Pariški Le Monde o pisatelju Borisu Pahorju Kmalu najbrž nov paritetni odbor za Slovence Na Goriškem iščejo varilce Primorski št. 156 (20.784) leto LXIX. Osvežilna nota v Državnem zboru Dušan Udovič Kot večletni redni obiskovalec vsakoletnega Vseslovenskega srečanja, ki ga prireja komisija Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu, v glavnem soglašam s tistimi, ki menijo da je pobuda dobrodošla. Res je tudi, da se v marsičem iz leta v leto ponavljamo, kar pomeni, da bi bilo možno koncept srečanja dodatno izpiliti. Še najbolj pa bi bilo koristno, da bi določena pomembna spoznanja raziskovalcev s tega področja usvajali hitreje. To velja za slovensko politiko, ki ima - tak je vtis - razen zadolženega ministrstva ter nekaterih drugih posvečenih forumov in izvedencev, na splošno bolj medlo in še vedno nekoliko romantično predstavo o problematiki Slovencev, ki živimo izven meja države. A to velja tudi za nas same, tako imenovane »manj-šince« (mene izraz ne moti, ker je odraz dejanskega stanja). Tako kot je bilo včeraj povedano na srečanju, bi se morali teh vprašanj lotevati ob zavesti, da globalna era prinaša globoke spremembe razmer, v katerih živimo. Nekaj pomenljivih iztočnic je včerajšnji razpravi v tem smislu ponudila raziskovalka Mirjam Milharčič Hladnik, ko je govorila o »sestavljenih identitetah« in medkulturnih dialogih. Ljudje, ki živimo v različnih svetovih in na njihovih stičiščih, moramo to vzeti kot bogastvo in veliko srečo. »Identiteta naj ne bo izključujoča, lahko je sestavljena, kar je, zaradi razmer, ki se spreminjajo, tudi čedalje bolj. Ni nujno, da smo samo eno, lahko smo Američani in Slovenci, Slovenci in Italijani, Slovenci in Hrvati«. Tako Hladnikova, katere razmišljanje deluje razbremenilno in spominja, da moramo tudi na naše razmere znati pogledati drugače. Gre sicer za tematiko, ki ni nova, saj se raziskovalci pri nas z njo ukvarjajo že vsaj desetletje. In vendar s težavo spreminjamo svoje navade, naš pogled na svet je prepogosto ukalupljen v zastarele okvire. Pomembno je, da so razmišljanja o sestavljenih identitetah in medkulturnih dialogih, ki so za sodobni svet sicer normalna, dobila primeren poudarek tudi v slovenskem parlamentu. To je bila tudi najbolj osvežilna nota včerajšnjega Vseslovenskega srečanja. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri GorenjiTrebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 5. JULIJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 lili £-«+ UUUUU I LJUBLJANA - V Državnem zboru 13. Vseslovensko srečanje »Odslikave slovenstva« naj imajo vse odtenke EGIPT - Mursi priprt Začasni predsednik vrhovni sodnik Adli Mansur TRST Vidali o ohranitvi pokrajin TRST - Italijansko ustavno sodišče je razsodilo, da je tisti člen Montijevega odloka o varčevanju, ki predvideva ukinitev pokrajin, protiustaven. Predsednik tržaškega pokrajinskega sveta je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo ustavnih sodnikov. Ocenil je, da druge javne uprave več potrošijo kot pokrajine. Omenil pa je možnost združitve tržaške in goriške pokrajine, tako bi bil »cel Kras pod isto streho«. Na 4. strani Čezmejni kamp za mlade v Terski dolini Na 2. strani m jr V • V V I • V V Krozisce v srediscu Opčin končno urejeno Na 4. strani Problem stranišč in parkirišč v Barkovljah Na S. strani 100 tisoč evrov za nadvoz pri Devetakih Na 12. strani KAIRO - Predsednik egiptovskega vrhovnega sodišča Adli Mansur je včeraj prisegel kot začasni predsednik države. Na ta položaj ga je v sredo imenovala vojska, potem ko je zaradi množičnih protestov odstavila izvoljenega predsednika Mohameda Mursija. Mur-sija je vojska »preventivno« pridržala, z vsega sveta pa na Egipt letijo pozivi k nenasilju. Mansur bo skupaj z vlado narodne enotnosti državo vodil v času do novih volitev. Na 11. strani Trst dreaming GORICA - Pobuda združenja Confcommercio Krik bolečine goriških trgovcev LJUBLJANA - V Državnem zboru je včeraj bilo tradicionalno julijsko vseslovensko srečanje, na katerem se zberejo predstavniki Slovencev iz zamejstva in po svetu. Nosilna tema letošnjega srečanja, ki je že trinajsto po vrsti, so bile odslika-ve slovenstva. Udeležence so uvodoma pozdravili predsednik DZ Janko Veber, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel in predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Danijel Krivec. Pobliže smo sledili jutranjemu delu srečanja. Janko Veber je poudaril, da so Slovenci, ne glede na to, kjer so, neločljivo povezani s Slovenijo kot matično domovino, izjemnega pomena pa je po njegovih besedah skrb za ohranjanje jezika in kulture. Na 2. strani ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH r0 SKUPIN šepet ulice Montecchi / MAVHINJE 22.6. - l.l. Ve 10 LONJER 9771124666007 2 Petek, 5. julija 2013 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Trinajsto Vseslovensko srečanje v Državnem zboru Sestavljene identitete in medkulturni dialogi LJUBLJANA - V Državnem zboru je včeraj bilo tradicionalno julijsko vseslovensko srečanje, na katerem se zberejo predstavniki Slovencev iz zamejstva in po svetu. Nosilna tema letošnjega srečanja, ki je že trinajsto po vrsti, so bile od-slikave slovenstva. Udeležence so uvodoma pozdravili predsednik DZ Janko Veber, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel in predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Danijel Krivec. Pobliže smo sledili jutranjemu delu srečanja. Veber je poudaril, da so Slovenci, ne glede na to, kjer so, neločljivo povezani s Slovenijo kot matično domovino, izjemnega pomena pa je po njegovih besedah skrb za ohranjanje jezika in kulture. Vsi, ki živijo izven meja Slovenije, so po njegovih besedah neprecenljivi ambasadorji in promotorji Slovenije po svetu. Komelova je poudarila, da »Slovenija je bila, je in vedno bo« domovina vseh Slovencev iz sveta in zamejstva, po njihovi zvestobi in zavesti pa bi se lahko zgledovali tudi vsi v Sloveniji. Hkrati je udeležence povabila na dvodnevno prireditev Dobrodošli doma, ki jo ob koncu tedna v Ljubljani pripravlja urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah predsednika komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Danijela Krivca je bilo včerajšnje srečanje priložnost, da »zajamemo vse barve, odtenke, pa tudi morebitne sence delovanja« slovenskih skupnosti po svetu in v zamejstvu, ki lahko v teh časih veliko pripomorejo k sodelovanju, tako na gospodarskem kot drugih področjih, med Slovenijo in posameznimi državami, kjer živijo pripadniki slovenstva. Anton Mavretič iz ZDA je nato zbrane nagovoril prek videokonference. Poleg kratkega zgodovinskega razvoja slovenstva se je navezal tudi na današnje razmere in poudaril, da bi morala imeti Slovenija bolje organizirane stike z intelektualci, ki živijo izven njenih meja, hkrati pa si prizadevati, da bi imela od tri do sedem svetovno prepoznavnih izdelkov in poskrbeti za vračanje tistih, ki se šolajo v tujini. Mejnike v zgodovini slovenske manjšine v Videmski pokrajini, sedanjo organiziranost društev in organizacij, ki delujejo v tej pokrajini, in prihodnje projekte je predstavila Luigia Negro (O njenem posegu poročamo posebej) Mirjam Milharčič Hladnik je spregovorila o odslikavah slovenstva v sestavljenih identitetah in medkulturnih dialogih in opozorila na pomen osebnih izkušenj in osebne zgodovine posameznikov. Življenje v več svetovih, več jezikih in več kulturah je potrebno po njenih besedah jemati kot bogastvo in srečo ter nekaj, kar nas lahko povezuje in plemeniti. Joe Valencic iz Clevelanda pa je na kratko predstavil osebne izkušnje slovenske skupnosti čez lužo, ki sedaj na nekaterih področjih po njegovih besedah doživlja renesanso. V jutranjem delu sta spregovorila tudi predsednika Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka in Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič. Što-ka je najprej kritično komentiral izraz »manjšina«, ki zveni neprimerno, bolje bi se bilo opredeliti za izraz »narodna skupnost«. Gre namreč za entiteto, ki ima za seboj matično državo, s katero jo povezujejo zgodovina, jezik in kultura. Predsednik SSO je povedal, da je italijanska država po drugi svetovni vojni vnesla v ustavno listino pozornost do manjšin, kar je bila posledica fašizma in 2. svetovne vojne, ko je slovenska narodna skupnost tvegala izginotje. Politično in pravno je manjšinska zaščita postala sestavni del mednarodnih dogovorov.Pri-padnikov narodnih skupnosti je v Evropi nič manj kot 50 milijonov, kar narekuje tudi Evropski skupnosti pozornost in interes do tega vprašanja. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je v svojem posegu izpostavil nujnost, da si kot skupnost postavimo neka vprašanja, da bomo lažje razumeli naš sedanji položaj in bomo bolje načrtovali prihodnost. Smo Slovenci v Italiji to, kar smo, ali to, kar bi radi bili? Pavšič je dajal, da moramo z večjo jasnostjo načrtovati, kakšna skupnost želimo biti v naslednjih 15-20 letih. Vprašati se moramo, ali je naš sistem »obrambne narave« še vedno aktualen, ali ga moramo zamenjati z dialogom in pro-pozitivnim odnosom v prostoru, kjer naša skupnost živi. Pavšič je izhajal iz ugotovitve, da postajamo vse bolj večjezična skupnost, kar je razvidno iz visokega števila vpisov Neslovencev v slovenske šole. Širi se krog govorcev slovenskega jezika, po drugi pa kakovost slovenščine na-splošno nazaduje. Posnetek v Državnem zboru med govorom poslanca Danijela Krivca, predsednika komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu sta DRŽAVNI ZBOR - Poseg Luigie Negro Od manjšinske konference do uradnega priznanja in kulturnega preporoda Slovencev videmske pokrajine Luigia Negro nm LJUBLJANA - Kulturna delavka iz Rezije in predsednica SKGZ za vi-demsko pokrajino Luigia Negro je zbranim na Vseslovenskem srečanju orisala položaj Slovencev videmske pokrajine. Zanje je bil odločilen premik manjšinska konferenca, ki jo je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja priredila videmska pokrajinska uprava. To je bilo dejansko prvo politično priznanje. Sledil je potres in popotresna obnova, s katero je prišel val optimizma in razvoja. Postopoma so nastajale in se krepile kulturne organizacije, z natečajem Moja vas se je začelo ovrednotenje krajevnih narečij, krajevna kultura se je začela javno uveljavljati. Vzporedno je rasla zavest o tem, da morajo tudi Slovenci videmske pokrajine doseči zaščito, ki je takrat delno veljala le za Slovence na Tržaškem in Goriškem. To so bila tudi leta, ko je bila postavljena v ospredje potreba po gospodarskem razvoju, da se zaustavi dolgoletni val izseljevanja in ljudje ostanejo v domačih krajih. Meja je bila za Slovence na Videmskem hujša ločnica kot na Tržaškem in Goriškem, v času Jugoslavije je bilo do povezav z matično domovino tudi veliko umetno spod-bujanih predsodkov. In vendar, kot je dejala Negrova, se je polagoma utrjevala zavest, da je slovenski knjižni jezik tudi podlaga za ohranjanje krajevnih narečij. Potem so prišla leta zaščitnih zakonov. Najprej zakona 482 za jezikovne skupnosti, potem še zaščitnega zakona 38, ki je tudi formalno priznal Slovence v videmski pokrajini in nazadnje tudi deželnega zaščitnega zakona. Prej zasebna dvojezična šola v Špetru je postala državna in danes je govor o razširitvi njenega modela in Nadiških tudi v Terske doline, vse bolj pa je tudi prisotna zavest, da je potrebno za znanje jezika doseči tudi stopnjo dvojezične višje srednje šole, do praga univerze. Medtem je padla meja, je povedala Negrova, a naravne meje še obstajajo in bodo. Gospodarska kriza in demografski padec položaju prispevata svoje, vendar so kljub vsem še odprtim problemom razmere za Slovence videmske pokrajine danes veliko boljše, kot so včasih bile. TERSKA DOLINA - Čezmejni tabor za šolarje Stiki med mladimi iz dveh držav in spoznavanje novih krajev BARDO - Na Planjavi ciklam (Pian dei Ciclamini) v Terski dolini ta teden 21 šolarjev od enajstega do štirinajstega leta starosti sodeluje na čezmejnem taboru Terska dolina, ki ga prireja Občina Bardo v sodelovanju z Občino Kobarid in Triglavskim narodnim parkom. Mladi gostje, ki prihajajo iz Nadiških in Terskih dolin, tržaške in goriške pokrajine ter iz Slovenije, se v teh dneh zabavajo na sprehodih, izletih in likovnih ter gledaliških delavnicah. Uradnega odprtja tabora sta se v nedeljo udeležila tudi župan Barda Guido Marchiol in kobariška podžupanja Božica Špolad Žuber. Marchiol je udeležencem zaželel, da bi se na taboru čim več naučili: »V Evropi smo vsi ena sama skupnost in se moramo naučiti, da čutimo, da smo njen del.« Kobariška podžupanja pa je izrazila željo, da bi ta čezmejni tabor postal tradicionalen in da bi take pobude, ki omogočajo stik med šolarji iz Italije in Slovenije, pripravljali na obeh straneh bivše meje. Mladi v okviru tabora spoznavajo tudi nove kraje nm Čezmejni tabor je finančno podprla tudi Dežela Fjk na osnovi zakona za Slovence 26/2007, izbira lokacije pa ima tudi simbolni pomen. To je bilo namreč nekoč vojaško območje, na katerem so bili bun- kerji, kjer so potekale vojaške vaje, zdaj pa se tu srečujejo mladi iz obeh držav. Projekt ima tudi turistični pomen, saj daje vidljivost krajem, ki jih udeleženci pa tudi njihovi starši prej v glavnem niso poznali. (NM) Ukradli spominsko ploščo o aferi JBTZ LJUBLJANA - V noči na četrtek so s stavbe na Roški v Ljubljani ukradli spominsko ploščo o aferi JBTZ, ki so jo postavili pred dobrim mesecem ob 25-letnici od začetka afere JBTZ, neznanci pa so ponovno popisali tudi fasado ob prostoru, kjer je bila plošča. Policija je bila o tatvini obveščena včeraj okoli 12. ure in o dogodku še zbira obvestila. V SDS so v odzivu zapisali, da so s krajo spominskega obeležja na Roški dejansko ukradli enega redkih pomnikov slovenskega boja za demokracijo in osamosvojitev. S tem po njihovem mnenju ni poškodovano le poslopje šole na Roški, kjer je obeležje stalo, temveč je oskrunjena celotna slovenska pomlad. Ploščo, na kateri je v nekaj stavkih opisan proces proti četverici in delovanje Odbora za varstvo človekovih pravic, so 31. maja odkrili vpleteni v afero Janez Janša, David Tasič in Franci Zavrl, manjkal pa je četrti vpleteni Ivan Borštner. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 5. julija 2013 3 MANJŠINA - Deželni svet bo medtem nadomestil Stefana Rigottija Jeseni ali najpozneje pozimi verjetno nov paritetni odbor TRST - Jeseni ali najpozneje pozimi bo prišlo do imenovanja novega paritetnega odbora za slovensko manjšino. Novica še ni uradna, v Rimu in na deželni ravni pa o tem razmišljajo, postopki, ki so razmeroma zapleteni, pa naj bi stekli po poletnih počitnicah. Deželni svet bo medtem v torek namesto Stefana Rigottija, ki je odstopil, v odbor imenoval Lucrezio Chermaz. Paritetni odbor na papirju nima časovnih omejitev, njegova zamenjava je stvar političnih odločitev. Odbor je doslej doživel dve sestavi in tri predsednike: Rada Raceta, Bojana Brezigarja in aktualno predsednico Jole Namor. Race je bil izvoljen v času vlade Silvia Berlusconija, Brezigar pa v obdobju le-vosredinske koalicije Romana Prodija. Mesto Rigottija, ki se je, če se ne motimo, udeležil le umestitvene seje odbora, potem pa ga ni bilo več na spregled, bo prevzela Chermazova, ki jo v odbor predlaga deželni svetnik Forza Italia Bruno Marini. Nova članica je študentka prava in je bila svoj čas krajevna predsednica FAI (Fondo ambiente italiano), pripada stranki Ljudstva svobode in je tržaška rajonska svetnica. Tudi Rigotti je pristaš desnosredinske koalicije, v odbor ga je predlagal nekdanji deželni svetnik Piero Camber. Medtem ko je bila v času Race-tovega predsedovanja sklepčnost odbora stvar politične volje (člani iz vrst desnice so načrtno bojkotirali seje), so v zadnjem času nekateri člani pogo-stoma odsotni, čeprav ne iz političnih razlogov. Giorgio Brandolin, ki ga je imenovala Prodijeva vlada, je po izvolitvi v italijanski parlament nameraval odstopiti. Tega ni naredil samo zato, ker bi njegov odhod sprožil »pravno praznino«, napovedal pa je, da se bo zelo težko udeleževal zasedanj. Brandolin vsekakor ni edini, ki je pogosto odsoten, čeprav nihče ne »dosega« Rigottija. Ko se govori o nujnih spremembah zaščitnega zakona, bo treba torej tudi razmisliti o neke vrste reformi paritetnega odbora. Njegovo delovanje financira deželna uprava, predsednik, podpredsednik in člani so upravičeni le do povračila potnih stroškov. S.T. Zgoraj Lucrezia Chermaz, ki bo v paritetnem odboru za slovensko manjšino (desno) nadomestila Stefana Rigottija, ki je odstopil kroma V odboru dvajset članic in članov Člani, ki jih je v paritetni odbor imenovala rimska vlada: Mau-rizio Pessato, Domenico Mo-relli, Giorgio Brandolin in Bojan Brezigar. Člani, ki jih je imenovala deželna vlada: Jole Namor in Livio Semolič (predlagala ju je SKGZ), Ivo Jevnikar in Damjan Paulin na predlog SSO ter Elvio Stefanutti in Odorico Serena. Člani, ki jih je izvolila skupščina slovenskih javnih upraviteljev: Davide Clodig (Videm), Mario Lavrenčič (Gorica) in Andrej Berdon (Trst). Člani, ki jih je izvolil deželni svet: Nives Cossutta, Stojan Spe-tič, Marino Vocci, Livio Furlan, Stefano Rigotti (uradno je odstopil), Stefano Pizzin in Adriano Ritossa. Predsednica paritetnega odbora je Jole Namor (zamenjala je Bojana Brezigarja), podpredsednik Livio Furlan. GLASBA V Briščikih bo danes nastopil Goran Bregovic TRST - Na nekdanjem letališču pri Briščikih se danes začenja že tradicionalna Guča na Krasu. Priljubljeni praznik balkanske glasbe in kulinarike bo uvedel koncert priljubljenega Gorana Bregovica in njegovega Orkestra za poroke in pogrebe. Večer bo potekal v znamenju novega cd-ja uveljavljenega umetnika, ki je dobil navdih v sodelovanju s priznanimi romskimi glasbeniki. Champagne for Gypsies je naslov albuma in nove turneje, s katero Bregovic potrjuje zvestobo tradiciji in vlogo mojstra te prepoznavne zvrsti, s katero je zaznamoval tudi glasbene kulise filmov Emirja Kusturice. Jutri se bo praznik nadaljeval z nastopom slovenskega pevca Magnifika in bosanske skupine Dubioza Kolektiv. Vse vstopnice (danes 20, jutri 9€)bodo na voljo tudi pri festivalski blagajni, ki bo odprta od 18. ure. ŽELEZNICA - Napori deželne vlade Debore Serracchiani Trst-Benetke: danes v dveh urah, jutri bo morda dovolj 68 minut TRST - Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine, ki jo je vodil Renzo Ton-do, se je veliko ukvarjala s tretjim pasom avtoceste Trst-Benetke in nekoliko manj z železnicami. Odborniku Riccardu Riccardiju je treba sicer priznati, da je veliko naredil za razvoj lokalnih vlakov, ki jih italijanske železnice precej zanemarjajo. Nova deželna uprava Debore Serracchiani skuša sedaj nadoknaditi zamujeno, zato namenja več pozornosti železniškim povezavam. Za najnujnejša dela za posodobitev železnice Trst-Benetke (o hitri železnici nihče več ne govori) bi potrebovali okoli 40 milijonov evrov. To bi prišlo prav predvsem tržaškemu pristanišču, ki trpi zarad precej slabih povezav s svojim naravnim zaledjem, ter seveda potnikom, ki se morajo od Trsta do Benetk danes z vlakom voziti okoli dve uri. Serracchianijeva računa, da bi lahko vožnja z vlakom na obnovljeni pro- gi med Trstom in Mestrami trajala 68 minut, od Trsta do Milana pa približno tri ure in pol (danes okoli pet ur). Da je treba čim prej obnoviti železnico med Trstom in Benetkami ter vzpostaviti povezave s Slovenijo in Avstrijo menita tudi poslanca Gibanja 5 zvezd iz FJK Aris Prodani in Walter Riz-zetto. S tem v zvezi sta posegla pri ministru za prevoze Mauriziu Luppiju. FRANCIJA - Pariški dnevnik je naslovnico literarne priloge posvetil tržaškemu pisatelju Le Monde o Borisu Pahorju Francoski prevod Mesta v zalivu je ilustriral Miles Hyman le monde PARIZ - Francoski dnevnik Le Monde je v svoji včerajšnji izdaji posvetil veliko pozornost tržaškem pisatelju Borisu Pahorju. Pariški časopis mu je posvetil naslovnico svoje literarne priloge (Le Monde Livres), na kateri kraljuje ilustracija iz knjige Quand Ulysse revient à Trieste (Ko se Odisej vrne v Trst), najnovejšega prevoda kakega Pahorjevega dela, romana Mesto v zalivu, ki je spomladi izšel pri založbi Pierre-Guillaume de Roux. Ob ilustraciji Milesa Hyme-na je objavljena tudi recenzija izpod peresa francoskega pesnika in romanopisca Hédija Kaddoura. Pod naslovom »Boris Pahor, cent ans de résistance« (Boris Pahor, sto let odporništva) pa je objavljen daljši portret tržaškega pisatelja. Z njim se je v Parizu pogovarjala novinarka in pisateljica Florence Noiville, ki se ni mogla na-čuditi vitalnosti tega poskočnega Tržačana, ki bo 26. avgusta dopolnil sto let. V članku je novinarka obnovila Pahorjevo življenje, v pogovoru pa sta se dotaknila tudi aktualnih tem: diktature kapitalizma, prihodnosti Evropske unije ... Članek pariškega dnevnika je opremljen tudi s seznamom vseh Pahorje-vih del, ki so doslej izšla v francoskem prevodu. Zadnje med njimi je kot omenjeno Mesto v zalivu, ki ga je v francoščino prevedel Jure Kozamernik. (pd) GOSPODARSTVO Trst in Gorica končno skupaj v Confindustrii TRST - Tržaška in goriška pokrajina bosta po novem združeni v skupni zvezi industrijcev-Confindustrii. Tako sta sklenili pokrajinski skupščini združenja v prepričanju, da bo spojitev okrepila ne samo delodajalce, temveč celotno gospodarsko stvarnost tržaškega in goriškega območja. Giuseppe Bono (Gorica) poudarja, da sta vodstvi organizacije prisluhnili članstvu, združitev bo po njegovem predvsem okrepila vlogo malih podjetij in industrijskih obratov. Sergio Razeto (Trst) pa je prepričan, da bo ta združitev tudi spodbudila združevanja na drugih področjih, npr. servisnih podjetij in raznoraznih konzorcijev. 4 1 2 Petek, 5. julija 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu POKRAJINA TRST - Predsednik skupščine Maurizio Vidali o razsodbi ustavnega sodišča proti ukinitvi pokrajin » »Skupna pokrajina Trst-Gorica bi združila Kras pod isto streho« Maurizio Vidali je bil včeraj »zmerno zadovoljen.« Predsednik tržaškega pokrajinskega sveta je še na ponedeljkovi pokrajinski seji zaskrbljeno ugibal, kako se bo ustavno sodišče izreklo o tistem delu Montijevega odloka, ki je predvideval skorajšnjo ukinitev italijanskih pokrajin. Po sredini razsodbi, ki je zradirala Mon-tijev ukrep, češ da tak »izreden« akt, kakršen je vladni odlok, ne more spodbiti v ustavi zakoličenega obstoja pokrajin, se mu je s srca izvoljenega političnega predstavnika odvalil kamen. Pokrajine so - vsaj zaenkrat - »rešene«. Črtati jih kar tako, s preprostim upravnim aktom, ni mogoče. »Montijev odlok je bil protidemo-kratičen in protiustaven,« je včeraj ocenil, in takoj kraško dodal: »Ustavno sodišče je prisolilo že pokojni Montijevi vladi krepko zaušnico!« Maurizio Vidali je v zadnjih mesecih v Rimu in na številih drugih srečanjih predsednikov italijanskih pokrajin prepričano zagovarjal obstoj pokrajin, tržaške še posebno. Ne apriorno, temveč z argumenti. Včeraj jih je nekaj spet iznesel. »Montijeva vlada je hotela ukiniti pokrajine zaradi varčevanja. Ko bi bilo varčevanje res njen pravi namen, bi morala pred pokrajinami ukiniti tiste javne ustanove, ki stanejo mnogo več kot pokrajine,« je opozoril in ponudil v premislek nekaj preprostih številk: »Celotna ita- J^v m s Maurizio Vidali kroma lijanska javna uprava stane davkoplačevalce 801 milijardo evrov. Centralna administracija, tista zbrana v Rimu, "požre" 562 milijard evrov, to je več kot 70 odstotkov. Preostalih 30 odstotkov "odpade" na dežele - 20,4 odstotka - občine - 8,2 odstotka - in na pokrajine. Slednje stanejo kakih 12 milijard evrov letno, to je 1,26 odstotka vsega stroška. Monti je hotel varčevati tam, kjer je strošek najnižji,« je menil predsednik tržaškega pokrajinskega sveta, za katerega je bila Montijeva vlada sploh »najbolj nedemokratična italijanska vlada po drugi svetovni vojni!« Vidali je izračunal, koliko naj bi privarčevali z ukinitvijo pokrajin. »Le 500 milijonov evrov, kajti toliko stane politično predstavništvo na pokrajinah. Ostalih 10 milijard in pol stroška za pokrajine "odpade" na službe, servise in javna dela, ki jih opravljajo pokrajine.« Vidali je izrecno izpostavil pomen tržaške in goriške pokrajine za slovensko narodno skupnost. Ta je v teh organih primerno zastopana s sedmimi svetniki na Tržaškem in štirimi na Goriškem. »S slovensko goriško odbornico Maro Černic sva posegla pri takratni ministrici za Slo- vence v zamejstvu in po svetu Ljudmili Novak, srečala sva se s slovenskim generalnim konzulom v Trstu Dimitrijem Ruplom in s slovenskim veleposlanikom v Rimu Iztokom Mirošičem. Opozorila sva jih, da sta tako tržaška kot goriška pokrajina marsikaj storili za Slovence in da bi bila njuna ukinitev za slovensko manjšino negativna.« Vidali priznava, da bi se lahko dalo na področju pokrajin marsikaj storiti, racionalizirati. Na primer na področju pristojnosti. Pokrajine so sedaj odgovorne tudi za šport, a imajo s športom kaj ma- lo opravka. Zato bi lahko to pristojnost prenesli na občine. Pač pa imajo pokrajine pomembno vlogo na področju zaposlovanja. Vsaka pokrajina ima urad za delo. Zato bi lahko pokrajine prevzele tudi deželne pristojnosti na tem področju. Predsednik tržaške pokrajine dopušča tudi možnost združevanja pokrajin. V tej zvezi je spomnil na predlog iz leta 2010, to je leto pred njegovo izvolitvijo v tržaški pokrajinski svet. »V Furla-niji-Julijski krajini je bil takrat iznesen predlog po združitvi tržaške in goriške pokrajine v eno samo pokrajino. Tako bi imeli enega samega predsednika namesto sedanjih dveh, eno samo upravo namesto dveh in 24 svetnikov namesto sedanjih 48. Cel Kras bi spadal pod eno pokrajino, kar bi po pojem osebnem mnenju ne bilo slabo.« Vidali je iznesel tudi drug predlog. Podobno kot pokrajini bi morali združiti v eno tudi dve sedanji pristaniški oblasti, tržaško in tržiško, pa tudi tovorni postajališči na Fernetičih in pri Štandrežu. Tako bi še marsikaj prihranili, je ocenil. Prav včeraj pa je predsednik vlade Enrico Letta napovedal pripravo zakonskega predloga za ukinitev pokrajin. Vidali ga je takole »odstrelil«: »Centralistični Rim hoče že spet rešiti sebe s tem, da prizadene periferijo. Tako je bilo že z Berlusconijem, nato z Montijem, in sedaj z Letto.« M.K. VZHODNI KRAS - Prihodnji petek na Opčinah Predaja novega krožišča Rajonski svet spet izrekel pozitivno mnenje o pravilniku in tarifah davka na odpadke Tares Prihodnji petek, 12. julija, bodo na Opčinah uradno predali namenu novo kro-žišče v središču vasi. Za časa Dipiazzove občinske uprave so v križišču Narodne ulice, Dunajske ceste in Proseške ulice uredili začasno krožišče, da bi z njim omogočili varnejši promet in preprečili zastoje, ki so se često pojavljali na tem območju. Rešitev je bila pravšnja. Nova prometna ureditev je požela vrsto odobravanja med domačini, tako se je Cosolinijeva občinska uprava odločila, da križišče dokončno preuredi v krožišče. Ob tem je še poskrbela za ureditev pločnikov na glavnih ulicah, ki peljejo skozi vas; nadalje je namestila novo javno razsvetljavo in opravila še vrsto drugih del. Ob njihovem koncu se je odločila, da vse storjeno uradno »preda« openski vaški skupnosti. O slednji je poročal predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta na zadnji seji. Na skupščini je rajonski svet že spet razpravljal o pravilniku novega davka na odpadke Tares in o novih tarifah tega davka, ki jih je določila tržaška občinska uprava, ter oboje odobril. Na Opčinah so tako o pravilniku kot o novih tarifah že razpravljali in izreklo svoje mnenje. Zgodilo pa se je, Krožišče sredi Opčin kroma da je bil tržaški župan Roberto Cosolini prisiljen umakniti ustrezni odlok z dnevnega reda občinske seje, potem ko je desnosre-dinska opozicija Ljudstva svobode opozorila na nekatere formalne (in zato bistvene) nepravilnosti v upravnem aktu. Občinski uradi so napako odpravili, ponoviti pa je bilo treba ves upravni postopek. Odlok o pravilniku in tarifah je spet romal v rajonske svete, potem ko bodo vsi izrekli svoja mnenja, ga bo vzela v pretres tržaška občinska komisija, šele potem bo spet na dnevnem redu v občinskem svetu. M.K. KRIŽ - Zgodovina ribištva in pomorstva Slovenija priskočila muzeju na pomoč Ribiški muzej v Križu ima že zdavnaj svoje domovanje in svoje eksponate, manjka pa mu še infrastruktura (zlasti vhodno stopnišče), tako da muzej uradno ne more še odpreti vrat. Pobudniki so v muzej doslej vložili okoli 250 tisoč evrov izključno zasebnega denarja (glavni donator je Združenje za Križ pod vodstvom podjetnika Valentina Cossutte), za dokončanje del manjka še okoli 70 tisoč evrov, je na občnem zboru kulturnega društva Ribiški muzej dejal njegov predsednik Franko Cossutta. Manjkajočega denarja še ni, Cos- suta in zanesenjaki, ki ustvarjajo muzej, pa ne popuščajo in se bodo še bolj kot doslej trudili, da bo muzej čim prej na voljo obiskovalcem. Prvič je muzeju priskočila na pomoč Slovenija (9 tisoč evrov po zaslugi tedanje ministrice za zamejce Ljudmile Novak), italijanske javne ustanove pa muzeju doslej niso namenile niti evra. Formalno je muzej še vedno gradbišče, z vztrajnostjo pa bomo premostili tudi to zadnjo oviro, je dejal Cos-sutta. Ravnatelj muzeja Bruno Volpi Lisjak - kljub pomanjkanju denarja - že pripravlja katalog za muzej. / TRST Petek, 5. julija 2013 5 OBČINA TRST - Župan Cosolini si je ogledal območje gozdiča in obale Barkovlje: dilema stranišč in parkirišč V preteklih letih je bilo predvsem v poletnih mesecih v občinskem svetu mnogo govor o barkovljanski obali. Unaltra Trieste je kar nekaj časa opozarjala na pomanjkanje stranišč: od bar-kovljanskega gozdiča pa do Miramara ni bilo javnega stranišča za male ali večje potrebe preštevilnih kopalcev. Občinska uprava je potem poskrbela za namestitev javnega stranišča proti plačilu v barkovljanskem gozdiču, zelena struktura pa je pred časom »odpovedala«. Pokvarjena je, kot opozarja napis ob reži za kovance. Včeraj sta si območje barkovljan-skega gozdiča in obale ogledala tržaški župan Roberto Cosolini in odbornik za javna dela Andrea Dapretto. Župan se je na lastne oči prepričal, da je javno stranišče pokvarjeno. Takoj je opozoril odgovorne v tehničnem uradu, naj poskrbijo za hitro popravilo okvare, da bo v začetku prihodnjega tedna javno stranišče lahko spet opravljalo svojo družbeno funkcijo. Obenem sta župan in odbornik naročila občinskim uradom, naj namestijo večje število košev za odpadke, saj jih je sedaj premalo glede na veliko število ljudi, ki se v poletnih mesecih podajo na barkovljansko obalo. Obenem sta upravitelja odredila strožji nadzor nad pouličnimi prodajalci (redarji bodo morali preveriti, ali imajo dovoljenje za prodajo). Pokvarjeno javno stranišče v gozdiču na barkovljanski obali kroma Cosolini se je tudi srečal s številnimi domačini, ki so se mu pritožili zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov za stanovalce v poletnih mesecih. Dogaja se namreč, da so poleti vsi parkirni prostori na barkovljanski obali zasedeni, zaradi česar morajo domačini iskati prosta parkirna mesta drugje. Župan je zagotovil, da bo obvestil podžupanjo Fabiano Martini, ki je zadolžena za mestno policijo, in odbor-nico za mobilnost in promet Eleno Marchigiani, da bi poglobili predvsem dva aspekta vprašanja parkirnih prostorov. Prvič: ali bi bilo možno rezervirati določeno število parkirnih pro- storov izključno za stanovalce. In drugič: ali bi bilo možno časovno omejiti parkiranje vozil na tistem območju. Dogaja se namreč, da so na parkirišču ob gozdiču že dalj časa parkirani avtodo-mi in avtomobili, ki jih lastniki koristijo kot nekakšne stalne slačilnice, ko pridejo na oddih na obalo. ČRNA KRONIKA - Pedofil Mladoletnike je »lovil« v parku V mestnih parkih se je približeval mladim fantom, najraje tujcem, in jih v zameno za največkrat skromne vsote denarja silil v spolne odnose, najraje sa-domasohistične narave. Pedofilske odnose je imel v svojem stanovanju, ko je »slekel« obleko neoporečnega bančnega uradnika. Skrb vzbujajoče odkritje je sad preiskave, ki jo je vodil namestnik državnega tožilca Massimo De Bor-toli, sprožila pa jo je prijava dveh obupanih staršev. Mama in oče sta se pred časom odpravila na kvestu-ro in preiskovalcem zaupala, kar sta bila pravkar izvedela: da sta njuna mladoletna sinova - študenta, stara 15 in 17 let, imela spolne odnose z neznancem, ki ju je nagovoril v parku in jima v zameno plačal nekaj evrov. Policijska preiskava je kmalu prišla na sled 54-let-nemu moškemu, A. R. sta začetnici njegovega imena in priimka, ki je zaposlen v nekem tržaškem bančnem zavodu. Preiskovalci so odkrili, da prijavljeni primer ni bil izjema: moški si je bil ustvaril pravo mrežo mladih znancev, saj se je med mladimi fanti razširil glas Sodnica za predhodne preiskave Laura Barresi je za moškega odredila pripor, saj je obstajala nevarnost, da bi nadaljeval s svojim kriminalnim obnašanjem. Moški se včeraj zjutraj ni podal v banko, saj so ga policisti odpeljali v koronejski zapor. Policisti trdijo, da so tudi med hišno preiskavo našli gradivo, ki bi utegnilo koristiti preiskavi. Prijava zaradi nasilja in žalitev Medsosedski odnosi niso vedno preprosti, kaj šele, da bi bili prijazni in celo prijateljski. To je povsem jasno stanovalcem nekega bloka v Ulici Piccardi, kjer je v sredo popoldne izbruhnil hud prepir. 49-letni moški M. R., rojen v Catanii, a bivajoč v Trstu, se je s pestmi in žalitvami znesel nad sosedom. Ta je dobil več udarcev v glavo, ličnico in rebra. Na kraju je posegla policija, ki je moška identificirala in rekonstruirala dogodek. Moškega iz Cata-nie je prijavila sodstvu zaradi nasilja in žalitev, napa-denec pa se je sam odpravil na urgenco. LUCHETTA 2013 - Po sredini podelitvi v Rossettiju Nagrada, ki nas opozarja na pozabljene tragedije Z gala večerom, ki so ga posvetili »zvezdnati gospe« Margheriti Hack, se je v sredo zvečer zaključila letošnja novinarska nagrada Luc-hetta. Protagonisti večera, ki so ga obogatili tudi nastopi raznih glasbenikov (posnetek si bo mogoče 10. julija ogledati na prvi mreži RAI), so seveda bili otroci in novinarji. Otroci, kajti večer Naši angeli je vsako leto posvečen nesre-čnejšim med njimi. Novinarji, ker je nagrada Luchetta posvečena najboljšim in najpogum-nejšim med njimi, ki so v središče svojega poklicnega udejstvovanja postavili otroke. Med nagrajenci je bil tudi Marco Gualaz-zini, 37-letni fotograf iz Parme, letošnji prejemnik nagrade Miran Hrovatin, ki nosi ime po v Somaliji ubitem tržaškem snemalcu. Gualaz-zini si je nagrado prislužil s posnetkom iz begunskega taborišča Gomi, ki se nahaja v severnem Kivu v Kongu (na sliki). Taborišče, ki ga večina med nami najbrž ne pozna, pa čeprav v njem bivakira okrog 60.000 beguncev. Tako kot je večina med nami najbrž pozabila na tragedijo tega in drugih afriških ljudstev. Tudi v tem je pomen nagrad, ki jih fundacija Luchetta Ota DAngelo Hrovatin podeljuje v spomin na štiri pokojne tržaške novinarje. Da nas na primer spomnijo, da v Kongu ogromno ljudi živi v popolni revščini, kljub temu, da skrivajo njegove globine mineralno bogastvo. Da so zato kongovska tla zelo vabljiva za bližnjo Ruando, ki skuša ošibiti tamkajšnje vlade tudi tako, da podpira vsakič drugačno pa-ravojaško formacijo, ki terorizira in ubija kon-govska plemena. Gualazzini je v svoj objektiv ujel otroka, ki na glavi nosi vrečo pomoči humanitarne organizacije Unicef. Obdajajo ga blato in skromni šotori, v katerih se skrivajo begunci, ki so pobegnili pred nasiljem formacije M23, v kateri se zbirajo predvsem uporniki etnije Tutsi. Zmagoviti črno-beli posnetek je bil objavljen na straneh tednika Espresso. (pd) Potreba po večjih investicijah v industrijo V Trstu je treba okrepiti industrijski sektor! Industrijska podjetja ustvarjajo sedaj le 10,4 odstotka bruto narodnega dohodka na Tržaškem, medtem ko bi moral za uravnovešen gospodarski razvoj znašati najmanj 20 odstotkov. Tako je na včerajšnji notranji skupščini tržaške zveze industrij cev Confindustria opozoril njen predsednik Sergio Ra-zeto. Leta 2012 in v prvih šestih mesecih letos je splahnelo za skupno 773 milijonov evrov investicij (centrala na biomaso, uplinjevalnik, terminal ro-ro, logistična platforma), h katerim je treba prišteti še opustitev načrta za obnovo Starega pristanišča, ki naj bi bil vreden kar milijardo evrov. Razeto je omenil še nekatera ključna odprta vprašanja, ki zavirajo razvoj industrijskega sektorja na Tržaškem. V prvi vrsti so to pomanjkljive železniške povezave. Železnico bi morali posodobiti, da bi lahko vlaki peljali do hitrosti 200 kilometrov na uro, je opozoril. Predsednik industrijcev se je obregnil tudi ob vprašanje proste luke. Staro pristanišče ni več primerno, da bi izkoristilo prostocarinske ugodnosti, zato gre prosto cono premestiti v Novo pristanišče, je predlagal Razeto. Parkirišča: podjetje Saba hoče odpustiti 9 uslužbencev Novi odpusti v Trstu. Podjetje Saba Italia, ki upravlja parkirišča Il Giulia, na trgu pred sodiščem, v silosu, pri Sv. Jakobu in občinski avtobusni postaji je napovedalo, da bo odpustilo devet uslužbencev, to je tretjino vseh zaposlenih. Špansko podjetje z italijanskim sedežem v Rimu je ukrep opravičilo z dejstvom, da so bili zadnji obračuni poslovanja negativni. Sindikat CGIL pa je odvrnil, da hoče Saba Italia »odsloviti ljudi ter jih zamenjati z napravami za plačevanje parkirnine.« Ocenil je tudi, da so negativni proračuni sad zgrešenih investicij vodstva podjetja, zato ni prav, da morajo napake vodilnih plačati delavci. Iz protesta je okli-cal za danes celodnevno stavko uslužbencev. Danes prva ekskurzija po Krasu Prijetni Kras je skupni naslov devetih ekskurzij po tržaškem in goriškem Krasu s pokušnjo tipičnih kraških pridelkov, ki jo v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, zvezo Coldi-retti in nekaterimi drugimi organizacijami prireja zadruga Radovedni po naravi. Prva ekskurzija bo na sporedu danes ob 17. uri. Zbirališče v kmečkem turizmu Pejca v Las-cu pri Slivnem, predviden je ogled jame in nato degustacija. Naslednja tovrstna ekskurzija bo v petek, 12. julija, v Šempolaju. Koncert godbe Nuova banda di Carlino na Proseku Godbeno društvo Prosek bo jutri, v soboto, 6. julija, gostilo godbo Nuova banda di Carlino (Videm), ki jo vodi Flaviano Martunello. Koncert, ki se vključuje v niz večerov Zaigrajmo skupaj na Proseku in ki ga proseški godbeniki prirejajo v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in zahodnokraškim rajonskim svetom, bo ob 20.30 na dvorišču zahodnokraškega rajonskega sveta na Proseku; v primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu na Proseku. 6 Petek, 5. julija 2013 TRST GLASBA V CVETJU - Danes v izvedbi Operne akademije iz Križa Prvi koncert za cvetlične gredice miramarskega parka Glasbeni poletni kampus, ki se je v organizaciji kriške Mednarodne operne akademije odvijal v prostorih grajske kuhinje miramarskega gradu, bo danes ob 19.30 zaprl svoja vrata s posebnim koncertom, sestavljenim iz odlomkov Rossi-nijeve opere Seviljski brivec. Dogodek je Akademija pripravila v sodelovanju z Zavodom za kulturno dediščino FJK, namenjen pa je zbiranju prispevkov za posaditev 800 sadik na cvetlični gredici, ki obdaja fontano pred vhodom v sam grad. Sadike je za ta namen podaril miramarski Garden service. Za to priložnost so združili moči kriška Akademija, Garden service Miramare in Smile service, ki so v ta projekt vložili svoje znanje in izkušnje: Smile service skrbi za organizacijo in promocijo dogodka, Garden service za sadike in Akademija za predstavo. K temu se je pridružil še AmeC (As-sociazione medicina e complessita), ki je pokrovitelj dogodka. Glasba v cvetju je le prvi korak na poti do tesnejšega sodelovanja, ki bo valoriziralo zgodovinski park miramarskega gradu. Prebivalci, inštitucije, društva, profesionalci, podjetja lahko skupaj dosežejo pomembne rezultate za vse. Informacije o koncertu lahko dobite na spletni strani www.smileser-vice.it (info@smileservice.it) ali telefonski številki 040/348163. Prispevke lahko donirate na tekoči račun Mednarodne aka- Vabljeni vsi, ki želijo prispevati k ohranjanju lepote naj- demije Križ IT 56 T 08928 02200 010000028423, namen na- lepšega tržaškega simbola in hkrati uživati v izjemni pred-kazila "1° concerto Musica in fiore". stavi. KRIŽ - Gost je bil tudi bivši ljubljanski nadšof Uran Doživeto praznovanje zavetnikov sv. Petra in Pavla Kriška župnijska skupnost je upravičeno zadovoljna s potekom praznovanj vaških zavetnikov sv. Petra in Pavla. Razstavo narodnih noš v Slomškovem domu, ki jo je pripravila Marta Košuta, si je ogledalo veliko domačinov in tudi gostov iz drugih krajev. Šlo je za res zanimivo razstavo »tbetov«, kot v kriškem narečju pravijo ženskim narodnim nošam. Na odprtju razstave so nastopili gojenci Glasbene matice ob spremljavi njihove mentorice prof. Beatrice Zonta. Več ljudi kot lani se je udeležilo tradicionalne procesije (foto Kroma) po vaških ulicah, ki je tudi tokrat potekala ob zvokih nabrežinske godbe na pihala. Slovesnost v cerkvi je vodil Anton Bedenčič, ki letos praznuje 40-le-tnico mašništva. Na dan praznika 29. junija je slovesno evharistijo vodil upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. OBLETNICA - Nekdanji dijaki znanstvenega liceja Matura - 50 let pozneje V restavraciji Križman v Repnu so se prejšnji petek zbrali dijaki in dijakinje, ki so pred petdesetimi leti uspešno maturirali na znanstvenem liceju. Med tistimi, ki so v šolskem letu 1962-63 gulili klopi »realne«, so se zbra (po abecednem redu, tako kot so bili vpisani v razredni dnevnik): Antonini Maksimiljan, Cossutta Alex, Dekleva Jože, Drasič Franko, Jogan Boris, Kokorovec Marino, Korošic Aleksander, Lah Neda, Mo-relj Pavel, Neubauer Guido, Petelin Bogdan, Senčar Milan, Vodopivec Jurij in Volpi Nekdanji maturantje s svojima profesorjema Marijo Kacin in Humbertom Mamolom (tretja in četrti z leve -sedita) Oskar. S svojo prisotnostjo sta jih razveselila tudi profesorja Marija Kacin in Humbert Mamolo. Večer je minil v sproščenem in prijetnem vzdušju, glavno besedo pa so seveda imeli spomini in nepozabne anekdote iz šolskega življenja. n le / gU(c