stavko, ker doslej, kljub nekaterim premikom, ni še konkretnih jamstev, da bo vprašanje končno rešeno Openski starši so s svojo odločno protestno akcijo (tudi včeraj se niti en dijak ni udeležil pouka) vendarle dosegli, da se je nekaj premaknilo z mrtve točke. Kaže namreč, da bodo danes dopoldne obiskali šolo zastopniki krajevnih uprav in zdravstvene enote, da bi si skupno s slovensko in z italijansko ravnateljico ogledali prostore in preučili možne rešitve. Le-te so pa v bistvu lahko samo tiste, ki so jih že pred časom predlagali Openci in sicer preureditev prostora, kjer so bili nekoč tuši, v učilnico, preselitev italijanskih učiteljev iz razreda, ki ga uporabljajo kot zbornico, v prostor, kjer je sedaj ambulanta, in preureditev praznih prostorov v bližnjem vrtcu v ambulanto. S tako porazdelitvijo prostorov, ki ne bi zahtevala zamudnih pre-ureditvenih del in bi obenem zagotovila slovenskim dijakom vse potrebne učilnice, bi tudi italijanska šola ne bila v ničemer prikrajšana. Nasprotno pravična porazde- litev in boljši pogoji dela obeh šolskih skupnosti bi lahke le stimulirali začetek tistega dialoga in sodelovanja med narodnostima. ki ga doslej ni bilo. V tem pogledu velja tudi poudariti, da so slovenski starši v več kot trimesečni akciji skrbno pazili, da ne bi prizadeli italijanske šole in, tudi ko so se odločili za radikalni protest, so iz brali kot obliko boja stavko in ne zasedbe, da ne bi okrnili pravic sosedov. Kljub premikom, ki smo jih o-menili na začetku, pa seveda esta ja še vedno odprto vprašanje, kakšen bo nadaljnji razplet dogodkov Pri tem pa je vsekakor zanimivo dejstvo, da so se, kot kaže, za re šitev problema veliko bolj zavzeli kra.jevni organi, kot pa samo šolsko skrbništvo. Dr. Mazzurco ki v imenu vladnega komisarja, sledi openski zadevi, nam je v telefonskem razgovoru poudaril, da je osebno posegel pri tržaški občini, da bi pospešil rešitev. »Stvari so se premaknile — je dejal — in ne- VRSTA STAVK V TRŽAŠKIH TOVARNAH Delavstvo proti samovoljnemu povišanju dobavnih tarif ACEGA Večji izdatki bi prizadeli predvsem revnejše sloje prebivalstva - Delavci VM za uprizoritev pokrajinske protestne manifestacije Občuten povišek tarif za dobavo električne energije, plina in vode, ki ga je napovedalo vodstvo občinskega podjetja ACEGA, je sprožil med tržaškim delavstvom val protestnih manifestacij. Tako so delavci Tovarne velikih motorjev pri Boljuncu. škedenjske železarne «Nuova Italsider* in Tržaškega arzenala - Sv. Marka, uprizorili polurno stavko proti tej nameri, ki bi še enkrat «prizadela predvsem manj premožne sloje prebivalstva, delavske družine in upokojence*. Proti poviškom so se izrekli tudi delavci tržaškega sedeža Italcantieri in tovarne VM v žaveljski industrijski coni. Delavstvo meni, da ni mogoče dovoliti, da bi podjetje ACEGA naprtilo potrošnikom breme, ki ga predstavlja poslovni primanjkljaj, za katerega je iskati razloge predvsem v slabi organizaciji podjetja in v sedanje cene. ki pa so še vedno za velikih izgubah energije, plina sooznanje nižje kakor v ostali Italiji) — nam je še dejal predstavnik Delavskih zadrug. vode na dotrajanem razdelilnem o-mrežju. Politične stranke bi morale opravljati tesnejše nadzorstvo nad sklepi podjetja in preprečiti, da bi poviški, kolikor bi se tudi izkazali za upravičene, presegli mejo 16 od sto v skladu z vsedržavno gospodarsko politiko za zajezitev inflacije. Delavci tovarne VM so v tej zvezi predlagali enotni sindikalni zvezi CGIL - CISL - UIL, naj bi proti napovedanim samovoljnim poviškom dobavnih tarif ACEGA organizirali pokrajinsko protestno manifestacijo. Tudi letos možnost prekinitev elektrike Zaradi znanih, energetskih težav bo tudi letos EN EL v primeru potrebe uvedel posebno stanje, ki predvideva prekinitev električnega toka v določenih dneh in v določenih uran. V ta namen vodstvo državne ustanove za električno e-nergijo opozarja vse industrijske obrate, da poskrbijo za potrebne varnostne ukrepe v primeru prekinitve električnega toka. ........................................... PO SPORAZUMU MED DEŽELO IN DRUŽBO INFORMATIKA F-JK» Letos prva konkretna pobuda na področju za znanstvene in tehnološke raziskave V prostorih bivšega begunskega taborišča na Padričoh bodo preučevali del elektronskih možganov «software» Družba skupine IR1 FINSIEL «Informatika Furlanija Julijska krajana* in dežela FJK bosta pričeli s konkretnim delom na področju za znanstvene in tehnološke raziskave. Domenili sta se namreč za prvi obrat, ki bo pričel delovati na omenjenem področju in sicer v poslopju bivšega begunskega taborišča na Padričah. Konkretno gre za to, da bodo pričeli raziskovati, kako naj bi serijsko pričeli izdelo vati del elektronskih možganov, ki se imenuje «software». Slednji je tisti del možganov, ki ga sestavlja ta program, ki ga možgani računal nika obdelujejo, in jezikovni kodeks, to je «sporočilo*, ki ga računalnik izda. Ta del elektronskih možganov iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiimiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiifiiiitMniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiniiiiiiiiiiiiiiiu PO NEKAJMESEČNIH PREISKAVAH Policija odkrila skupino tatov in prekupčevalcev dragocenosti Zaplenili so tudi zlate in srebrne predmete v vrednosti 80 milijonov lir - Od treh tatov sta dva še mladoletna Pod vodstvom marešala Scozzaia je skupina agentov letečega oddel ka odkrila prejšnje dni veliko koli čino ukradenih dragocenosti, ki ve ljajo na tržišču okrog 80 milijonov lir. Tri mlade tatove so priprli in prijavili zaradi tatvine v obremenilnih okoliščinah, nadaljnje tri osebe pa so prijavili sodstvu zaradi pre kupčevanja z ukradenim blagom. Ta tvine so mladi prestopniki izvedli v zadnjih mesecih po številnih tržaških stanovanjih, zaenkrat pa so jih agen ti obdolžili le za štiri, in sicer na račun Carla Bertocchija iz Ul. Bu drio 11, Ettoreja Barija iz Ul. Alme rigotti 36. Claudia Ceppija iz Ul. Vi gneti 07 in Francesce Riccardi iz Ul. Rossetti 72. Od treh priprtih dolgoprstnežev je polnoleten le 19-letni Riccardo Li stuzzi, ki živi v Ul. Lorenzetti 28. Preostala dva. 18-letna Sergio F. in Sergio G., pa stanujeta prvi pri pokrajinskem zavodu «Palutan», drugi pa v Ul. Montecchi 7. Vsi trije so že prekaljeni tatovi, saj je zaradi tatvine policija prijavila Sergia F. že devetnajstkrat, Listuzzija šti rinajstkrat. Sergia G. pa trikrat. Tudi trije prekupčevalci niso po vsem neznani policiji, saj so 38-let nega Bruna Carbonija iz Ul. Battera 24 že prijavili zaradi prekupčeva nja, poškodb, groženj, žalitev jav nih funkcionarjev in pijanosti, nje govega 42-letnega brata Antonia pa zaradi tatvine, pijanosti in kršenja prometnih predpisov. Brez kaznivih dejanj je do sedaj bila le tretja obtoženka, 58-letna Slavica čempuh por. Agrifoglio, ki se je rodila v Jugoslaviji, a že več let stanuje v Trstu v Ul. Costalunga 47. Kot rečeno, ima policija zaenkrat le dokaze o štirih tatvinah. Računa pa, da se bodo v bodočih dneh zgla sili na kvesturi tudi drugi more bitni okrajenci in da bodo med pr stani, uhani, verižicami, urami, za pestnicami in srebrnino spoznali kak svoj predmet, kar bo pomagalo pri nadaljnji preiskavi. Ukradene pred mete so policisti zaplenili med hi šnimi preiskavami, za katere je dal dovoljenje namestnik državnega tožilca Staffa. je najdražji, saj ga tehnološko ne izdelujejo serijsko, kot ostale dele. Na Padričah naj bi proučevali, ka ko serijsko izdelovati programe in jih uskladiti s ceno dela možganov, ki se imenuje «hardware* in katerega cena pada, saj je njegova proizvodnja danes vedno bolj enostavna in serijska. Pa ne gre samo za cene, gre tudi za to, da bi »softvvare* tudi standardizirali in ustvarili takšne programe, ki ne bi bili «berljivi» samo ozkemu krogu specialistov, ampak bi jih lahko širše uporabili, saj bi bil tudi njihov jezik v ta namen poenoten, oziroma kodificiran po nekih splošno berljivih kriterijih. Gre vsekakor za pomembne znan stvene raziskave, posebno če pomislimo, da elektronika in elektronski «možgani» postajajo odločno protagonist naše dobe in bodo morali »misliti* tudi ob bolj vsakdanjih problemih, kot so visoke raziskave, ali pa strogo specializirana delovanja. Novi raziskovalni laboratorij pa naj bi pričel delovati jie z letošnjim letom in v ta namen bodo opremili prostore ambulante bivšega begunskega taborišča. Priredili bodo tu di druge prostore, ki so bili name njeni raznim uslugam, vključno z menzo in jih dodelili osebju, ki bo delalo v prostorih področja za znanstvene in tehnološke raziskave; ra čuna se namreč, da bo pri načrtu »softvvare* že od vsega začetka de 'alo približno 30 raziskovalcev. Mladeniča oropala lastnico trafike za milijon lir Roparski napadi postajajo v na Šem mestu kot kaže čedalje bolj pogosti. V soboto zvečer sta mladeniča s pištolo v roki oropala blagajničarko kinodvorane Alcione, včeraj zvečer pa je podobno nasilje doživela 49 letna Clara Ravodini iz Ul. Gianelli 14. Ženska, ki je lastnica trafike v Ul. Campanelle 96, je ob 20. uri zaprla svojo trgovino in se po istoimenski ulici peš podala proti svojemu domu. Ko je prišla do hišne številke 103, kjer je cestna razsvetljava precej šibka, sta od zadaj pritekla dva mladeniča, stara okrog 17-18 let, ki sta jo zbila k zidu, ji strgala torbico, v kateri je hranila včerajšnji izkupiček — šlo je za milijon in sto tisoč lir — ter jo nato z udarcem prisilila na kolena. Še preden si je Ravodinijeva opomogla, sta bila zlikovca že daleč. Kljub hitremu in zahrbtnemu napadu pa je lahko opazila, da sta bila oblečena v moder in rdeč vetrni jopič, kar daje misliti, da sta včerajšnji in sobotni dogodek povezana. Tudi mladenič, ki se je udeležil ropa v kinu Alcione, je imel namreč podobno modro puhovko. dvomno bomo v najkrajšem času našli izhod.* Dodal je, da je upal, da bo vse nared med prazniki, vendar pa .je bilo časa premalo. Dr. Mazzurco se je tudi zavzel za to, da bi openski starši no zopetnem sestanku z izrednim komisarjem pri tržaški občini, prekinili protestno akcijo. Naj v tej zvezi povemo, da se je komisar Siclari' včeraj sestal s funkcionarjem, ki je pri občinski upravi zadolžen za javna dela, da bi skupaj preverila, kaj je bilo doslej narejenega. Šolski skrbnik pa je, kot kaže, veliko manj aktiven, saj je v glavnem njegova krivda, tak vtis imajo prizadeti starši, če se doslej zadeva ni premaknila v pozitivno smer. V daljšem razgovoru ie skrbnik sicer zavrnil vsakršno obtožbo in pripisal zamudo predvsem »dol- Protestna izjava višješolcev o openski šoli «Bevk» Dijaki višjih srednjih šol se pridružujemo protestu staršev, učnega in neučnega osebja o-penske osnovne šole France Bevk in se zgražamo nad še enkrat dokazano brezbrižnostjo pristojnih organov v zvezi z rešitijo vprašanja prostorov na slovenskih šolah. Zaradi tega pozivamo vse dijake in starše osnovnošolskih otrok ter učno in neučno osebje na o-penski šoli, da se udeležijo seje, ki bo danes, 7 t.m., ob 19.30 v slovenskem dijaškem domu v Ul. Ginnastica 72, med katero bomo razpravljali o možnih oblikah skupnega boja za čimprejšnjo rešitev položaja. Koordinacijski odbor dijakov slovenskih višjih srednjih šol gim tehničnim časom posega* tržaške občine, pri kateri naj bi, tako .je sam dejal, večkrat posredoval. V tem smislu baje pripravlja skrbnik tudi pismo za didaktično ravnateljstvo in za starše. Obenem naj bi v pismu zopet poudaril ustreznost prve rešitve, ki jo je skrbništvo predlagalo in sicer izselitev > treh, razredov slovenske šole v novo poslopje «na Mandriji* (Villa Carsia). Ob tem pa velja poudariti, da bi bili openski starši, ob ustreznih jamstvih glede ustanovitve nove slovenske šole, sprejeli tudi to rešitev. takšna, kot jo .je predlagal skrbnik, pa je bila objektivno nesprejemljiva Skrbništvo obenem, če ni pristojno za preurejanje prostorov v učilnice, pa ni pokazalo iste zavzetosti za poseg na področjih, ki so v njegovi pristojnosti, in sicer vsaj zasilne rešitve prostorske stiske z dodelitvijo sedanje italijanske zbornice, ki naj bi se preselila v ambulanto, slovenski šoli. Stavka pa se medtem nadaljuje in se bo nadaljevala vse dokler ne bodo dobili openski starši zelo trdnih in konkretnih jamstev, da bo vprašanje vendarle rešeno. Požar v stanovanju pri Sv. Jakobu 42-letni stanovalec lažje opečen V revnem stanovanju 42-letnega upokojenca Lelia Subanija v Ulica della Guardia 13 je včeraj popoldne okrog 18. ure nenadoma izbruhnil požar. Vroči zublji in dim so Su-banija omotili in zanj bi se morda drugače pisalo, če ne bi njegova soseda opazila dima. ki se je vil iz njegovega stanovanja in takoj poklicala gasilce. Prihiteli so tudi reševalci RK, ki so Subanija nemudoma prepeljali v bolnico. Tu so ugotovili, da ima na obrazu, vratu in po rokah opekline prve in druge stopnje, na dermatološkem oddelku pa se bo moral zdraviti 20 dni. MALA ČRNA KRONIKA Strogo pridržana prognoza za delavca iz Lombardije Iz tržiške bolnice so včeraj ob 12.30 prepeljali na nevrološki oddelek tržaške bolnice 27-letnega delavca Francesca Fumasonija iz Berbera di Valtellina v Lombardiji, ki je med delom za gradbeno tvrdko SNAM iz Zagraja padel s štirimetr-skega odra. V tržiški bolnici so ugotovili, da mu zaradi hudega udarca na glavi, krvavitve iz ušesa in kome ne morejo uspešno pomagati. Zato so ga takoj prepeljali na tu kajšnji nevrološki oddelek, ki je posebno specializiran za podobne pri mere. Zdravniki so si za ranjenega Fumasonija strogo pridržali pro gnozo. Med delom v pristanišču si je poškodoval prsta Med natovarjanjem na ladjo, ki je zasidrana v Novem pristanišču ob hangarju 53, si je 35-letni Branko Sulčič iz Križa 182 včeraj zjutraj hudo poškodoval kazalec in sredinec leve roke. Z rešilcem pristaniške u-stanove so ga prepeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh. Čakanje je bilo res dolgo Iz nič kaj prijetnega položaja so gasilci rešili včeraj popoldne dva dečka, Roberta Luciani ja in Ales-sandra Rizzottija, ki sta bila ujeta v ustavljenem dvigalu skoraj celo uro. Gasilci so z ročnim manevrom počasi premaknili dvigalo, ki se je tako ustavilo ob vratih in izpustilo prestrašena otroka. Potapljači poveljstva vojne mornarice iz Ancone so včeraj v vodah Tržaškega zaliva razstrelili veliko mino, ki se je prejšnjo noč »ulovila* v mreže ribiškega čolna. Mina je ostala v morju še od časa druge svetovne vojne. Leteči oddelek je prijavil sodstvu 32-letnega romunskega državljana Petra Bumburuja, ki je v našem mestu le začasno. Agenti so ga zasačili. ko je v mestnem središču skušal prodajati kasete, ki niso i-mele potrdila o plačani taksi «SIAE», Umrl je slikar Herman Pečarič Ko smo se pred obilnimi treni leti in pol po dolgih letih ponovno srečali, smo z veseljem u-gotavljali, da se je. Herman Pečarič kljub vsemu zlu, ki ga je v svojem dolgem življenju doživljal, vendarle kar dobro ohranil in to <■tako fizično kot tudi psihično ali bolje povedano du-ševno». Bilo je to ob njegovi veliki razstavi, ki so mu jo Obalne galerije pripravile v Mestni galeriji v Piranu ob njegovi 70-letnici. Bilo je to v času, ko je — kot je podčrtal — tudi Ljubljana odkrila in priznala Hermana Pečariča — slikarja, umetnika. Pravzaprav je to bilo prvo in na nek način tudi edino resnično priznanje človeku, ki se je težko prebijal skozi življenje in težko uveljavljal. Predsinočnjim pa smo zvedeli, da je Herman Pečarič umrl. , Herman Pečarič se je rodil leta MOS na Spodnjih Škofijah, tu, nekaj korakov od Trsta. Njegov °če je bil zidar, torej preprost delavec, ki svojemu nadarjenemu sinu ni mogel veliko nuditi. Posebno ne tedaj, ko je bilo težko dokončati še osnovno šolo, kaj šele privoščiti si nadaljnje šolanje. Kato je prišla še fašistična doba 1 vsem svojim mračnjaštvomin našega človeka nemogočimi nazmerami. In zato se je tudi Herman, Pečarič pridružil desettiso-čem tistih Slovencev in Hrvatov, ki so zapustili rodni kraj in se Natekli čez mejo v Jugoslavijo. Herman Pečarič se je naprej Vstavil v Ljubljani, kjer si je s težavo služil kruh in si začel tudi Prhhbivati slikarsko znanje. Obiskoval je večerno slikarsko šolo. Tedaj se je tudi drznil prvič razstavljati. Pot je nato nadaljeval v Maribor, kjer se je prav tako mučil in trudil, da bi svojemu pri-rodnemu talentu, svoji težnji dal Peko obliko. In vse je kazalo, da se bo Pečarič vendarle uveljavil, Pa je izbruhnila druga svetovna vojna in Hermana Pečariča so na-c’sti. odgnali v Nemčijo kot vojne-Sa ujetnika. In tu je v nesreči Pečarič imel srečo. V taborišču Se je namreč spoznal s črnogorskim akademskim slikarjem Petrom Lubardo,, enim največjih sodobnejših jugoslovanskih slikarjev, ki mu je pomagal že v taborišču, k° je s priložnostmi sredstvi Pečarič pod dobrim vodstvom ubiral svojo umetniško pot, po osvoboditvi pa je Lubarda Hermana Pečariča pripeljal tudi v Beograd, na likovno akademijo, kjer je i-strski umetnik pri svojem 42. letu starosti leta 1950 diplomiral. Herman Pečarič je bil z dušo m telesom Primorec, točneje povedano Istran. Domača zemlja, do-jnača pokrajina mu je bila velikansko bogastvo, iz katerega je čr-Val svojo raznoliko in bogato motiviko. Res je, dolgo je bil^ ločen od svojih krajev, toda brž ko svoje oljke, med svoje vinograde, k svojemu morju, med ribiče. Naselil se je v Piranu, kjer si je u-redil slikarsko delavnico in se lotil dela. Bil je, kot bi lahko rekli, premalo komunikativen, da bi si u-tiral pot v širši svet, vendar je bil med ljudmi priljubljen in zadovoljen tudi z neznatnimi uspehi, da je le bil med svojimi ljudmi, pa čeprav ga je grenilo, da ga «uradna Slovenija» ni hotela priznati. Vse do leta 1979, kot smo že rekli, ko so mu v Piranu pripravili veliko retrospektivno razstavo, ko je s svojimi deli napolnil vse prostore velike piranske Mestne galerije. S tem pa je pritegnil pozornost tudi ostale Slovenije in ko je iz Pirana prenesel svoja dela v ljubljansko Moderno galerijo, je to bilo tudi za Ljubljano lepo in prijetno odkritje. «Razkril se je predvsem kolori-stično bogat in zanimiv slikarski opus, v katerem se vidno odražajo razvojne težnje slovenskega slikarstva 20. stoletja, ki pa je hkrati zelo samostojno in osebno. Časovno razdeljeno predvsem v troje obdobij dokumentira tako predvojno obdobje, slikarsko in motivno zaokroženo obdobje vojnega ujetništva in 'zadnje, najobsežnejše obdobje njegovega sli-Imrstva po vojni. Iz pregledne predstavitve slikarstva Hermana Pečariča je bilo ob vsej vabljivosti izbranih motiven) in njih barvno naglašeni lepoti vendarle moč razbrati izrazito študijski odnos avtorja do sodobne slikarske problematike. Razstava je; povedflla mnogo. Posebej je bila načrtovana razstava obrobnega, slikarsko nič manj zanimivega gradiva, namreč risb in del iz ujetništva, grafik, predvsem pa morskih■ a-kvarelov,-» kot je zapisal Mirko Juteršek o Pečarjevi veliki razstavi, ki je bila, žal, edino priznanje, ki ga je pokojni slikar doživel. Teh nekaj spominov in ugotovitev smo nanizali ob nenadni vesti, da je umrl slikar, ki zasluži, da se k njemu vrnemo. Ljubljanski Baročni trio RAZMIŠLJANJA IN UGOTAVLJANJA OB NESREČI LADJE MARINA D’EQUfl Pravkar minulo leto je bito za pomorstvo in predvsem za pomorščake res «črno leto Lansko leto se je že začelo z vrsto zelo hudih brodolomov s stotinami človeških žrtev Glavni vzrok nesreč neurja in viharji - Tudi Jugoslavija je zabeležila vrsto nesreč IBEi V dneh ob prehodu iz 1981. v 1982. leto, ko so si ljudje po svetu veselo čestitali in nazdravljali, sta v Piano in v Mata di Sorren-to v južni Italiji zavladala najprej strah, nato pa globoka žalost, kajti od ure do ure ter od dne do dne je čedalje bolj usihal poslednji up, da bi se kdo rešil z ladje «Marina d’Equa», ki se je zaradi neurja prelomila kakih 200 km severozahodno od rta Co-rune v severozahodni Španiji. Vseh 30 mož trgovske ladje «Ma-rina d’Equa» je izginilo v valovih, reševalci so našli le dva prazna reševalna čolna. Sedaj se v prizadetih španskih krogih vodi ostra polemika o tem, kako malo pozornosti da posvečajo španske oblasti reševanju ljudi v primeru brodolomov, v primeru nesreč na morju. Samo ob sebi se razume, da vsa ta polemika ne bo prav nič koristila tistim nesrečnežem, ki so izgubili življenje v 'razburkanih valovih Atlantskega oceana in katerih katastrofa je. le ena izmed zelo številnih katastrof, ki so se pripetile v minulem letu na vseh morjih sveta. Za leto, 1981 pravijo pomorščaki, da je bilo' črno leto, leto neverjetno' številnih brodolomov. U-radnih podatkov sicer še ni, toda po. približnih.. podatkih , sodeč je-bilo leto 1981 zelo težko, mračno leto za vse mornarice sveta. Brodolomi in druge nesreče so prinesle žalost v številne družine, v kroge pomorščakov pa določeno vznemirjenost, določeno zaskrbljenost. Po nekaterih podatkih je bilo v minulem letu nad 180 večjih brodolomov, po drugih, nepopolnejših podatkih pa so v lanskem letu zabeležili «41 pomorskih nesreč s človeškimi žrt-vami». Vsega skupaj je bilo nič manj kot 1875 človeških žrtev. Od tega odpade 1707 človeških žrtev Pred koncem minulega leta je v Trstu nastopil ljubljanski Baročni trio na potnike, 168 žrtev pa na pomorščake. Po ugotovitvah strokovnjakov je najpogostejši vzrok brodolomov in tragedij na svetovnih morjih — neurje. Največja tragedija v lanskem letu se je pripetila 27. januarja, ko se je potopila indonezijska potniška ladja «Tampo-nas 11». Ladjo, ki je vozila na liniji Džakarta - Celebes, je zajel vihar. Pri katastrofi je izgubilo življenje 1050 potnikov in članov posadke, 150 ljudi pa so rešili. Dva tedna pred tem so veliko tragedijo doživeli kakih 200 km od ustja Amazonke na oceanu, ko se je prevrnila ladja «Novo Amapa*, ki je prevažala 400 potnikov. Rešili so sicer 170 ljudi, vendar je 230 potnikov in članov posadke končalo' na morskem dnu. Dober teden pred tem, 6. januarja, je v severni Braziliji potniška ladja odnesla na dno reke Žare 147 potnikov in članov posadke. Drugod ni bilo veliko bolje. Za-hodnonemška ladja «Ems» in belgijska obalna ladja «Undine» sta trčili zaradi megle v vodah Severnega morja prav na zadnji dan januarja in so pri tem izgubili življenje 4 • pomorščaki. Sedem dni pozneje je singapurska ladja «Denson» trčila ob grško ladjo «Elinida». Pri nesreči je izgubilo življenje 11 pomorščakov, kajti rešil se je en sam član posadke. Sredi februarja sta trčili v alžirskih teritorialnih vodah liberijska ladja «Faddy» in grška ladja «Sunion». Pri reševanju brodolomcev so sicer našli osem mož posadke z liberijske ladje «Faddy», vendar je še od osmih rešenih o-stalo živili le pet, to se pravi, da je izginilo v morskih globinah kar 30 mož posadke. Pri brodolomu južnokorejske ladje «Dae Riuj>, ki jo je na Tihem oceanu blizu Aleutskih otokov zajel požar, je izgubilo življenje 22 mož posadke. Konec marca je zajel požar tudi grški tanker «Covo Cambanos> nedaleč od španskega pristanišča Taragone. Ladja je prevažala 18 tisoč ton nafte. Del nafte so rešili, 5 pomorščakov pa je izginilo. Precej prahu v svetovni in še posebej v japonski javnosti je dvignil primer ameriške jedrske podmornice »George Washington», ki je 9. aprila trčila ob japonsko tovorno ladjo 'cNissho • Maru*. Ta se je potopila kakih 130 km zahodno od otoka Kyushu in sta pri tem izgubila življenje dva člana posadke. Polemika, ki se je v zvezi s tem razvnela dokler je Bela hiša in še posebej Pentagon nista zadušila, pa ni jemala toliko v poštev dve . človeški žrtvi, pač pa dejstvo, da je ameriška pod mornica po nesreči pobegnila. Naštevanje teh katastrof bomo nadaljevali s primerom dveh grških ladij, ki sta sredi lanskega leta trčili v bližini Sicilije. Bilo je to trčenje med ladjo «Charity» in ladjo «Good Cap-tain». Prva ladja je bila močno poškodovana in so jo zapustili, ladja «Good Captain» pa je ostala na površini in prevzela tudi posadko potopljene ladje. Z za-hodnonemške tovorne ladje «Slo-man Renger», ki se je v maju blizu španskega mesta Cartagone trčila z japonsko ladjo «Artemis Islandk, se je rešil le drugi častnik, Marsikatera nesreča iz lanskega leta bo ostala zabeležena le v statistiki, ki jo sestavlja angleška zavarovalna družba Lloyd. Mnoge nesreče pa bodo ostale v trajnem spominu tudi tistih, ki so nesreče preživeli, ter v spominu tistih sorodnikov, katerih člani družine so izgubili življenje v morskih valovih. V začetku smo rekli, da je bi- TtU je bilo dano, se je vrnil med .................................................................................................................................................. Patronat KZ-1 IMAC svetuje Ob starostni upokojitvi se družinska pokojnina zniža na efektivni znesek brez vsake integracije PR.: *Sedaj sem v državni št>» že več kot deset let, prej sera bila zavarovana pri IN Čez dve leti bom stara 55 let bi rada čimprej šla v penzijo, tiar pa nimam dovolj let za 'kojitev pri državi. Bi lahko nesla vse prispevke v eden ali ■0i fond? In še nekaj me zani-•' kot vdova dobivam od 1NPS analno pokojnino, poleg tega ni izplačuje tudi pokrajina '-insko pokomino. Če bi se u-°jila pri INPS, bi mi znižali ali bi ostala S. M. svojem dopisu pravzaprav po-'1 jate več vprašanj, na katera bomo skušali dati čimjasnejši Jvor. Najprej analizirajmo vaš 'ni položaj v perspektivi uvelja-e starostne pokojnine. Kot dr-ja uslužbenka bi morali imeti I ’0-lctno pokojninsko dobo (za-;uje le 15 let za uslužbenke po latu in za delavke po 60. letu), 0 lahko dosežete tudi s pomoč-Priključitve zavarovalne dobe na osnovi zakona 29/79, se-a * doplačilom določenega od- kupa. Obstaja pa tudi obratna možnost: zavarovalne prispevke lahko brezplačno prenesete iž državnega sklada na INPS in tako pridobite pravico do starostne upokojitve s 55. letom in 15-letno pokojninsko dobo. Ugodnejša bi bila vsekakor državna pokojnina, ker pri njeni odmeri upoštevajo zadnjo plačo. Kar pa zadeva družinsko pokojnino INPS, lahko rečemo, da pri-tiče po starostni upokojitvi le e-fektivni znesek. To pomeni, da IN PS izplača le 60 odstotkov na osnovi efektivne pokojnikove pokojnine, brez vsakršne integracije.. Torej družinska pokojnina, ki je sedaj minimalna, bi se vsekakor znižala, za koliko pa je odvisno od pokojninske osnove. Pri tem ne igra nobene vloge dejstvo ,da vi uveljavite starostno pokojnino pri INPS ali pri državnem skladu. Pravzaprav že danes bi vi ne smeli dobivati minimalne pokojnine IN PS, ker integracija na minimalni pokojninski znesek pritiče le v primeru, da družinski upokojenec ne uživa n oljene druge pokojnine. Vi pa prejemate pokojnino pri pokrajinski upravi, kar po našem mnenju izključuje minimalno pokojnino INPS. Škoda, ker je zapadel posebni zakon za regularizaci-jo položaja (condono), tako da teoretično tvegate, da bi morali {»vrniti za vsa leta nazaj razliko med efektivno družinsko in minimalno pokojnino. • * • NOVE POKOJNINE OD JANUARJA DALJE Pred časom smo že objavili povišane zneske vseh vrst pokojnin od 1. januarja 1982 dalje, vendar pa jih bomo zaradi preglednosti danes še enkrat priobčili. Pri tem naj povemo, da poviške določijo na osnovi podatkov statističnega zavoda ISTAT, ki upoštevajo zvišanje prejemkov delavcev v industrijskem sektorju in dozorele točke draginjske doklade. L Odvisni delavci: a) če imajo manj kot 780 tedenskih prispevkov, se minimalna pokojnina zviža cd 212.000 lir na 230.250 lir ( +18.250 lir več na mesec); b) kdor ima več kot 780 tednov, bo namesto 225.750 lir prejel 245.150 lir ( + 19.400 lir); c) pokojnine, ki presegajo minimalno, pa se povišajo za fiksni znesek 2G.740 lir plus odstotni povišek 3,3 odst.; č) pokojnine, ki ne dosegajo minimalnega zneska, bodo deležne le odstotnega poviška 3,3 odst.; 2. Samostojni delavci: a) če je upokojenec star nad 65 let (moški) oziroma 60 let ženska), bo namesto dosedanjih 188.550 lir prejel 199.200 lir ( + 10.650 lir); b) invalidski upokojenci pa od 168.450 lir na 178.000 lir, torej s poviškom 9.550 lir; 3. Socialne pokojnine: od 134.950 lir na 142.600 lir ( + 7.650 lir); 4. Civilni invalidi, gluhonemi in slepci z manj kot 1/20: od 131.900 lir na 139.350 lir; 5. Slepci z 1/10: od 97.850 lir na 103.500 lir; 6. Popolni slepci: od 131.900 lir na 139.600 lir; 7. Pomoč in postrežba: popolni slepci prejmejo 288.000 lir (do slej 232 000 lir), popolni civilni invalidi pa 232.000 lir (doslej 180.000 lir). lo v preteklem letu na vseh morjih kakih 100 večjih nesreč. 41 pomorskih nesreč pa s človeškimi žrtvami. Navedli smo le nekaj hujših primerov. Zaključili pa bomo z najhujšo tragedijo jugoslovanske trgovinske mornarice, ki je lani imela več nesreč, vendar pa le eno s človeškimi žrtvami. 11. decembra je kakih 30 milj od Tunisa nasedla ladja «Bratstvo», ki je bila ob trčenju na podvodno čer tako močno poškodovana, da se je kmalu potopila. Devet mož posadke niso več našli. Kinematografija na Kitajskem Pri nas že dalj časa govorimo o krizi kinematografije. Res je, lahko bi govorili o upadanju števila občinstva, pa tudi o upadanju kakovosti filmskih stvaritev, ne bi pa smeli še govoriti o finančni krizi kinematografije, kajti producenti še vedno razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi in marsikateri film prinaša lepe dobičke,- pa čeprav je kakovostno šibak. Z vsemi temi in podobnimi problemi pa se ne ubadajo na Kitajskem, kjer agencije poročajo o izrednem obisku kinematografskih dvoran. Res je, Kitajcev je ena milijarda in še kak milijonček, toda v pravkar minulem letu je bilo na okencih kine- matografskih blagajn prodanih nad deset milijard vstopnic. Agencija Nova Kitajska dodaja, da so na Kitajskem v zadnjih treh letih napravili «nič manj» kot tristo filmov. Res je, da za državo, kakršna je Kitajska, da za milijardo ljudi tristo filmov v štirih letih ni kdo ve kaj, hkrati pa je tudi res, da v desetih letih tako imenovane kulturne revolucije filmska proizvodnja nikakor ni stekla, saj so napravili komaj 109 filmov. Seveda pa Kitajci s sedanjo proizvodnjo niso zadovoljni. In kako bi tudi bili, če pa sam predsednik kitajskega filmskega združenja Ksija Jan pravi, da je bilo v pravkar minulem letu posnetih 90 filmov, vendar da je le osem filmov dobrih. Ne moremo se spuščati v oceno, ali ima mož prav ali ne, posebno ne zato. ker je Ksija Jan star nad 80 let in so njegove ocene lahko le relativne, posebno če si kak sodobnejši filmski režiser privošči kako «novost». Toda držalo bo, da 90 filmov zares ni velika proizvodnja in vprar sanje je, kakšna je njihova kakovost. V to se ne bomo spuščali, saj je znano, da imajo kitajski sosedi Japonci odlično kinematografijo, da pa je Kitajska tako ločen svet. tako svojevrstna kulturna skupnost, da naša merila povsem odpovedo. Zavedati se moramo tudi dejstva, da služi na Kitajskem film za nekakšno vzgojno sredstvo. ZDRAVNIKOV NASVET Kaj pomeni hujšanje brez vsakega vzroka Težave, zaradi katerih se starši pogosto obračajo na zdravnika, so lahko zelo preproste in lahko rešljive, so pa lahko tudi resne Izguba teže je eden od pomembnih simptomov v otroškem obdobju, ki pogosto zahteva temeljito obdelavo, često celo v bolnišnici, v vsakem primeru pa moramo prisluhniti staršem, kadar se obrnejo na nas, ker se jim zdi, da o-trok hujša. Qtrok pogosto hujša med prebo-levanjem akutnih infekcijskih bolezni, kar je povsem normalen pojav, saj spremlja te bolezni po navadi izrazito pomanjkanje apetita, neredko pa imajo otroci tudi prebavne motnje in bruhajo. Pa tudi vročina sama tako pospeši v organizmu Vse procese presnavljanja, da otrok hujša, na čeprav se pri tem normalno hrani. Seveda otrok te izgube zelo hitro nadoknadi v času po bolezni in lahko starše glede tega pomirimo. Prav tako opažamo naglo izgubljanje na teži pri vseh obolenjih, z močnim bruhanjem in drisko, ki so lahko infekcijske narave, pogosto pa odraz najrazličnejših drugih bolezenskih stanj. Neredko se skriva za tem neprenašanje določenih prehrambenih sestavin, kot npr. ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin, bodisi, da jih organi zem ne prebavlja, ali pa jih ni sposoben pravilno izkoristiti. Neredko se za tem skrivajo različne oblike alergije na lirano, zlasti na sestavine beljakovinskega izvora. Do tovrstnih motenj lahko pride že pri dojenčku, lahko na se pojavijo očitni znaki šele kasneje v toku otrokovega življenja. Pogosto se pojavijo prve težave takrat, ko postopoma prehajamo z dojenja na mešano prehrano. Otrok izgublja na teži tudi zaradi povečanega izločanja vode. Do takih motenj pride lahno pri sladkorni bolezni, pa tudi pri nekaterih ledvičnih obolenjih, zlasti pri tistih težje narave, ki jim preti celo' ledvična odpoved. Na sploh opažamo, da pri kroničnih ledvičnih obolenjih otroci telesno slabo napredujejo, so bledi, kar prosojni, stalno utrujeni lahko bi rekli, brez prave življenjske moči. Neredko je slab otrokov zunanji videz edini zunanji znak sicer že zelo napredovale ledvične bolezni. Tudi srčni bolniki, zlasti tako imenovani »plavčki*. pri katerih vsebuje arterijska kri stalno premalo kisika, ki je nujno potreben vsem celicam v organizmu, slabo napredujejo, hujšajo, pa čeprav se sicer povsem normalno hranijo. Tudi nekatere motnje v delovanju žlez z notranjim izločanjem, zlasti ščitnice in nadledvične žle ze, spremlja močno hujšanje. Prav tako opažamo hujšanje pri nekaterih kronično potekajočih obolenjih kot so tuberkuloza in kronična revmatska obolenja. Tudi imajo napade skoraj vseko noč, kar bistveno moti njihov nočni počitek. Prav tako huišaio tudi otroci z malignimi obolenji, neredko je hujšanje prvi znak, ki nas opozori, da z otrokom nekaj ni v redu. Otrok izgublja na teži tudi takrat, kadar mu nropada mišična masa, kar ona'amo pri nekaterih mišičnih obolenjih, kamor sodi tu dl mišična distrofija. Seveda pa .je izguba na teži lahko tudi psihogeno pogojena. Pogosto shujšajo otroci, ko jih da.tno v vrtec ali za dalj časa v bolnišnico. Ločitev cd staršev, zlasti od matere je težak stres za o-troka, še posebno, če je bil prej vajen le domačega okolja in ga na novo okolje nismo imeli časa privaditi postopoma. Neredko otrok ob tem celo resno zboli. Posebno obliko nevrotsko pogojenega hujšanja na opažamo zlasti pri deklicah v puberteti, ki se zatekajo k drastičnim shujševalnim kuram, kar pa ima za organizem v dobi rasti lahko katastrofalne posledice. Ne smemo pa pozabiti da povzročajo hujšanje tudi nekatera zdravila, ki jih je otrok primoran dobivati zaradi raznih drugih obolenj. Zato moramo starše vedno povpraševati tudi po morebitni}) zdravilih, ki jih otrok .jemlje. V puberteti in pri mladostniku pa moramo pomisliti tudi na pretirano kajenje na pomanjkanje spanja in uživanje alkohola, kar prav tako vodi v hujšanje. Seveda pa se moramo vedno najprej prepričati, ali otrok tudi v resnici hujša. Pri tem moramo seveda najprej skrbno premisliti, koliko in kaj vse otrok po.ie preko dneva. Nato nekaj časa sami kontroliramo otrokovo težo. In če hujša ob sicer normalni prehrani no-tem moramo vzeti vso stvar resno in priti zadevi, če se le da do dna. Samo z vnosom večiih količin hrane problema ne bomo rešili. dr. R. R. NEGATIVEN PRIRODNI PRIRASTEK Italija se naglo uvršča med tiste evropske dežele, kjer beležijo tako imenovani negativni prirodni prirastek prebivalstva. Med evropskimi deželami, kjer število prebivalstva stagnira, so Madžarska, Zahodna Nemčija, Švedska, Danska in po nekaterih novejših podatkih tudi Avstrija. Italija pa je glede tega «na najboljši poti* in bi se že uvrstila med te dežele, če bi ne bilo italijanskega Juga, kjer so številne družine še vedno nekaj normalnega. Dežela Emilia Romagna pa šteje med tista področja, kjer se štpvilo prebivalstva otiranja predvsem na račun doseljenih ljudi, Prirodni prirastek na tem področju je. doživel pravi padec. Pred sto leti so na 1000 prebivalcev imeli prirodni prirastek 5,4 odst., v desetletju 1970 - 1980 pa komaj 0,30 to se pravi le tretjino odstotka. Toliko v odstotkih, v absolutnih številkah pa imamo naslednje podatke: v desetletju 1871 -1881 se je število prebivalstva povečalo za 117 tisoč ljudi, v de setletju 1970 - 1980 pa za , komaj 9 tisoč. Sicer pa govore o nič kaj razveseljivem demografskem razvoju še naslednji podatki: leta 1970 je dežela Emilia - Romagna štela 3.850.000 ljudi, deset let pozneje 3.960.000 ljudi, število rojstev se je v istem času skrčilo od 50.000 na 30.500. število smrti pa se je povzpelo od 40 tisoč na 43.200. V tej deželi torej vgč ljudi umre kot se rodi. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Vikingi 13.00 Italijanske kronike 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 1 14.00 Martin Eden - TV nadaljevanka 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Ana in dedek - TV film 14.55 Risanka 15.00 Vzgojna oddaja 15.30 Družina Mezil 16.00 Sam in Sallv - TV film Po Braunovih zgodbah bomo danes videli četrto epizodo iz serije Sam in Sally. Pravzaprav gre za epizodo z naslovom «Isabelita» in pripoveduje, kako sta Sam in Sally morala v Capetown, to se pravi v Južno Afriko, kjer so predstavili javnosti najlepši diamant sveta. Južna Afrika je znana kot dežela rasizma, seveda belega, pa tudi kot dežela z največjim bogastvom diamantov. In novo «odkritje», najlepši diamant na svetu predstavlja javnosti družba Rand Diamond. Toda vtem ko se Sam in Sally odpravita na kratek izlet na podeželje, je . . . 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Neposreden prenos s tvojo anteno 17.10 Otok zakladov - risani film 17.30 Dogodivščina Francisa Dra-ka - 4. del 18.20 Kulturne aktualnosti DNEVNIKA 1 18.50 Trapper - TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.40 Flash - nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bon-giorno 21.45 Pakt s smrtjo - po romanu J. H. Chaseja 22.50 DNEVNIK 23.05 Mamila - kaj naj storimo? *Ob koncu Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja: Otrok in psihoanaliza 14.00 Popoldan 14.10 Proces Mariji Tarnowskl -TV nadaljevanka 15.25 Vzgojna oddaja . 16.00 Program za mladino Gianni in Pinotto - TV film Čebelica Maja - risani film 16.55 Posebni oddelek - TV film 18.05 Sereno variabile - tedenska oddaja o turizmu in prostem 18.50 Srce in utrip - TV film Po scenariju La\vrenca Hert-zoga je- režiser Earl Bella-my napravil kar sprejemljiv film, ki so ga vključili v rubriko «Sree in utrip*. V filmu Jonathan in Jennifer Hart se lotevata dokaj zanimive zadevščine: Nekemu svojevrstnemu vohunu je u-spelo vriniti se v tovarno i-grač, vendar mož ni prišel sem iz vohunskih razlogov v klasičnem smislu, pač pa rou je uspelo odnesti večje število načrtov in črtežev, to se pravi, da je šlo za tako imenovano ekonomsko vohunstvo, ki lahko spravi podjetje v težave ... 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 Nero Wolfe - TV film Spet imamo v gosteh preiskovalca Nera Wolfa, ki mu ne ostane prav nič prikrito, saj reši tudi najbolj zapletene zadeve. Zgodba nocojšnje epizode je naslednja: Barney Sullivan je bil nekoč znan nogometni igralec. I-gral je v nogometni ekipi, v kateri je igral tudi Archie, to se pravi tesen sodelavec Nera Wolfa. In tega Sulli-vana so nekega dne našli mrtvega, umorjenega na pragu hiše Nera Wolfa. Sum za umor Barneya Sullivana. ki je prišel na dom Nera Volfa, da bi se tu posvetoval z Archiejem, pade na ženo u-morjenega Mandy in se na Paula Hendricksa in na Al-lisona .. . 21.35 Srečanje s kinom - Filmi, ki jih boste videli na velikem ekranu 21.40 DNEVNIK 2 - Dosje 22.30 Italijanska rock glasba 23.25 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 17.00 Vabilo 17.15 30 let italijanske televizije 18.00 Auditorium Orkester iz Turina med zgodovino in prihodnostjo 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Deželne vesti 20.05 Vzgojna oddaja 20.40 Un sacco Verdone - 1. del Srečanje s Carlom Verdo-nejem 21.40 Vzgojna oddaja 22.10 DNEVNIK 3 - Tedenska oddaja 22.40 DNEVNIK 3 23.15 Varese: Hokej na ledu Varese - Gardena JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.10 Poročila 17.15 Glasba za cicibane Janez Bitenc: Muce 17.35 Koncert na gozdni jasi 18.00 Mozaik kratkega filma: Sodobna Indija - indijski film Inki - peruanski film 18.30 Obzornik 18.45 Nočna izmena - dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Studio 2 21.30 »Triglav* v Južni Ameriki -1. del dokumentarne oddaje 22.05 V znamenju Koper 13.30 in 15.30 Odprta meja - program v slovenščini 16.00 Dokumentarna oddaja 16.30 Risanke 17.00 Rezervirano za najmlajše 18.00 Film - ponovitev 19.30 Risanne 20.15 TVD - Stičišče in Dve minuti 20.30 Mož s kotlom - Film 22.00 TVD - Danes 22.10 Macrč - Film Ob koncu TVD - Danes Zaqreb 18.45 Srečna družina - TV drama 20.00 Stop - politični magazin 21.20 Kvizkoteka ŠVICA 18.50 Zdravnik Figgis - TV film 19.15 Aktualna tema 20.40 Marija Stuart, škotska kra ljica, film, v katerem nastopata Vanessa Redgrave in Glenda Jackson TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00,17.00, 19.00 Poročila; 7.2 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Doma in na tujem; 8.45 Glasbene skice: 9.30 Psihološki utrinki; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi - Izbrani listi: 12.00 Od Milj do Devina - Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.55 Naš jezik: 15.00 Jugoslovanski izvajalci; 15.30 Za ljubitelje jazza: 16.00 Primorska duhovščina pod fašizmom; 17.10 Mi in glasba: «Cecilijanka 81*; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Sodobne slovenske novele; 18.40 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30,17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.45 Stari in novi časi; 9.00 Knjiga po radiu: J. London: Dolina meseca: 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Šolska oddaja; 10.32 Glasbeni odmor in horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Včerajšnje popevke; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 14.30 Lahka glasba; 15.00 Šolska oddaja - ponovitev; 15.20 Glasbeni odmor; 15.45 Plošče Savio; 16.00 Književnost in življenje; Ljudstvo in njegova zemlja: 16.10 Dalmacija in njene pesmi: 16.32 Crash; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Jazz glasba; 17.32 Glasba; 18.00 Hi - fi col-lage; 18.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25. 13.30. 14.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 7.30 Zaključek; 13.05 Popevke se vrstijo; 13.40 Zapojmo pesem - spored mladinske zborovske glasbe: otroški zbor GŠ Franc Šturm, otroški zbor Kolibri; 14.00 Mali koncert lahkih not; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Mladinska oddaja; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.30 Prvi kanal; 9.02 - 10.03 Glasbeno govorni program; 11.10 Jutranji variete; 11.42 Candido -radijska nadaljevanka: 12.30 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master - glasba za vse okuse; 14.27 Radijska prired ba; 15.00 Popoldanska srečanja; 16.00 Kulturne aktualnosti; 17.30 Glasba in gledališče v času ba roka; 18.05 Glasba; 19.30 Jazz glasba; 20.00 Edoardovi sinovi -radijska drama; 21.52 Objektiv Evropa; 22.22 Napotki za avtomobiliste; 22.27 Fonosfera; 22.50 Da nes v parlamentu; 23.10 Telefonski klic. RADIO 2 6.30, 7.30. 8.30, 9.30, 10.00, 11.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16,30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Dnevi; 8.45 Napoved sporeda; 9.00 Zaročenca - branje romana; 9.32 - 10.13 Radio 2 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.48 Vsakdanje življenje; 13.41 Sound - Track, glasba in kino: 15.00 - 15.42 Radio 2 3131; 16.32 60 minut; 17.32 Radijska na daljevanka; 18.45 Pot sonca; 19.50 Vzgojna oddaja; 20.10 Mass - mušic. glasba za vse okuse; 22.00 -22.50 Mesto v temi: Neapelj. LJUBLJANA 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.25 Iz naših spo redov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.C5 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pe srni in plesi; 12.10 Znane melodije; 1230 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Mehurč ki: 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14 40 Jezikovni pogovori: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Za bavna glasba: 15 50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela - Poje Tržaški partizanski pevski zbor; 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 18.35 Matija Bravničar: Devet komornih skladb za klavir; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s ki taristom Bojanom Drobcžem; 20.00 Četrtkov večer domačili pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Lirični u trinki; 23.10 Mozaik lahke glasbe. V SOBOTO IN NEDELJO NA OPČINAH Prijetna lutkovna predstava v razvedrilo našim otrokom Taborniki RMV bodo uprizorili igrico «Zajček Dideldajčeko Naši mladi taborniki Rodu modrega vala znajo biti zelo aktivni in domiselni pri uresničevanju svojega programa in svojih nalog, že preteklo sezono so se preizkusili v lutkovni igrici »Jurček in trije razbojniki*, s katero je uspešno začel svojo dejavnost lutkovni krožek RMV. Taborniki so namreč mladi in zato radi delajo in ustvarjajo za mlade, posebno še za najmlajše. Naši malčki namreč zelo pogrešajo lutkovne igrice, pri katerih se lahko sprosti njihova domišljija in kjer se lahko docela zabavajo. Zamejstvo namreč redkokdaj obišče kaka lutkovna skupina iz Slovenije, zato skušajo taborniki vsaj delno izpolniti to vrzel. Za letošnjo sezono je lutkovni krožek RMV naštudiral igrico «Zajček Didelda jček». zgodbo o veseli živalski druščini, o nagajivem zajčku in pretkani lisici, pa o volku in o želvi. Ob petju in smešnih pripetljajih pa se ne bodo zabavali samo naši malčki, saj nikjer ne piše, da so lutkovne predstave namenjene samo o- trokom, ampak jih tudi odrasli radi gledajo. Kdor je v srcu mlad in vesel, ga bo tako doživetje tudi sprostilo in razigralo. Priredba lutkovne predstave zahteva od mladih tabornikov precej truda, saj morajo poleg vsega sami izdelati tudi lutke ter zasnovati scensko opremo. Pri tem jim priskočijo na pomoč tudi odrasli sodelavci, najboljše plačilo za napor pa jim bosta zabava in razvedrilo gledalcev. Pomembno mentorsko delo je pri izvedbi »Zajčka Dideldaj-čka» opravila Olga Lupine, ki skrbi tudi za režijo predstave, pri igrici pa sodelujeta še Magda Tavčar, ki si je zamislila sceno in lutke in pa Nori Jerič, ki je pripomogla k realizaciji lutk. V igrici pa vodijo lutke Dunja Sosič. Edi Antler, Ivo Jerič in Katerina Marzetti. Z lutkovno igrico «Zajček Didel-dajček* bodo taborniki RMV nastopili v Prosvetnem domu na Opčinah v soboto in nedeljo ob 16.30. Otrokom in tudi odraslim se torej obeta lepa predstava, polna veselja in razvedrila. Jutri nova premiera v Rossettiju V okviru gledališke abonmajske sezone Teatra stabile bo jutri v Rossettiju nova premiera. Ob 20.30 se bo tržaškemu občinstvu predstavila skupina vTeatro Mobilet, ki jo vodi znani igralec in režiser Giu-lio Bosetti. Uprizorili bodo Molie-rovega «Namišljenega bolnikas>, fci je med najbolj znanimi svetovnimi gledališkimi deli. Čeprav so to Mo-lierovo mojstrovino uprizarjali po vseh odrih sveta na tisoče krat, pa vendarle ohranja svojo privlačnost tudi danes, saj je tematika znova in znova aktualna. V predstavi bodo nastopili Giulio Bosetti, Ginella Bertacchi, Tiziana Cortinovis, Cristina Masotto, Seba-stiano Tringali, Claudio Trionfi, Gi-gi Bonos, Nino Bignamini, Carlo Valli in Marina Bonfigli. Režija je delo Gabrieleja Lavie, sceno pa je oskrbel Giovanni Agostinucci. (^Čestitke TPPZ Pinko Tomažič iskreno čestita tovarišu Karlu Resinoviču ob njegovi 60. obletnici. Ženski pevski zbor Prosek - Kon-tovel čestita Nataši in Pavlu Bukav-cu ob rojstvu sinčka Danijela, novorojenčku pa vošči vso srečo v življenju. NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1982 CELOLETNA........ 59.000 lir + kolek 500 lir POLLETNA......... 43.000 lir + kolek 500 lir MESEČNA........... 8.000 lir Celoletna naročnina zo PRIMORSKI DNEVNIK 59.000 + 500 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 96.000 + 500 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1982 bodo udeleženi pri tradicionalnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382 Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banko: Tekoči račun štev. 1192 Hranilnica in posojilnica na Opčinah- Tekoči račun štev. 1718 Nataša, sošolka naša, je krepkega sinčka povila. V razredu ji vsa družba je sinčku pa nazdravila, vso srečo voščila. Razna obvestila j Sekcija VZPI ANPI - Boršt -Zabrežec vabi na proslavo ob oblet-; niči 10. 1.1945, ki bo v prosvetni dvorani dne 9. januarja 1982 s pričetkom ob 20. uri. Sodelujejo otroški in mešani pevski zbor PD Slovenec, o-i troci osnovne šole ter recitatorji. | Fotokrožek Trst 80 obvešča, da bo , redna seja jutri, 8. t.m., ob 20. ' uri v sejni dvorani ZSKD. Tečaj se i nadaljuje kot običajno v ponedeljek, 11. t.m tara— @iii GLASBENA MATICA TRST Sezona 1981 82 5. abonmajski koncert Jutri, 8. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu IRENA GRAFENAUER, flavta ACI BERTONCELJ, klavir Spored: J. S. Bach, Schubert, Franck Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma Gledališča SLOVENSKO ^STALNO. GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom EDUARDO DE FILIPPO DOLGONOGE LAŽI Režija: Boris Kobal V soboto, 9. januarja 1982 ob 20.30 - ABONMA RED F (dru ga sobota po premieri) Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 7. januarja ZDRAVKO Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.37. — Dolžina dneva 8.52. — Luna vzide ob 14.32 in zatone ob 4.50. Jutri, PETEK, 8. januarja MAKS Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 8,7 stopinje, najnižja 6.7. ob 18. uri 7,8 stopinje, zračni tlak 1003,8 mb pada, brezvetrje, vlaga 78-od-stotna. nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Silvia Sulieh, E-lisa Marello, Peter Gtavina, Adriano Ceechia, Andrea Saule, France-sco Ravalico, Michele Azzano, Lu-ca Ba'dassi, Alessandra Gambino. UMRLI SO: 69 letna Elisabetta Saiata vd. Chersul, 57-letna Ofelia Gnesda, 70 Ietni Sergio Gregori, 83 letni Pasquale Tatantino, 64 letni Luciano Gelsi, 70-letni Giuseppe Stummer, 76 letna Cristina Crisman vd. Schierianz, 70 letni Santo Regent, 61-letni Nando Gatti, 80-let-na Angela Valli. 91 letna Antonia Furlanieh vd. Corda, 73 letni Na zario Salvi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1; Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1; Largo Osoppo 1: Ul. Zorutti 19 (od 8.30 do 13. In od 16. do 20 30) Trg Oberdan 2 in Ul. T. Vecel Uo 24 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20 30 dalje) Trg Oberdan 2 in Ul. T. Vecel Bo 24. LEKARNE V OKO’ IC1 Bol junec: tel 228 124; Bazovica Wl 226 165 Opčine: tet 211001. ■Vosek- tel 225 141: Rožje polje Zgonik: tel 225 596; Nahrežioa- tel ■00 121: Seslja n: tel 209 197: žavlje: jsl 213137; Milj«: tel. 271 124. SSG Danes, 7. t.m., ob 11. uri in ob 17.30, jutri, 8. t.m., ob 11. uri v Novi Gorici Eduardo de Filippo — Dol gonoge laži., * »i • .* ■ ,.j < <». • KULTURNI DOM Do 15. 1. 1982 jg v. času predstav na ogled razstava »Fran Levstik v ilustraciji in v gledališču*, ki jo v sodelovanju s Stalnim slovenskim gledališčem v Trstu predstavljajo Cankarjev dom. Društvo slovenskih likovnih umetnikov in Slovenski gledališki in filmski muzej. ROSSETTI Jutri, 8. t.m., nb 20.30 bo v gledališču Rossetti gostovala dramska skupina Cooperativa Teatro Mobile z Molierovim »Namišljenim bolnikom*. V abonmaju odrezek štev. 5 (v alternativi). VERDI Vodstvo gledališča-Verdi sporoča, da bodo iz tehničnih razlogov predstave četrte opere C. Saint-Saensa »Šanson in Dalida* po naslednjem programu: Sreda. 20. januarja, ob 20. uri — red A/A Nedelja, 24. januarja, ob 16. uri — red D/D Sreda. 27. januarja, ob 20. uri — red F/B Sobota, 30. januarja, ob 17. uri — red S/S Sreda. 3. februarja, ob 20. uri — red B/F Nedelja. 7. februarja, ob 16. uri — red G/G Sreda, 10. februarja, ob 20. uri — red C/C Sobota, 13. februarja, ob 20. uri — red E/E Sreda. 17. februarja, ob 20. uri — red H/H Kino Ariston Danes zaprto Ritz 18.00 »Amore senza fine*. Režija F. Zeffirelli. Brooke Shields, Martin Hewitt. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 17.00 «Red e Toby nemiciami-ci». Walt Disney. Grattaeicln 15 30—-22.15 »Culo e ca mlcia*. R. Pozzetto in E. Monte sano. Fenice 16 00—22 15 »Innamorato paz zo». A. Celentano in O. Mul' Nazionale 15.00 «Candy la supervi-ziosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 »Chi trova un amico trova un tesoro*. Bud Spencer in Terenc-e Hill. Capitol 16.(KI *fl postino suona sem pre due volte*. Moderno 15.30 - 17.40 - 19 50 ~ 22.00 «L’ultimo metro*. Catherine De-neuve. Filodrammatlco 15.00 »Alfa blu*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Anrora 16 30 «1997 — Fuga da New York». Vittorio Vcneto 16.30 «La cameriera senza malizia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 15.00 »Tutti insieme appas sinnatamente* Radio 14.30 »Contatti porno*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lnmiere 16.00 »Occhi di Laura Mars*. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8 ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68-441. V počastitev spomina drage tov. Kati Gorup darujeta Pepka in Rudi Sosič 20.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Berto Sosič in Kati Gorup daruje Marija Zustig - Wil-helm 10.000 lir za knjižnico SKD Tabor Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Kati Gorup daruje Nada Wilhelm 10.000 lir za ženski pevski zbor Tabor. V spornih-rta Kati Gorup darujeta Tončka in Miro Sosič 20.000 lir za SKD Tabor. V počastitev spomina Kati Garup darujeta Valerija in Bruno Sosič 10.000 lir za SKD Tabor. V počastitev spomina Kati Gorup darujejo Jože, Drago, Saša in Na-sta: 30.000 za SKD Tabor, 30.000 za MPZ Tabor, 30.000 za sekcijo PCI -KPI Opčine - Bani, 30.000 za UDI-ZŽI Opčine, 30.000 za ANPI-VZPI Opčine, 30.000 za knjižnico SKD Tabor Pinko Tomažič in tovariši in 30.000 lir za KD Primorec-Trebče. Ida Česnik - Canciani daruje 50.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o-zemlju. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM fiat 850 special v dobrem stanju. Telefon (040) 228551. KUPIM klavir-pianino. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/ 814 212. 59-LETNI upokojenec išče žensko — prosto, črnolaso, po možnosti Slovenko, za skupno življenje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Črnolasa*. NUJNO rabim knjige za drugi letnik trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Telefon (0481) 78125. PRODAMO gostilno na vzhodnem Krasu z na novo preurejenimi prostori in obširnim vrtom. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, ped šifro »Gostilna*. PRODAM fiat 127 letnik 1974 po u-godni ceni. Telefonirati po 18. uri na štev. (040) 231355. OSMICO je odprl Robert Pipan • Mavhinie 22 - D DIPLOMIRANA pedikerka nudi U-sluge. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/213059. DRVA za kurjavo in akacije za vi nograd prodam. Tel. 0481/78043. IŠČEM zidarsko podjetje za obnovi tev prostorov in pročelja v mestu Telefon (040) 575 145. KORŠIČ • pohištvo v izredni pro da ji. Telefon (040) 54390. V IZREDNI PRODAJI večja količi na keramičnih ploščic za zunanjo in notranjo oblogo. Telefonirati ob delavnikih od 9. do 13. ure na štev. (040) 823 636. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO PELUCCER1A C E R V O priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST • Vlale XX. settembre 16 Tel. 796 301 NUJNO JE STROGO SPOŠTOVANJE PREVENTIVNIH UKREPOV Steklina tudi v goriški pokrajini Prva primera v Fari in Števerjanii Menda pa je nevarna bolezen prisotno tudi že v so vode niški in drugih občinah - V Fari našli steklo mrtvo lisico v parku vile Zu-liani - Na Jazbinah pa je okuženo žival zadavil pes finančne straže Steklina je prisotna tudi v goriški pokrajini. Prva dva slučaja okužbe s to nevarno boleznijo, o kateri smo v zadnjih mesecih velikokrat poročali, so te dni ugotovili na območju Števerjana in Fare, izgleda pa, da ne gre za osamljena primera. kajti prav zadnje dni so na Goriškem pobili še nekaj lisic z značilnimi bolezenskimi znaki. Vest o prisotnosti stekline v neposredni bližini Gorice so včeraj dopoldne sporočili iz urada pokrajinskega živi-nozdravnika, kjer opozarjajo tudi na skrajno previdno ravnanje, predvsem pa na strogo sppštovanje preventivnih zdravstvenih ukrepov, ki so bili že objavljeni. Prvi primer stekline so torej ugotovili na območju Brd, kar je bilo tudi v določeni meri pričakovati, saj so na jugoslovanski strani, prav proti koncu leta, tik ob meji, našli steklo lisico, o čemer smo sicer poročali. Do ugotovitve prvega primera o-kužbe v naši pokrajini je prišlo sicer v nekoliko neobičajnih okoliščinah. Tik pred božičem je pes, ki ga imajo v vojašnici finančne straže na Jazbinah zadavil lisico, žival so takoj poslali v Padovo, za obvezen pregled. Te dni pa je prišel odgovor, ki je dejansko potrdil začetni sum. Žival je bila okužena s steklino. Pes, ki je lisico zadavil je bil sicer predhodno cepljen, kljub temu pa je še vedno pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Drugi primer stekline v naši pokrajini so prav te dni ugotovili v Fari. V nedeljo zjutraj so v parku vile Zuliani, na robu vasi, ob glavni cesti proti Gradišču, našli mrtvo lisico. Tudi ta žival je bila okužena, kakor so ugotovili v Padovi. Nevarna bolezen, ki je v zadnjih mesecih zajela celotno severnoprimorsko območje (samo v novogoriški občini so ugotovili že okrog 150 primerov okuženih živali) je torej prestopila mejo tudi na Goriškem. Po vsej verjetnosti primera iz Števerjana in Fare nista osamljena in je bolezen prisotna tudi drugod, kar pa bo sicer mogoče z gotovostjo reči šele po obveznih izvidih lisic in drugih klateških živali, ki so jih, ali jih bodo v prihodnjih dneh pobili. Nekoliko neobičajen dogodek, iz česar bi lahko sklepali, da je steklina prisotna že tudi na območju sovodenjske občine, pa morda še kje, so v soboto v opoldanskem času zabeležili blizu zadružnega hleva na štradalti. Na njivi je Darko Batistič iz Rupe opazil lisico, ki se je premetavala ter jezno grizla travo. Žival ni zbežala niti ko se ji je z avtom približal na nekaj jpe-trov, kar se mu je zdelo še posebej čudno. Skočil je zato domov ter o dogodku obvestil svaka, ki je lovec. Nekaj minut zatem je Sergij Ferfo-lja žival, ki je bila še zmeraj na njivi, ustrelil. Kakor nam je včeraj sam povedal, je imela zlasti na glavi naježeno dlako in motne oči. Menda je šlo za odraslega lisjaka, ki so ga že v soboto popoldne prevzeli lovski čuvaji ter te dni poslali na obvezni pregled. Če je bila žival stekla, kar bi bilo mogoče sklepati na podlagi neobičajnega vedenja, saj so lisice sicer zelo boječe živali, bomo najbrž izvedeli že v tem tednu. Nekaj neobičajnih dogodkov, ki vsekakor kažejo na prisotnost okuženih živali, so tik pred novim letom zabeležili tudi v Gabrjah in na Peči, kjer je lisica ob belem dnevu brez slehernega strahu pritekla na dvorišče treh hiš. Stekla žival pa se po vsej verjetnosti zadržuje tudi v neposredni bližini Sovodenj, zlasti na območju med železnico, Malniščem in središčem vasi. Tu jo je v torek zvečer opazil mimovo-zeči avtomobilist, ki je postal pozoren na neobičajno obnašanje živali, ki ni zbežala, ampak se je počasi umaknila v grmovje ob cesti, blizu sovodenjskega pokopališča. Toda prenašalci nevarne bolezni niso samo lisice. Prav tako nevarni so tudi klateški psi in mačke, z boleznijo pa se lahko okužijo tudi druge živali. Menda ne bo odveč poziv na skrajno previdnost in dosledno spoštovanje preventivnih ukrepov, ki so bili že objavljeni. Po- seben poziv velja lastnikom psov, naj živali nikakor ne puščajo odvezane, kljub temu, da so bile cepljene. Posebno prošnjo pa bi kazalo nasloviti tudi meščanom, ki kljub omejitvenim ukrepom, še vedno vozijo (in spuščajo) na sprehode svoje štirinožne ljubljence v neposredni okolici mesta. Jutri prekinjana dobava vode Zaradi del na vodovodnem omrežju, jutri od 9. do 15. ure ne bo vode na območju Dola, Jamelj in pri Sabličih. Tako sporoča konzorcij CAFO in prosi za razumevanje. OD 15. DO 23. JANUARJA V NOVI GORICI Na 11. srečanju malih odrov bo nastopilo 15 ansamblov Poleg slovenskih in jugoslovanskih gledaliških skupin še madžarsko gledališče iz Novega Sada ter skupina Bush Thealre - Tržaško SSG se bo predstavilo s Procesom Nova Gorica bo v prihodnjem tednu središče slovenske in jugoslovanske odrske ustvarjalnosti. Na 11. goriškem srečanju malih odrov se bo predstavilo dober ducat gledaliških ansamblov, med temi tudi madžarski in angleški, poleg tega pa bodo v dneh od 15. do 23. januarja še razne spremne prireditve. Pokrc itelj letošnjega srečanja malih odrov je novogoriško podjetje Meblo. Točen koledar prireditev zaenkrat še ni znan in ga bomo zato objavili v prihodnjih dneh, pač pa je že • znan seznam gledaliških ansamblov, ki bodo sodelovali v rednem abonmajskem sporedu, kakor tudi v informativnem sporedu. Poleg ansambla Primorskega dramskega gledališča, ki bo sodelovalo z Don Juanom, bodo na 11. goriškem srečanju malih odrov sodelovali še sku- PO PRODAJI POSLOPJA V ULICI VITTORIO VENET0 Trgovski zavod v UL Rismondo vrtec pa se je preseli! čez cesto Naslednje leto naj bi trgovski zavod preselili v Ul. Alviano, vrtec pa v Ul. Terza Armata Pročelje poslopja št. 6 v Ul. Rismondo, kjer je začasno nastanjen slovenski trgovski zavod Ivan Cankar Slovenski trgovski zavod Ivan Cankar se je, kot smo poročali v včerajšnji številki, izselil iz prostorov v Ul. Vittorio Veneto, ker jih je škofija, ki je bila lastnik, prodala zasebni srednji šoli Kennedy. Poleg trgovske šole se je moral izseliti tudi slovenski otroški vrtec. Slednji je našel zasilno nastanitev v otroških jaslih, se pravi v državni ustanovi. ki* je na drugi strani ceste. Tamkaj bo po predvidevanjih občine ostal do pomladi, > morda tudi manj. Do takrat naj bi občina namreč dogradila otroški vrtec v Ul. Terza Armala, kjer bodo udobni prostori za oba slovenska oddelka. V zgradbi bo tudi italijanski vrtec. Trgovski zavod pa se je preselil v poslopje v Ul. Rismondo, kjer je ni lllllllltl M Hilli MIHI IIIHIIHIHMIHIIHtllfl*IIIIIIIIMIIIIIIHtl«IHIIIIIIII1lllltltl|HIII||l|||l|ll|l|||HI|||l||l|||||||M V PASSARIANU OD NEDELJE DALJE Skupna razstava slikarjev Gorice in Nove Gorice V skupini c Laboratorio 7» sodelujejo umetniki Alti eri, Bratuš, Doliach, Dugo, Jejčič, Medvešček in Valvassori V umetnostni galeriji Falaschi v Passarianu odprejo v nedeljo 10. januarja ob 11. uri razstavo slikarjev skupine tLaboralorio 7» v kateri sodelujejo umetniki obeh krajev Goriške, italijanske in jugoslovanske. Sodelujejo namreč umetniki Altieri, Bratuš, Doliach, Dugo, Jejčič, Medvešček in Valvassori. Ob priliki otvoritve bodo predstavili tudi mapo s sedmimi grafikami, ki so jih napravili omenjeni umetniki. Mapo bodo tudi prodajali po zelo nizki ceni. Mapo predstavlja Elio Bartolini. Do sodelovanja med umetniki o-beh dežel je prišlo zaradi potrebe po soočanju dveh različnih realnosti, ki sta si sorodni čeprav včasih zelo različni. Podobne stike in skupine smo že imeli na goriškem področju. Upamo, da se bo tudi ta, ki jo sestavljajo v glavnem mladi umetniki, obnesla in nas razveselila še s kako razstavo tudi v Gorici in na sodobnem jugoslovanskem področju. Govor o avtobusih na pokrajinski upravi V pokrajinski palači se je sestala svetovalska komisija za prevoze, ki jo je vodil svetovalec Cisilin, na njej pa je poročal odbornik Bres-san. Prisotni so bili tudi predsednik konzorcija za 4. prometno območje prof. Ferrari in predsednik APT Chiarion. Največ govora je bilo okrog prevzema prog, ki jih je doslej upravljalo podjetje La Gradese in ki jih še upravlja, dokler s« ne odo- brijo in potrdijo vsi tozadevni sklepi. Goriško pokrajinsko avtobusno podjetje, ki bo kmalu dobilo enajst novih avtobusov je pripraljeno čim-prej prevzeti vse proge, v teku letošnjega leta pa naj bi dobilo še nadaljnih deset avtobusov. Zastopniki pokrajine bodo v prihodnjih dneh šli v Rim. kjer bodo na pristojnem uradu skušali dobiti posojilo 838 milijonov lir za nakup novih atobusov. Ta denar mora za nakup novih atobusov plačati pokrajinska uprava, kajti dežela bo dala prispevek lp za sedemdeset odstotkov cene stroška za te avtobuse. zasedel učilnice v pritličju in prvem nadstropju. Preselitev so med prazniki izvedli občinski delavci ob pomoči neučnega osebja trgovske šole. Medtem ko so učinlice vse v tem poslopju, so v sosednjem zavodu Fermi uredili strojepisci. Dostop do njiju je na dvoriščni strani, kar pomeni, da dijaki za pot ne izgubljajo časa in je ta rešitev skorajda dobra. Sicer pa nastanitev v poslopju št. 6 v Ul. Rismondo ne bo trajala več kot do konca septembra. Tako je v svojem pismu zavodu sporočil sam goriški župan dr. Antonio Scarano. Vendar je med pogovori odgovornih dejavnikov navzoča možnost preselitve trgovskega zavoda v Ul. Alviano, v zgradbo, kjer so že druge slovenske nižje in višje srednje šole. Prva dva dneva pouka v novih prostorih so minula brez večjih te-av. Tajništvo nima še telefona, v strojepisnicah pa zaradi prevelike obremenitve prihaja do prekinjanja električnega toka. napaka, ki jo bodo morali odstraniti. »Z razredi smo zadovoljni, naš je celo nekoliko večji kot je bil poprejšnji,* je povedala dijakinja petega razreda Viviana Morandini, predsednica dijaškega odbora. »Zadovoljni smo, ker smo v središču mesta. Dijaki, ki se vozijo iz okolice, imajo od glavne avtobusne postaje do šole krajšo pot kot poprej. Teh dijakov pa je zelo veliko. Prostore ogrevamo s pečmi na kurilno olje. Gorijo, in če niso bili še dovolj topli, niso bili po ocenah fantov zato, ker so zidovi še mrzli. Župan in šolski skrbnik sta mi povedala, ko smo ju v delegaciji obiskali in ju seznanili s težavami v prejšnjem poslovanju, da bomo drugo šolsko teto pričeli v Ul. Alviano.* Po splošni oceni predstavnice dijakov so torej razmere za njihovo delo na IIMIIIHHIIIlllllHHHIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIHIHHIIHIIIIHHIItmtflltlllllllllllllllltHIlIHMHHIMIMIIHIIIIHIIHIIlUN VČERAJ NA ULICI TERZA ARMATA V GORICI V PROMETNI NESREČI RANJENA ZAKONCA MIKLUŠ IZ ŠTEVERJANA Na srečo sta zadobila le lažje telesne poškodbe - Precejšnja gmotna škoda na vozilib V prometni nesreči na križišču Ulice Terza Armata in Stuparich v Gorici, nesreča se je zgodila včeraj, okrog 12.30, sta se ranila 74-letni Danilo Mikluš iz Števerjana, Ščedno 15 ter njegova žena, 68-let-na Emilija Kumar. Zdravila se bosta predvidoma 15 oziroma 20 dni. Zakonca sta se peljala z avtom ford iz središča mesta proti Tržaški cesti, z nasprotne strani pa je s fiatom 131 pripeljal 48-letni Pietro Ermacora iz Fare, Verdijeva 28. Do trčenja je prišlo v ovinku, na začetku Ulice Terza Armata. Vzroki nesreče še niso povsem pojasnjeni, vendar se zdi, da je Mikluš nameraval zaviti k bližnji mehanični delavnici. Ob trčenju je bil laže ranjen tudi Ermacorov sopotnik, 39-letni Remo Agresti, ki se bo zdravil 7 dni, nastala pa je tudi precejšnja gmot na škoda. šoli ugodne, pa tudi odnosi med njimi in profesorji, tudi po tem smo jo vprašali, so odlični. Dobro se razumejo in vladajo med njimi enakopravna in človeška razmerja. Ob koncu še tole. V mestu je predstavnik šole Kennedy razširil govorice, da je njihova ustanova, poleg poslopja v Ul. V. Veneto, kupila tudi semenišče v UL Alviano. Tako na občini kot na škofiji smo se pri odgovornih za nakupe nepremičnim pozanimali, če je to res. Pri obeh smo prejeli nikalni odgovor. Občini je zelo do tega, da z nakupom poslopja reši lokacijsko vprašanje slovenskih šol, škofija pa to vprašanje pojmuje prav tako. GLASBENA MATICA v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete priredi danes, 7. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici 3. abonmajski koncert IRENA GRAFENAUER flavta BERTONCELJ klavir pina Akter iz Zagreba. (Pravijo, da se je pekova hči spremenila ‘v sovo), skupina Glej (Jaslice), SSG iz Trsta (Proces), PG iz Ktanja (E-migranla), Bush Theatre (Duet for one) SNG Drama iz Ljubljane (Mlada Breda), SLG iz Celja (Žlahtni meščan), Madžarsko gledališče iz Novega Sada (Striček Vanja), Lutkovno gledališče iz Ljubljane (KoJ zlovska sodba v Višnji gori), Mladinsko gledališče iz Ljubljane (Per-žani), SNG iz Maribora (V agoniji) in Atelje 212 iz Beograda (Avdienca). V informativnem scoredu bosla nastopili skupina PG Kranj in EG «Glej» iz Ljubljane. Poleg razgovorov o posameznih predstavah velja opozoriti še na nekatere vzporeane prireditve. Tako napovedujejo okroglo mizo na temo o slovenskem gledališču in kritiki, razstavo o slovenski kostum®* grafiji in scenografiji, seminar Radeta Šerbedžije o odrskem govoru, promocijo, knjige Bore Draškoviča Lavirint, dan Rudija Kosmača pa še kaj. Vsakoletna pomembna gledališka prireditev se bo pričela v petek, 15. t.m., ob tem pa naj opozorimo, da so že v prodaji abonmajske vstopnice (po 400 dinarjev), medtem ko bodo posamezne vstopnice veljale 80 dinarjev. f Čestitke Danes praznuje 11. rojstni dan KATERINA KOVIC iz Sovodenj. Najlepše čestitke naj prejme od očeta, matere in brata Gvidota. Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem obvešča, da bo tajnik društva vsak prvi in tretji četrtek v mesecu na razpolago članom in prijateljem za informacije in vpis. Na razpolago bo že danes, od 9. do 11. ure na sedežu v Ul. Malta 2. Slovensko planinsko društvo obvešča. da bodo avtobusi, v nedeljo, 10. t.m. vozili po sledečem voznem redu: prvi avtobus odpelje iz Doberdoba ob 7. uri, s Poljan ob 7.05, s Palkišča ob 7.10, z Gabrij ob 7.15 in iz Sovodenj ob 7.30. Drugi avtobus odpelje iz Štandreža (trg pred Cerkvijo) ob 7.30. Tretji avtobus odpelje ob 7.10 s Koma v Gorici ter bo ustavil še v Štandrežu, ob 7.15 in v Sovodnjah. Priporoča se točnost. Danes ob 10.50 bo novogoriški studio Radia Koper oddajal pogovore novinarjev z nekaterimi zastopniki pobratenih občin ob meji na Goriškem, občin na jugoslovanski in italijanski strani. Kino Gorica VERDI 18.00-22.00 «Innamorato paz-zo». A. Celentano in O. Muti. CORSO 17.00-22.00 »Red e Toby, nemici - amici*. Walt Disney. V1TTORIA 17.00—22.00 »Introduzione erotica*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30—22.00 »Bolero*. PRINCIPE 18.00—22.00 «11 postinO suona sempre due volte*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Skrivnostna dediščina*. Ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 »še znorel bom*. Francoski film. DESKLE 19.30 »Petek 13». Ameriški film, DEŽURNA LEKARNA V GORICI Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carduc-ci, tel. 84-268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti, tel. 72-701. POGREBI Danes, 7. januarja, v Gorici ot 10. uri Evaristo Tosolin iz bolnišni ce usmiljenih bratov v Trst; ob U uri Rodolfo Genovese iz splošni bolnišnice na glavno pokopališče. ŽENSKA - MOŠKA KONFEKCIJA C*** S\* TRŽIČ ULICA MATTEOTTI 2 TEL. 73174 RAZPRODAJA POPUSTI od 10 do 50% Obč. obv. 2. 1. 82 SMUČARSKI SKOKI NA TURNEJI «INTERSPORT» Včeraj zablesteli Avstrijci V Bischofshofnu zmagal Neuper - Deckert osvojil turnejo - Spet nezadovoljiv nastop Jugoslovanov BISCHOFSHOFEN - Z zadnjim dnevom novoletne avstrijsko-nemške skakalne turneje štirih skakalnic »Intersport* so bili najbolj zadovoljni Avstrijci, poleg njih še vzhodni Nemci in v bistvu tudi Norve Žani. Avstrijski «crescendo» se je namreč nadaljeval tudi v zadnjem dnevu in tako so gostitelji bischofs-hofenskega tekmovanja končno lahko proglasili za zmagovalca domačina, potem ko je (zlsti v prvih dveh nastopih) kazalo, da so letos Avstrijci popolnoma «out». Neuper sicer ni opravil niti najdaljšega skoka dneva, niti ni imel najboljšega seštevka daljin, vendar pa so mu sodniki za slog dali v visoko oceno in tako so se morali Norvežani (z Aspholom) zadovoljiti «le» z drugim mestom. Avstrijski uspeh je podkrepil še Kogler s tretjim mestom, v prvi deseterici pa je bil tudi mladi Hirner. Norvežani so se ponovno dobro odrezali kot ekipa, saj imajo kar svojo četverico v prvi deseterici in so s tem potrdili, da so se letos prav gotovo uvrstili med velesile tega športa. Vzhodni Nemci so se sicer mo rali zadovoljiti včeraj le s petim in šestim mestom, toda Deckert je osvojil turnejo, obenem pa tudi vodi na lestvici za svetovni pokal. Zadovoljstvo nad svojo uvrstitvijo na teh lestvicah so pokazali tudi Norvežani, saj so v obeh razpredelnicah na drugem in tretjem mestu, da ostalih uvrstitev ne omenjamo. Italijani so skakali natanko tako, kot vse dosedanje dni: svoje možnosti so izkoristili do konca. Drugače pa je bilo z Jugoslovani, med katerimi se da sploh nista uvrstila v drugo serijo. Od ostalih dveh je imel Tepeš po prvi seriji izredno priložnost za eno točk za svetovni pokal. Lestvica včerajšnjega tekmovanja 1. San Benedetto — OECE 74:65 (37:36) SAN BENEDETTO: Biagi 4, Va-lentinsig, Turel. Jones 16. Sfiligoj, Paleari 10, Ardessi 13, Pierich 4, Mayfield 19, Galluzzo OECE: Ritossa. Valenti 6, To-nut 4, Floridan, Scolini, Čuk, Me-neghel 2, Robinson 17, Bertolotti 8, Abromaitis 28. SODNIKA: Zanon in Bollettini. PM: San Benedetto 14:18, OECE 7:13. PON: Robinson v 35. min. (61:51) San Benedetto je v lepem in borbenem srečanju premagal tržaško peterko OECE. Gostje so prišli v Gorico z namenom, da popravijo slab vtis, ki so ga zapustili na srečanju v Vidmu, a jim je to u-spelo le v prvem polčasu in edinole po zaslugi obeh Američanov, medtem ko so vsi italijanski igralci odpovedali. San Benedetto je nasprotno lahko računal na poln doprinos vseh igralcev posebno še v prvetn 1 polčasu,‘'-ko sta Robinson ■ - ■miiihiihihi minil um umil iliiniiimiilii umnim mini »mn im im mini n mi n m M ininii»iM**mi»i'iMmn • rti odpOl rt Neuper (Av.) 240 (103 - 102,5) Asphol (Nor.) 238,4 (105,5 101) Kogler (Av.) 237,8 (102 - 102,5) Bergerud (Nor.) 237,1 (104 - 100,5) Deckert (NDR) 232 (99,5 - 103,5) Ostvvald (NDR) 227,4 (100,5 - 101) Jensen (Nor.) 225,2 (97 - 101,5) (Hirner (Av.) 225,2 (100,5 - 98) 9. Bremseth (Nor.) 225 Asprol (Nor.) 897,8 (102 - 98,5) 19. Tepeš (Jug.) ' 836,9 10. Buse (NDR) 224 34. Ulaga (Jug.) 712,6 (102 - 97) 50. Lotrič (Jug.) 574,6 17. Tepeš (Jug ) 217 65. Bajc (Jug.) 454,2 (100,5 - 95) 22. Rigoni (It.) 212,4 (97,5 - 96,5) 26. Tomasi (It.) 207,1 (95 - 97) 49. Bajc (Jug.) 182,7 (92,5 - 86) 56. Lotrič (Jug.) 90 (86,5) 76 Ulaga (Jug.) 82,5 (85) Končna skupna lestvica turneje štirih skakalnic ie naslednja: 1. Deckert (NDR) 951,4 2. Ruud (Nor.) 915.4 3. Bergerud (Nor.) 907,9 4. Schvvare (ZRN) 904,5 5. Neuper (Av.) in Lestvica svetovnega pokala: 1. Deckert (NDR) 76, 2. Ruud (Nor.) 72, 3. Bergerud (Nor.) 55, 4. Neuper (Av.) 44, 5. Nykanen (Fin.) 36, 21. Rigoni (It.) in Ulaga (Jug.) 9 itd. ABETONU — V Abetonu bodo pri redili vrsto proslav ob tridesetletnici zmage Zena Coloja v smuku na olimpijskih igrah leta 1952 v Oslu. Ženo Colo, ki je star 62 let (in je postal torej olimpijski prvak nri 32 letih starosti) je trenutno ravnatelj žičnic v Abetonu. SMUČANJE- NA TRADICIONALNEM FIS TEKMOVANJU Na Kaninu selekcije šestih držav Na sporedu bodo nastopi v slalomu in veleslalomu za moške in ženske - Zaključek v nedeljo NEVEJSKO SEDLO - Na progi pod Belo pečjo bo danes začetek 39. mednarodnega kaninskega smučarskega tekmovanja, ki bo obsegal nastope v slalomu in veleslalomu za moške in ženske. Svoj nastop so zagotovile selekcije iz Jugoslavije, Avstrije, Francije, ZRN, Argentine in, seveda, iz Italije. »Az-zurre» bodo na tem tekmovanju zastopane z zelo kakovostno postavo, saj bodo v italijanski vrsti tekmovale tudi Quario, Zini, Bieler, Mačehi, Frigon, Massandi, Magoni in Bonfini. V moški konkurenci pa bodo Italijo zastopali vsi člani B reprezentance, poleg njih pa bosta nastopila tudi Camozzi in Grigis. V prvih dveh dneh bo na vrsti nastop žensk in sicer danes v veleslalomu, jutri pa v slalomu. V naslednjih dveh dneh bodo na vrsti moški in sicer v soboto v veleslalomu in v nedeljo v slalomu. •IIIMIIimiMmillllllMItMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIimimillimimmillllllllllMIIIIIIIllIimillllltllMIIIIIIIIIMMIIIIIIMIIMimillMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIMIMMIMMIIII KOŠARKA SINOČI V PRVENSTVU A-2 LIGE DEŽELNI DERBI GORIŠKI PETERKI Domači San Benedetto zasluženo premagal tržaško ekipo OECE - Abromaitis z 28 točkami najboljši strelec srečanja - Gorlani še naprej drugi na lestvici KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Iskra Olimpija visoko zmagala Doma je z 19 točkami razlike premagala sarajevsko Bosno Ljubljanska Iskra Olimpija je na najboljši način začela prvoligaške nastope v novem letu. Ljubljančani so namreč včeraj v 11. kolu prve jugoslovanske lige visoko in zasluženo premagali sarajevsko Bosno, in to kar z 19 točkami razlike (109:90). Po prvem polčasu pa ni kazalo, da bodo Ljubljančani poskrbeli za tak podvig. Sarajevčani so namreč Prvi del igre končali v vodstvu (47 Proti 44). V nadaljevanju pa preobrat Ljubljančanov! Brodnik (26 točk), Jelovac (28) in Vilfan (22) so dosegali koše iz vseh položajev. Domače moštvo je tako priborilo visoko prednost, ki jo je nato povečalo do konca srečanja. V ostalih sinočnjih srečanjih ni Prišlo do večjih presenečenj. Derbi b°la pa je osvojila Crvena zvezda, bi je trenutno v odlični formi in je tako zasluženo premagala tudi v fiosteh moštvo šibenke. IZIDI 11. KOLA Sibenka - C. zvezda 87:91 Partizan - Radnički LMK 104:86 Iskra Olimpija - Bosna 109:90 Zadar - Sloboda 118:93 Cibona - Budučnost 101:89 Rabotnički - Borac 96:95 LESTVICA Cibona Zagreb 18; Partizan Beograd 16; Crvena zvezda Beograd t4: šibenka Šibenik in Zadar 12: Borac čačak. Iskra Olimpija Ljubljana, Budučnost Titograd in Bos-Pa Sarajevo 10; Radnički LMK Beograd 8; Sloboda Tuzla in Rabot-Pički Skopje 8. Japonske žoge za Ol . LOS ANGELES — Za olimpijske *gre v Los Angelesu bodo pri košarki uporabljali japonske žoge. Tabo je včeraj sporočil Peter Oberroth, Predsednik olimpijskega organizacij-®bega odbora, ki je dejal, da so dogovor dosegli z japonsko tvrdko ♦Molten Rubber Co.». Na razpolago bo 300 žog. ZA SVC-iOVNl POKAL pe, dve iz Amerike, dve pa tudi iz Azije, od teh Tajvan prvič. Progo, ki .je že itak veljala za eno najboliših in najbolj varnih sploh, so še nekoliko izpopolnili, tako da bodo lahko posadke dosegle še boljše rezultate. To tekmovanje je le nekaj dni pred svetovnim prvenstvom v St. Moritzu in bo zato dober preizkus posadk pred najpomembnejšim tekmovanjem leta. BOKS Najboljši na svetu C1UDAD DE MEXICO - WBC je za najboljše lanske boksarje proglasila Američane Larryja Holmesa, Raya Leonarda in Mehikanca Sal-vadora Sancheza, svetovne prvake v težki kategoriji, oz. v velter in peresni kategoriji. in Abromaitis uspešno krila Jonesa in Mayfielda. Prvi polčas je bil izenačen. Po začetnem vodstvu domačih so gostje povedli v 11. minuti, nato pa je rezultat nihal, zdaj v korist ene, zdaj druge peterke, vse do počitka. Pri Tržačanih sta se v tem delu srečanja odlikovala oba »tujca*, ki sta v napadu uspešno izkoriščala vsako napako, tokrat manj pazljive goriške obrambe. Prav večja hitrost in zagrizenost v obrambi je takoj po začetku drugega polčasa odločila srečanje v korist Goričanov, ki so v nekaj minutah povečali vodstvo na deset točk. Gostje so se s požrtvovalnim Abromaitisom nekajkrat približali na 6 točk zaostanka, več pa niso zmagli. M. M. IZIDI 19. KOLA San Benedetto - OECE Rapident - Stella Azzurra Latertini - Livorno Sacramora - Napoli Matese Honky Sapori -'Tropic Cidneo - Stvetia LESTVICA Cidneo Rrpsgjg 36: San Benedetto Gorica 30; Libertas Livorno 28; Honky Fabriano 22; Tropic Videm, Latte Matese Caserta, Sapori Siena 20; OECE Trst in Rapident Livorno 18; Sacramora Rimini, Sweda Vigevano in Stella Azzurra Rim 12; Latertini Rim 10; Basket Napoli 8. PRIHODNJE KOLO (10. 1.) Cidneo - Sapori; Livorno - San Benedetto; OECE - HonkV; Latertini - Stella Azzurra; Sacramora -Matese; Napoli - Rapident; 9. L: Tropic - Sweda. 74:65 73:60 84:85 75:81 77:70 108:94 100:83 PRVENSTVO A-l LIGE Drugi zaporedni poraz Scavolinija Scavoiini iz Pesara je sinoči doživel drugi zaporedni poraz v prvenstvu A-l lige. Po spodrsljaju v Vareseju proti Cagivi je Skansije-vo moštvo sinoči doma izgubilo še v derbiju 19. kola proti turinskemu Berloniju, ki je tako dohitel Kiča-noviča in tovariše na vrhu lestvice. Sicer pa je bilo sinočnje kolo v znaku nekaterih velikih presenečenj. Rimsko moštvo Bancorome je slavilo zmago kar sredi Milana proti Billyju. V bolonjskem derbiju je Latte Sole nepričakovano premagal Sinudyne, Jesus Jeans je odpravil Cagivo, medtem ko so državni prvaki Squibba le s točko razlike premagali beneško Carrero. IZIDI 19. KOLA Sinudyne - Latte Sole 85:96 Squibb - Carrera 97:96 Scavoiini - Berloni 85:86 Benetton - Recoaro 86:85 Billy - Bancoroma 82:88 Jesus Jeans - Cagiva 62:61 Acqua Fabia - Bartolini 78:67 LESTVICA Scavoiini Pesaro in Berloni Turin 28; Squibb Cantu 26; Sinudyne Bologna in Acqua Fabia 24; Latte Sole Bologna 22; Billy Milan 18; Cagiva Varese in Recoaro Forli 16; Benetton Treviso, Bancoroma in Jesus Jeans . Mestre 14; Carrera Benetke 12; Bartolini Brindisi 10. PRIHODNJE KOLO (10. 1.) Berloni - Cagiva; Sinudyne - Bil-ly; Squibb - Acqua Fabia; Bartolini - Recoaro; Scavoiini - Latte Sole; Carrera - Jesus Jeans; Bancoroma - Benetton. SANREMO — Angleška reprezentanca, ki bo nastopila v Davisovem pokalu, bo od 1. do 6. marca trertirala “v Sanremu. Slalomska proga je izpeljana v novozgrajenem tako imenovanem «stadionu». Proga meri 800 m, ima višinsko razliko 202 metra in je izredno strma ter tehnično zahtevna. Postavljena je tako, da lahko občinstvo ves čas sledi dogodkom med vrati. Slalomska proga je med najsodobnejšimi v Italiji, saj so jo dokončali šele med božičnimi in novoletnimi prazniki. Ob progi je 660 m dolga vlečnica, ki lahko potegne na start 900 oseb na uro. Proga sama pa je opremljena z napravami za elektronsko merjenje časa, to pa ne le za tekmovanja, ampak tudi za treninge in vadbo. Start je na nadmorski višini 1352 metrov, cilj pa je na višini 1150 metrov. Tekmovanje na Kaninu sodi med najstarejše italijanske zimskošportne prireditve sploh, saj so ga prirejali že pred drugo svetovno vojno, na njem pa so nastopali v preteklosti že mnogi znani smučarji, med temi tudi olimpijski zmagovalec Ženo Colo. Tekmovanje bo veljalo tudi za FIS točke. V Morzineu za svetovni pokal Poskusnih voženj v smuku ni bilo MORZINE — Včeraj bi morale biti v Morzineu, kjer bo v soboto mednarodni moški smuk za svetovni pokal, prve uradne vožnje z merjenjem časa. Zaradi sneženje na zgornjem delu proge in močnega vetra pa so morali te poskusne smuke odpovedati in tekmovalci so se morali zadovoljiti le z ogledom proge. Vremensko poročilo je napovedalo za danes padec ' temperature. razpravljali tudi o trenutnih vprašanjih italijanskega smučarskega športa. ATLETIKA Po krizi v prejšnjih dneh Znaki izboljšanja zdravja De Oliveire RIO DE JANEIRO — Sinočnje zdravniško poročilo iz bolnišnice «Irmaos Penteado* v Campinasu o zdravstvenem stanju ponesrečena svetovnega rekorderja v troskoku De Oliveire je bilo nekoliko bolj optimistično, kot v preteklih dneh. Tudi včeraj so De Oliveiro operi rali. zdravniki pa so ugotovili znake nazadovanja infekcije, ki je grozila. da bodo morali zaradi nje nesrečnemu atletu odrezati nogo. 7. FEBRUARJA V ČRNEM VRHU NAD IDRIJO Osmi Trnovski maraton Organizator pričakuje, da se bo tekmovanja udeležilo približno 4.500 smučarjev - tekačev iz Jugoslavije, Italije in Avstrije IDRIJA — V nedeljo, 7. februarja, bo na črnem vrhu nad Idrijo 8. tradicionalni Trnovski maraton, najbolj množična smučarska prireditev v Jugoslaviji. Točno ob 9.30 uri bo dal znak za enotni množični start pokrovitelj narodni heroj generalpolkovnik Stane Potočar -Lazar, nekdanji poveljnik 9. korpusa NOV in PO Jugoslavije. Letošnjo prireditev prirejajo z namenom širiti množični šport, krepiti obrambne sposobnosti, obujati spomine na NOB in ljudsko revolucijo ter prenašati borbene tradicije na mladi rod. Razen tega bodo letos s prireditvijo počastili še 40-letnico množičnega odhoda prebivalcev idrijske občine v partizane, ustanavljanja prvih odborov Osvobodilne fronte in partizanskih enot na Idrijskem ter v počastitev 40-letnice I. zasedanja AVNOJ. Smučarski «revival» v Forni di Sopra FORNI Dl SOPRA — V Zgornji Karniji, nad Forni di Sopra bo v nedeljo tradicionalni smučarski «re-vival* v vzporednem slalomu, na katerem bodo nastopih nekdanji italijanski smučarski prvaki Gustav in Roland Thoni, Besson, Anzi, Radiči, Zandagiacomo, Varallo, Hel-muth in Eberhard Schmalzl, Cor-radi, Stricker, Pietrogiovanna, Con-fortola, in še nekateri drugi ne kdanji smučarji. Udeleženci tega tekmovanja se bodo zbrali' že v soboto.' ko bodo IMMMMIMMMMMMMMMtMllMIMnMIIMMIIMMIMMIMII«ffllMMM|MMIIIIIIIIIIM(jllMllllllMM|IIIIMIIII>llli(lllininilltlllllllllHHIIMIMMMIIIMIMIMIlHMIMfllUIMIIIIIIIIIinilllllllMIIIIIIIII>IIMIIIIIimilllMllimnil|iriMIMMIMmilia INTERVJU S TRENERJEM SLOGE, KI JE V ZENSKI C-2 LIGI SE NEPREMAGANA F. Brašič: Težki nastopi nas šele čakajo» Odbojkarice Sloge so v štirih prvenstvenih. nastopih v letu 1981 izbojevale v C-2 ligi štiri zmage in so tako zaenkrat še nepremagane. Med našimi ženskimi ligaši se lahko kot edina ekipa ponaša s tem uspehom. Prekinitev prvenstva pa smo izkoristili za kratek razgovor s trenerjem Sloge, prof. Drasičem, ki letos prvič trenira prvo šesterko pri tej osnovni organizaciji. V preteklosti pa je treniral še druge naše ekipe in je seveda odličen poznavalec te športne panoge. Ekipa Sloge je po štirih nastopih še nepremagana. Glede osvojenih točk ni potrebno vpraševati, toda si zadovoljen s svojimi varovankami tudi s prikazano igro?* «Z igro nisem zadovoljen, ker doslej ni bilo potrebno pokazati tistega. kar so moje igralke resnično sposobne in tudi znajo. Brez pretiravanja smo bili najmanj za razred boljši od ostali!) in vse zmage so bile razmeroma lahke.* «To soboto se odbojkarsko prvenstvo nadaljuje. V zadnjem nastopu prvega dela in prvem v novem letu se boste srečali prav gotovo z IIIIIIHMMMMMIIHMMMMMHIIMIIHMMIMIIIMIIHHMMHMIMnHHMMtMMHMII|IIMHI|MtMIIII|HMMMH|lllllllll|MMMMHHIHHHMMHHHMMIMHIMMHHMIHIMHMHlHHMHn Bo Ferrariju vrnil vso nekdanjo slavo ? Sodelovali bodo tudi Jugoslovani CERVINIA — Zaradi hudega snež-pega meteža nad vsem področjem Lervinie so morali organizatorji za clva dni odgoditi poskusne spuste Za svetovni pokal v vožnji z bobom. Za to tekmovanje se je prijavilo dvanajst držav, med temi tudi Jugoslavija. Osem držav bo iz Evro- ‘ »Čudovit avtomobil, vendar če ne bomo z njim zmagovali, pomeni, da ne velja nič», je dejal Enzo Ferrari na včerajšnji predstavitvi novega vozila 126 02, s katerim bo znana italijanska hiša nastopala v novi sezoni formule ena. V primerjavi s prejšnjim 126 C, ima kar 40 konjskih sil več (580 namesto 540), obenem pa tudi tehta manj (595 kg, prej 610 - 640). Največje novosti pa zadevajo karoserijo in šasijo, za kateri so uporabljali novo zlitino ogljika in aluminija in se poslužili letalske tehnologije (Telefoto AP) najmočnejšim nasprotnikom AUSA Pav, ki je tudi še nepremagan in povrhu ni izgubil niti niza. Kakšno je razpoloženje pri igralkah pred tem najbolj zahtevnim nastopom.» «Imeli smo dvotedenski odmor, ker so bile nekatere igralke na snegu ali pa drugod in razpoloženje je običajno kot pred vsemi drugimi tekmami.* »Ta prvi obračun z AUSA ni posebej važen, če seveda izvzamemo prestiž. Ali ste imeli kakšne posebne priprave za to tekmo?* «Nismo imeli nobenih posebnih priprav, ker smo ne glede na izid Dečki 01ympie Košič pokrajinski prvaki 01ympia Košič bo letos zastopala Goriško na deželnem prvenstvu dečkov. Po odločilni igri v prenstvu mladincev, saj so slovenski fantje zasedli prvo mesto skupno s Scarpoteco (razlika v setih pa je bila boljša za ekipo iz Gradišča, ki je tako osvojila pokrajinski naslov), so dečki 01ympie Košič zasluženo o-svojili prvo mesto v goriški pokrajini. V soboto so premagali še zadnjega nasprotnika, ekipo Pierisa s čistim 3:0. Lep uspeh goriških odbojkarjev, ki bodo tako branili slovenske barve na deželni ravni. Zasluga gre vsem dečkom 01ympie saj so vseskozi zvesto trenirali. To je tudi veliko priznanje za društvo, saj so u-spehi v mladinskih ekipah sad in plačilo dolgoletnih težav, ki jih je moralo društvo premostiti in tako si ustvarilo obetajoči naraščaj, ki bo postal kaj kmalu pravi steber v društvu. DARKO COTIČ te tekme že skoraj matematično gotovi nastopa med najboljšimi šestimi šesterkami in doslej je bil moj poglavitni cilj dati možnost igranja vsem dvanajstim razpoložljivim igralkam.* «Pri Slogi je prišlo letos do nekaterih sprememb, katere so bistvene?» »Bistvene so v tem, da imam 12 odbojkaric, štiri so prišle iz mladinskih vrst na posojilo od Bora smo dobili za eno leto Kalanovo, po enoletnem premoru spet igra Anica Čuk. Poleg tega sem še jaz novinec kot trener pri prvi ekipi.* »Vsi napovedujejo, da je Sloga najresnejši kandidat za napredovanje v višjo ligo. Kako vpliva na igralke to laskavo priznanje, ki zna biti včasih tudi dvorezen meč?* «Igralke se zavedajo, da so najmočnejše.' Včasih pa to postane tqdi psihološko breme, ker se zavedajo, da morajo zmagati, a s slabšimi nasprotniki pride do podcenjevanja in s tem sama igra trpi.* Uprav gotovo bo drugi del prvenstva veliko bolj izenačen. Poleg ze omenjene AUSA Pav, katera šester-ka vam lahko še prekriža račune?» «Poleg AUSA je v naši skupini še Julia, za katero nastopajo starejše in izkušene igralke. Mislim, da Col-loredo ne bi smel biti nevaren. Naša dva zastopnika — Breg in Kon-tovel — ne igrata tako, kot je bilo pričakovati. Če se uvrstita v finalni del še Breg in Kontovel, bomo imeli nekaj derbijev več, ki so lahko zelo nevarni.* «Našo odbojko zelo dobro poznaš, žensko pa še posebej. Katera igralka je med našimi najboljša?* »Vsekakor Vida Legiša zaradi izredno inteligentne igre, odličnim pregledom dogajanja na igrišču ter njene izredne prizadevnosti in trdne volje.* «Ali naša ženska odbojka napreduje, stagnira ali nazaduje?* «Napreduje glede številčnosti. Pri mlajših ' kategorijah so naše'ekipe izredno močne. Žal se med potjo izgubi veliko odbojkarskih talentov.* «Kaj je temu vzrok? Za same trenerje pa to ni najboljše spričevalo?» «Najprej bi poudaril, da ko pride čas, ko je potrebno več in bolj intenzivno trenirati, uberejo igralke drugi tip življenja. Naša družba zaenkrat še odklanja ženski šport. Ne smemo pozabiti, da naše igralke prenehajo z aktivnim igranjem z 22 letom, višek pa se doseže šest let kasneje.* G. Furlanič ATLETIKA Salazar prvi PUNTA DEL ESTE (Urugvaj) -Kolumbijec Silvio Salazar je bil najhitrejši na «koridi sv. Fernan-da» (8,5 km). Zmagal je v času 25’, na drugo mesto se je uvrstil njegov rojak Victor Mora (25’45 ’), tretji pa je bil Brazilec Joao Da Silva (32’30”)-. Tekmovalcev je bilo skupno 254. Program 8. Trnovskega maratona obsega: maraton — smučarski tek na 42 km. mali maraton — smučarski tek na 25 km, smučarski tek SLO na 10 km in pionirski smučarski tek na 8 km. Upoštevajoč izkušnje iz prejšnjih prireditev so prireditelji letos pripravili nekaj sprememb, ki naj pripomorejo k boljšemu uspehu prireditve. Ena pomembnejših novosti je, da se bodo lahko udeleženci letošnjega Trnovskega maratona glede na počutje med tekom odločili, ali bodo tekli 42 km ali 25 km s tem, da po pretečenih ali ore-pešačenih 25 km stečejo skozi cilj za mali maraton, ali pa, če se dobro počutijo, nadal.ju.jejo maraton na 42 km. Prireditelji pričakujejo, da se bo letošnjega Trnovskega maratona udeležilo okoli 4500 smučarjev-te-kačev iz vse Jugoslavije, Italije in Avstrije. Razen tega pa pričakujejo letos še večjo udeležbo slovenskih smu-čarjev-tekačev iz Italije in Avstrije. Ne gre. namreč pozabiti, da je organizacijski komite Trnovskega maratona leta 1977 podpisal listino o sodelovanju z Združeniem slovenskih športnih društev v Italiji in s Slovensko športno zvezo iz Celovca, ki sta njegova ekskluzivna zastopnika za Italijo,, oziroma Avstrijo. Prijave za 8. Trnovski maraton sprejemata do 25. januarja sedeža ZSŠDI v Trstu (Ulica sv. Frančiška 20/H, tel. [040] 767-340: in v Gorici (Ulica Malta 2, tel. 33-029). kjer interesenti lahko dobijo tudi podrobnejše informacije. Jože Oblak TENIS Brez presenečenj ROSEMONT — Na mednarodnem teniškem turnirju v Rosemontu, ki se ga udeležuje vrsta najboljših i-gralcev na svetu, so v prvem kolu med drugim dosegli sledeče izide: Lendl (ČSSR) - Fibak (Polj.) 6:2, 2:1; Connors - Teltscher (oba ZDA) 6:7, 6:2, 6:1; Gerulaitis (ZDA) -Clerc (Arg.) 7:5, 6:2. NOGOMET V A LIGI Pel izključenih MIRAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze j* v A ligi za eno kolo izključila kar pet igralcev, in sicer Baresija (In-ter), Beruatta (Torino), Parisa (Bologna), Callonija (Como) in Pruz-za (Roma). V B ligi pa bo dve koli počival Finardi (Cremonese), eno pa Limi-do (Varese), Romei (Pescara). Sar-tori (Cavese) in Vincenzi (Brescia). Vse do 28. marca pa je bil izključen trener Gence Simoni. DEŽELNO PRVENSTVO Naraščajniki Primorja osvojili drugo točko Primorje — Portuale 0:0 PRIMORJE: Danieli; Gašperlin, Nabergoj; Husu, Martellani, Antoni; Rocchetti, Zancolich, Celea, Trobec, Meden. V zaostalem srečanju je proseško Primorje na domačih tleh osvojilo svojo drugo točko v letošnjem zelo napornem deželnem naraščajniškem prvenstvu. Izid srečanja je v bistvu pravičen, saj je potekalo na dobri tehnični ravni le v prvem polčasu, ko so Prosečani tudi pokazali dober nogomet in so s hitrimi akcijami večkrat spravili v zadrego obrambo gostov. V nadaljevanju pa se je poznala utrujenost obeh ekip, ki sta v tem delu srečanja igrali pretežno na sredini igrišča in brez vsake prodornosti. H. V. ................tl I MM 11 UM tl IUHH IM HMMHMmilMHMI III MIHI 11H HUM IMI MIHIH IHIMMII HM IIII IIMUMIimHIIIIHII 11 imillH M H HHHmiMmMnMHIimiHMIHIMII B mm m ■' . _ " "■ m ■ . Iz planinskega sveta . B .... . *V !• ■: | A Bližnje delovanje SPDT V nedeljo, 10. januarja, se bo končno pričel smučarski tečaj SP DT, ki bo trajal pet nedelj, in sicer v Ravasclettu oz. na Zoncola-nu. Sedaj je končno dovolj snega, tako da ne bo težav s smuko, pa niti s tečaji, ki se bodo vsi redno odvijali na progi Pascut v Ravasclettu. Odhod tržaških avtobusov bo točno ob 6.30 (zamudnikov se ne bo čakalo) izpred tržaške sodne palače (Poro Ulpiano). Kar se pa tiče dnevnih smučarskih kart (ski-pass), le te trenutno stanejo v Ravasclettu oz. na Zoncolanu 13.500 lir, tečajniki SPDT bodo imeli popust in sicer bodo plačali 10.000 lir (tečajnikov je kakih 90), novost pa je la, da bo veljal za vseh pet nedelj tečaja nekak abonma petih dnevnih kart, ki bo stal 40.000 lir, torej le 8.000 posamezna. ^Abonma* bodo lahko tečajniki naročili ob prvem izletu, v avtobusu. * * * Nadaljuje se tudi predsmučarska telovadba SPDT, ki jo že vrsto let vodi prof. Ivan Furlanič. Tečaj bo jutri, v petek, 8. t.m., ob 20.30 na stadionu <1. maj*. Iz programa PZS Kot vsako leto je tudi letos program Planinske zveze Slovenije dokaj pester in raznolik. Prvega januarja je bil tradicionalni novoletni vzpon na Snežnik, tretjega januarja planinski pohod po poteh 1. pohorskega bataljona Osankarica - Trije žeblji - Rogla, posvečen zadnji bitki pohorskega bataljona 8.1.1943. Devetega in desetega t.m., bo na sporedu partizanski pohod «Po stezah •IHIUIIIIMMimillHIIIMIIIIIMMIIMIMMmilMIIMMMtlll SNEŽNE RAZMERE Forni di Sopra 50 — 60 Ravascietto 60 — 160 Nevejsko sedlo 80 — 260 Trbiž 60 — 150 Piancavallo 50 — 80 Valdajer 80 Sedlo Chianzutan 60 — 90 Sauris 50 — 90 Kanin 210 — 340 Livek nad Kobaridom 30 — 40 Stari vrh 10 - 30 Kobla 40 — 150 Vogel 240 Kranjska gora 55 Krvavec 60 Velika planina 40 — 60 Mežica 15 - 30 Rogla 70 Golte 25 — 30 Zatrnik 50 * Žičnica na Višarje vozi samo ob sobotah in nedeljah. ** Cesta za Mokrinje (Pramollo) je še vedno zaprta z italijanske strani. partizanske Jelovice», posvečen bitki na Dražgošah, od 9. do 12.1.1942. V februarju pa bo program tak: 4. bo področni dan varstva pred snežnimi plazovi v Ljubljani; 12.2. bo okrogla miza o mladinski planinski dejavnosti ob 25-letnici mladinske komisije PZS; 13. bo pohod po. poteh 14. divizije Dramlje - žice; 13. bo srečanje vodnikov Zasavja v Brežicah; 14. turni smuk PD Koroške s Smrekovca; 20. in 21. februarja bo priljubljeni tradicionalni spominski pohod na Stol, v spomin na boj jeseniške čete 20.2J942; od 26. do 28. bo seminar za planinske inštruktorje na Uskovnici; 27. in 28. bo srečanje vodij planinskih šol; od 28.2. do 7.3. bo spet na Uskovnici zimski tečaj za mladinske vodnike. NOGOMET MILAN — Povratno srečanje četrtfinala italijanskega pokala med Sampdorio in Reggiano bodo odigrali v sredo, 13. t.m., ob 14.30 v Genovi. Poraz mladih «azzurrov» MOSKVA — Italijanska državna nogometna reprezentanca »under 18» je na mednarodnem turnirju «Gra-natkin* v Moskvi v prvem srečanju zgubila proti Zvezni republiki Nemčiji z 2:1. Gole so dosegli Rinke, Bajke in Antonio Vitio. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Naročnina Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00. letno 900,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00, letno 1200.00. Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK DZS 61000 Ljutljano 7. januarja 1982 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT> Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir 1 st., viš. 43 mmt 27.000 lir Finančni 900 legalni 800. osmrtnice 300. sožalio 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlonije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. _ FrO.i.LJzTT Odgovorni urednik Gorazd Vesel miuk.^ ^Trjt a(i0znikov fieg* PO PRVIH URADNIH POGOVORIH Obetavni uspehi Coiomba v Riadu Zagotovila o nadaljnjih dobavah nafte in o zmanjšanju trgovinskega primanjkljaja RIAD — Saudski prestolonasied nik Fahd Abdul A2iz, je italijanskemu zunanjemu ministru Emiliu Colombu obljubil na j večjo razpoložljivost Saudske .Arabije za nalte dobave Italiji in za nakun italijanske tehnologije. To je prvi otiplje vi uspeh Colombovega uradnega obiska v Riadu. O italijansko-saud-skih gosp Oljarskih odnosih se bo Celombo pogovarjal še z ministrom za energijo in nafto Jamaniiem ter 7. ministrom za linance Khailom. o konkretnem izvajanju sedanjih obljub na bo razpravljala italijan sko-saudska mešana komisija ki se bo sestala čez mesec dni v Riadu V glavnem si mora Italija žago loviti obljubljeno nafto' in omiliti trgovinski primanjkljaj, ki te lani znašal skoraj 6 milijard dolarjev. Obstajajo' konkretne možnosti, da saudska vlada obnovi in celo iz boljša pogodite za dobave nafte državni ustanovi ENI. ki zapadejo 31. januarja. Težje ho z zmanjševanjem trgovinskega primanjkljaja, kjer bo morala Italija ubrati naj različnejše poti od izvoza tehnologije in blaga do gradenj infra -struktur in industrijskih obratov. Vsekakor pa so dvostranski odno si Italije s Saudsko Arabijo izvrstni. minister Colombo je Fahdu tudi zagotovil, da so odpadle vse za prcke za gradnjo mošeje v Rimu. Razumevanje in podobna stališča so prišla do izraza tudi v pet ur nem pogovoru Coiomba s svojim saudskim kolegom Saudom al Fejsalom. V središču pozornosti je bil seveda Bližnji vzhod po izračjski priključitvi Golanskega višavja in izsledi o obnovi saudskih mirovnih pobud na Bližnjem vzhodu. V Ria du so prepričani, da bodo arabski vrb v Fesu kmalu obnovili in da se so nekoliko omilila razhajanja med zmernimi in radikalnimi arab skimi državami. Za Coiomba so saudski voditelji pokazali neomajno voljo, da nada ljujejo po poti pogajanj, kljub te mu da jih ovira izraelska «6bje.st nhst*. »Izrael noče miru. je dejal Feisal Colombu. vsiljuje le svojo hegemonijo in zavrača vsak arab ski predlog. Nekdo se mora upreti tej objestnosti. Zahcd ima ves in teres, da ne bo več le vojna edi- na rčšitev.* Glede vloge Evrope je saudski zunanji minister poudaril. da lahko ZDA vplivajo na Izrael. Evropa pa lahko vpliva na ZDA. Saudski voditelji pričakujejo tudi večje razumevanje AVashing tona do palestinskega vprašanja. Bržkone pa se jc Colombu odva lila marsikatera skrb, ko ni Fei sal ne grajal in ne odobraval evropskega sodelovanja v sklopu mi rovnih sil na Sinaju. Saudski z.u lian ji minister je le poudaril, da si njegova država želi. da Izrael čim prej zapusti Sinajski polotok, kar je tudi v skladu z resolucijo 242 varhostnega sveta OZN. Vseeno pa je Fahd opozoril »desete ricov naj se ne vplete v logiko campdavidskega sporazuma in naj se ne oddalji od smernic «bene ške deklaracije*. PARTIJI 0C1TA, DA SE ODDALJUJE OD SOVJETSKE ZVEZE Armando Cossutta ostro kritiziral dokument KPI o poljskih dogodkih Resolucija vodstva ne prispeva, po njegovem mnenju, k enotnosti v partiji RIM - Komunistični senator Ar mando Cossutta je objavil včeraj na glasilu partije Unita članek, v katerem izraža svoje nezadovolj stvo ir, svojo kritiko do dokumenta o Poljski, ki ga .je odobrilo vodstvo KPI. Cossutta predvsem pravi, da ta dokument ne prispev a k enotnosti stranke. V nekaterih toč kah se sicer resolucija vključuje v velike in plodne smernice KPI v zadnjih desetletjih, medlem ko pomeni v nekaterih drugih točkah ne samo preobrat, temveč je v nasprotju z komunističnimi tradicijami in zgodovino. Pri vsakem uvajanju novosti je treba imeti dokaj šnjo mero poguma, vendar stranke ne bomo obnovili, pravi Cossutta, če ji bomo iztrgali korenine je iz podkopali moč in spravili v ne varnost sam obstoj partije. V nadaljevanju svojega članka je Cossutta še bolj kritičen do dokumenta komunističnega vodstva, ki ga obtožuje, da je kratko malo likvidiral vse socialistične družbe, ki so bile doslej realizirane ter se sprašuje ali .je prav, da ima KPI enak odnos npr. do partij' Castra. Džapa. Tita. Kadar ja in enak od nos do reformistov? Ali je prav da imame, enak odnos do partij Pasio-narje, Deng Kiaopinga in Brežnjeva in do kakršnekoli socialdemokratske stranke? Ali ne pomeni vse to. o čemer govori resolucija KPI. oddaljevanje. kritiko in razhajanje s KP Sovjetske zveze, celo željo do prekinitve odnosov z njo? Novo obdobje mednarodnega boja za so eializem ne more temeljiti, nravi Armando Cossutta. na zavračanju izkušenj socializma, ki je bil doslej ustvarjen. Senator Cossutta trdi še. da je mnogo problemov, ki jih niso po globili in niso sprejeli v prakso partije, tudi zaradi notranjih vzrokov. Ena pa je točka, o kateri se je treba zelo jasno pogovoriti. Problem je ali bi možnosti, ki so odprte revolucionarnemu procesu na Zahodu, ostale take. če bi zmanj kala stalnica, ki jo predstavlja pri sotnost in moč Sovjetske zveze, kljub vsem njenim napakam, na svetovnem odru. Samo Sovjetska zveza je zmožna spopasti se s kapitalizmom tudi na voja.vkem področju in z ZDA. ki skušajo uveljaviti kapitalistično premoč v vsem svetu. Zelo jasno se je treba pogovoriti. zaključuje senator Cossutta. tudi o notranjih odnosih v partiji. Previdne ali okrnjene razprave ne predstavljajo dobre obrambe m-ed nasprotnikom, ker ne prispevajo k pravi enotnosti partije in hromijo Atentat na zdravniki i v Dublinu možnost članstva, da izrazi svoje 1 mnenje in postane torej protago nist dogajanja v partiji. BENEŠKI DNEVNIK Eksplozija peklenskega stroja, ki so ga teroristi podtaknili v avtomobil, je hudo ranila ravnatelja irskega inštituta za sodno medicino zdravnika Jamesa Donovana (Telefoto AP) trdi član vodstva KPI Barca. da je v sekcijah komunistične partije zelo obširna razprava o poljskih dogodkih. V vodilni skupini KPI je prišlo tudi do različnih ocen teh do godkov. česar partija ni skrivala in o čemer priča tudi članek, ki ga je Cossutta objavil na Unita. Barca nato govori o tretji poti v socializem in pravi, da ni mogoče vnaprej določiti vsebine, značaja in oblik novega socializma, saj bi v tem primeru padli prav v togost, ki jo očitajo Sovjetski zvezi. Sava še narašča • SISAK — Gladina Save pri Sisku je znašala včeraj 904 centimetre. Narasla reka še vedno grozi nasipom, a sedanje razmere kažejo, da le ne bo prestopila bregov, vsaj ne v takšni meri kot marca lani. Nižje od Siska namreč poročajo še vedno o rahlem naraščanju in predvidevajo, da bo višina reke v dveh do treh dneh narasla še za 10 do 20 centimetrov. To velja za srednji tok med Staro Gradiško in Županjo, nižje pa bo narasla za 5 do 10 centimetrov. Vse ostale reke. razen Tise/ki še nekoliko narašča, upadajo. (dd) S čolnom namesto z avtomobilom Čoln je edino prevozno sredstvo po ulicah zahodnonemškega mesta Zeli, ki ga je poplavila reka Mosel (AP) Bibliografija Matičetova za proučevanje rezijanske kulture in stvarnosti ČEDAD — Pomemben prispevek za boljše poznavanje rezijanske stvarnosti ponuja poznavalcem nedavna objava brošure «Resia. bi-bliografia ragionata* (1927-1979), ki jo je pripravil direktor slovenskega etnografskega inštituta pri ljubljanski akademiji znanosti in umetnosti Milko Matičetov. Avtor je že od leta 1940 začel zbirati veliko število spisov, pravljic. spevov in drugo gradivo rezijanske tradicije, da ga upravičeno imajo za največjega in najbolj pazljivega poznavalca te kulture. Ob sodelovanju biltena rezijske župnije «Pod Čanyawo sinco* in aktivni pomoči številnih rezijskih, furlanskih in slovenskih prijateljev, je Matičetov opravil obsežno bibliografsko raziskavo. Namen bibliografije je nuditi morebitnim raziskovalcem čimresnejši in čimdostopnejši pripomoček za o-bravnavanje rezijanske kulture. Na ..................n...............n.....n................mn.........................................M.im............................................................................................................nnninnnnnininn....mn....»Mm« Pol milijarde lir v Cordenons PRIMORSKE VESTI Razprava o maloobmejni menjavi po tržaškem in goriškem računu Skupen promet je lani znašal 186 milijard lir, kar pomeni 15 odstotkov celotne jugoslovanske menjave z Italijo KOPER — Izvoz in uvoz po tržaškem sporazumu o maloobmejni menjavi, se je v lanskem letu povečal za 73 odstotkov, po goriškem sporazumu pa za, 50 odstotkov. Skupen promet je tako lani znašal 186 ! milijard lir, kar pomeni 15 odstotkov celotne jugoslovanske menjave z Italijo. Vendar so jugoslovanske delovne organizacije po tržaškem in goriškem sporazumu v Italijo izvozile za 27 milijard lir blaga več. Ta pozitivni saldo jugoslovanskega gospodarstvo na italijanski strani pa pomeni izgubo, saj gre pravzaprav za neizkoriščen kapital, ki ga jugoslovansko gospodarstvo prepušča italijanskemu. Zato so na včerajšnjem sestanku odbora za obmejno gospodarsko sodelovanje pri koprski medobčinski gospodarski zbornici menili, da bi morale vse delovne organizacije, ki so izvažale po obeh omenjenih sporazumih, narediti vse, da bodo blago iz Italije tudi uvozile. Predvsem gre za repromaterial, ki bi ga lahko uvozile tudi za drugo združeno delo, seveda ob ustreznem dohod kovnem povezovanju. Prav tako so člani tega odbora menili, da je Samoupravna interesna skupnost za e-konomske odnose s tujino (SISEOT) premalo prožna saj bi v nekaterih posameznih primerih lahko dovolila uvoz blaga široke potrošnje in o-preme, če bi ta prispevala k večji izvozni dejavnosti jugoslovanskega gospodarstva. Člani odbora za obmejno gospodarsko sodelovanje pa niso bili e-notni, ko so se pogovarjali o pogojih poslovanja maloobmejnega prometa v tem letu. Medtem ko so eni podpirali predlog Siseota, da bi bila struktura menjave še naprej taka kot v minulem letu. pa so drugi podpirali stališča slovenske in no vogoriške gospodarske zbornice, da bi namreč 35 odstotkov sredstev menjave usmerili v prioritetne na loge uvoza na dohodkovni osnovi. RIM — Rol milijarde lir prve nagrade letošnje novoletne loterije je zmagal lastnik listka AP 88177, ki so ga prodali v Cordenonsu v por-denonski pokrajini, torej v naši deželi. Že dopoldne so v finančnem ministrstvu izžrebali 196 listkov, last niki katerih si bodo skupaj s pro dajalci, ki so jih prodali, razdelili 7.077.500,000 lir nagrad. Še posebna požorpost velja prvi skupini šestih srečk Letos so prodali kar 22.499.855 srečk, torej precej več kot lani. ko so jih prodali nekaj več kot 16.500.000: V večernih urah je neznanec te lefoniral tržaškemu uredništvu ti skovne agencije ANSA in s tre sočim glasom vprašal številko in serijo srečke, ki je bila baje prodana v Cordenonsu (Pordenon), Po odgovoru jc moški, vidno presenečen, izjavil, da je zelo zado voljen in da ne more razkriti lastnega imena. Zahvalil se je in brez premisleka odložil slušalko Morda je res šlo za srečnega dobitnika velike vsote denarja, mor da pa samo za šaliivea Na sliki (telefoto AP): žrebanje dobitnikov loterije. 1 znatnim povečanjem obrtniške dejavnosti na Koprskem številna nova delovna mesta KOPER ' Drobno gospodarstvo ima tudi v koprski občini velike možnosti za razvoj. Kot je povedal predsednik obrtnega združe nja Branko Popovič namerava več kot sto obrtnikov povečati dejavnost in zaposliti večje število delavcev. To pa lahko dosežejo le z adaptacijami in dograditvami lokalov in grad njo novih. V tem petletnem obdobju bi v tem gospodarskem sektorju dobilo delo tudi 100(1 delavcev, mnogo pa je Udi interesentov, ki bi radi poskusili s samostojno obrtjo. Čeprav ima občina veliko |x>sluha za njihove težave in podpira razvoj obrti, se zatika pri izvaja njo sprejetih programov in razvojnih načrtov. Da bi do konca tega srednjeročnega ob dobja planiranih 135 novih obrtnih delavnic in gostinski!) lokalov, kjer bi se zaposlilo nad SIK) delavcev, si je zadalo obrtno združenje več zahtevnih nalog. Predvsem se bodo /.a vzetnali za sprejem dokončne lokacije nove obrtne cone v Bertokih, saj je obstoječa v šalari že zdavnaj prenatrpana. Tu naj bi dobila primerne lokacije predvsem proizvod na obrt, ki se sedaj stiska v mestu. O tem načrtu se v koprski občini že več let dogo varjajo in so si edini, da je to edina prava rešitev za nadaljnji razvoj drobnega gospo darstva. od zamisli in načrtov do njihove rea lizacije pa kaže, da je pot vse predolga. Z izgradnjo obrtne cone bi v samem mestu ostalo več primernih lokalov za deficitarne storitvene dejavnosti, ki so v programih zdru ženja, kot tudi v občinski resoluciji oprede Ijene kot prednostne. Tako bodo krojači, briv ci, čevljarji, kovači, vodoinstalaterji in nekateri drugi plačevali precej nižje davke in najemnine, deležni pa bodo tudi olajšav, ki jih bo prinesel hov zakon o obrtništvu. Če bodo torej prostorski problemi za bodoče nosilce Storitvene obrti nekoliko manjši, .je pričakovati, da bo ta veja obrti kmalu bolj zaživela. Druga pomembna naloga koprskega obrtnega združenja je izgradnja obrtniškega do ma, ki bo zrastel na Staničevem trgu, na me stu. kjer je pred leti stala Semenarna. Dom gradijo obrtniki iz lastnih prispevkov, nekaj denarja pa jim bo primaknilo tudi republiško obrtno združenje. V domu bo stalna razstava obrtnih izdelkov, prostori za rekreacijo čla nov obrtnega združenja in njegovih sekcij, tu pa bo imela nekaj prostorov tudi izolska obrtna zadruga »Galeb* iz Izole. Obrtniki v koprski občini recesije torej ne občutijo tako močno kot združeno delo. Razvoj načrtujejo smelo in kljub težavam, ki spremljajo razvoj zasebnega drobnega go s|X)darstva, optimistično gledajo v prihod nost. Prav dobro gospodarstvo ima še velike možnosti in perspektive in zato lahko priča kujemo, da bo bistveno pripomoglo prikrajšanju vrst tistih, ki čakajo pred durmi skup nosti za zaposlovanje. DANIJEL BOŽIČ Tisti, ki izvaža, naj bi uvažal tudi za potrebe zdravstva, kmetijstva, kemije, gumarske industrije, tiska in založništva in iz mešanih podjetij na italijanski strani. Problem pozitivnega salda jugo slovanskega gospodarstva iz maloobmejne menjave se vleče že nekaj časa. zato bi o tem morali čimprej zavzeti kar se da resno stališče, ki bo pomagalo razrešiti ta ekonomski rebus, saj 27 milijard lir nikakor ne moremo več jemati kot drobiž. BORIS ŠULIGOJ števanje kar 190 objavljenih del se začenja s katekizmom Giuseppa Cramara «To kristjansko učilo*, ki je bil izdan v Gorici 1927. leta in se končuje z najnovejšim delom Julijana Strajnarja «La technique vio-linistique des musiciens resiens*, ki je bilo natisnjeno 1979. leta v Stockholmu. Rezijanska bibliografia potrjuje zanimanje preučevalcev na vseh ravneh za vse poglede rezijanske kulture: jezik, folklora, ustna tradicija, etnografija, glasba in druge. Posebno pozornost zaslužijo publikacije dialektološkega značaja, med katerimi sodijo tudi dela Merkuja. Logarja. Longhina, Pellegri-nija, Lenčeka in samega Matičetova. V skrbnem predgovoru avtor navaja pomen in vsebino bibliografije rezijanskih objavljenih del Denarna podpora pokrajine za tečaje furlanščine, slovenščine in nemščine VIDEM — Videmski pokrajinski svet je. z ogromno večino glasov (vzdržal se je le misovski svetovalec) odobril denarno podporo k deželnemu zakonu št. 10 za kulturni in jezikovni razvoj manjšin in jezikovnih skupnosti. Predvideni znesek bodo porazdelili med šolami, ustanovami in združenji, ki imajo tečaje furlanščine. slovenščine jn nemščine za učence in dijake. Podpore bo deležna tudi op-čina Tipana, ki je vodila tečaj slovenščine za osnovnošolske otroke. S sklepom videmskega pokrajinskega sveta bodo delno krili stroške za avtobusni prevoz otrok iz videmske pokrajine, ki obiskujejo slovenske šole v Gorici. Uspeh demokratične liste na volitvah v šolske svete ČEDAD — Na zadnjih volitvah v šolske svete so se skoraj po vsej I-taliji in tudi v čedadskem okrožju uveljavile liste, katerih pobudnik je bila krščanska demokracija. V čedadskem okrožju, ki zajema tudi območje Beneške Slovenije, so starši izbirali med dvema listama in sicer med listo krščanske demokracije, ki si je priborila približno 70 odstotkov glasov in pet predstavnikov, enega več kot lani, in enotno napredno listo, ki je prejela le 30 er otkov preferenc ter je izgubila enega predstavnika, sedaj jih ima le dva. Rezultati volitev v šolske svete so bili precej drugačni v Nadiških dolinah, kjer si je krščanska demokracija zagotovila le 42 odstotkov glasov, enotna lista pa 58 odstotkov. K temu velja dodati, da ni med petimi izvoljenimi predstavniki krščanske demokracije niti enega iz Nadiških dolin, na listi «Za demokratično šolo* pa je bil izvoljen Aldo Clodig, ki aktivno sodeluje v boju za uveljavitev pravic slovenske narodnostne skupnosti. Enotna lista je požela pomemben uspeli tudi pri volitvah v zavodne, razredne in medrazredne svete. Srečanje goriških dijakov iz Benečije FOJDA — Ob novoletnih praznikih so se beneški dijaki, ki obiskujejo slovenske šole v Gorici in njihovi starši zbrali na skupni družabnosti. na kateri so skupno z operaterji Inštituta za slovensko izobraževanje in goriškega Dijaškega doma razpravljali o vprašanjih, ki tarejo slovenske dijake iz Benečije. Te sta predvsem dve: pridobitev pokrajinskih prispevkov za kritje stroškov za prevoz in bivanje v Gorici (doslej je za avtobusni prevoz poskrbel Inštitut). Srečanje so poživili z nekaterimi družabnimi igrami in zanimivim ex-tempore. iožike zahteval 0 let zapora za primarija Moricco RIM - Rimski javni tožilec Gian-carlo Armati, ki vodi preiskavo o »zlatili posteljah* v bolnišnici »Regina Elena* je- zahteval devet let zaporne kazni za primarija oddelka za odpravljanje bolečin Guida Moricco, šest let za njegovega asistenta Franca Saulla, po tri leta za obe glavni sestri na oddelku. Mi-chelino Morelli in nuno Agnesito (Giovanno Violo) ter leto dni za .sanitarnega direktorja zdravstvene ga inštituta, Antonia Caputa. Arma-ii je zahteval tudi več denarnih kazni za skoraj vse obtožence, ki so sodelovali pri izsiljevanju številnih bolnikov. Javni tožilec je med včerajšnjo razpravo omenil tudi možnost, da lx> rimsko sodišče obtožilo še sina primarija Moricce in nekaj drugih zdravstvenih delavcev, ki so baje vsaj posredno povezani s škandalom. RIM — Po prvih raziskavah vsedržavnega združenja potrošnikov se je med božičnimi prazniki povečalo predvsem zanimanje za prehrambe ne artikle in sicer za več kot 30 odstotkov v primerjavi z letom prej. Po podatkih omenjene ustanove naj bi Italijani med božičnimi in novoletnimi prazniki porabili za živila kar 15 odstotkov trinajste plače, oziroma 1725 milijard lir. Zmanjšalo pa se je zanimanje za oblačila in igrače. Beneški študijski center NEDIŽA prireja, v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom SLORI iz Čedada 9. BENEČANSKE KULTURNE DNEVE NA TEMO POLOŽAJ NARODNIH MANJŠIN NA ALPSKO-JADRANSKEM PODROČJI SPORED,: ’ , 8. januarja 1982 — Prof. Leo Fusilli: Italijanska narodnost v Jugoslaviji 15. januarja 1982 - Leonardo Zanier, Karl. VVllleit: Furlani in Ladinci, drugačna zaščita za sorodni jezikovni stvarnosti 22. januarja 1982 — Dr. Franci Ztvitter: Slovenska manjšina v Avstriji 29, jannarja 1982 — Ferenc llajos: Madžari v Sloveniji in. Slovenci na Madžarskem 5. februarja 1982 - Dr. Karel Šiškov«, prof. Maurizio Naraor: Slovenska manjšina v Italiji 12. februnrja 1982 - OKROGLA MIZA: Predlogi za zaščito slovenske manjšine in drugih manjšin v Italiji Vsa predavanja bodo v sejni dvorani špetrske občine z začetkom ob 20.30. Slovenske kulturne organizacije Beneške Slovenije priredijo v nedeljo, 10. januarja, ob 15. uri v gledališču Ristori v Čedadu DAN EMIGRANTA IN BENEŠKE KULTURE Spregovorila bosta podpredsednik deželnega odbora Francesco Decarli in, v imenu slovenskih organizacij Beneške Slovenije predsednik MO SKGZ Maurizio Namor. Sledila bo igra «SAME PRAVCE* v izvedbi Beneškega gledališča. Besedilo: neznani Benečan, režija Adrijan Rustja.