n N.Jr^ji državah V^jar Za poi leta • • • • Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA Iist slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian DaOy in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TXLK70H: OORTLAHDT 2876. HO. 144. — fiTEV .144. Kntered M Oecond Ola- Matter. September 21, 1903, at the Port Office at New York? N. Y., under the Act of Oongrwa of March 3, 187». TELETON: CORTLANDT 2876 POGLED V RUSKE ARMADNE TAJNOSTI Angleaki izvedenec je sporočil, da je bila skupna sila sovjetske armade skrčena na 800,000 mož. — Armada ima selo uspešno šolo za častnike. — Bdeča armada ima nad dva milijona pušk in nad osem tisoč topov. — V triindvajsetih tovarnah izdelujejo aeroplane. London, Anglija, 15». junija. — Dosti skrivnosti in špekulacij gl<*de nwx'i sovjetske nleee .iriiiiln«; je pojasnil vojaški poročevalec londonskega "Pail Mail**, ki se je ravnokar vrnil i/. Moskve. Pravi, da je padla v pričetku leta 11*23 sila rdeče armade. <*1 »50.000 na 800.000. V s«daiij«in «"hkii je v infanteriji 280.000 mož. 60.000 v kavni enji in 70.000 v tehničnih oddelkih. V mornarici je : 10.000 mož. Rdeča armada ima dva milijona pušk. 14.500 strojnih pušk. ."».700 lahkih strojnih tojM»v. liOOO to|x»v. vee kot tri milijone šrapnclov in granat ter tiso«" milijonov nabojev municije za puške. Iiuska sovjetska divizija obstoji iz 13.000 mož iu (i..~>00 k i mjev ter obsega tri infanterijske |x.1ke. ti i oddelke k n-valerije. tri baterije i*>ljske artilerije. tri liavbieue baterij«' ter običajne oddelke teliničiiih čet, mutiieijskik kolon in tako dalje. Zaenkrat je tri in dvajset tvornic, v katerih izdelujejo aeroplane, a delo se vrši le v petih. Avijatiški department. ki je v rokab komiteja treh. kateremu iraeeluje. Troeki, pričakuje, da bo imel «lo leta 1924 deset tisoč aero-plitnov, s temu odgovarjaj« trim osobjem. Pnročevaler dostavlja, da so dobili boljševiki številne pošiljat ve aeroplauov iz Anglije. Italije in Nemčije. K« r se spoznava jH.trebo pr«Mlu«iranja primernih čast- Enajst porotnikov je že i z-nikov iz obegn ili. OBRAYNAVA PROTI IZBRUH ETNE OGROŽA PREDSED. HARDING NA MORILKI MRS. BUZZI NADAUNO MESTO DOLGEM POTOVANJU SODlftČE JE ZAVRNILO SAGE JEV PRI2IV. Trenton, X. J.. 1M. junija. — Frank Sage. ki je bil otnojen na Kiiirl, ker je ustrelil dva policista, je vložil priziv proti razsodbi. Najvišje s»wl»i»če je pri ju v zavrnilo. Sape se bo moral za svoj zločin pokoriti na električnem stolu. V TREH DEŽELAH JE ČLO VEK Z $20 MILIJONAR. Pari«, Francija. 19. junija. — V treh evropskih deželah se lahko smatra Atnerikanee milijonarje«, če ima le dvajset dolarjev v žepu. V Nemčiji je treba za to le ♦6.50. ker je marka dosegla svojo najnižjo točko in na Poljskem ima dolar vrednost $4.000 mark. v<»!ed eesar dobi človek za (»etnajst dolariev več kot en miljon. V Av- TRAN8PORTNA STAVKA V ŠPANIJI. junija te*n ko so včeraj v okrajnem s«»-dišču v Bronxu izbirali porot ni-ke za proees proti Mrs. Ani Buzzi. Madrid, Špansko. 1K. junija. — ki je obtožena, da da j.» ustrelila Vlada je pokJieala v Madrid bar svojega prijatelja, kontraktorja celonsfccga guvernerja. da se do Pred Schiieiderja. s,- j,- dognalo, govori žnjiui. kako bi bilo inogo kakšni vrste bo obramba. katere če končati stavko transportnih se bo pteduzil nj«-n zagovornik delavcev. Skoraj vsa trgovina po- James Donnrllv tekom proee-sa. I Mail bo namreč umora nekega • drugega moškega. ki bo pozvan KRIZA V BELGIJSKEM MINI- pred poroto in sodnik. kot priča. STRTSVU. Bruselj, Belgija. IS. junija. — Kralj Albert je danes naprosi, ministrskega predsednika Thenni s». naj vstavi nov kabinet. Prej Šnji teden j«* namreč resignirale \se ministrstvo. LEP USPEH AMERIKANCA London, Anglija. 18. junija. — Na vseučilišču v Cambridge je bil to leto najboljši dijak J. Menken i i New Yorka. Tečaj za gospodarstvi lahko kupi človek za dvajset MIlost ^ i]uyri]{ z naj,|olj. dolarjev en milijon kron. šiin usjw-hom. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potmi naia banka izrrinjajo zanesljivo, hitro in po nizkih canah: ▼isral m Mla nate ma sMete: Jn^oslaTija: IUapn«IJa ua sadnj« poŠte tn izpUtaj« "Kr. |kij vpitij te^a n«-kriva. Vse to -e j»* pokazalo f»ri izbiri enajstih porotnikov. V^jik pred slavljeni kamlidat j«- »n<.r;^l «»d govoriti na trideset vprašanj, ka tera j»* sta\il {»»možni okrajni pravdnik Cohn in ravno tako število vprašanj, zagovornika James lVonn»»ly. S«Hlnik James O'Malev i»' oprostil |M>n>tn:šk«> služI m* vsa ke«a državljana. <"e j»> skušal izja viti. da je proti smrtni kazni. i/, rečeni nad žensko. Zdravje Mrs. An«* Buzzi s»» j. orividno izb<»ljšalo izza rasa. ko je bila dne marca aretirana. Takrat j»* dviirnial velika pr»rota proti njej «.»1 • i • i / i h i ra
  • osvetiIa naj vee-j jo pozornoM izbiri jwtrot nikov ' ki bodo odločali o njeni usodi. Kadar je zmajala z jrlavo. je pomen jalo »irovor-nik o\ krater na Lztočn»-m nbr^nku ofmjr nika ali če je to 'sti krater, ki je deloval b-ta 1>7D. Kardinal Nara. nadškof v 1'ata niji. je sporočil duhovništvu t«'i Danes bo odšel predsednik Harding na potovanje, ki bo obsegalo celih 15,057 milj — Le za par milj krajše kot potovanje Tafta leta 1911. Washington, I). C., 1!>. junija. Predsednik Harding, bo zapustil jutri Washington, da obišče paeifično » bal ter Alasko. Po4o-vanje i»• ► plede dolgosti obsegalo skoro-«lve tretini p».">7 milj od časa. ko jutri odsopihal preds»shiiški vlak «h! tukaj, t^r do časa. ko se bo vrnil pozno meseca avjrusta. Mornariški transport Hender- son. ki bo od vedel prvejra ek- prebivalst\ii prizadete^ •►zemlja s»-kuti\nejra uradnika v Alasko. očetovsko skrb papeža za trpi je- je že na poti proti paeifični oba uja jerebivaJstva. Papež je naro- li. Parnik President Harrison, ki čil kardinalu, naj st«, Vs#-. kar je je last Skipping Boarda. bo up«j- V njegovi moči. da pomaga beže- rabljen od Sati Diega pa skozi Pa- čemu prebivalstvu. naniski prekop ter do S;in Juan. Rim, ItaJija. 19. junija. — Kralj IVrto Kieo. Viktor Emanuel j, odpotoval na Nadaljni parnik Shippin« le ill jo. etde>et čevljev jrloi»,-ka. SPREJEM POSTAVE PROTI MASAKRIRANJU. RAZMERJE MED NEMČIJO IN FRANCIJO Promet na Kolin-Trier železnici je prekinjen vsled uničenja velikega predora. — Francozi so v velikih škrip^ cih. — V Essenu manjka mleka. — Položaj vedno bolj kritičen. — Kruppov uradnik je hotel odvesti veliko množino jekla. Berlin, Nemčija, li>. junija. — Iz Kolina poročajo o sp.botažnem dejanju večjega obsega. Neki predor Kolin-Trier železnice pri Kallu je bil vsled eksplozije popolnoma uničen in promet je vsled te^a popolnoma prekinjen. Francozi so sedaj prisijeni korakati na velike razdalje, kajti druga železniška zveza ne obstaja. Berlin, Nemčija. 19. junija. — V poluradiiein sporočilu iz Esse na se ulasi. o-velj. katera je izdal general Degoutte. Washington, I). C1., 1<). junija. — V poslanici, katero je pozno včeraj izročila nemška vlada tukajšnemn državnemu departmentu in v kateri je protestirala proti neprestani strahovladi Francozov v Ruhr okraju, se izjavlja celemu svetu, "da je izključite le francoska vlada odgovorna za vse možne posledice". Poslanica je naslovljena na državnega tajnika Hugbe-in i>odpisal jo je dr. Otto Wiedfeldt, nemški ]»oslanik. poslanici se glasi, da ni dala francoska vlada v zvezi z sabotažo v zasedenem ozemlju nobenega odgovora na številne in ponovne predloge nemške vlade, "s pomočjo katerih naj bi mednarodne komisije preiskale nepojasnjeno slučaje". Poslanica nadalje navaja podrobnosti glede krivičnih dejanj napram nemškemu prebivalstvu zasedenega ozemlja. Sterkrade, N emcija, II). junija. — M. Lusera, uradnika Kruppovih naprav, je včeraj obsodilo belgijsko vojno sodišče na osemnajst mesecev ječe,\er je baje skušal spraviti iz zasedenega ozemlja cel vlak jeklenega blaga. Neka-niu belgijskemu orožniku je dal tri milijone mark, da spusti preko meje 2"> s Kroppovimi izdelki naloženih ter na Holandsko namenjenih železniških vagonov. Belgijski • •rožnik pa je obvestil vojaške oblasti, ki so nato aretiralo Luser-ja ter }m teh izjav pa je postala mlada ženska nervosa, kar se je kazalo predvsem v toni. da si pričela jrrizti noht*4 na prstih. Mo-goee je mislila na svoje d«te. katero je rodila pet dni po aretaciji in ki je ostalo tekom obravnave oskrbi neke matrone. Zaenkrat ni £e znano, na kak način se bosta obtožena branila. V resnici ko bile oblasti opozorjene na ta Mura j potom dveh aim-nhnnih pisem, v katerih se jih je pozvalo, naj preiščejo vzrok smrti mladega I'harles Avery-j*. Šele |H»zneje so se oblasti tudi lotile smrt.i starLšev mladega <'r»»itrh-t«ma. ki sta umrla pred d vem i I«*-ti. Baje so našli v drobovju sta-rejM- Mrs. Crei^hton tudi sledove strupa in mlada Creighton je bila nato staA-ljena ]>od nadaljno obtožbo ra
  • osan>či-!i. dn je glavni s-tan tc tolpe v Ch ieagn in da dobivajo slej»arski igra'ci vsaki dan navodila, katerih vlakov naj se po^Uižijo ter inuna in opis potnikov, ki se radi :,pt ste v igro. Springfield, III.. 19. junija. — Pretekli večer je senat Illinoisa sprejel i«roti-ma.škeradno odredbo. ki ^e obrača proti Ku Klux Klancem. Za predlogo je glasovalo L'6 .senatorjev in proti njej - l"rad "^J^t senatorjev pa je bi- lo odsotnih, ko klieali njih i meti a. » manj kot j«- znašalo slavno poto-jka dr. Edel-a je mirno zrla na vanje predsednika Tafta 1. 1911.; vsakega govorečega. Le senipa-Xa t»-m pitovanju pa ni prcdsed-jtam Sl' Je nasmehnila ali ]»o zma nik Taft zapustil ozemlja Zdru- Jala glavo, ko je odklanjala tr-ženih držav, pač naipravtl i»b- ' ti it-ve državnega pravdnika. širno potovanje jm> srednjem za-! 1'rav tako miren je tudi John ' za mlado, lepo Žensko, padu in zapadu ter nato po južnih Creighton. Oblečen je v sivo o- višje družabno ter si 4 državah. | bleko in precej je shujšal izza tem skopala zavist in sovraštvo svojih soserl in sosedov. Eden teh je postal časa. k- t Im. odsoten predsednik ietnL*ka matrona. Včasih se ozre (li Avtr-v »upal, da ga skuša Harding, namreč dva meseca, od m,iMli mož na P^^Kt«. sedečega , «W>v» se<4ra prehraniti s čoko- Odsoten je bil iz glavnega me i »relacije. Njegove brke so izgini sta približno ravno tako dolgo ,e Med nj,ni m ženo 8edi J« P«»>ren. ko mu je mla I-"., septembra pa do 12. novem- "i*"* ter ,nu nenehne. | Pudingom. Tedaj je dobil bra D'AIoia. i^miožni okrajni prav- iavni <>btožitelj Bigelow anon »m- Ravno eno leto pred tem pot J ^ ^ s SVOJim ^ ** P-easi zastrup- vanj«« predalnika Tafta je na- nhu in mlada fcn.t Wiiil.deR. Averyja. Dr. Bov- Predloga bo sedaj izročena pravil slednji potovanje 12.700 "" jt* ^ušala. Rekel je. k. ga je zdravil t n tedne pred i -iii , -.• • i . vred v i>re-'"laMl truplo iz hiše sestre ter ga OdrerP , . v. „ . , , . Roberts republikanec nV n.iea „ , - j tekiem letu nad pet tisoč dolar- ^ove bei.-ga Z ' Roosevelt je napravil potova- jev. Gb času smrti ndadega Ave- l^ška, nakar sta bila zakonska r>d. /.rtllKinT. .... , . , } * /«*l l^.ločene S4. k izni za n >aad progo in štiri otroke. Naj y jega brata. pocivaj GLAS VARODA, 20. JUX. 1923 tt GLAS NARODA 99 L A I NAROD A-|K mt ManhatUa, TMpNmi Ctrtlintft VI Sedaj je čas za nove vloge. Početkom 1. julija prične se nova doba za obrestovan je vlog. Pri tej priliki hočemo vse vloge, katere prejmemo do 10. JULIJA, obrestovati že s 1. julijem na "special interest account Vporabite to priliko in vložite Vaše prihranke pri nas, kjer so varni in Vam nosijo — 4% na leto. » Frank Sakser State Bank 82 Corflandt St., New York, N. Y, Glavno zastopstvo Jadranske Bapke. Novice iz Slovenije. Peter Zgaga i ( 3ugnslmtcut*ka POSTAVA IN RED "V glavnem je svet postave in reda, v katerem živimo' nam pripoveduje eden naših sodobnikov. V mislih ima fizien i svet, izven soeijalnega ustroja človeške družbe. Naši vladarji in njih trabanti govore o i>ostavi in redu, a to, kar imajo v mislih, sta od ljudi naprejena postava in red, posledici autugonizma ali nasprotstva na-' fcprotujcw'ih si interesov ljudi. Takozvane naravne ] »ustave so izrazi neizprosnih dejstev, ki tire na dnu vseh naravnih pojavov, doeim so elo-ve>ke ]Hi>tavi* izraz razredne vlade in vsled tega pudvrže- iit- izpremembam ter tudi napačni razlagi in samovuljnii« ^Na^iika komisarju železni- olajšajo "delo lijKirabi. ' *ke polit-ije na Kafcekn, Rajko K"- konduktcrji v k Na> družabni ivd temelji na sili vladajočih in naspro-! j1-^} tuj<"'ill si interesov. Ti interesi v številnih ozirih naspro-! 1,1 'Jal1 • - ,i1Iirt.pei kti pri max i- tujejo interesom vladnih, doeim je red narave danes isti j Vidu nad Ljubljano ill Amalija Inn^kem n<*nem brzo vlaku risto5 kot je bil včeraj, isti za vsakega ill vsepovsod. Lenai\l za p štarico 6. razreda |>'«easi voziti ill kondukter je u- Naravne (»ustave so nepristranske ter ne uvažujejo pri |K&ti v Velikih Laščah. g«voru ž,- čakal voznik. (Ce bi V Ameriki je veliko preveč ljudi. ki tolmačijo suho postavo. In v Ameriki rti skoraj nobenega človeka, ki bi se Mihi postavi pokoril. * * * Srečen je lahko tLsti farmar, ki pridela toliko krompirja, tla kupi z dobičkom zadostno množino gazolina. da ž njim preorje svoje polje. * * * Vse življenje je razdeljeno v željo in kes. Neprestano želiš nekaj, cesar n?? moreš doseči, in neprestano se kesa«. ker si v preteklosti preveč zapravil. * * * V New Yorku je bilo sleparsko bančno podetje. Ker je obljubo-valo velikanske dobičke za majhne prispevke, so šli ljudje kot muhe na lim. Voditelja firme Fuller in Me-i (Jee sta iztisnila iz lahkovernežev na milijone in milijone dolarjev. Oblast jim je prišla na sled. (Zagovarjala sta >e preti sodiščem. Sodišče ju je spozualo krivim. Obsojena cta bila na petnajst me-ms-cv ječe. Ustanovljena I. 1898 Inkorponrana 1. 190» GLAVNI URAD v ELY. MJNN. Glavni odborniki: rresednik: RIDOLF rERDAN. 933 K. 1*5 St.. Cleveland. O. PiKiprrdwi1i!i<(: Lcl'IS KALA.VT, 106 1'earl A\e.. L^.rain. O. Tajnik: JOSEPH P1SIILKR. Ely. Minn. Illnpijnik: GEO. I-. BROZICH. K!y. 4Iinn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JullN JloVERN. 41- — 12th Av». East, L>uluih. Minn. Vrhovni zdravnik: L>r. Ji>S. V. ČIRA 11KK. 303 American State lJank HMg„ 600 Grant St. at £ixth Ave., I'itlsburgh, I'a. Nadzorni odbor: A XT ON" ZBASNIK. Room Bakevell Bid?.. tor. Diamond and Grant Streets. I'ittsbjirKh, 1*a. MOIIiiR Xlt.AOlC*. 1334 W 1«; Str. »-t. Chirac ». 111. FRANK SKRAPEC. Washington Street. I'.nv.r. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK. Box 4s0. Klv. >liiin GREGOR J. PORENTA. Hl.i.k Diamond. Wash FRANK ZOniCH. 6"17 Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor: VAI.K.VT1X TMHC. 7S0 London IM . N. E.. Cleveland. O. P.M'LINE EP.MENC. 33» — 3r»l Str.-t. t^i Salic. HI. JOSIP STE RLE. 4<'4 E. M.-s.i Avenue. I'ueblo. CoI.». ANTON CEL.ARC. 5H8 Market Street. Waukegan. 111. Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tikajoče s»e uradnih zadev kakor tudi denarne poflljatve naj se pošiljajo na p ta v nega tajnika. Vsse pritožbe naj poMtja na i»r.-d-spflnika porotnrpa odbora. JTo&nJe za s|>reiem novih članov in lH>lniška spričevala naj poAilju na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jedri" t a se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop K.!..r «eM postali član te organizacije. naj se zglasl tajniku bližnjega društva J. S K. J. Za ustanovitev novih .lni>trv *«> pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko v sta nov i z s .'lani ali Danicami. Jugoslavia irredenta. Izpremembe v državni službi. Imenovani so; Ilija l)ra«rieevi« V leznsčarjem. ki ills') jxxi tak<» stro_*zj.,tj •i* i kontrolo In tudi sicer lahko "delo", powebno če s«) ompaniji s stroje- jHrštajja ."». razreda v vi »d ji. Pri zadnjem tihotapstvu j.-.Marija T«*avee za u- P'-- strojevenija začel za via- petnajsitih mesecih bo prostosti lahko živela kar sta nakradla. »ta i>d v Velika avtomobilna nesreča; trije najin ij-h v svoji stroki ter j.- bil vsled svojt-ira vesfbtra značaja iu neya. kar sta nakradla. Iz TiMa izročajo: l»tie 13. maja ' ^ .ti sjrf^no priljubljen. Kek. da tatove ob.^ajo in ta- ok..li |x»Uu»či s.- j,- v P>ark>>vljali IVIjal — j.- v P>ark*>vlje sv.ji pr« reko Človeške silo, lahko liudie izpre-i i^-kojnik je pred par meseci za- v"J" v° raz.,llh ,sk;iVTMh !'n',.lal1e: ' radi prenaporntarti v služiu zbo-: kihJ»konmtive, katero pa earmikn Mariboru perlu- brzovlak normalno vozil, bi vreče seveda letele jmmI vlak.» To ]>i»t pa je bilo menda preveč sotrudnikov p••svečenili v tajnost nočne slu/be in tako je namesto voznika puiba-■ ala dratroeeni nočni plen earin-vka straža, ki je prežala za dre- t i če izpuščajo. je resničen. ob tramvajskem iz<«jrilial š.'-u In še bt»lj resničen je oni itali- vštriv pok< pali^-a d<-u:*>dila velika jaiLski pregovor, ki pravi: nesreča. Iz Tista sta vi«/, la v llar- V starih ea>ih je država lopove k«»\lje dva avtomobila tlruir za obešala na križ. V sedanjem času z vso hitrostjo. Drus?i j-* jim je pa obeša križce na prša. ,,ot4,1 _ prehitet i pi*\e»a in je zato » ^ zarvozil na tramvajski tir. V istem trenotku pa je pr;\*o/.il iz liarko- Xi še dolifo t epa. ko je bila v velj tramvaj in zadel ob avtomo- New Yorku obsojena neka lačna bil. v'katerem so j><«Ieif šoferja mene človeške ]K)stave. 1 i i „ .. „, • ....... i-« 111(11 dOKT-iKrat v Manooru periu- Mi vsi ,, o ,KKlmm| večni postavi, ki ^ .......... >««,, (luje vsa živa lut.);.. A nasi sili in n.0,1 pa je. ] vsa; ^jvrti Smrt • PruleJ0 seveda na indeks. rc «l. Mi smo proizvodi naravne postave in naravnega re-j^a rešila nadaljnje bede. i' ^ 1,a tM'n" lnstn ua za.be- da, a družabne ]»ostave in družabni red sta naša proiz- v Ljubljani je maja umrl A- vsi «»"djivi železuiearji, ki voda. lojzij Kajzelj. .,K«lovc^ja pri tvrd- l,0tem lle V< Zltl Preko meJe' Proti naravni postavi jo vsak priziv nemogoč, a proti" ki F. l\s. Sou van v Ljubljani, postavam, narejenim o jo pri-(l, dni pod ni,in.. llovinar j Broiik iu zasebllik r. napravl jeno postavo, kadarkoli prenelia služiti našim na- ki melje 'kamenje. t«T si it* pri tej llesman, oba iz Prage Na pot sta menom, kadarkoli je zrasla družba preko razmer življenja.! priliki poškodoval roko Lu dt^bil | se podala dne 13. maja lanskega ne v Ljubl jani. Na potu okoli sveta sta prispela v Maribor dva Ceha. deli trije moški in ena ženska. I "-d ar »s* je bil strahovit. Knetra ni"-škega. "Pieeoloveiia" reporterja llinlolfa D'Aronea je vrglo kakih metrov daleč ob neko drevo. dru«r«'ira. s s^>l)oj. žensko. Hortolottijevo zaročenko Pavlo M«»r«»llijevo pa je ženska na dve leti ječe. ker j«-ukradla z mlekarskega voza ste- klenieo mleka. * * * Rumunska kraljica bo mldala svoj«) tretjo hčer bolgarskemu kralju B«»risu. Eno iina jugoslovanski kralj, eno i»a grški kraljevi princ. Pravijo, da bodo s tem ustanov- treščilo kakih 10 metrov da <•■'- ua ljene tesnejše vezi med balkan- eesto. llortolottija >o mrtvega ]>"-skimi državami. tegnili izpod tramvaja. M<»r.-llije- To je le malo vrjetno. Saj ste vo in l>'Arr«nea «pa poI«»/.i!i na gotovo že slišali tisto resnično baj- ,,l*u"5 111 prepeljali v tria- ko o žlahti. Morellijeva j«- ixdih- ^ ^ tliimila že med vožnjo. D'Aronea * pa s«- tiuli ni zavedel več in je bil V Ljubljano so privedli kosti v desetih minutah tudi že mrtev, šestih Slovencev, ki so se tekom Otrti elan družbe in š*»fer sta bi-vojne javno nasil iu. uprli avstrijskemu bi le lahko p«<škodovana. Tram- t«*žke bolezni. % Obtežena mlada delavca pred poroto oproščena. I>n< "J-4.. "J"), u maja s«* je vršila pred t!"žaško p roto obravnava pr«-ti inl&«linia de.laveema Viktorju Kepiehu • Kepi«>u) iu M ari ju Iglessiehu Phšit-n . oba 1!» !«'t stara ki -'a bila obložena umora !".is.-ia Ivaneieha Ivanči->"*a in zi»r«-iš«Miega umora. t«-r proti l:išl-''>m Mar ju Viauielbi n O — karju lllaeia • Illa'-a <-bt«»žeuiina oM-bne*r«i nasilja. Prva dva bila v /apot tt na«l l«-t«> «ln>. nxeiltem ko sta ti ruga dva bila na pr< -st i nogi. Prva dva je branil < «lvetnik Zeiman>: «li*uga dvai pa odvetnik fZobbai. Obniviuivi je pris »st v«ka/a.li s«»delovanje obtožencev pri umoru ]van<*>ieha in zato ne pretil asa nobene kazni. Nato se por«itniki odmaknejo za razsodbo in s»* čez 'Jii minut vrnejo. Predsednik zaključi pr«»e«*s ^ tem. da vse «Mbt«>ž'>n«'e vsled po- Žrtve min is t niTvo za zunanje zadeve poroča : Kraneo-Hke <«)da4ti *tt takoj p«> zasedbi ruhuskega t»r.emlja za branile vsak uvoz blaga. Ker pa je imela .Jugo-nlavija nuu*go naročil ua račun repdraerj. bi ta ukrep francoskih tiblasti (tkodoval v prvi vrsti jugo-ulovan^kim državnim in teres« »m, a ne nemškim. Jugoslovanski jh>-Hlanrk v l*arizu je zaradi tega po-•wetl«»>-al pri fnuicoslti vladi, da ukine to prepoveil in da dovoli izvoliti vsa naročila .Ii>go*lavije iz Poruhrja. Francoska vlada je u-godila tej upravičeni zahtevi. V spomin na knmanovsko bitko !t« namerava na kraju, kjer *e je pričela in s popolnim porazom Turkov končala ta velika bitka, zgraditi veliko in moderno bolnišnico. Ideja postavitve spomenika pa xe je opustila. Obaodna madžarskega vohuna. Xovaaadako sodišče je obsodilo madžarskega vohuna Aleksandra; B rude rja na sedem let težke ječe. Bruder je bil poslan iz Madžarske, da prouči razmere v jugoslovanski armadi in da ni na kak način ipribavi novi model pu*ke. ki je uveden v jugoslovanski vojaki. Mode) bi moral R ruder izročiti podpolkovniku Rdi Kissu v Se-ITedinu. a je bil oJ) priliki noke ie v Subotici aretiran in iz-socHK«. __ Izložba jugoslovanskih vin v Kanadi. Kanadski konzulat v lieogradu je napr«*sil trgovski zl)ornici v Novem Saduin Velikem Pečkere-ku, naj pri[>oro*'^ta domačim pro-tlueentom, da v čim večjem številu sodelujejo pri mednarodni izložbi v'ui. ki se bo vršila v M«mt-realu v Kanadi. I "prav a razstave je tudi zgradila posebcni paviljon, v katerem lwnlo jug»»sIovansiki produeenti \-in5 lahko razstavili Mvoje produkte. Prognoza za žetev tobaka v Jugoslaviji. P«» zbranih podatkih o količini letos posejanega tobaka je uprava; tobačnega monopola izdelala pro-irn«»zo 9 žet\*i tobaka. Po tej pro-(TiKv.i bi morala dati letošnja žetev 20.."»!K).600 kff S skupno vrednost .jo 706.404.(100 Din. Vsa ta količina se doma uporabi in bi se mogel znaten del izvozita. | Stanje sladkorne pese v Jugoslaviji. Kak<«* poroča hrvatsko časopis-j je. je stanje sladkorne pese v dr-; žavi večinoma slabo. Za internacionalisiranje beograjskega savskega pristanišča! Beograjska " TVibuna" prinaša iz Bukarešte, da zahtevajo delegati donavske komisije, naj intervenira ta komisija pri ju jroal ovali-ski vladi, da ,se savsko pristanišče internacionalizira. leta. Z motociklom sta obiskala najprej lierlln, potem Kodanj, »Švedsko in Norveško, šla preko Kako graški železničarji tihotapi- severne Nemčije v lloland-sko, jo v Maribor. I Belgijo in Francijo, uadalje v Iz Maribora poročajo: Najpri-' Švico in preko Avstrije v Jugo-ljubljenejši artikel za tihotapstvo slavijo. Prepotovala sta doslej o-imnl Avstrijo in Jugoslavijo jc se- kroglo 18,000 kilometrov. Iz .Mari-daj cigaretni papir in saharin, ker bora -sta krenila proti Ljubljani, je uvoz teh predmetov v Jugo- odtod sta se podala v Italijo iu slavijo sploh prepovedan in je to- Španijo ter preko Gibraltarja v r«*j zaslužek najboljši, če se tiho- severno Afriko. .S seboj vozita tapstvo posreči. Ker pa je carin- precej prtljage, med drugim tu-ska kontrola ob meji preeej ostra, di šotor, da laihko kje prenočuje-se posreči tihotaf>stvo najbolj pri ta pod milim nebom, inozemskih vlakih uslu/.beiiim že- Tragična smrt mladega, inže-njerja. V .Mariboru je umrl mladi letni inžeujer Dra.sr«* Švigeij, pro-fenor na srednji kmetijski šoli v Mariboru, kjer je e-'šal. da infekcije proti malariji ni : pre sta prišla Ant«*nt«» Albanese. ki j«* v resniei J zakrivil vso nesrečo, pa je polwg- U^-o- b sv«.b«Hbia na HRANITE L A B E L N E MIAG N0LIA IN STAR MLEKO ZA DRAGOCENA DARILA IMEJTE NEKAJ KAN V SVOJI SHRAMBI. PIŠITE NA KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ZA* ILUSTRIRAN SEZNAM DARIL ''Izplača se hraniti tabelne". __ Ogenj v Ljubljani. V mali Zupančičevi baraki za kolodvoirom, v kateri so spravljali orodje, je nastal ogenj. Mestni gatdlci so ga lokaliziraii. Slabo izpričevalo za milijonski ,lil- D'Anmco je bil v tržaškem | «^to. ju j«* zbrana umožiea bur- narod, ki je imel v sebi le šesto-' '™ma:i*keni -v.*tu znan k«»t ed.-n n«. pozdravila. _ _________ rieo, katera si je drznila povedati v brk zatiraleu. kar mu gre. Ognjenik Etna je začel bljuva-ti z neznansko silo. Ubogo prebivalstvo. Xa tirsoče ljudi je brez strehe. Vlada je pa kljub temu na varnem. Kajti potres, kojega izhodišče naj bi bilo v Belgradu. se noče in noee pojaviti. Ostalo je le pri grmenju. Sunka dosedaj ni bilo še nobenega. * * * Znati je treba in razumeti je treba — je modroval rojak. — Poglej na primer, jaz imam uro. Če kaže dvanajst in petkrat zabije, vem. da manjka p«*t minut do sedmih. * * * Francoski diplomat Loueheur' je rekel, da ima Amerika toliko' denarja, da s«* bo zadušila žnjim! Francija skuša na vsak na«*in , Ameriko s tein rešiti, da bi ji potihnila grla par milijonov Pozor trgovci in obrtniki, ki želite imeti Slovence za svoje odjemalce Pne 12. julija bo izšla slavnostna številka "Glas Naroda*' ob priliki 25 letnice Jugoslovanske Katoliške Jednote. Vsebovala bo mnogo zanimivega čitiva, zgodovino Jednote ter podrejenih društev in mnogo slik in več strani oglasov iz slovenskih naselbin od trgovcev in obrtnikov, ki poslujejo z našim narodom. Če hočete priporočiti svojo trgovino ali obrt, glejte, da dobimo rokopis še ta mesec, to je pred 1. julijem. Najmanjši kotiček za to izdajo stane $1.50. Uprava "Glas Naroda". KOVA ZANIMIVA KNJIGA NA KRVAVIH POLJANAH Spisal Ivan Matičič Cena s poštnino RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-" jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjiga j« trdo vezan*, vsebuje 270 strani in 35 dik is vojn«. "GLAS NAHODA" 82 Cortland* Street, Hew York, N. Y. GLAS NARODA, 20. JTN. 1923 FRANCOSKI REKORD V PLESANJU. Dovršen mojster v svojem poslu. (Nadaljevanje.) ter je poslal enega svojih ljudi zjutraj v New York, da primerja to sliko s slikami v galleriji zl<>-čineev. Ravno ko se je policija premišljala, če naj pregleda last-dobii kapitan Vsaki dan sem preživel po najmanj eno uro v telovadnici Young Men Christian Association. Dejanski mu je policija tekom nino furtissa, je časa, ko ga je imela še poti nad- Tunny iz New Yorka naslednje zorstvom, pogosto sledila v telo- telefonsko sporočilo: vadnico ter gledala, kako je telo- — Ste na pravi sledi. Elmira. vodil ali plaval v baainu. Bil je vlom in streljanje na človeka. majhne in drobne postave, a njegove miaice so bile kot iz Jekla. Poleg tega t bil tudi prijatelj dobrega čtiva in oital je le naj-j boljše romane, zgodovinske knji-' ge ter filozofska dela. Bil je dober pozna vatel j umetnosti ter je redno obiskoval muzeje in galerije, a tudi najbolj slavne prodajalne nakita, kjer je dobil kot domnevani kupec marsikatere dra gocene migljaje glede vrednotiti dragih katiuenov ter zlate in srebrne robe. * « • Pet le je poteklo izza časa, ko je bil odpuščen iz Emira, ko je dolga roka postave zalotila skrivnostnega pirata v go*podski suknji, ki se je voaiil v svojem dragem in naglem motornem čolnu po Iludsonu in Long Islamlu zalivu. Najmanj pet in dvajset roparskih pohodov na vile bogatih mu je naprtila policija, ko ga je ko-nečno prijela po izvršitvi najbolj romantičnega zločia, — oropanja sob neke ekskluzivne dekliške Sole v White Plains, N. Y. Njegov nagli motorni čoln je vzbudil pozornost in mladi lastnik tega čolna se je sprijaznil .s sinovi številnih bogatih družin, katere je že oropal ali nameraval oropati. Dobrovzgojeni in ljubez njivi mladi mož je ugajal tem mladeničem in vabili so ga na poletne plese v svojih domovih al t kskluzivnih klubih ob Iludsonu Parkrat je, popolnoma neopa žen, pregledal celo šolsko pasi op je. Nekega večera, ko so se mlade deklice vrnile v svoje sobe, no na šJe, da je bila slehrna soba skrb no oplenjena in da je zmajkak do $50,000 vrednosti nakita ter ne kako sed»>*n tisoč dolarjev v go tovini. Curtats je bil zaloten še predne se je mogel rznebiti vsega svojega plena. Policija v White Plain-je poklicala na pomoč newyorikt detektive, med katerimi se je na hajal tudi kapitan Tunnev, ki jt postal pozneje inšpektor ter je sedaj načelnik lastne detektivski agent ure. Detektivi so ugotovili da ne more biti tat med u.službcn ci zavoda. Pregledali so vsled te ga povabila k sprejemu ter ugo t ovil i, da je bil med jtovahljenim tudi inlad človek. jh> imenu Beri ("urtiss. ki je izgledal ter se ob naša I kot dovršen gentleman, o ka terem pa tli vedet nikdo ničesai podrohnejega. Mladi ljudje, s ka terimi kc je bil sprijaznil so le tigotovili, da je njegov motorni čoln zasidran pri Tarrytownu ii da stanuje on sam v enem prvil. hotelov. Rekli pa so vsi. da je po licija brez dvoma na napačni sle di, ker je Curtiss vse časti vreden dečko. # • • Naslednjega jutra je policija obiskala Curtksa. Ljubeznjivo je sprejel detektive ter napravil na* nje skrajno ugoden utis. 1'radni ki so bili zelo presenečeni, ko s< zagledali preti seboj mladeniča, ki je ravno ramišljal, katero svojih trideset i h elegantnih oblek naj obleče. Mirno se je ogrnil v spalno haljo ter zagotovil detektivom. da jim prav nič ne zameri, ker so ga obiskali. Kdo da je 1 Mlad človek, ki se hoče zabavati * svojim motornim čolnom. Njegov oče je odvetnik v Bostonu, »tanuje v hotettt Torraine. Ravno je dobil od očeta pismo, z nakaznico za petsto dolarjev. Pokazat je putmo in nakaznico, katero je imel vedno pripravljeno za take prilike. Skoro bi bil uspeien h temi svojima izgovori. Kapitan Ttmnev pa Nato >o i»olicisti pregledali kov-«Vge in predale ter našli številne dragocenosti, ki so bile ukradene iz sob deklic v onem zavodu. Splošno je bilo presenečenje, da je ta mladi, dobro vzgojeni mladenič in izvrstni plesalec, navaden tat. Policija pa ni zasledila vsega ukradenega nakita. Našla pa* je nadaljne dragocenosti v skupni vrednosti $200.000. a le Hd.jOO denarja v gotovini. Ostalih dragocenosti niso moglo nikdar zaslediti. Curtiss jih je spretno skril in čeprav je bil v nevarnosti, da mu prisodijo najvišjo mero kazni, ni hotel razkriti skrivališča. Pri njem so tudi našli natančni obris lotične dekliške šole. Bil je namreč izvrsten risar in v poznejših letih, ko je bil znan kot "operni tat", ni nikdar udri v kako mestno stanovanje, ne da bi se preje natančno seznanil s stanovanjem ter navadami prebivalcev. Napravil je v vsakem slučaju natančno >Iiko hiše, katero je nameraval [Kičastiti s svojim obiskom. Kadi idoma v dotično dekliško šolo je bil poslan za sedem let v Sing »Sing. * ♦ * Ko je bil star trideset let. je bil Bert Curtiss izpuščen iz jet-nišniee. Tekom naslednjih štirih let je bil najbolj uspešni, najbolj elegantni vlomilec v New Yorku. e ne na celem svetu ... (Konec jjrihodnjič.) Sprejem na vseučilišče brez mature. Pruski naučni minister je odre-lij. du se smejo poslej posebne nadarjeni ljudje, ki so v .službi ali drujrače dokazali svojo" sposobnost, a ijui življenske razmere ni-dovolile, da bi bili dovršil u-ednjo šolo, sprejeti na vseučili-i šče brez mature. Davčno varstvo za družinske očete. Nemška strokovna zveza je dr-žavuemu finančnemu ministru |mj-slala vh^jfo, v kateri prosii, da }*• od 1. junija t. 1. dalje davčnim • »bvezancem dovolijo odbitki za /xW> iji otroke, in sie«*r za enega »troka S0U0 mark, za vsakega na-daljuega pa 2000 mark več. Zgodovinski dogodki se ponavljajo. Tržaško **D«4o" piše: Nekdanje velike metropole azijskih Ln afriških kultur so dandanes v raz-de dunajskega mesta še ni padla od levitev, ali vse tako kaže. da se bo moralo prebivalstvo v precejšnji množini izseliti. K temu prihaja še "socialno preseljevanje *% to je gibanje med družabnimi sloji Iz istejra vzroka se bodo vsek&ko zmanjšala tudi nemška menta Zgodovinski dogodki, ki se dosledno ponavljajo. Ne samo v Ameriki, tudi v Franciji se vrše plesne tekme. Na sliki vidite dva para plesalcev. Prvi par je zmagal, kajti fant in punca sta plesala dvajset ur brez prestanka. Ameriškega rekorda pa Francozi zaenkrat še niso dosegli. Pri neki tekmi v Ohio sta plesala dva nad osemdeset ur. Berba pioti krompirju. Huda suša v Banatu? Iz Zagreba poročajo, da je v Hajiatu huda -niAa. ki je sicer u-jrodna za wn<«grade, a neugodna za |M»sevke. Baje je naredila že! POPRAVEK Pri žalostinki z dne 16. junija KREPAK SLOVENEC, rn «ta.HuiM z une ID. junija, star 17 }Al dab;ti deJo „R far za pokojnim Frankom Rovtarjem|mi najraje v bliži|li New Y(irka je izostalo ime Franka Unaperim Oglasite se na: Man K.H-har, 4:11 občutno ški do. — Vest se glasi - zelo neverjetno, ker je zadnji dež padel po celi državi. Brezdvonuio - zel pa - » tožbe o suši pretirane in za- najem med onimi, ki so podarili vence ranjkemu v slovo. STANOVANJE prijazni sobi se odda v dnižiii!. Vprašajte pri: sledu jejo g* »tov cilj. Nič novega i \*<>rbdi t Laidau, 403 E ">th St.. ni. tla se vsako leto pojavljajo! Y«-rk City. 20-21—6'» take vesti, ki .?"h širi jo žitni Spe-j kulanti v svojo korist. NAXNANILO DI PRIPOROČILO Kaj bi dandanes storili brez tega ni pripraven za kristjane, na krompirjaNihče ni tak revež, da drugi strani so pa trdili, da je bi si ga lahko ne privoščil. Nihče . ravno krompir oni prepovedani ni tako bogat, da bi se predrznil |-ad. ki je povzročil Adamov greh. zaničevati ga. Ako vsa krompirje-i Krompir je bil tudi obrekovan va zelišča v Evropi bi naenkrat kot povzročitelj gobove bolezni pomrla in bi ne bilo mogoče na-1 in mrzlice. domest iti jih. bi velik del ljud- Na Angleškem se je Royal So-stva zastradal. umrl od lakote ali eietv prizadevala za obdelovanje j pa bi se moral izseliti. krompirja. To prizadevanje pa jej In vendarle. ko s.» vpeljaliI bilf> osumljeno kot zarota kapi-| krompir v Evropo, se ljudje talistov v zatiranje revežev. Te-ni)irali proti njemu, kot da bi bil danji delavski voditelj. W illiam pravcata kuga. Na kuge so bili <"«»rbett. je vzkliknil -. " V zadnjem ljudje že navajeni in so jih sina- času je nastala moda. da se pove-trali za pravično kazen božjo ra ličajo krej>osti krompirja, ravno di svojih grehov, ali krompir, ta tako kot je postalo moderno ob-novodošli priseljenec i z ameriške- eudovanje Miltona ali Shakes-ga divjega zapada, je bil nekaj ' pearja in pozval je delavec, na j novega in raditega nekaj, česar ne pustijo zapeljati, da bi jed- se je treba bati. Sir Francis Drake je baje prvič prinesel krompir na Angleško leta 1586; bržkone je tekom ene izmed svojih pustolovin na morju pokradel ono čudno gomolje z kake oplenjene španske ladje li tako krmo za živino . . . Na Nemškem je Amerikanee IVnjamin Thompson, ki je na Bavarskem post al grof Rum fort, j sklenil sčistiti mesto Monakovo i od vseh beračev. Ko jih je ulovil,' jih je moral prehraniti na kak! NAZNANILO IN ZAHVALA. Potrtim srcem ter globoko uža-Iji ni naznanjamo' vsem s»s>»dui-koni. prijateljem in znancem pre-tužno ve-.t. da >1 nas za vedno zapustili naš brat, s!a«ri t če ter oče j in >-opr< g FRANC LOGAR, mesar in posestnik v Cerknici pri, Rakeku na Notranjskem v staro---sti G:{ let. Zapuš«'-ajo žalujočo so-, ]»r'»go ter sine hi 4 hčere. l*mrli| so po kratki, a mučni bolezni i pljučnici ter vnetju slepega čre-i Vini. 'prevkleiii s sv. zakrament i.' dne lt). maja. Pokopali s > jih IS. maja na pokopališču pri -v. Janezu. Prav prisrčno se zahvaljujemo j v^em, ki so jih prišli kropt na, mrtvaš-ki « ler ter jih spremili k j Kadil jem u počitku. Dragi «K-e, počivajte mirno v| hladn i grudi, nam pa < »stanet e v vedno hvaležnem spominu. Žalujoči ostali: Jerica Logar, soproga. Terezija Krošelj, Marija Jerina, hčeri. Franc, Jcsip in Anton, sinovi. Josip Krošelj in Anton Jerina, z.-ta. Angela Logar, sin ah a. Josip Logar, brat. Frančiška Lašič in Ivana Šparenblek, 2:I. Cenjenim naročnikom "Glt** i Naroda" ▼ državi Ohio naznanja mo, da jih bo obiskal nai pat oval • ni nstvpnik Mr. ANTON gIMdld, katar! j« pooblaščen nabirati u* rožnino za naš list, zatoraj presi mo rojake, da mu bodo kotiko-mogoče naklonjeni. 81«v«nic Puhliahin« Co orka. E. 6. St.. >. Kl<«»r. New York City. (19-21—6 > Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem bosto ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" PAIN-EXPELLER VAM BO POMAGAL! Če j« poklican Pain-ExpeUer na pomoč, bo BOLEČINA hitro premagana ter bo mahoma izginila. Ob prTih znamenjih revmatizma, iiTČne potrtosti, Berral-gije, bolečin, krčevitega trganja, si n>bftTite steklenico tega močnega, z»-nesl jivega družinskega linimenta ter ga Tdrgnite. Pristni Paio-Ezpeller nosi našo SIDRO varnostno znamko. Vse drugo je ponaredba. r in 70c. v lekarnah ali oC F. AD. RICHTER & CO. 104-114 Seatk 4tk St., BraOJja, N. T. NAZNANILO. Naš stari zastopnik JANKO PLEŠKO, ki je svoječasno potoval za naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pobira naroenino za Cllas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel. Ro-] jakoin ga topio priporočamo. 1'prava Glasa Naroda. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". m lOJAKE opozarjamo, da je cena za "Slovensko-Ameri-kanski Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko1 — 40 centov. Pošljite nam svo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo knjigo naravnost. >knpaj z drugim manj drag<»eenim nažin in- kt>r se Je bavil z znanost-1 plen<«n. zlatom in dragulji. Na v>ak način mu Nemei sami pripisujejo očetovstvo krompirja v Evropi in s<» mu leta ]>osta- vili spomenik v Offenbnrgu in leta 1916 s sp^>min>ko medaljo proslavili tejra ^ingb*škt'-ga admirala ko je onega leta iz- jo prehrane, je sklenil, da je krompirjeva juha najbolj redilna hrana in najbolj poceni, kar jih je mojrel najti. Moral pa je vtihotapiti krompir skrivaj v kuhinjo. kajti drugače bi bili berači v tibožniei zaštrajkali s stradanjem. In tako -.e je zgodilo, da vsled redno dobra letina krompirja o- prizadevanja znanstvenikov, dr-i mogočila nadaljevanje vojne. žavnikov. kraljev in nekaterih da- Ali vsa taka počaščen ja priha- lekovidnih ljudi in neprostovol j-j jajo vedno po polževi pošti. Tre- ne P"™«** ki Jih dobivali od balo je sto in več let. predno je llJetnikov- beračev in —i ljudem šlo v glavo, da je krom- Prašičev, je svet jn.stal deležen pir zadosti dober za njihovo lira- neprecenljive dobrote — krom- . no. Dajali so ga prašičem in go PirJa- vedu za krmo. Živina je pač le Bogve. da li se ljudstvo danda- \ živina in nima predse0 s<-* predniki Imrili pro- Nemei so začeli pitati s krom- li krompirju, pirjem tudi svoje vojne jetnike., i Tako M> je zgodilo, da se je nahajal kot jetnik na Nemškem neki francoski kemičar. imenom Parmentier. Iiil je pet let v nem- Kje umirajo sloni? To jr vseka k o zanimivo vpraša- ujetništvu, in jegova hrana je ob- T[xU da ni doslej | še nihče naiiel mrtvega slona n» stajala večinoma iz krompirja. Človek bi sumil, da se mu je krompir zagabil dodobra. Mesto tega je Parmentier. čim se je pi.-vrnil na Francosko, postal apo- v Indiji, ne v Afriki. Med m no gimi afriškimi rodovi prevladuje] domneva, da te živali, sluteče bližajoč konec, poiščejo skrit kot i-j ček v jrozdni goš^-avi. kjer jh««;-! stelj krompirja. vzpodbujajoč« nejo Jetniki in razni raziskoval-svoje rojake, naj sadijo krompir. (.i s0 s(. trudili, da bi našli taka! češ da to zelišče utegne nuditi za mesta, a njih napor je bil zaman, silo dobrodošlo nadomestilo za Vsa ta reč ima pa tudi praktično običajno hrano. Francozi so pa ozadje, zakaj kdor bi bil tako sre-tedaj rajši stradali, nego da bi čen. da bi odkril to tajnost, bi najedli krompirja. Končno pa je vpoKtevanja vredno množino Parmentier pregovoril kralja in sl-onovine. ki je dragocen materi-kraljieo, da sta pokusila krom- JaI» eigar vrednost stalno raste, pirja in se okinčala s šopkom ~ krompirj&vega cvetja. Ko je ljudstvo videlo, da ni krompir zastrupil kralja in kraljice, se je toliko udalo, da je prevzelo krompirjevega semena za poskus. L.eta 172S je bil napravljen prvi poskus, da se vpelje krompir Francoski komunisti pred sodiščem. F. •aneoska vlada je izročila komunist ieiioffa poslanca Oachma in druge komunistične voditelje naj--., , , ... . ......višjemu sodnemu dvoru. Obdol- na Škotsko. Ali ministri iz prizme. - , , „ „ ... ... . . . . ' zoni so kakor smo ze poročajza- st» za eel i udrihati po tej brezboz- .. . , _ ... . . . rote proti vainf>sti draave in agi- ni novotariji. Obsojali so krom- ■ tac5je pmti <>kupacUi Poruhrja_ p.r iz dveh popolnoma prot.slov- pHri in bavaraki pn_ nih razlogov: na eni strani so pro- niillein sta bila po več- povedovali, da krompir ni ome- dnevni gladovni stavki izpuščena njen v Svetem Pismu in da radi- iz zapora. IZ PLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se luure izplačati dolarje le ;»otni-korn v Ameriko proti predložitvi oot-ue^a lista iu ne več kot protivrednost od ;t.000. — frankov, to je približno — za tuega potuika. V slučaju, da naslovljenec za izplačilo dolarjev nebi mo^el predložiti jK>trjeuei:a i»otiiega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nanj pa na novo uaroOi izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo pri-Iioročati pošiljati čeke v Jugoslavijo. Splošno mnenje vlada, da se čeki, ki se glaše na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zyoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade ikkI kaznijo pre-l«ovedano izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take čeke v dinarjih fiele I Kitom, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi in ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji po?ti brez neprilik. Tudi za nabavo potnega lista — (posa> je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi z dinarji. V Italiji in zasedenem ozemlju — veljavne povsem drugačne odredite ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do i>oljubnega zneska. Oe je pa namenjen denar le za potovanje. je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le. ako naslovnik jn>tuje. Vsled naraščnjočih stroSkor smo se morali odločiti prevreditl print O j bi IIO za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do $25. računamo po 75 centov: od $23. naprej po 37c. to Je po 3 cente od vMkega dolarja. Na nakaznici naj bo vidno označeno: Izplačati v dolar jih. Ta pristojbina Je veljavna aa dolarska izplačila ▼ Jugoslaviji ln Italiji. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cfftlaadt St, New Y*fc City ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV po znižani ceni. Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Ah ><»ve«\ Povest slovenskega trpina. V pouk iu zabavo. 1.. 2. in del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 44S strani, $1.60 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. / Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika £ v krasni povesti življenje na kmetih /. svojo f j resnobo in težavami ter nam pn-dočuje ljudstvo I f resnično tako. kakršno je. I Knjiga vsebuje 1">7 strani, f .50 Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alršove«-. t tf Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima ^ 203 strani. /'.70 / ; .65 \ I .60 t * t ' f ( .55 / Juan Miseria. Spisal I*. L. Coloma. Povest Slovencem v ])ouk. IV resničnih dopod-sestavljen. Vsebuje 239 strani Zr\it zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani. Darovana. Spisal Alojzij Dostal. / Zgodovinska-povest iz dobe slovanskih apostolov. . , V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr- ¥ šeaiistvpm In poganstvom i>ri starih Slovanih. f Vsebuje 1-19 strani, .45 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki poseda dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnieno slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani, Znamenje štirih. Spisal Conan Dovlc. Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest. ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po- "* ta. kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani .50 Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. ' Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, .45 Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar. Globočutna in pretresljiva slika znanega in povsod priznanega pisatelja. Vsebuje 50 strani, .25 Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust lonca. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so kc nasi »H-aki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Klija Gre goric in drugi kmeeki junaki borili zoper prevzetne jrrašeake in junaško umirali mueeniške smrti. Vsebuje 378 strani, .75 poštnina prosta "GLAS NARODA" 82 Cortlandt SL, New York , - * - \ Mali ubožec. M*" ■r JTl. » . -A Andre Lichtenberger. "V*.- (Iz knjige 44Moj mali Trott") Sklenila sem dati v liste oglas, v katerem sem rekla, da se išče osebo, ki je bila oblečena kot Mrs. Van Burnams, ko je zapustila hiio svojega tasta. Oglas se je glasil: — Pogreša se žensko, ki je dne 18. septembra zjutraj skušala vzeti v najem meblirano sobo. Ženska je nosila črno-belo karirano svileno bluzo ter rjavo svilen« krilo. Najbrž ni imela nobenega klobuka. Lahko pa je tudi kupila dne 18. septembra zjutraj drugi klobuk. Msidistinje, ki bi lahko kaj sporočile v tem oziru, naj se oglasijo. Žensko iščejo sorodniki, ki so v skrbeh glede nje. Kdo ve kaj sporočiti, bo dobil visoko nagrado. Pisma na T. B. Alvord, Liberty Street. Natančnejšega opisa nisem dala. ker sem «e bala vzbuditi pozornost policije. i Napisala sem tudi naslednje pismo: Spoštovana gospodična Fergusson! Pred kratkim sem bila priča v zadevi, v kateri ste podali skrajno pomembno izjavo. Vnled tega bi vas prosila, da mi napravite veliko uslugo. Želim namreč * dobiti fotografijo Mrs. Howard Van Burnams i|i prosim vas. da mi jo preskrbi!e. če le mogoče. Jaz sem namreč prijateljica te družine ter bi jo rada spravila sedaj, po smrti nesrečniee. Ce bi imela fotografijo, bi jo pokazala gospodičnam Iw?beli in Karolini Van Burnams. ki se že sedaj kesata svojega obnašanja napram Howardovi žoni. Mladi dami bi radi videli te sliko. 1'pam, da boste ustregli tej moji želji. Zagotavljam vara izrecno, da me je le namen, storiti dobro, napotil k temu koraku. Vaša Amelija Butterworth. P. S. — Prosim, naslovite na .">64 Avenue, M jr. J. II. Denham. To je bil moj prodajalec sočivja. Naročila sem mu. naj mi ta-kaj pošlje kako došlo pismo z drugim blagom vred v hišo. Moja sobarica, mala. prebrisana Lena. je dobila povelje, na.' odda to pismo v nekem drugem, oddaljenem mestnem delu. Oglast pa je spravil v liste eden njenih oboževalcev. Tekom odsotnosti svoje sobarice sem skušala spraviti svoje mi sli na drugo polje, a to se mi nikador ni posrečilo. Zopet in zopel so se vračale moje misli k izpovedi Howarda in k poskusu, da spra vim to izpoved v soglasje z mojo teorijo. Pozneje sem osredotočila svogo pozornst na neko drugo točko ('e je bil Howard s svojo ženo v hotelu, so vsebovali paketi, kater« sta vrgla tekom vožnje proč. črno-belo karirano svileno obleko. Al bi ne mogla zaslediti teh paketov? ('e bi bilo to mogoče, bi jih že Mr. Gryce spravil na dan. No bene take obleke pa niso zasledili in tudi ne ženske, ki je vzela pa kete, soglasno z izpovedjo Howarda. Stvar je bilo kaj lahko raz tolmačiti: taka ženska sploh ni obstajala. Paketi so bili spravljen na stran na povsem drugačen način in v paketih tudi ni bilo noben« črno-bele karirane svilene obleke. Na kak način pa sta se iznebili paketov? Odločila sem se napraviti izprehod po dotičnih ulicah h sicer šele proti polnoči, kajti le vspričo sličnih okoliščin sem mogli iznajti, kje je bil oni prm«»rni prostor, kjer bi se človek lahko izne bil hitro in varno takih precej obširnih paketov. Jaz pa vendar nisem m»>«rla laziti naokrog ob polnoči. Nisen sicer plašna, a varovati s«*m morala svoj ta se vedno bolj bližala, sta izgledala precej do bro razpoložena. Ko pa sta videla, da greva svojo pot naprej, ne da bi pazila nanju, ota se zadovoljila * tem. da wta nama vrgla v lice par ialjivk. — Kuharica vam je lahko hvaležna. — je rekla Lena. Na vojralu tre« je Avenue sem obstaja. Do takrat nisem našla nobenega mesta kot sem ga iskala. Ali bom imela na Avenue več sreče! Postavila sera se pod svetilko ter razmišljala. Nisem se bri gala za nestrpnost Lene. fCrla sem a- vse smeri preko ceste ter čakala na inspiracijo. Trdno sem bila zaverovana v svojo teorijo ter nisem hotela ni«>es*r vedeti o »tari ženi* i, ki bi pobrala pakete na cesti ( ter jih odnesla. Več pouličnih kar je pripeljalo mimo. Lena me je pričela nestrpno čakati za rokav, a jaz sem si mislila : — V slučaju, da je res vrgla proč pakete, ni bila to nikaka šala. temveč resna igra.. Brez dvoma je skušala iznebiti se stvari na pameten način, da bi bila »Iciivnafct obvarovana. Kje pa, kje je pustila svoje stvari? Moj pogled je padel ns edino prodajalno. k*r je bila še odprta m ra a* veti jena. To je bH prostor nekega kitajskega pralca in videl* arm »kozi okno. kako je likal perilo. — l>a. — »em vzkliknila ter pohitela preko c.ste. Lena mi je — V napačno »mer greste. Him Butterworth. To ni prava pot. Jaz -e nisem dala motiti ter obetala šele pred delavnico Ki- XMJ« Trott se igra zunaj. Takoj tam doli za mamino vilo je prijazen majhen, čisto majhen košček obrežja ; skoraj nobena živa duša ne zaide tja. Trott se sme tam igrati cisto .sam. samo preveč k morju ne sme. Sicer pa sedi na "fcrtu služkinja in pogleda večkrat na skrivaj nanj. Trott je prijel za svojo lopatico. Izkopal je velikansko luknjo in napravil velik hribček, skoraj a vendar ne čisto tako visok, kakor so visoke skale, ki se kopajo v morju ali spe na pesku. — Gospod Trott, pridite hitro po svojo južino! Trott se splazi po bregu navzgor in dobi iz rok služkinje košček čokolade in rogljiček. Pa se zopet vrne k svojemu hribčku. Ali človek ne je rad stoje. In hribček se izpremeni v naslanjač. — Trott sede nanj, noge pa vtakne v luknjo. Potem za>čne počasi glodati svojo čokolado. ^Zdi se mu prijetno, ko riše nanjo črte s svojimi zobmi. Kratkoeasno opravilo! Kaj pa to T Pred Trottom stoji senca. Trott vzdigne glavico. — Majhen deček je. Ves umazan je in slabo oblekeo ima. Obrazek mu je ves črn in roke tudi. In pod nosako jutro mučiti in umivati po obrazu in ki ga ne sme namazati z milom od nog do glave! Temu se pa dobro godi! A, saj ni res! Trott je gosposki in velik je že tudi. Seveda, ni prijetno, ko ga umivajo. ali lepo je pa, lepo, če je človek čeden. Ta deček je pa kar ostuden. — Umazan pa nisi premalo, a? Mali deček povesi oči, pogleda spet Trot ta, se neumno zarezi in molči. Kar naprej spušča pesek iz roke v roko. Ali videti je, da ga to nič posebno ne kratkočasi. Niti za trenotek ne odmakne oee-^a od Trotta, ki je že skoraj po-mlatil ves rogljiček. Trott ogleduje dečka. Gre za njegovim pogledom in vidi. da so njegove oči obtičale na rogljičku. Trikrat stori tako, pot^m pa pravi, prepričan, da se ne moti: — Rogljiček ni napačna reč, kaj? In pomaši si konček v usta. Deček nekaj žalostno zamrmra. — Ali si že južinal? Deček ga topo pogleda. Trott ponovi: — Ali si že južinal? Deček odkima. Potem si pa gotovo namenjen k južini? Deček pogleda v tla. Zajame polno pest peska, ki ga prične zopet presipati in zopet odkima. — Kaj, danes ne boš nič južinal? DeČek ne odgovori nič, ali — Trott vidi, da je ugenil. — Potem si si pa gotovo včeraj pokvaril želodec? Deček ga debelo pogleda." Videti je, da mu besedi "pokvaril želodec" odkrivata, novo obzorje, o katerem se mu doslej še sanjalo ni. Vendar pa še zmerom odkimava. — Morda te pa trebuh boli t Se vedno odkimava. — Ali pa nisi bil priden? Deček ga spet nemo pogleda. Trott Se vedno ni ugenil. — Zakaj pa potem nisi dobil južine? Deček pljune na tla. da se Trot-tu zastudi, se popraska z eno roko po glavi in si stlači večji del druge roke v nos. Za momlja nekaj slabo razumljivih besed. — Mar ti niso nič dali? Otrok pokima. — Zakaj pa nisi poprosil mamice? — Saj sem jo. — In ti ni nič dala ? — Ko pa ni bilo nobene reči doma. - - -To se zdi Trot tu strašno čudno. Zakaj so le jedilne omare in srambe? Kadarkoli kdo odpre shrambo na hodniku ali v kuhinji se vidijo vselej celi kupi dobrih reči. To ni mogoče. Deček laže. Ali pa mu je mama rekla, da Je vse prazno, samo da bi ga kaznovala, In Trott mu očita: —Priden nisi bil. Kaj si napravil ? Mali ga pogleda z okroglimi, neumnimi očmi. Nič ne odgovori. Trott se razburi. — Ali si bil mar požrešen? — Morda nisi bil vljuden? Ali si razjezil vzgojiteljico? Ali pa nisi dobro povedal svoje basni? Še vedno nič. — Morda pa nisi storil, kakor so ti ukazali? Otrok izpregovori: — Jaz delam, kar hočem, nihče mi nič ne reče. Kaj naj vse to pomeni? Trott se nekoliko ujezi: — Zakaj torej nisi dobil južine? Otrok odgovori zopet vdano: — Ker ni nobene reči doma. Potemtakem je pa le res. Trott se zavzame. Kako je to mogoče ' Kako da nima mama ničesar, da bi dala svojemu dečku jesti? — Potlej si pa lačen? Ze na očeh se je dečku videlo, da je res tako. — Če bi bil vedel, bi ti bil dal malo rogljička; jaz nisem bil lačen. Zdaj sem ga pa že pojedel, kakor vidiš. Deček vdano zmigne z glavo. Prav dob\o je videl. Trott malo pomisli. Nato pa mu zastavi težko vprašanje: — Zakaj nima mama ničesar v jedilni omari.* — Saj je sploh nimamo. To je pa čudno. — Pa v shrambi ? — Oče ne zasluži veliko. Mama z malim bratcem je pa bolna, tako da nimamo kaj vgrizniti. — Vgrizniti! A. grda beseda 1 Trott ve, da s slabo vzgojenimi otro'ki ne sme govoriti. Že hoče oditi. Ali radovednost je močnej-ša od volje! — Zakaj ne kupi oče, da bi jed lif — Kaj češ? Denarja nima! To, to bi že bil vzrok. Pa niti to ne: kuharica kupi dostikrat brez denarja: kar na mamin ra čun ji zapišejo. — Reci, naj vzamejo na buk-vice. Otrok zmaje z glavo, Kakor bi hotel reči, da to ne gre. In že zopet spušča pesek med prste. Trott pa se še bolj zavzame, — skoraj groza ga je. Potemtakem so tudi na svetu otrcci, ki niso poredni, pa jim mamice le nimajo nič dati za pod zob. Kaj pa Bog Oče misli? Kako j s to mogoče? Trott vpraša naprej: — Ali pa prosi tvoj ata vsak dan Boga vsakdanjega krul.a ? Deček kajtor bi ne razumel. Trott ponovi. — Mislim, da ne. Trott se oddahne. Zdaj je pa ugenil skrivnost. To pa ni prav — Kaj? Tvoj ata me ne moli'? — Mislim, da nič. — Ali ne vzame trkdar Boga v misel t — Ne prevečkrat. Samo veasi, kadar je jezen. Čuden čas za moljev — Kako pa pravi? — Včasih reče: "Božja strela",) hkrati pa strašno razsaja. Trott razmišlja. Dobra molitev to že ne more biti. Take molitve ga ni mamica še nikoli učila. — Morda pa odrlasli kako drugače j očki tam deli na širnem morju, koder plove; On. ki daje Trot-tu vsakdanji kruh z vkuhanim sadjem, s sirovim maslom, s sladicami. s čokolado. . . Trott čut', da ga obliva rdečica. (Konec prihodnjič.} WW PREHLAD MEHURJA MOŠKI! ZaKitite Proti uiexrn.u Nabavit* »i najboljšo ca**«ir|t; Seidlltz. Bremen; Conte Rosso, Genoa. 26. Julija: AM>ert Ballin. Cherbourg In Hamburg; Kroonlaud. Cherbourg in Hamburg. 28. Julija: Leviathan. Cherbourg: Homeric. Cher-ibourg; Volenflam. Uoulocne in Kotterdam; Roussillon. Havre. 31. julija: Colombo, Genoa. 1. avg. George Washington. Cherbourg in Bremen. 4. avgusta: Lafayette. Havre. BAVNOKAB JX EtifcLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA NajnovejU ilustrov&na izdaja Vsebuje 808 strani. BP" Cena a poštnino $2.— ^ 8LOVENIG PUBLISHING OO, S3 CortUndt Street. Hew Tork Oity, H. T. NARAVNOST V - DUBROVNIK (JUGOSLAVIJA) Z NAJVEČJEM IN NAJNOVEJŠEM CUNARD ANCHOR LINE PARNIKOM NA OLJE TUSCANIA 17.000 ton odpluje iz New York* naravnost ▼ Dubrovnik, Reko in Trst v soboto, 30. junija Potniki »o v kabinah i dvema, itiriml In iestimi posteljami. Velike obedmee. kadilnice m počivaiiičj. Za cene in druge informatije vpraftajte bližnjega agenta. CUNAROAHCHQR LINES 25 Broadway New York V ali IZ JUGOSLAVIJE Kupite vnaprej plačane karte tvojim sorodnikom za naše črte. Whto Star Line Sew York — Chetbourg Majestic 23. Junija: 14. Julija; 11. avg. (Najretjl parnik na svetu.) Olympic 3C. Junija; 21. julija: 18. avg. Homeric 7. julija; 28. julija; 25. avg. American Line Now York — Cherbourg — Hamburg Kroonland 21. juni.; 26. Juli.; 30. avg. /^Manchuria 28. junija: Finland 5. Juli. ^Mongolia 12. juli.;Minnekahda 1$. juli. • Novi prostori tretjega razreda. Red Star Line New York — Cherbourg — Antwerp Lapland 27. junija*; 25. juli.; 22. avg. Belgenland 11. juli.: Zeeland 18. juli. • 10 dopoldne. Zaeetfk 11. julij;i odplutje 11. dopoldne Dobra hrana. Zaprti prostori. Oglaaite ae pri krajevnem agentu ali pri POTNIŠKEM ODDELKU Ne. 1 Broadway._New York. New York. Plymouth. Havre, Paris LAFAYETTE 23. ioni.; 4. avg.: 1. sep. PARIS 27. Junija; 18. julija; 15. avg. FRANCE 4. julija: 25. Julija; 22. av«. New York. Havre. Paris ROUSSILON ................21. junija SUFFREN .................. 2. julija ROCHAM8EAU ..............7. Julija LA SAVOIE ................ 14. julija New York. Vigo I Spain], Bordeaux LA BOURDONNAIS........ 12. julija Fiat* ta Miiffli lihhia »tasta ali m (kni mr%4: 19 STATE STREET. NEW YORK ADVERTISE IN -O LAS zasmeje molijo. . — Kako pa moliš ti? Deček se potuhnjeno in nič ne odgovoru — Daj, povej, kako moliš? Deček se še vedno reži, nazadnje pa pravi: — A, kaj Bog! Prazna marnja ! Trottu zapre sapo. Bog je praz-j na marnja! Dobri Bog, ki ga on' v.sak večer moli, kakor ga je naučila mamica ; On, ki stori, da se ne zgodi nie hudega njegovemu IK Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče; Prvi del: GLASOSLOVJE. _ Drugi del: OBLIKOSLOVJU. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLO VEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK. Resti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi držav* ljanskega papirja. * Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. Knjiga je trdo Tesana, vsebuje 250 strani, V | J}Q cena a poštnina V ■■ I Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street Hew Tork, H. Y NAZNANILO IN PRIPOROČILO Naročnikom "Glas Naroda" ▼ državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik naroda- : Mr. Joseph Smalcal, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Upravništvo NOVE VICTOR PLOŠČE Vse po 75c. Za pošto priložite posebej 35c. 72206 Al' me bol kaj rada imela? Oj, ta PolonCica. 72207 LJub'ca moja kaj «i sfrlla. Otok Bleiki. 72327 Za po j mi, ptičica, glasno. Po gorah grmi in se bliska. 72208 Oj, ta vojalki boben. Pobit aem »tar še le 18 let. 72210 Mila mila lunica. Slepec. 72231 Oj. zlata Vinska Kaplja ti. Povsod me poznajo. 72321 Štajerska — ValCek. Pomladanski dan — Polka. 72364 Na Gorenjskem je fletno. Tifek in tiiica. 73721 Micka na irauf v Coney Island Na Maikeradl. 67979 Gorenjska Zdravica. Svarjenje (Tenor). 72515 Se davno mrači. Kadar bol ti vandrat iel. 72707 Naprej. Vse Mine. Cene za prave Victor gramofone so od $20. do $480. Cenike pošljem zastonj — pišite ponj. TVA3f PAJX Victor Dealer 24 Main St., Conem&agb, Pa. T...... t^fii