TRST, sreda 8. julija 1959 Leto XV. . Št. 161 (4315) JRSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 • Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postal« I gruppo UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHl it. «, II. n ML — TELEFON >34»! IN 94-638 — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA ». 2« — Tel. it. 37-338 — Podružnica GORICA: Utica S. Pelllco l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CEN* OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finan£no-u pravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 Vir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur. enoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno lOOOltf FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, p-,letno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Mioemsrve tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-37» Segni ni dal obljubljenega odgovora Neodločen izid glasovanja v Palermu Incidenti v sicilijanski skupščini - Oba kandidata za predsednika skupščine sta prejela vsak po 43 glasov - Oster spor med poslancema KD Donat Cattinom in Rapellijem v poslanski zbornici (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Predsednik vlade Segni je obljubil, da ®o za danes pripravil odgovor sindikatom, ki so ga Posili, naj on posreduje v stavki pomorščakov. Toda s®gni tega odgovora danes ni dal. To njegovo ravnanje se lahko komentira na razne načine, toda najmanj, kar se lahko o njeni reče, je to, da je kaj malo simpatično. Sindikati sami in pa stavkajoči pomorščaki pa bodo o njem Sotovo sodili nekoliko bolj ostro. Sicer je že iz samih de-mokristjanskih krogov zna-***>, da se Segni ne bo odmaknil od dosedanje vlad-n® nepopustljivosti, ki se sklada z nepopustljivostjo modolastnikov. Segni si je aaje pridržal odločitev, tako mse neka desničarska agenda, Po razgovorih, ki naj mu ■ JPogočijo ugotovitev, ali bi ■■tlelo njegovo posredovanje k8?6,*1 ,a^i ne- Toda Segni bi °tel istočasno od sindikatov oseci prekinitev stavke, s či-”)er bi potrdil stališče mini-tra Jervolina. V ostalem bi * pa omejil na to, da bi spra- • . razgovore v tek proti po-tivni rešitvi, medtem ko bi aiogo, da v podrobnostih iz- gladi sPor, prepustil ministru 2a trgovinsko mornarico. Ista agencija tudi trdi, da . -OVIIVIJU IUU1 l 1 ul, u« F s'avija Segni pogoj za svo-Posredovanje: v razgovorih predstavniki sindikalnih ez ne smejo sodelovati or-* ("ratorji stavke. To naj bi Potrjevalo načelo, da se vla-»?, ne. more pogajati z orga-‘acijami, ki nimajo juridič-ga priznanja, temveč samo tistimi, ki jih republikanska zava ustavno priznava Ce-omV n’ znano, do kje se sme ■Penjeni agenciji verjeti, je Po nekaterih znakih sodeč ndar verjetno, da res za-Jlvo podaja Segnijeve na-:.gPe, y tem primeru pa se sn° vi(jii s0 Segniju kaj čin vaane zahteve stavkajo-“ pomorščakov, temveč mu 8j. rgolj za «prestiž» vlade i bolj konkretno; postaviti brez na stran brodolastnikov ter Pobene izbirčnosti glede Sredstev streti stavko Il0 zvezi s stavkami je priči . nes v poslanski zbornica •'k mooPib incidentov, ki jan i izzvala dva demokrist-te; . Poslanca, ki sta ob J Priložnosti nastopila vsak raj n.asProtnem bregu. Ze vče-, Je poslanec Donat Cattin v ,|J1P1 govorom spravil KD čun v°ljo. Na njegov rani v . okviru same stranke je Manjkalo kritik in davi ga 0 Pred nadaljevanjem debate deinPrPračunu ministrstva za skn PPlrlical načelnik poslan-Pritn' e KD Gui’ ki se ie ga n Va* zaradi včerajšnje-Kot °nat Cattinovega govora. mu E? se je kmalu pokozalo, °blju??nat Cattin najbrž ni Pa « da bo »priden«. pač * 88 Se boli p .ga je vse skupaj morda »e pogrelo, o *’ kl Ranelli. Incidenti so riti 4D.eii’...ko ie začel govo- Rap*kdanji sindikalist CISL netlt 'e sedaj glavni ekspo-kata *arrighijevskega» sindi-tk>n .Ph Fiat. Med njim in iz n, .'-attinom, ki sta oba Prišln’?8, ^ ie pre' večkrat bič s , sporov in zato ni je JlUldnega, da je bilo ozrač-RanenCej naPeto, ko je začel tutj; govoriti. Kritiziral je se n ''•SL ter poudarjal, da bj k?, sklada z mnenjem, da boljs’ stuvka edino in naj-Poanjk sredstvo za okrepitev Cev ,renega položaja delav-vP«dei mu Je Donat Cattin Zarad- v besedo; «To praviš Pikoli* tega' ker tvoj sindikat •j-j ne stavka«. Pe sliu R?pe"' se de,al’_da Jal «tp in je nadaljeval. De- -,n. 1 ' da moč pogodbe ne Več .*baiati iz zakona tem-«TVo,. prestiža sindikatov lahko *indikat Fiat se res iem„ P°naša z lepim presti-Pof p®a ’e ,pe* prekinil Dobi , 'n- Toda Rapelli še Pa ; e' slišati medklica Ko aiptjfij “menil, da morajo imeti trdil. Toda za članek vem, da si ga napisal ti.» (Gre za članek, ki ga je objavilo glasilo turinske CISL v času volitev v Fiat. V članku sta bila napadena Rapelli in Arrighi.) Oster spopad bo gotovo imel še npsledice v sami KD, zlasti še, ker je Rapelli danes zvečer grozil, da izstopi, če ne dobi zadoščenja. Čeprav je bil tudi ostali del seje poslanske zbornice skoraj v celoti posvečen stavkam, ni prišlo do drugih incidentov. Jutri bo za zaključek debate govoril minister za delo Zaccagnini. Popoldne se je v poslanski zbornici pričela razprava o ustanovitvi ministrstva za turizem in prireditve. V senatu so govorili o proračunu prosvetnega ministrstva. Sklenili so tudi, da bodo po pospešenem postopku razpravljali o besedilu amnestije. ki se je vrnilo iz poslanske zbornice. Ta predmet bo na dnevnem redu jutri. V senatni komisiji je to pot dobilo večino besedilo poslanske zbornice, ki je zavrnilo senatove spreminjevalne predloge. To se je zgodilo, ker je spremenila mnenje MSI, toda levica je sklenila, da postavi predlog za spreminje-valni predlog zopet pred pie-num. V Palermu bi morali danes ižvoliti predsednika sicilijanske deželne skupščine. Izvolili ga sicer niso, pač pa je tudi v tem deželnem parlamentu prišlo do incidentov. Kmalu po peti uri se je zbrala deželna skupščina, ki ji je predsedoval najstarejši poslanec Pivetti. monarhist. Za tajnika sta mu bila določena najmlajša poslanca monarhist Paterno in demokristjan Nico-letti. Predsedujoči je imel govor, po katerem so vsi navzoči vstali m ploskali. Dasi nihče od izvoljenih ni manjkal, v zbornici vendar ni bilo 90 temveč 87 poslancev. Milazzo in Corrao sta bila izvoljena v več okrožjih, prav zaradi tega sta se pismeno odrekla nekaterim mandatom ter zahtevala, naj se takoj na njuno mesto pokličejo nadaljnji trije poslanci, ki niso bili HllllllltllllllllllllllllllltlllllllllHIIIIMIIItlimil Nadaljuje se stavka angleških tiskarjev LONDON, 7. — Kongres zveze za transporte, ki je s svojimi milijon 300 tisoč člani najvažnejši angleški sindikat, je davi soglasno sprejel resolucijo, s katero izreka solidarnost s sto tisoč tiskarji v provincialnih mestih, ki stavkajo že tri tedne. V svoji resoluciji zagotavlja zveza stavkajočim tiskarjem, da je pripravljena podpirati jih in pomagati jim v čim večji meri, ter poudarja, da vodijo tiskarji «bitko naprednih postojank za 40-urni delovni teden«. »Mi nismo navadni pasivni gledalci bitke, ki jo oni vodijo,« nadaljuje resolucija. »Ce bodo delavci v tiskarnah uspeli razbiti enotno fronto delodajalcev za 40-urni teden, bo naša naloga olajšana.« izvoljeni. Ta zahteva, ki je povsem logična, če naj o važnih stvareh odloča 90 poslancev, pa je bila na predlog demokristjana Fasina zavrnjena s 46 glasovi, medtem ko je «za» glasovale 40 poslancev; socialdemokrat Napoli se je vzdržal. Pri glasovanju so bili na eni strani KD, PLI, PDI in MSI, na drugi pa PCI, PSI in Milazzova stranka. Pred volitvami predsednika je bila seja prekinjena, ker so komunisti zahtevali sestanek načelnikov skupin, da se dogovore, kako zajamčiti tajnost glasovanja. Ko pa je po 20-minutni prekinitvi kot drugi po abecedi glasoval A-vola (KD), je začel govoriti! ki je trdil, da so drugi po-’ slanci KD kontrolirali glas A-vole Predsednik se za to pripombo ni zmenil in je poklical tretjega po abecedi. Tedaj pa se je proti predsedniški miai pognal komunist Ma-caluso in za njim takoj Corrao. Macaluso je pograbil žaro ter dejal, da se ne bo volilo. Nastala je velika zmešnjava. Demokristjani so hoteli Macalusu žaro iztrgati, toda drugi komunisti in krščan-ski socialci jim tega niso dopustili. Incident, kakršen je bil v analih sicilijanske skup ščine nepoznan, je trajal če trt ure. Potem se je glasovanje vendarle nadaljevalo. Ke so prešteli glasove, so Čorrao, bivši demokristjan in ugotovili, da sta oba kandi-sedaj član Milazzove stranke, I data prejela po 43 glasov, in sicer Ferdinando Stagno d’Al-contres (KD) in Benedetto Ma-jorana della Nicchiara (US CS). Ena glasovnica je bila bela. Glasovanje se bo moralo torej ponoviti jutri. A. P. TANANARIVE, 7. — General de Gaulle je danes predsedoval četrtemu zasedanju izvršnega sveta francoske skupnosti. Zasedanje bo trajalo dva dni. Kakor že javljeno, so navzoči tudi predsednik vlade Debre, zunanji minister de Murville, finančni minister Pinay in 12 ministrskih predsednikov krajevnih vlad afriških ozemelj. Veleposlanik CavalleUi v Mac Millan za razgovore o razorožitvi takoj po rešitvi berlinskega vprašanja 0 tem naj bi govorili na konferenci najvišjih - Harriman pravi, da ja Hruščev v razgovoru z njim uporabljal ^grozilni ton», in dodaja, da bi bilo dobro, če bi bila konferenca najvišjih v ZDA LUBLJANA, 7. — Italijanski veleposlanik v Jugoslaviji Francesco Cavalletti je v spremstvu italijanskega generalnega konzula v Zagrebu Luigija De Giovannija opravil protokolarne obiske pri podpredsedniku ljudske skupščine Slovenije dr. Heliju Modicu, predsedniku izvršnega sveta Borisu Kraigherju in podpredsedniku okrajnega ljudskega LONDON, 7. — Predstavnic Foreign Officea je spo-odbora Ljubljane ing. Ivanu j ročil, da bo zunanji minister Selwyn Lloyd odpotoval Klemenčiču. Finančna pogajanja med FLRJ in ZSSR BEOGRAD, 7. — V Beogradu so se začela pogajanja med delegacijama vlad Jugoslavije in Sovjetske zveze o finančnih vprašanjih, ki izhajajo iz sporazuma sklenjenega leta 1956. Jugoslovansko delegacijo vodi podtajnik v državnem tajništvu za finance Zoran Polič, sovjetsko pa sovjetski veleposlanik v Beogradu Zamčevski. «» --------------- RIM, 7. — Danes je prišel v Rim paragvajski zunanji minister Raul Sapena pastor na dvodneven uraden obisk. 12. julija v Ženevo. Sprejel je vabilo de Murvilla, naj se istega dne zvečer udeleži večerje, pri kateri bodo navzoči tudi Herter, italijanski zunanji minister Pella ;n zahodnonemški zunanji minister Brentano. Predstavnik je sporočil, da bo tudi britanski poslanik v Moskvi sir Patrick Reilly član britanske delegacije pri nadaljevanju razgovorov v Ženevi. Dalje je jpredstavnik izjavil, da Sel-wyn Lloyd nima v načrtu, da bi se sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromi-kom pred nadaljevanjem noga jan j. Predsednik vlade Mac Millan pa je v spodnji zbornici izjavil, da bi morebitna konferenca na najvišji stopnji med Vzhodom in Zahodom po rešitvi berlinskega vprašanja lahko začela pripravljalne raz- govore o razorožitvi. Dodal je, Izjava alžirske vlade o atentatu v Rimu Ere za teroristično dejanje iz vrste ki so jih izvršili zločinov v Evrop Tudi v arabskih krogih v Rimu izjavljajo, da gre za zločin francoske «Rdeče roke» - Izjave Bulhufa KAIRO, 7. — V zvezi z atentatom v Rimu je alžirska vlada objavila nocoj naslednjo izjavo: «Gre za teroristično dejanje, ki spada v okvir zločinskih dejanj, ki so jih izvršile francoske posebne organizacije v Evropi, zlasti pa v zvezni Nemčiji. Nekateri komentarji tiska avto'nUtl..v ra*merju do strank bat in ie nato Do- trej, at*in. Toda Rapelli še klijj govoriti tudi o avtono V da je res on av-b)i .anka, zaradi katerega je Pteie^,°^ra obs°jen, in da ie t« ('"tal podpore od Fiat. Na-ki : spet spregovoril RapeUi Padno Ja!: HJasno je. da zs r* nisi nikoli pisal po- so skušali pripisati odgovornost za ta zločinski atentat, katerega žrtve so samo otroci, narodnoosvobodilni fronti. Zavračamo te komentarje kot lažne, in to tem bolj, ker enote ali skupine narodnoosvobodilne vojske niso nikoli začele akcije v nevtralnih državah ed začetka francosko-alžir-ske vojne. Mednarodno javno mnenje, in še posebno italijansko, bo znalo obsoditi zločinski atentat, ki je delo francoskih organizacij m ki razgalja politiko izsiljevanja in pritiska francoske vlade v mednarodnem merilu.« RIM, 7. — Komunistični senator Valenzi je predložil v senatu vprašanje v zvezi z atentatom v Rimu. Pozval je vlado, naj točno poroča o poteku preiskave in naj sprejme vse potrebne ukrepe, da piepreči druge podobne zločine. policija nadaljuje preiskavo in do sedaj se ni zvedelo nič novega. Nocoj so karabinjerski častniki sklenili povečati nadzorstvo nad Tunizijcem Bulhufom. da ga zaščitijo. Povečali so tudi straže okoli tunizijskega poslaništva. Karabinjerski častniki delujejo skupno s častniki protivohunske službe Bulhuf pa je medtem kupil rov avtomobil in nadaljuje svoje normalno delo. Vsako jutro odide ob 9 iz stanovanja v tunizijsko poslaništvo, k’er ostane do 12. Nato se vrne domov in ob 15 gre zopet v poslaništvo, kjer ostane do večera Posebno nadzorstvo so odredili tudi v kliniki, kjer leži v nedeljo z letalom v Rim. Mohamed Tajeb Bulhuf je dal reviji «Tempo» intervju, v katerem med drugim izjavlja; «Sem časnikar. Toda moje delovanje v Italiji je predvsem političnega značaja. Kaj-•-i čeprav sem tunizijski državljan, ne morem pozabiti, di je moja rojstna zemlja Alžirija, dežela, ki v sedanjem trenutku zelo potrebuje prijatelje na vsem svetu, posebno pa v Sredozemlju. Zato je naravno, da skušam zastopati alžirsko stvar in skušam pridobiti kolikor mogoče veliko število prijateljev s povsem dovoljeno in neškodljivo pro-1 živa podporo francoske tajne policije se trdi, da iščejo predvsem med severnimi Afričani, ki živijo v Rimu. Do sedaj so pridržali okoli 30 ljudi, ki jih zaslišujejo. Ni znano, ali policija išče tudi v drugi smeri, od koder je prav gotovo, da prihajajo a-tentatorji. V krogih arabskih diplomatskih predstavnikov v Rimu so vsi mnenja, da prihaja atentator iz francoskih krogov. To utemeljujejo posebno s podobnostjo številnih atentatov proti predstavnikom severnoafriških držav v raznih evropskih državah, odkar so te odločno začele zahtevati neodvisnost Alžirije. Državni tožilec v Frankfurtu Heinz Wolf pripisuje te atentate francoski teroristični organizaciji »Rdeča roka«, ki u- pagando« V zvezi z atentatom je Bulhuf izjavil; «Grozen privid o-tiok, ki jih je razmesarila bomba, postavljena v mojem avtomobilu, mi je vedno pred očmi. Nikoli si ne bi mislil, da bi v tako gostoljubni in velikodušni državi, kakor je Italija, bil kdo, ki se ne bi ustavil pred možnostjo, da u-fcije nedolžne otroke, samo da izvede tajen političen načrt. Izjavljam to, ker tisti, ki je postavil bombo v avtomobil, je dobro vedel, da je o’o eksplozije moglo priti pred piedvidenim časom in sejati žalost med ljudmi, ki nimajo nič opraviti s politično borbo v Severni Afriki«. V zavodu za sodno medicino pa so danes napravili obdukcijo trupla otroka Rovaia, k. je bil ubit pri atentatu. Stanje ranjenih otrok se je danes izboljšalo. Značilno pa je, da desničarski in vladni tisk vztrajno govori o tem, da so atentat organizirali v krogih severnih Afričanov. Tudi o preiskavi ranjen Alžirec, ki je prišel ..................................................MM........ Kozlov je prišel včeraj v Detroit Hruščev je sprejel guvernerje ZDA Hruščev je izjavill da bi bilo zelo dobro, ie bi Eisenhov/er obiskal SZ DETROIT, 7. — Podpredsednik sovjetske vlade Kozlov je Ušel iz San Francisca v Detroit. Jutri bo odpotoval v Chicago. Zupan iz Detroita Louis Miriani ni hotel sprejeti Kozlova ob prihodu' v mesto. Kakor je znano, je župan že sporočil državnemu departmaju, da nasprotuje temu obisku. Na letališču je Kozlova sprejel predsednik družbe «E-djt«n» iz Betroita Walter Cia-ler. Jutri se bo Kozlov sestal z guvernerjem države Michigan. Danes si je Kozlov ogledal v spremstvu predsednika električne družbe »Edison« električno centralo in razna industrijska podjetja Detroita Seveda je obiskal tudi tovarno «Ford», kjer so mu pokazali tekoči trak začenši z železno rudo pa vse do izdelanega avtomobila. Kozlovu so pokazali tudi vozilo «Levca», ki je izdelano na principu •zračne blazine«. Ob koncu banketa, ki so ga priredili njemu na čast v De-»roitu, je Kozlov izjavil, da Sovjetska zveza želi rešiti nerešena politična vprašanja med ZDA in SZ z miroljubnimi pogajanji ob konferenčni mizi in ne z vojno. Zavzemal se je za uvedbo dobrih kulturnih odnosov med obema državama in za povečanje gospodarske izmenjave ter je poudaril važnost prispevanja ZDA v znanstvenih odkritjih. »Hočemo, je pripomnil, da napredek služi samo miroljubnemu namenu.« Iz Moskve javljajo, da je Hruščev sprejel danes guver nerje sedmih držav ZDA, ki so na obisku v Sovjetski zvezi, Z njimi se je pogovarjal tri ure in pol. Nato pa so gostje odšli v ameriško veleposlaništvo na sprejem, ki ga je priredil veleposlanik Thompson. Med razgovorom je Hruščev Izjavil, da bi bilo zelo dobro če bi predsednik Eisenhower obiskal Sovjetsko zvezo. —«»-—- Gen. Arana se je javil BUENOS AIRES, 7. — General Ossorio Arana se je danes javil vojaškim oblastem skupaj z nekaterimi svojimi pristaši. General je baje pred tremi tedni vodil vojaški upor proti sedanji argentinski vladi. Kot je znano, je predsednik Frondizi korenito reorganiziral svojo vlado prav po tem uporu, ker so mnogi častniki zahtevali spremembo vladne politiko. službe in ki ima svoje agente po vsej Evropi ter organizira atentate proti vsem, ki sodelujejo z alžirskim osvobodilnim gibanjem. Organizacijo »Rdeča roka« sestavljajo povečini ljudje, ki so se med vojno kompromitirali z nacizmom in se po vojni niso vrnili v Francijo. Francoski politični policiji so ti ljudje prišli prav za njeno akcijo proti alžirskemu osvobodilnemu gibanju. Znano je, da je francoska vlada nedavno zahtevala od švicarske in italijanske vlade izgon številnih Alžircev in severnih Afričanov, švicarska vlada je odločno reagirala, medtem ko se ni nič slišalo, da bi rimska vlada kakor koli reagirala. In tako je «Rdeča roka« organizirala nov atentat, ki se pridružuje celi vrsti prejšnjih: 28. septembra 1950 je eksplodirala bomba v sk'«-dišču orožja nekega Schlueter-ja v bližini Hamburga. 3. junija 1957 je v Hamburgu eksplodirala bomba v njegovem avtomobilu, pri čemer je bila ubita njegova mati. 1. oktobra 1958 je močan naboj tri-tola razdejal del ladje »Atlas« v pristanišču v Hamburgu in ladja se je potopila. 5. novembra istega leta so francoski a-genti v Bonnu z brzostrelko umorili trgovca z orožjem Puecherta v trenutku, ko je pognal motor. Istega dne so francoksi agenti na ženevskem letališču umorili nekega drugega trgovca z orožjem z zastrupljeno puščico. ——;«» ---- Danes volitve v ZAR KAIRO, 7. — Jutri, v sredo bo 8 milijonov Egipčanov in Sircev odšlo na volitve. Volitve Se bodo začele ob 8 zjutraj in se bodo končale ob 5 zvečer. Jutri bodo glasovali samo za krajevne odbore. Izvoljeni bodo izvolili iz svoje srede pokrajinske svetovalce, ti pa bodo izvolili glavno skupščino narodne zveze ,ki je politična organizacija, katero so ustanovili namesto vseh prejšnjih političnih strank v ZAR. Izvoljenih bo okrog 40.00Q krajevnih odbornikov. Novembra pa bo na podlagi začasne ustave, ki sedaj velja za nedoločen čas, predsednik Naser izbral 400 poslancev v parlamentu in sicer polovico med člani skupščine narodne zveze, drugo polovico pa med bivšimi poslanci Sirije in F.gip'a. E-gipt in Sirija bosta zastopana približno v razmerju tri pro- ti eden. V številnih krajih, kjer je bilo število kandidatov enako številu predstavnikov ki jih je treba izvoliti, so bili kandidati avtomatično izvoljeni. Zato se jutri ne bo volilo v 1200 volilnih sedežih. »»-—- Ollcnhauer o pripravah na volitve BONN, 7. — Na sestan- ku vodstva socialdemokratske stranke je predsednik OUen-hauer izjavil, da bi on nasprotoval svoji morebitni kandidaturi za kanclerja, ker je mnenja, da lahko služi stranki, če še dalje zavzema predsedniško mesto. V zvezi s prihodnjimi političnimi volitvami je Ollen-hauer izjavil, da so ustanovili komisijo, ki ima nalogo pripraviti program in načrte stranke s tem v zvezi in določiti voditelje, ki bi v primeru zmage stranke lahko postali ministri v novi vladi. Komisiji predseduje Oilenhauer sam. OUenhauer je Izjavil tudi, da je v interesu stranke, da se že sedaj lot, dela za prihod nje volitve, ki bodo šele leta 1961. Pri tem je poudaril potrebo enotnosti v stranki. ——«» ----- Avstrijska kriza DUNAJ, 7. — Uradno javljajo, da je predsednik republike Schaerf sprejel kanclerja Raaba, ki mu je sporočil, da se odpoveduje mandatu za sestavo nove vlade. Predsednik republike je za jutri pozval k sebi predstavnike obeh vladnih strank, da skupno pregledajo položaj. Kancler Raab se je odpovedal mandatu po osmih tednih pogajanj o razdelitvi ministrskih mest, zlasti pa o podržavljenih podjetjih in o pristojnosti zunanjega mini. strstva. Sedaj nastajajo naslednje možnosti: ali bo predsednik republike znova poveril mandat kanclerju Raabu in skušal vplivati na socialiste, naj popustijo; ali bo ljudska stranka določila drugega svojega predstavnika, ki naj bi skušal sestaviti vlado; tretja možnost pa je, da predsednik republike poveri mandat za sestavo vlade socialističnemu predstavniku. V tem primeru bi ljudska stranka eventualno sodelovala v vladi, ki bi jo sestavili socialisti, ali pa bi sploh odklonila sodelovanje. Ce bi ljudska stranka odklonila sodelovanje, bi imela socialistična vlada težave /a večino v parlamentu. Ce bo kompromis nemogoč, ni izključeno, da bodo razpisali nove volitve. Kakor je znano, so zadnje volitve bile 10 maja, in -tedaj je ljudska stranka dobila 79 poslancev, socialistična stranka pa 78. medtem ko so jih liberalci dobili osem. «#------ Mednarodna razstava varilne tehnike LJUBLJANA, 7. — Na gospodarskem razstavišču je bila danes odprta prva mednarodna razstava varilne tehnike. Na razstavi sodeluje 37 domačih in 13 inozemskih razstavljavcev. Na svečani otvoritvi je bil navzoč podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek. Prejšnji teden pa je bil v Opatiji kongres mednarodnega inštituta za varjenje. To je bila doslej največja mednarodna manifestacija s področja tehnike v Jugoslaviji Pri njej je sodelovalo sto domačih in 600 inozemskih znanstvenikov in strokovnjakov da ni še prišel trenutek, ko naj bi določali argumente, o katerih naj govorijo na konferenci najvišjih. »Toda, razmišljam o možnosti, da bi na tej konferenci govorili o splošni razorožitvi«. Nato je Mac Millan izjavil, da bi bil zelo zadovoljen sestat, se z Adenauerjem «ob vsakem primernem trenutku, čeprav je zaradi bližnjega nadaljevanja konference štirih zunanjih ministrov v Ženevi težko izbrati primeren trenutek. Britanska vlada je povabila kanclerja Adenauerja ze decembra, naj obišče Anglijo. NEW YORK, 7. — Bivši a-meriški poslanik v Moskvi Averell Harriman objavlja v reviji «Life» članek o svojem razgovoru s Hruščevom. Harriman pravi, da je Hruščev med razgovori uporabljal grozilni ton in da so se mu njegove izjave zdele »zaskrbljajo-če». Med drugim pravi Harriman, da je Hruščev izjavil «Bodite gotovi, da ne bom nikoli dovolil ponovne združitve Nemčije, če ne bo ta združitev predvidevala socialističnega sistema.« Po mnenju Harrimana kažejo izjave Hruščeva, da bo Sovjetska zveza 13. julija v Ženevi nepopustljiva, kar se tiče Berlina. Harriman pravi dalje da mu je Hruščev izjavil, da zunanji minister Gromiko »govori samo tisto, kar mu mi rečemo, naj govori... In če ne bi tega storil, bi bil odpuščen in nadomestil bi ga kdo drug ki bi to storil«. Harriman dodaja v članku da ga je Hruščev obvestil, da bi ravnal enostransko in da bi sam enostransko ukinil pravice zahodnih držav, če ne bodo ZDA sprejele rešitve o Berlinu. »Vaši generali, je izjavil Hruščev, govorijo o ohranitvi vašega položaja v Berlinu s silo. To je bluf. Ce boste poslali tanke v Berlin, bodo zgoreli in ne varajte se glede tega: če hočete vojno, jo lahko imate, toda ne pozabite: bo vaša vojna. Naše rakete bodo avtomatično letele.# Hruščev ie tudi izjavil Harrimanu, da se sovjetska zveza ne želi no-lastiti zahodnega Berlina: «Kaj oredstavljata dva milijona ljudi za nas. ki sestavljamo blok 900 milijonov? Rajši vam jih pustimo, da jih hranite « Hruščev ie pripravljen dovoliti vojaštvu zahodnih držav, da ostane v Berlinu še za nekaj časa, toda ne bo dovolil, da se ta okupacija nadaljuje: «Dnevi okupacije so za vedno končani.« Harriman piše, da je Hruščev tudi izjavil, da se strinia z najstrožjim nadzorstvom, da se zagotovi razorožitev, in da bi sprejel tudi predlog predsednika Eisenhoweria o letalskih inšpekcijah, čeprav bi te bile krivične za SZ zaradi številnih ameriških oporišč na svetu. Med razgovorom so se omenili tudi drugi argumenti. Hruščev je izjavil, da bi povojni odnosi med ZDA in SZ bili povsem drugačni, če bi bil predsednik Roosevelt še živ. Govoril je nato o trgovini in je izjavil, da ameriška politika omejevanja izmenjave s SZ ni imela uspeha. O Srednjem vzhodu je izjavil, da so številni Američani mnenja, da Sovjetska zveza išče svoje koristi v arabskih državah. Dodal pa je, da se na Srednjem vzhodu ne proizvaja nič take- ga, kar bi SZ lahko želela. SZ namreč proizvaja boljši bombaž, petroleja pa ima več, kakor ga potrebuje: «Ali ga hočete kupiti?« je izjavil Hruščev. Harriman takole zaključuje svoj članek: »Vtis imam, da čeprav je treba posvetiti največjo pozornost izjavam Hruščeva in njegove trditve sa ne smejo podcenjevati, se ne sme preveč živo reagirati na njegovo nesramno nadutost.« Harriman govori o sestanku na najvišji stopnji in dodaja, da je ena od težav v odnosih s Hruščevom v tem, da ne pozna Zahoda. Po mnenju Harrimana bi konferenca najvišjih, ki bi bila v ZDA, »ne samo lahko prispevala k plodnejšim razgovorom, pač pa bi tudi odprla oči Hruščevu«. Dalje pravi Harriman, da je Hruščev izjavil, da je SZ dobavila Kitajski zadostno število raket za bombardiranje For-moze in da Kitajci lahko uničijo ameriško sedmo brodovje, ki križari ob Formozi. V SZ že letos izstrelitev rakete s človeško posadko? Izjave tovjetskih znanstvenikov o važnih podatkih pri zadnjem poizkusu z živalmi MOSKVA, 7. — V članku, ki ga objavlja danes glasilo vlade »Izvestija«, piše član sovjetske akademije znanosti prof. Anatolij Borodnicin, da je polet dveh pr.ičk in zajca v vesolje in njih povratek na Zemljo dal koristne podatke o sposobnosti živali, da se prilagodijo pogojem pospešku in breztežnosti. Sovjetski profesor pravi, da je bil namen poizkusa dobiti odgovor na naslednja vprašanja; kakšna je verjetnost prihodnjih vesoljskih ladij, da se trčijo z meteoriti; jaKost različnih žarčenj v vesolju; kako reagira živ organizem na neobičajne pogoje vesoljskega poleta, ki so; zelo močan pospešek, pomanjkanje težnosti in močno žarčenjc. Clankar dodaja, da bo proučitev dobljenih podatkov pomagala pripraviti naslednjo postajo pri zavojevanju vesolja: izstreli- tev rakete s človekom. Moskovski radio je v komentarju izjavil, da je raketa, ki so jo izstrelili 2. julija, dosegla višino več sto kilometrov. V Nevv Yorku je strokovnjak na sovjetski razstavi Tonov izjavil, da je raketa, ki so jo izstrelili 2. julija, že dosegla leta 195« višino 455 km pri poizkusu, pri katerem m bilo živali v njej. Tonov je izjavil, da so v SZ že poslali druge pse v vesolje, da proučijo vprašanje povratka prihodnjih vesoljskih potnikov na Zemljo, Nekatere od teh živali so se vrnile žive v konici rakete, druge pa s pomočjo padala, potem ko se je raketa vrnila v atmosfero. Po moskovskem radiu je sovjetski znanstvenik Grgorij Hruščev izjavil, da pomeni poizkus važen korak naprej k rešitvi vprašanja človeških poletov v vesolje. «2e dolgo časa, je dodal, se v Sovjetsai zvezi uporabljajo balistični izstrelki j. različno razdaljo za znanstvena raziskovanja. S tem smo dobili dragocene informacije o višjih plasteh atmosfe- re, o kozmičnih žarkih, o zemeljskem magnetizmu in obnašanju živih organizmov med vesoljskimi poleti.« Nekateri zahodni znanstveniki nakazujejo možnost, da bi v Sovjetski zvezi utegnili napraviti prvi poizkus izstrelitve človeka v vesolje še letos, morda proti koncu avgusta, to je v času, ko bo v Londonu zasedal deseti mednarodni kongres za astronavtiko. Ugotavljajo namreč, da je Sovjetska zveza do sedaj vedno delala svoje vesoljske poizkuse ob priliki takih mednarodnih zasedanj. Prvikrat je Sovjetska zveza sporočila svoje načrte o izstrelitvi satelitov med kongresom, ki je bil leta 1955 v Kopenhagnu; svoj prvi sputnik je izstrelila leta 1957. ko je bil v Barceloni kongres za astronavtiko; prvikrat pa je poslala psa v vesolje med kongresom, ki je bil lansko leto v Amsterdamu. V ZDA delajo načrte, da bi poslali človeka v vesolje jeseni 1960. Proslava obletnic« vstaje v Srbiji BEOGRAD, 7'. — Obletnic« vstaje v Srbiji so proslavili v vsej republiki. Osrednja proslava je bila v Valjevu, kjer je valjevski odred začel prvi borbo proti okupatorju. Na zborovanju je govoril pred-sedniK izvršnega sveta Srbije Miloš Minič, ki je bil eden izmed organizatorjev vstaje. Ko je govoril o junaštvu u-delcžencev narodnoosvobodilne borbe v Srbiji, je omenil tudi gonjo, ki jo vodijo proti Jugoslaviji vzhodnoevropske države. »Mi smo ponosni, je dejal Minič, da naša država ni nikdar pokleknila, in tudi ne bo nikdar pokleknila, pred katerim kolim pritiskom ali gonjo. Nosilcem te kampanje ni v čast, ker se še niso prepričali, da se to ne more doseči in da zarjavelega orožja kom-informa ne vržejo med staro železo in ne pristopijo k iskrenemu in prijateljskemu sodelovanju. Vse dosedanje kampanje smo premagali z bratstvom in enotnostjo naših narodov, z našimi uspehi v so-cialistični graditvi in z miroljubno zunanjo politiko.« Delegacija FLRJ v Kostariki KOSTARIKA, 7. — Med obiskom, ki je trajal tu dni, j« jugoslovanska misija dobre volje z Vladimirom Popovičem na čelu vodila pogajanja predsednikom republike, X ministrom za zunanje zadev«, 7 ministrom za finance in x zastopniki trgovinskin zbornic, predstavniki Kostarike so med pogajanji pokazali veliko zanimanje za političri in gospo« darski razvoj Jugoslavije. la« menjava mišljenj je zajela široko področje, Jutri odpotuje jugoslovan« ska misija v Honduras. Nehru o Tibeta NOVI DELHI, 7. — Pred-sednik vlade Nehru je na vprašanje glede možnosti, da bi o Tibetu razpravljali pred OZN, izjavil; »Združeni narodi so si sami odvzeli moi-nost razpravljati o tem vprašanju, kajti, če ne priznajo tako velike države, kakor ie Kitajska, je težko, da bi )• lahko kritizirali. Dalai lama je svoboden človek in lahko govori, kar hoče. Lahko ostane v Indiji, ali če želi, lahko gre drugam«. Nehru pa j« dodal; »Naj bosta naše spoštovanje do dalaj lame in naša reakcija na dogodke v Tibetu kakršna koli, ne bi bilo z naše strani umestno, priznati kakršno koli obliko ti-betske vlade na našem ozemlju ali drugje. Dalaj lama pa lahko stori, kar želi«. Večina tiskovne konference pa je bila posvečena notranjim zadevam, zlasti pa položaju v Kerali Nehru je kritiziral krajevno vlado in tudi opozicijske stranke, ki so ustvarile «ozračje velikega razburjenja, ki se približuje histeričnosti«. »Ni mogoče rešiti položaja, kakršen je ta, je dodal Nehru, z neprestanim uporabljanjem orožja«. Nehru je dodal, da osrednja vlada nima sedaj nobenega namena posredovati. «Toda ča bi dogodki zavzeli drugačn* smer, bi bilo treba najti sredstva, da se to prepreči«. «»-— WASlIINGTON, — Državni tajnik Herter je začel danes v VVashingtonu vrsto pripravljalnih razgovorov s svojimi sodelavci za nadaljevanje konference v Ženevi. Kakor že javljeno, bo Herter odpotoval v Ženevo v soboto iju-traj. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 8. julija 195§ Vreme včeraj: Najvišja temperatura 28,5. najnifcji 22,3, ob 17 uri 26.4, zračni tlak 1018,6 raste, veter vzhodnik severovzhodnik 9 ton na uro, vlaga 60 odst., nebo 5/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,6. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, «. jUHja Liza Sonce vzide ob 4.23 ih zatone ob . 18.57. Dolžina dneva 15,34. Luna vzide ob 6.53 in zatone ob 21.07. Jutri, ČETRTEK, 9. julija Veronika PROTi f ODHODU SAT URNIE S POMORSKE - Odločen nastop pomorščakov Brezobziren napad policije ■ Sindan proglasil stavko upravnega osebja za nedoločen čas - Solidarnostne izjave sindikalnih organi-zaeij, PSI, KPf in PSDI - Protest združenj fotoreporterjev zaradi grobega ravnanja policije s fotoreporterji Včeraj smo bili v Trstu po daljše-m razdobju priče brutalnega policijskega nastopa,‘žvižganju siren policijskih avtomobilov, pretepanju s pendreki, divjemu zaganjanju jeepov v množico in sličnemu ravnanju «celere», s katerimi naj bi «varovali javni red in varnost*. V ozadju vseh teh dogodkov je bil sklep družbe 4ltalia», da premesti ladjo «Saturnia» od pomorske postaje v dok Tržaškega arzenala. Tako se je vsaj glasil uradni sklep omenjene družbe, pomorščaki pa so Upravičeno sumili, da gre le Za pretvezo in da skuša na ta način družba ladjo najprej odvezati od pomola in jo nato poslati v neko drugo pristanišče, kjer naj bi Vkrcali celotno posadko in pctnike in tako pričeli ponovno z redno vožnjo. Zlasti dejstvo, da bi bila to prva velika potniška ladja, ki bi prekinila s stavko in to prav v času, ko naj bi se pričela pogajanja v Rimu, je že mesec dni stavkajoče pomorščake upravičeno razburilo, tako da so povsem spontano hoteli odhod ladje preprečiti. Zato so se že ob šestih zjutraj pričeli zbirati pomorščaki pred pomorsko postajo in polagoma j ih je bilo vedno več. Nekaj predi deseto dopol- dne so prišli na ladjo predstavniki pristaniškega poveljstva v spremstvu oboroženih policistov in z njimi so bili tudi nekateri mornarji vojne mornarice. Na ladji so že bili prisotni pomorščaki, ki so skrbeli za njeno varnost po točnih določilih, ki jih je odobril koordinacijski odbor vseh sindikalnih organizacij pomorščakov. Ti mornarji so se v veliki večini uprli, da bi sodelovali pri manevru in so se takoj izkrcali Kot smo izvedeli, pa naj bi se na ladjo vkrcal ladijski zdravnik in telegrafisti, kar priča, da družba v resnici ni nameravala ladje premestiti v dok in potrjuje vesti, da naj bi šlo v resnici za mahever da se ladja odpelje iz pristanišča. V resnici ni razumljivo, kaj naj bi delali telegrafisti in zdravnik na ladji, ko je ta v suhem doku? mestu. Neki pomorščak pa se Takoj zatem je prišlo do prvih spopadov in to med pomorščaki, ki so bili na o-brežju in mornarji pristaniškega poveljstva, ki so hoteli odvezati vrvi od železnih ste 'oričkov. Istočasno pa je prihajalo na obrežje vedno več policistov. Začetka so bili prisotni samo pripadniki civilne policije in karabinjerji, nekaj po deseti uri pa se je ((pozdravljena* z žvižgi pojavila tudi «cele-re» v polni bojni opremi, z jeepi itd. Najprej je «celere» postavila kordon pred pomorsko postajo, vendar je to kaj malo pomagalo, saj stavkajoči pomorščaki niso popustili. Okrog enajste ure pa se je po zvočnikih zaslišal mogočni uradni glas policijskega komisarja, ki ie ukazal, da naj se pomorščaki razidejo in takoj zatem so zatulile sirene, iz žepov «celerinov» so prišli pendreki in pričelo se je pretepanje. Priče smo bili naravnost neverjetnim dogodkom, saj jo je skupil tudi marsikateri tuji turist, ki se je popolnoma nedolžno sprehajal po lepi pristaniški obali in tako prejel res »lep« pozdrav v našem mora zahvaliti samo prisotnosti svojih tovarišev in nekaterih uvidevnejših policistov (katerih pripadnost ne zapišemo, da jih zaradi premajhne ((službene vneme» ne bi spravili v težave), da je lahko rešil pred pendreki' tvojo nosečo ženo. Tržaški fotoreporter Ugo Borsatti (ki dela v glavnem za demokristjanski list «11 Gazzettino«) pa jo je pošteno skupil prav zato, ker je fotoreporter in je kot tak izvrševal svojo dolžnost, ko je slikal celotni dogodek. Iz posnetkov nekega njegovega stanovskega kolega je namreč jasno in dokumentirano razvidno, da ga je neki celerin najprej ustavil, nakar se je Borsatti legitimiral z uradno reportersko izkaznico Temu je sledil poskus, da bi mu iztrgali izkaznico iz rok in razbili fotografski aparat in končno se je petorica spravila na ubogega fotoreporterja in ga pričela neusmiljeno klestiti pendreki. Na sprejemnem oddelku glavne bolnišnice, kjer so Uga Borsattija obvezali, so mu ugotovili udarce, po desni roki, vratu, dfsnetn stegnu in levi strani prsnega koša in se bo moral zdraviti pet dni. Včeraj sta federacija Jofo-kronistov Treh BenJčSjjjt_ in združenje “ 'julijskih fdttfMfcor-terjev ostro protestirali proti grobemu ravnanju z njihovimi člani med manifestacijo. V protestu ugotavljajo, da je policija napadla nekatere fo- toreporterje in da so.med.drU; za nedoločen «9? in sicer od Msl3\£jtye ladjp v. dok, girin naložili na tovorni avto- 12. ure dne 7. julija. Po uradnih podatkih je bila gimi mobil tudi fotoreporterja En-rica Fernandellija Vč,i fotoreporterji so imeli in so po-~ kazali redne izkaznice izdane od predsedstva ministrskega sveta. Združenji pozivata o-blasti, da takoj uvedejo strogo preiskavo, da se taki dogodki ne bodo več ponovili. Vse to policijsko divjanje pa ni nič pomagalo, ker so bili pomorščaki odločeni, da ne puste ladje odpluti. Za nekaj časa se je položaj umiril in nato je sledil nov napad, ki bi ostal po vsej verjetnosti prav tako brez uspeha, če ne bi okrog 11.45 pripeljal iz tržaške postaje tovorni vlak, ki običajno vozi ob tej uri ob obrežju. Vlak je nekako razdvojil stavkajoče in omogočil policistom, da so se o- ............................................................................................umnimi iiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiHiiiiitiitiiiiHiitHMiuiMMiiHiiiniiiiini V ZNAK PROTESTA IN SOLIDARNOSTI SEJO OBČINSKI SVET Soglasno odobrena resolucija za ustanovitev proste cone po goriškem vzorcu I.U A Kakor je bilo pričakovati, »o včerajšnji dogodki na tržaških ulicah imeli svoj odmev tudi na sinočnji seji občinskega sveta. Na predlog občin- fkega svetovalca Teinerja je Občinski svet ob 20. uri preki-rtil za deset minut sejo iz solidarnosti s stavkajočimi pomorščaki in kot protest proti »urovemu napadu policije na delavce. Na predlog vodje de-mokrščanske skupine pa je žu- pan dobil nalogo da posre- »____________. i_ ..1(kJ ja v svoji zahtevi, da vlada nudi tarifne olajšave za železniške prevoze. Danes na Učiteljišču ustni izpiti Juje pri kveštorju ' in vlad-fienl generalnem komisarju, naj ukreneta vse potrebno, da 90 taki zoprni dogodki ne bodo več ponavljali v našem mestu. Solidarnost s stavkajočimi pomorščaki; in zgražanje zaradi rii+riini ___________I*. (jollčije so izrazili vsi predstavniki skupin, ■ki so bili na sinočni seji občinskega sveta. Svetovalec Tei-*i»r je dejal, da je do incidentov prišlo po enem mesecu fztrajne borbe pomorščakov ■*a svoje pravice in da je te KJčrede uprizoril tisti, ki hoče 'povzročiti težave ter ovire za pogajanja, ki so se začela ko JO predsednik vlade sklical prizadete stranke na pogajanja. Občinski svet ima dolžnost, da izrazi svojo solidarnost s stavkajočimi pomorščaki in da protestira proti ravnanju policije. Zupan je izjavil, da je posredoval za rešitev spora, sprejel delagacijo stavkajočih pomorščakov in odposlal na predsedstvo vlade brzojavko, naj posreduje v tej zadevi. Svetovalec Calabria je poudaril, da mora imeti protest občinskega sveta odmev tudi v parlamentu. Solidarnost s stavkajočimi je nato izrazil tudi vodja demokrščanske skupine, ki je zaprosil župana, naj posreduje na pristojnem mestu, da ne bo prišlo več do takih dogodkov. Ko se je občinski svet po prekinitvi seje ponovno sestal, je začel razpravljati o resoluciji glede dodelitve primerne količine bencina tržaškemu področju po znižani ceni. O resoluciji se je razvila dolga diskusija in so jo zlasti na predlog svetovalca Pogassija izpopolnili. V resoluciji, ki je bila soglasno odobrena, občinski svet zahteva naj vlada iri parlament izdata zadevne ukrepe, da se tržaškemu področju dodelijo vse olajšave, kakor Gorici z zakonom od leta 1958, med temi primerno koli-cino goriva po znižani ceni. Poleg tega občinski svet vztra. Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili jutri obširnejši pregled o pismenih nalogah pri maturah. Medtem pa prično kandidati na Učiteljišču že danes ustne izpite. Prvi trije iz Bazovigfe in pevski zbor «Slovenec» iz Boršt« V nedeljo .popoldnf je bila v Gročani »krojnna.t a *>jp toliko bolj dbčuten* kOltUria prireditev, ki so jo priredili domači fantje ih' dekleta š po-rr.očjo dolinskega občinskega odbora. Vedeti je namreč treba, da niti najstarejši vaščani ne poinnijo. da bi kdaj v njihovi vasi imeli tako prireditev in zato si lahko predstavljamo, koliko truda in dela je bilo treba za to prireditev. Predvsem moramo povedati, da je bil prostor, na katerem se je odvijala prireditev, skrbno .zbran in lepo okrašen. Fantje so postavili mlaj, nad brjarjem so dvignili oder in vse naokrog so prepletli z ze-zenimi vejami. Postavili so tu-di kiosk, ki je bil prav tako prepleten s košatimi vejami in na* travnik sp postavili (grizel! nWbli1 ktčterih so -'' pojštlli zlasti starejši ljudje. Kulturni spored se je začel sicer z zamudo, saj je bilo prej prevroče, da bi lahko ljudje stali pod močnimi sončnimi žarki. Končno pa je zasedla prostore okoli mize pod odrom breška godba in ko je odigrala nekaj koračnic, so na oder prišli pevci prosvetnega društva «Lipa» iz Bazovice. Ko so se že zvrstili, je na oder prišla še mladinka, ki je v kratkem nagovoru pozdravila vse nastopajoče in vse gledalce ter jim zaželela prijetno poslušanje in zabavo. Najprej so nastopili bazovski pevci, za njimi pa pevci mešanega zbora prosvetnega društva »Slovenec* iz Boršta. Oba zbora sta ugajala in po vsaki pesmi, ki je bila odpeta, so poslušalci nagradili pevce z močnim ploskanjem. Program izc ker -da ra, B snfto ll -mn _ _ Jfh |_ ^ v" tej zvezi”slisali "zeljo, ~da fo pwhodnje«leto pripravili večjo pr)rttt& čin, da se je javil pri klientih s kopijami računov, ki bi morali biti plačani in prišel tako zopet do denarja. Razen tega si je Montuori v času sVojega službovanja pri Federiciju prisvojil kar 1100 kosov raznih pletenin, ki jih je prodal za vsoto 900.000 lir. Skupno z njim je obtožen tudi 24-letni Sidoni Giorgio, ki je iz skladišč istega trgovca odnesel kakih 100 kosov raznih pletenin. Proces, ki se je včeraj začel pred kazenskim sodiščem je bil preložen, # * # Zaradi pomanjkanja dokazov je kazensko sodišče včeraj oprostilo vsake krivde pomorščaka Martina Salzonija, ki se je moral zagovarjati zaradi obtožbe, da je potvoril nekatere podatke v svoji delovni knjižici: Salzoni je po poklicu pomorščak, vendar je bil od leta 1953 stalno zaposlen pri pristaniškem poveljstvu. Kot tak seveda ni mogel prejemati raznih dajatev, ki so predvidene za pomorščake na ladjah. Zato je v svojo delovno knjižico napisal, da je bil v razdobju od 1950 do 1953 kar štirikrat vkrcan na različnih ladjah tako, da je bil seveda deležen še omenjenih doklad. Vsa zadeva je prišla seveda na dan in tako je moral Salzoni pred sodišče. To pa ga »je zaradi pominjkanja dokazov oprostilo, ■ ■«» I z obširnejšim »po rečjo reklamo. Kale [brije JS, M bi se to m afoj Moriti, saj Gročana • svojim odličijim prostorom za tovrst-, ne prireditve 'kaSltiii nekaj večjega. Omenimo naj še, da sta oba zbora prejela v dar lepa šopka rdečih nageljnov, No, potem je bil ples. Medtem se je počasi zmračilo in okoli plesišča, kamor so napeljali tudi električne žarnice, se je zbiralo vedno več ljudi, med katerimi je bilo zlasti mnogo mladine. Na .splošno lahko rečerrto, da je nedeljska prireditev v Gročani zelo dobro uspel*. Pohvaliti moramo ilasti 'domače fante in dekleta, ki so res mnogo storili, da so pripravili tako lepo prireditev, a velja tudi izreči priznanje dolinskemu občinskemu odboru, ki je prirediteljem vsestransko poma. gal. Zato ob zaključku lahko samo ponovimo željo številnih obiskovalcev, da bi prihodnje leto spet priredili tako — oziroma še večjo prireditev, na kateri bi se morda lahko predstavili tudi domači fantje in dekleta, 00 VČERAJ DO DANES ( Wl>»KA PHOSViTA ) Izvrtoi odbor Sloveokke prosvetne z\tut v Trstu bo ime] se)o v •na petek J julija t I. ob II. url t sedežu v Ul. Roma 15. -«»- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7 julija 1959 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 8 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 62-letnl Antonio Polini, 78-letni Viktor Žnidaršič, 58-letna Arena Simonetti, 66-letm Milano Miichelazzi, 64-letni Izidor Aita, 80-letni Giuseppe Bucher, 67-letni Guido Diml-nl, 35Jetni Italo fentanot. NOČNA SLUŽBA LEKARN Clpolla, Ul Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Istrska ulita 43; Piz-zu! Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerciale 26; Bar-kovlje in Nlcoll, Skedenj, Valute Milan i ftlm Zlati funt 5800,— 6100 — Marengo 4350.— 4550,— Dolar .... 619 — 622 — Frank franc. 124.— 127,— Frank Svlc. . , 142.50 144.50 Ste rl ing 1740,— 1780,— Dinar 90,— 95,— Šiling 23.75 24.25 Zlato .... 702 — 704 - Zah. n, marka 147.— 149,— IZLETI slovenska prosvetna zveža v Trstu priredi tudi letos v dneh 15. in 16. avgusta izlet na Koro-Sko. Vabim« člane"'; prosvetlili društev, ki se želijo bdeležiti izleta, da se člfnprej prijavijo, ker je število sedežev omejeno. Vsa potrebna pojasnila dobite pri SPZ v Ul. Roma 15 v uradnih urah. Slovenska prosvetna zveza v Trstu vabi 26. julija na izlet preko Goriške, Tolmina in Koba-iid» v Beneško Slovenijo. Pri- javi sprejema urad SPZ v- Ul. Roma 15-11., tel. 31-119, vsak dan uradnih urah. Vpisovanje vključno do 20. Mitja. Iz!« *Q Mbarld •* č* \ it* .L.. .e*«**1 trti* **** cO vodili posebni vodiči, ki so v tistih krajih doma. Cena 1500 lir (vključno kosilo). Odhod ob 5.45 'b Ulice Torrebianca vogal Ul. Roma. Vsi udeleženci izleta morajo imeti propustnico ali pot. ni list. Zveza partizanov tržaškega o. zem-lja vabi svoje člane, da se udeležijo dne 26. t. m. enodnevnega izleta v kraje pohodov primorskih brigad za časa narodnoosvobodilne borbe Pojasnila in Vpisovanje na sedežu v Ul. Mon-tecchi 6-H. cb četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure; v nedeljo od 10. do 12. ure DAROVI IIV PltlliPEVHI Vojko Mijot (Sv. Ivan) daruje 1000 in Marija Lozej 500 lir za Cvetko. Uslužbenci podjetij «La Triesti. na Arredamereti in «Vigna-Cro-mature* darujejo 12.300 lir za bolno Cvetko Ipavec. Dijaki II.a razreda višje realne gimnazije darujejo 1000 lir za Cvetko. Namesto cvetja na grob M. Bergerja darujeta družini Ober-snel 10.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Matije Bergerja daruje Zofi Primožič 1000 lir za Dijaško Matico. C KINO D Excelsior 16.00 »Godom, Feuille-re, J. Servais. Fenice 16.00 »Amsterdam, operacija diamanti«, p. Finch, E. Bartok. Arcuba-euo 15.45 »Bes ljubezni*, B. Malone, E. Ftynn. Supercinema 16.00 »Hči dr. Je-kylla», J. Agar. FUodrammatlcu 16.30 «Kdeči pesek*, K. Douglas, V Mayo. Grattacieto I6.00 »Usmiljenje za pravične«, K. Douglas, E. Par- Cristallo 16.30 »Zenske »o šibke«, Jžccjueline Sassard, Pascale Pe-tit, Mylene Detnonget, Alain Delon. Mladoletnim prepovedano. Capitol 16.30 »Ljubezenska ekstaza«, L Turner, B. išullivan. Astra Holano 16.30 »Skrivnost 5 prstov«, R. Alda in P. Lorre. Alabarda 16.15 »Mrzlo pivo v Aleksandriji«, J. Mills, S. Syms Aldebaran 16.30 ((Anatomija zlo! čina«, S. Hayden, G. Grahame. Ariston 16.00 Glej poletni kinu. Aurora 17.00 «Pot grešnikov«, G. Montgomery, G. Brooks Garibaldi 16.30 «Umetniki in modeli«, J. Lewis, D. Martin, D. Malone. Ideale 16.30 »Džingiskanovi sinovi«. Impero 16.30 »Martedi grasso«, P. Boone. Clnemascope. Italia 16.30 »Nor. pevec«, J, Le-vvis in D. Martin. Moderno 16.00 »Fronta ti91ne«, R. Basehart in D. Michael. S. Marcu 16.00 »Annie«, Romy Sohneider. Savona 16.00 »Kjer teče reka«, J, Stevvart in R. Hudson. Viale 16.00 »Svet, ki vzhaja«, J. M, Crea, F. Lee. Vlttorio Veneto 16.00 »Tom in Jerry v tretji rundi«. Mauimo 16.30 »Legionarji«, H. Knel in B. Wicki. Novo cine 16.00 ((Doigo toplo po- color. Radio, Zaprto. - :3 4 * C | LETNI Arena del Flori 20.30 »Ljubezen na prvi pogled«, W. Chiari, I. ■~cwlsr"™ ...........—- ——— Arena Diana 20.30 »Avtobusno Bb»taJaUlče», M, Monroe, pon Murray. Ariston 20.30 »Sir... ljubezen In fantazija*. Faradtso (Ul. Mollno a Vonto II) 20.30 »Džungla drzneže-v*. J. Payne in R. Fleming. Marconi 20.15 «Vraž,ji pustolovec«, G. Sanders, L. Gabor. Ponztana 20.15 »Divji bes«, Newnran in L. Milan. Secolo (Sv, Ivan) 20.30 icDino«, S Mineo, B. Keit-h. Stadio 28.00 »Neki nasmeh*. & Brazzii, J. Fontaine. Vsimaura 20.15 «Brez družmčh G. Cervi, P. Brassenr. , ■ ri, r\ i MILJE * Europa «Konec gar*gsterja». Rema «Nežni zločinec«. c A. D I O ... — • SREDA, 8. julija 195» RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Braj- obvezno, drobiž od vsepovsod! 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 ^ ;vetu kulture;. 12.55 Orkester Ma. rčk VVeber; 13.30 Lahke melodij*! 17.30. Plesna čajanka; 18.00 Paga-nmi: Koncert št, 4 v d-molu z> violino in orkestčr; 18.30 Fred Buscaglione in njegovi Asterno-vas; 18.40 Slovenske instrumentalne zasedbe; 19.00 Zdravstven* oddaja; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operetna fantazij*! 21.00 «Ne poznam te več«, igra 7 treh dejanjih; nato Orkester AI-do Maietti; 23.00 Trio Theloniu* Morek; 23.30 Nočni ples. TRST 11.30 Operna glasba; 12.10 Tretja stran: 12.30 Glasbeni albuBj 16.15 Ritmi In pesmi, nato prih®" na cilj v Aurillac, etape kolesar* ske dirke po Franciji; 18,00 Pe* mi brez besed: 18.20 «Rdeča Wj ža», roman, tretja oddaja; 20.0« Glasba-Iz revij in komedij; 2l.9u Koncert pianista Pietra ScarP1-n-ija Tl. PROGRAM 10.00 Zeleni disk — pestra dopoldanska oddaja; 14.00 On, on* in tretji; 16.00 Tretja stran; 20.30 Pojejo Nlcola Arigliano, Wi«n* De Angel-is in Fausto CigliartO! 21.00 Lahko noč poletje — rt' vi ja. KOPER 5.00-6.15 Prenos RL: 7.00-7.1“ Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Glasba za dobro jutfOi 8.00-12.00 Prenos RL- 12.00 Opoldanski koktajl; 12.50 Operne skladbe; 13.15 Turistična listnica, 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 0“ melodije do melodije; 14.30 Kulturni zapiski; 14.40 Narodni oar mevi; 15.40 20’. zabavnih popevk, 16.00-17.00 Prenos RL; 17.00 Vesela harmonika; 17.30 Ritmi •“ prsm-i; 18.00 Naša žena; 18.*” Baletna glasba; A. Ponchielh ■J Ch Gounod; 18.50 Obzorja; 19-° Foje Ivo Robič; 19.30-22.15 nos RL; 22.15 Chet Baker i-n nje-goba trobenta; 22.40 J. Gregorc-Mala simfonija SLOVENIJA 8.05 Poje zabavni zbor Norm*1’ Lu-boff; 8.20 Mladinski radijsjo roman v nadaljevanjih — Jam*’ Kriiss: Srečni otoki v zavetrju, 8.35 Mladi pevci in godci v preteklem letu; 9.00 V glasbi svetu; 10.10 Plesni zvoki z orkestroma Willy Berking in Ru“" Risawy; 10.30 Veliki umetniki vajaj-o dela Joha-nnesa Brahms*: 11.00 Popevke za zabavo; U-3“ Koroške narodne v zborovsKjn priredbah; 11.45 Hitri prsti; 12™ 15 minut z Vaškim kviretetorn^ 12.15 Kmetijski nasveti: ing. ,J*J r.ez Perovšek: Nepravilni poJ*j in nadaljnje poglabljanje kooperacije; 12.25 Tri arije iz Boitov opere Mef istofeles: 12.40 Zabavna ruleta; 13.15 Obvestila in bavna glasba; 13.30 Venček rodnih; 13.50 Emil Adam-ič: Otroška suita; 14.10 Igrajo zabavi\ ansambli; 14.30 Prireditve dneV*< 14.35 Majhen mozaik solisitič*. glasbe; 15.15 Reklame; 15-”. Straussovi valčki; 15.45 Geors Philip Telemann: Koncert za lino in godalni orkester; 16- A Pl Iv/ III gV/Urillll Ul Ktui-ti , * u Naši popotniki po tujih dežel*. — Dr. ing. Srda,n_Turk:_ Nel^j vtisov s poti v ZDA; _16;20^jj^j popevke do popevke; 17.10 — , oknom« — Skladbe Emila AdaiP-ča poje Mariborski komorni zb®: p. v. Rajka Sikoška; 17.30 Lep' melodije: 18.00 Po tovarnah ttgovinah — Irena Matelič: LjU”j ljanska tovarna hranil in nje* izdelki; 18.15 Uroš Krek: Sim1* r.ietta (orkester Slovenske M*1*” moreije dirigira S*5mo Huba®1' 18.45 Razgovori o mednarodn1 vprašanjih; 19.00 Zabavna gl*5*1^ • l9--j vmes obvestila in reklame; “"ji Radijski dnevnik: 20.00 NovO^J nduijaivi uucvum, ia iz naše diskoteke; 20.30 Igf^l, veliki zabavni orkestri; 20.« 23.00 Opera tega tedna ^ cenzo Bellini: Puritanoi, dPera„;. treh dejanjih — I. in II dej*“v (III. dejanje na sporedu 10. V“-23.10 Plesna glasba. RTV JUGOSLAVIJA 18.00 Sestanek ob šestih obisk pionirskem mestu n* Košdtnjaku — Beograd; 19.00 ciaja za družino in dom — JjL greb; 20.00 TV dnevnik — S grad; 20.30 Dokumentarni — Ljubljana; 20.30 «Večer oK, r.ih arij« — prenos z Ljubu* sk-ega festivala TELEVIZIJA „ 17.00 Oddaja za otroke; Poročila; 18.45 Umor v knjižOjv film za televizijo; 20.00 Italli,*;-ski spomeniki; 20 30 Poroč"? 21.10 Poletno potovanje «Bei, ner oirkus«; 22.10 Tri tisoč tarov cvetic — dokumenti^, film; 22.40 Umetnost in znan®*: 23.00 «Cinelandla» 23 30 P®” čila. MALI OGLASI VAJENCE PLESKARJE 14-UJfi ne sprejmemo. Ul Rittmeyer 1 PREDEN GRESTE NA DOPUST se naročite na ^PRIMORSKI DNEVNIK* Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo. 15 dnevna naročnin* L 300 — Telefonirajte na št. 37-331 Včeraj je v Trbovljah nenadno preminil naš ljubljeni mož, oče, no no, stric in tast MATIJA BERGER trgovec Žalostno vest sporočamo prijateljem i-n znan- cem Pavla roj. ŠIRCELJ, žena Pavla por. KUKANJA, Tea por. BUFON, hčerki vnukinji in vnuk. nečaki, zeta in ostali sorodniki Trst - Trbovlje - Chicago, 8. julija 1959 primorski dnevnik 3 — 8. julija 1959 'S: niti poskušala nekaj takega, ce ne bi nastala neka prav velika potreba. Pa tudi de Gaullovo nezadovoljstvo z NATO razume, toda tu gre za De Gaulle in Američani Generalova «veličina Francije» - resna ovira za sodelovanje med zapadnimi zavezniki Ko je Charles de Gaulle Pred časom govoril, da «brez *voje veličine Francija ne mo-re biti Francija«, Američani 'erjetno niso niti pomislili, kakšne komplikacije bodo na-stale, če bo francoski general ittel priliko to svojo zamisel uveljaviti tudi v praksi. Kaj pa je francoska veličina n kaj Francozi dejansko ho-ajo? — Glede tega obstaja 'slika zmešnjava v glavi po- vprečnega Američana, če o kdaj sploh razmišlja. V ’*ashingtonu, kjer se kuha atneriška politika, to vedo pojdem jasno. Tam imajo pismo, • Sa je de Gaulle že pre. teklega septembra poslal Ei-?čnhowerju. Kljub temu da rušo nikoli objavili njegove Vsebine, se ve, da je vsebova-tri francoske zahteve. De Gaulle, ki svojega nezadovoljiva z atlantskim paktom ni nikoli skrival, je zahteval, da NATO postala zveza, v ka-*eri bi ZDA, Velika Britanija jr- Francija enakopravno sodelovale pri določanju enotne Fplitike in strategije v Evro-Pb Aziji in Afriki. Druga zahteva francoskega predsednika J* bila, da te tri velesile skup-r-° nadzorujejo uporabo jedrskega orožja, kjerkoli bi to •blo potrebno, in končno — In 1,1 je bil de Gaulle najodloč-rejJSi — da se Franciji dovoli vpogled v ameriške jedr-°ke tajnosti in eksperimente. Očitno je de Gaulle smatral 7* nesmiselno, da bi se Franca podvrgla stroškom, kakrš ne je imela Velika Britanija, "a bi dokazala svojo jedrsko belost, ko more z dosedanjl-mi odkritji svojih zaveznikov Postati hitreje in laže jedrska Veiesila. In to je Francija že Wa za vsako ceno, ker vsaj za sedaj velja pravilo, da je velesila samo tista dežela, ki razpolaga z močnim jedrskim "'ožjem. Takrat so v Washingtonu Prav gotovo bili še prepričani, a bo dopisovanje z de Gaul-,°m ostalo v akademskem o-Vlru, in so se skupno z Lon-°nom uprli tem francoskim ahtevam s povsem akadem-•kimi argumenti. Kakor na Primer, da bi višji položa‘j ‘ancije v NATO užalil druge 2aveznike, ki v to zvezo pri-opevajo v enaki ali celo večji-“Mi, in da francoski želji nasprotujejo, poleg drugega, tu-1 veljavni ameriški zakoni. Toda čas je pokazal, da de gaulle ni pripravljen na tako mt° razgovorov. On je mi-Poslovno in je začel tudi 'avnati poslovno. Da bi ures-■ ki bi v primeru konflik-£ morala biti podrejena ATO, ((prijateljsko» preigravanje je še pridobilo na v°ji ostrini, ko so AOieričam “davno opozorili, da bodo iz rancije umaknili svojih 200 jjj- NATO, če bodo Franco-se nadalje vztrajali na je-9ki enakosti. Iz francoskega .Unanjega ministrstva je pri- čel odgovor, da Ni dvoma, jih to ne da je tak skrbi Odgovor diktiral sam de Gaulle. čr vsega tega so se Ameri-d,n p mora*i prepričati, da z ^ Gauliom ne bo lahko in n„ rou s podobnimi argumenti nelrm.°rej° c*° živega. Toda še s sj se je občutilo za čaji ženevske konference de ^Ulle je de Gaulle, in kar zart more biti njegova eva; toda kar dela, to mo- UktPlivati tudi na politiko in ° uko drugih na mednarod-Poprišču in v diplomat-lor 8ren‘- Kajti iz Moskve po-4 n° zasledujejo začasne kri-Vei V■ “dnosih med zapadnimi ®s'*arni in tamkajšnjim o-- Prav gotovo ni ušlo ne-Voljstvo de Gaulla, kakor l - niso ušle niti ribarije o-kanclerskega stola v ‘ičn011, 3l’ Mac M'"anovo raz-ltj-:? stališče glede sestanka **do lihi glede velikih. V * Vsem i-etn so razmišljali ten^^rriki tudi prej, toda o pt , 2lasti razmišljajo sedaj, t(; nadaljevanjem konteren-ji-.v Ženevi. Spričo tega ob-gj* ameriška težnja, Ja bi s bcozi dosegli neki boljši ty. * vivendi. Morda se o odnosih ni nikoli prej to-l" razpravljalo. Zlasti še, ij r v Ameriki precej eemjf, Gaullov uspeh, da bi vsaj n*kaj časa zavrl francoske tu bot boii. 'bdi . tanje politične krize. Bolj -“"ceni seveda vidijo v tem fe- 'fonijo m paradoks, nam-»t-1 da amerške težkoče nn- temu da so jo v pretekli vojni prištevali med zmagovalce, iz nje izšla kot drugovrstna velesila. Kot s tako so v A-meriki tudi z njo ravnali, celo do te meje, da so Američani pogosto kazali celo več zaupanja do Anglije in celo do Nemčije. Glede mnogih o-peracij Zapada se s Francozi sploh niso niti posvetovali. Drugi razlog je še resnejši, ker je realnejši. Tudi če zberejo vse rezerve dobre volje in sentimentalne simpatije- do Francije, in ko hkrati vidijo dc Gaullovo nelogičnost pri tem, ko zahteva tujo pomoč glede Alžirije, hkrati pa vztra. ja na tem, da je Alžirija povsem francoska notranja zadeva, si razmišljajoči ljudje v VVashingtonu niso na jasnem, kaj bi se dalo dejansko storiti za medsebojno razumevanje. V svojem srcu oni razumejo. de Gaullovo jezo, hkrati pa odgovarjajo, da bi za njegovo pomiritev morali spremeniti ameriške zakone. Kongres, ki je nekoč sklenil, aa Amerika obdrži zase najstrožjo kontrolo nad svojim tajnim orožjem v drugih deželah in da tajnosti deli samo z zavezniškimi jedrskimi velesilami-,‘ ne bo tako lahko spremenil tega zakona. Za dosego tega bi bila potrebna močna intervencija, toda Ei- sdnhowerjeva vlada ne bo v tem svojem poslednjem letu različne filozofije, pri čemer se vedno poudarja, da je A-merika mnenja, da nobena dežela ne bi smela imeti v tej zvezi dominantnega položaja, in seveda niti triumvirat A-merike, Velike Britanije in Francije. V Washingtonu zato zaključujejo, da je enakopravnost z ZDA in Veliko Britanijo nekaj, kar morajo Francozi doseči, ne pa nekaj, kar bi jim morali pokloniti. Toda filozofiranje je eno, resnost življenja pa drugo. De Gaulle že vrši tolikšen pritisk, da spravlja v nevarnost trdnost za-padne zveze, ki je v ameriških očeh nujna, da bi se mogli z drugo stranjo uspešno pogajati. Zaradi tega celo oni, lu posmehljivo zatrjujejo, da de Gaulle igra veliki poker z majhnim denarjem, svetujejo, da bi kakor koli poravnali nesporazum z njim. Toda — kako? Zdi se, da Američani vidijo edini način v sestanku Med obema predsednikoma; nekateri pa celo javno pišejo, da bi se izplačal Eisenhovver-jev polet v Pariz. V Long Beachu v ZDA Je velik beli kit nasedel za sipino. Ker bi sicer poginil, so ga privezali na rep in ga z vlačilcem potegnili na široko morje. Vsekakor zadeva ni bila lahka, ker bi sicer s svojim mogočnim repom mogel kit koga smrtno oplaziti DVE RAZSTAVI V KOPRUt HERMAPEČARIČ IN S piranskih strelfiP^3^9 i. Komaj so se po borih štirinajstih dneh zaprla vrata v razstavne prost o'e slikarskih del istrskega mojstra Hermana Pečariča, že so pozivi vabili na otvoritev razstave Tr. žačana Jožeta Cesarja, Medtem ko je Pečarič s pretirano skromnostjo skrival mehke in tople barne svojih akvarelov in goašet- v neprikup-nem, za vse prej kot za slikarske razstave namenjenem joyerju koprskega gledališča, je bila Cesarju (na srečo) na voljo Mala galerija in adapti. rani atrij koprskega Muzeja. Ta kurtoazna arija v tonaliteti spodobne olike nasproti tržaškemu gostu je vredna vsega spoštovanja, zgtg je pa še bolj nerazumljivo dejstvo, da je usojena edinemu istrskemu slikarju z repu.taci invalidska blodnja v pasidn sivino preddverij. Ali ‘so »Piranske strehe», eOljčm PBji»# nUhče v Izoli«, «Jesenit \r. Strunjanu» in še. .osemnajst drugih slik z domačo motiviko res že tako nepomerhbne, da zanje ni prostora na steni koprske Male galerije? Sicer pa gre čas naprej in čez deset let pač nihče ne bo vpraševal, leje je junija '59 razstavljal Pečarič, toda ta na videz tako nepomemben kamen spotike se bo slej ko prej preselil vanj in kdo ve, ■iiilliiiiililliillliitilllfiiiiMiftiiiifimiiiniiiiiuiiniiHmiutltiiiiitiiHHtnnaiiiiiitiiiiiuMiMiHiilluiliiiiHiitiiiiNiniiinflHiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiunHHiliiilliiiniHiiiimliiii LAHKO BRANJE ZA VROČE POLETNE DNI... Lepo je onim na ki delajo le po Tako je izjavil dopisniku nemškega lista «Spiegel» Američan poljskega porekla Adamski, ki je zavedel celo resne Avstrijce Avstrijci so kot Germani znani kot resno ljudstvo. In vendar so se na Dunaju našli ljudje, ki so ustanovili »Klub opazovalcev Venere«. To bi ne bilo nič posebnega, če bi ta klub ne nastal pod vplivom tistega Američana poljskega porekla, ki se je pred mesecem vrgel Evropejcem v zobe, ko je Angleže in Nizozemce prepričeval, da je v stikih s prebivalci Marsa, Venere in drugih planetov. Sprejela ga je celo holandska kraljica ob navzočnosti kvalificiranih holandskih znanstvenikov. Pa ne le Avstrijci, tudi resni Nemci so ga poslušali. Na srečo pa le skozj pisanje nemškega časopis* »Spiegel«, katerega uredništvo je hotelo svojim bralcem privoščiti nekaj zares veselega čtiva. V tem smislu povzemamo iz tega časopisa skrajšano vsebino izjav «slovitega» A-damskega, ki je imel «srečo» »priti v stik« s prebivalci Venere, Marsa in drugih planetov. Ne bomo ponavljali vsega, peč pa le nekatere odstavke intervjuja, ki je bil objavljen v listu «Spiegel». Vprašanje: Ali nam morete povedati nekaj podrobnosti o svojem prvem srečanju s temi ljudmi? Odgovor: Prvo srečanje je bilo 20. novembra 185-2, ko sem ponovno poskušal v kalifornijski puščavi fotografi- rati leteče objekte. Z menoj sta bila moja prijatelja Wil-liamson in Bailey s svojima soprogama. Bili sta z menoj še moja tajnica in neka u-rnetnica, gospa Wells. Bilo nas je torej 7 in vse se je zgodilo ob eni uri popoldne. V.: Torej ob belem dnevu? Odg.: Sredi belega dne. Vprav sem bil začel postavljati sFoj teleskop in fotoaparat na plošče. Nebo je bilo lepo in vedro. Opazovali smo neko dvomotorno letalo. Ko pa je to izginilo, smo v veliki višini opazili ogromno srebrno ladjo, ki je imela obliko cigare brez kril. Brez vsakega ropota je plula proti nam. Odpeljali smo se še globlje v puščavo, vse do tedaj, dokler se leteča ladja ni znašla točno nad nami. In tedaj sem potegnil na dan svoj fotografski pribor. Ostale sem prosil, naj se nekoliko u-maknejo in vse opazujejo od daleč. Velika ladja je izginila, toda čez pet minut se je pojavilo krasno majhno vozilo in pristalo kakih 800 m od r.iene. V.: Kaj ste storili? Odg.: Fotografiral sem kolikor sem mogel naglo. Toda leteči krožnik je kmalu odletel. V tem trenutku je priletelo nekaj naših letal. Leteči krožnik jim je pobegnil in odšel proti matični ladji. V.: Zanimivo. In nato? Odg.: Napravil sem 8 po- snetkov in začel zbirati pribor, toda nenadoma sem pred seboj videl človeka in samega sebe vprašal, od kod se je pojavil. V.: Videli ste človeka? Odg.: Da, človeka. To ni bilo nič posebnega. Po kalifornijskih puščavah stalno tavajo lovci za zlatom. Toda ta mi je pomahal in zato sem postal oprezen. V.; Kakšen je bil? Odg.: Well, tak kot mi. V.: Videti je bil torej kot Evropejec? Ne morda kot Črnec, Indijanec ali Eskim? Odg.: Well. Imel je le ma- lo poudarjene ličnice. In zelo visoko čelo. V.: Ste takoj vedeli, da je z Venere? Odg.: Rekel sem; «Vi torej prihajate z Venere?« Ponovil sem to še enkrat in on mi je potem povsem razumljivo po angleško odgovoril: «Venera.» V.: Njegovo znanje angle- ščine nas preseneča. Odg.: Da. Pri naslednjem srečanju sem ugotovil, da dobro obvlada angleščino. Pozneje sem zvedel, da prvič ni hotel govoriti angleški zato. ker ne obstajajo sredstva za komunikacijo med njegovim in našim planetom. V.: Hm... Odg.: Edina metoda komuniciranja, je rekel, je prenos rrusli, on pa je hotel ugotoviti, če pravilno sprejemam njegova naročila Zato ni hotel govoriti po angleško. V.: Ali ste ga prosili za kak spominček? Saj veste, kakšni so znanstveniki. Ce jim kaj poveste, zahtevajo dokazov. Odg.: Imam košček kovine. On ga je vrgel stran. Na njegovi ladji se je bilo nekaj pokvarilo. On je to popravil in odvrgel košček kovine. Vzel sem ga in on se je smehljal. Rekel je: «Kaj hočete s tem?« Odgovoril sem mu: «Well, to je z vašega planeta, moral bi biti drugačen kot je naš material.« Rekel je: «Ne,, ni tako.« Jaz pa sem mu odvrnil: ('Morda, so vaše legupe boljše.# Nato se je nasmehnil. V.: Ste dali to v analizo? Odg.: Dal sem to raznim u-stanovam, ki delajo za vlado, toda niso mi sporočile rezultata. Dal sem ga tudi svojemu angleškemu prijatelju De-sfondu Lesliju. On je to poslal v Anglijo na analizo, vendar so vse to takoj spravili na tajni seznam. V.: Vi torej še nič ne veste, kaj je to? Odg.: Ne, tega nihče ne ve, ker so v kovini našli dva nova elementa, ki na Zemlji še nista odkrita. V.: In nato? Odg.: Človek z Venere me je prosil, naj mu dam eno od osvetljenih fotografskih plošč. V.: Hotel je spominček? Odg.: Toda pozneje, 13. decembra, je to ploščo odvrgel nad mojo hišo. Videi sem ga ;ajo prav -zaradi te ta aol-"speha de Gaulla, ker oh *OVori z večjo avtoriteto svojih predhodnikov. Ur-"da obstajata dva razloga, 'fcžk'** katerih je Američanom o odzvati se, ko de Gaul-in Lh'1,-eva »svobodo, enakost •ki ■ atstvo>> v sodobni atom-hnl '.zdai'’ Prvi je povsem psi- *bren , .^embo v gledanju na a-0(j risk0-francoske odnose. Ti r*a t K S° po v°in* temeljili s0 hen> Priznanju, ki ga ni-t,hnn*k0'i Poudarjali, a sta ga i p ^Prejemala i Washington k1**! da je Franclja, kljub IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIHIItlllMIIIIIIIIIIIIIIIIlllllHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Borba za decimalni Na sestanku Ameriškega združenja za napredek znanosti, ki se je pred nekaj meseci vršil v Washingtonu, se je 30 učenjakov dva dni prepiralo z enotami za merjenje. Glsv-ni namen sestanka je bilo predvsem proučevanje metričnega sistema in možnosti, da se ta sistem uveljavi tudi na angloameriškem jezikovnem področju, namesto, palcev, čevljev, jard, milj itd. Odkar so leta 1795. ta sistem uveljavili v Franciji, se je meter razširil po vsem svetu; Sovjetska zveza je odpravila stare mere leta 1927., nedavno pa so sta k »metrski internacionali« pristopili tudi Indija in Kitajska. Decimalnega metrskega sistema niso praktično sprejele le Anglija, Irska, ZDA in dežele angleškega Common-wealtha. Tam je v veljavi razmeroma komplicirana računi-ca: 12 palcev tvori en čevelj, 3 čevlji tvorijo 1 yardo, 17(10 yard pa 1 miljo. Ce hočemo neko dolžino, ki je izražena v čevljih, spremeniti v milje, je treba število deliti s 528! Se bolj zapletene računske operacije pa so potrebne, če skušamo palce, čevlje in yar-de spremeniti v naše cm in m. Kljub vsemu pa se je polemika med zagovorniki decimalnega sistema in pristaši tradicije vodila skoro brez uspeha. Sedanja zmešnjava sicer ni skoro nič v primeri z zmešnjavo, ki je na področju mer in uteži vladala preden je ostali svet, razen Anglo-američanov, sprejel metrski sistem. Tako so stari Egipčani na pr. merili tekočino s količino vode, ki jo moremo zadržati v ustih. V XI. stoletju je angleški kralj Henrik 1. določil, da naj yarda predstavlja dolžino, ki gre od konca njegovega nosa do konca njegove roke. Njegovi nasledni-ki so sprejeli ta nenavaden običaj, ‘in tako je angleška yarda zaradi tega variirala tudi za 10 cm, kar je bilo odvisno od dolžine roke in nosa tistega kralja, ki Je bil trenutno na prestolu. Niti na kontinentu in bilo nič bolje: vsaka provinca je uporabljala svoje mere, to pa so izkoriščali trgovci, ki so kupovali tam, kjer je bila mera daljša ali večja in prodajali tam, kjer je bila krajša. Leta 1791 so desetim članom Francoske akademije dali nalogo, da pripravijo nov decimalni sistem, ki bi temeljil na nekem naravnem, nespremenljivem telesu. Učenjaki so za podlago vzeli našo Zemljo in tako je meter postal 10-milijonski del razdalje od Ekvatorja do Te- čaja. Tudi ta mera sicer ni nespremenljiva, ker so nedavne meritve v dobi mednarodnega fizikalnega leta pokazale, da oblika Zemlje, in s tem tudi razdalje, niso nespremenljive, da se oblika menja, ker zemlja «diha» in je zato razdalja med Ekva-. torjem in tečajem različna. Toda to odkritje ne more škoditi metrskemu sistemu, ker obstaja tako imenovani «pra-meter«, ki je stalen. Ta prameter iz platine in iridija hranijo v kleti Mednarodnega urada za mere in uteži v Sevresu, blizu Pariza. Od časa do časa vlade posameznih dežel pošljejo na ta urad svoje emisarje, ki primerjajo original s primerkom, ki ga ima vsaka država. ZDA so bile nekoč že na tem, da uvedejo decimalni' ali metrski sistem. Načrt so predložili leta 1866., toda zakonodajalci so ga legalizirali samo v smislu, da ga more uporabljati vsak, kdor to želi. S prvim dnem tega meseca pa so angloameriške dežele napravile šele prvi korak v vsklajevanju svojih merilnih enot. Kanadski palec se n. pr. razlikuje od ameriškega in angleškega (ki znaša 25,3999 mm), to pa otežkoča sodelovanje v gradnji strojev in v industriji. Zaradi tega so učenjaki angleškega jezikovnega področja sklenili, da poenotijo mere za dolžino in težo, in tako bo ((internacionalni palec« znašal 25,4 mm, yarda 0,9146 metrov. Toda od poenotenja anglo-ameriških mer do prehoda na metrski sistem je korak še velik. V ZDA obstajajo za sedaj relativno majhne možnosti za ta korak, ker bi to zahtevalo velike in izredno drage spremembe v celotnem sistemu industrije in na vseh drugih področjih. Toda nekega dne bodo tudi tam morali uvesti decimalni metrski sistem, Zagovorniki prehoda na ta sistem v an-glo-ameriških deželah poudarjajo pri tem dva momenta: I. severnoatlantski pakt zahteva poenotenje in standardizira-nje vseh enot, in tiste evropske dežele, ki v njem sodelujejo, ne bodo prešle z decimalnega sistema na bolj komplicirani in zastareli sistem merjenja; 2. mednarodna trgovina zahteva enostavnost tudi na tem področju. Stroji, ki jih izdelujejo za izvoz v dežele izven angleškega jezikovnega področja, morajo že itak biti opremljeni z metrskimi enotami, skozi teleskop in ga fotografiral, on pa je to ploščo vrgel čez mojo hišo. V.: S kakšne višine? Odg.: S 300 m približno. Ploščo sem razvil in smo ugotovili, da je izpisana v hieroglifih. V.: Jih niste mogli preči- tati? Odg.: Ne. Toda pozheje so jih dešifrirali. V.: O čem govore? « Odg.: Vse le o tehniki. Tam piše, kako sč mbre zgraditi vsemirska ladja. V.: Pa ste pozneje imelf še kak stik z ljudmi z letečega krožnika? Odg.; O da, odpeljali so-me okoli Lune. V.: Zanimivo. Odg.: Bil sem oddaljen o-koli 50 tisoč km od Lune. Nato je Adamsky novinarju lista «Spiegel» povedal, kako je prišlo do poleta, kako so ga prišli iskat in kako je bila opremljena vsemirska ladja. Tu je kar cel arzenal inštru. mentov in ladje potujejo na elektromagnetski pogon. V matični ladji je bilo najmanj 30 oseb. Nato se razgovor nadaljuje: V.: Samo moški ali... Odg.: Moška in ženske. V.: Kakšne so bile ženske? To nas posebno zanima. Odg.: O, prekrasne. V.: Se lahko primerjajo kakim zemeljskim simbolom lepote? So bile kot Marilyn Monroe? Kot Brigitte Bardot, kot Romy Schneider? Odg.; Oh! V primeri z njimi je Marilyn le kos ledu. so bolj prirodne in ‘boTj ciozne, nimajo nagubanega o-braza, koža je gladka, ne u porabljajo kozmetičnih sredstev. Nato je Adamsky pripovedoval, kaj je videl na Luni, posebno na onem delu Lune, ki ga z jemlje ne vidimo in kjer je bolj razvita vegetacija kot na naši bolj puščavski strani Lune. Nadalje je A-oamsky povedal, da je imel o-sebne stike tudi s prebivalci Saturna, Venere in Marsa. Na Veneri je klima tropska, zato je tam bujna vegetacija. Tam so čudovito lepa mesta. Ljudje so presrečni, ker delajo le dve uri na dan. Vse je namreč avtomatizirano. Na Veneri živi poldruga milijarda ljudi. Njihovo življenje pa je sicer podobno našemu. Imajo n. pr. tudi jabolka, ali vsaj nekaj podobnega kot so naša jabolka. Jn Adamsky jih je že jedel. Na Veneri imajo tudi maslo, mleko, jasno tudi — krave. Toda zakona v našem smislu ne poznajo. «Tako so visoko razviti, da razporbk ne poznajo.« Vendar morajo tudi tam ljudje umreti. Le da živijo tisoč let. Vendar so njihova leta za tretjino krajša od naših. Morda je Adamsky zares srečen, ko ima stike tudi z ljudmi z drugih planetov. Skoda le, da ni pripeljal s sabo kakega vzorca, če ne cele kolonije, vsaj en par, ki bi ((poplemenitil človeštvo na Zemlji«, ,_'L i cef^auoljd teg ovi Svetli ga nč bodo nje-1 toni izgubili za I Jigijsp 4t iste, mehkajm, ki j čl Značilna z# ,e dana šisje slike. I> Oba® Peča rfc in Česar J sla pognala korenine v ambien-ttt, 'kjer še"stikata dve modži barvi, tisfp, v morsj tali in USUr Ar t> besnega -obzorja. Pečuru\ dablja piranske štrene, morili ni- po- sar M prenaša na platna predmestje Trsta. Oba razstavljata soline, Pečarič je v svetlih tonih pokazul Strunjan in Izolo in Crni kal, Cesar si je z impresivnim realizmom ogledal oddaljeno panoramo Kopra, ki se koplje v rdečih, agresivnih refleksih pod morsko gladino, pa Valdoltro, pa Kvarner in Bol junec. To je se-"vedd ldhko zgolj naključje, ta motivična sorodnost, ta i-sti ali ofcj enak jezik (obuli, ziratjb. iki&tnu ^uj^da n* naključje, kajti oba sta priklenjena na to zemljo, oba sicer V rat^čnih-dtPbientih, toda, ob istih elementih, ob istih mor-~ji)i tu 'Tirusko-istrsklh fidjsa-■( žih, ob istjh spreminjanjih nebesa, ob litih obrdžth. Zato imata oba nekaj skupnega: ljubezen do teh krajev in moč, da sta neodjenljinO poštena. In to poštenje se zrcali v njunem decentnem, izpovednem realizmu, v katerega se kdaj pa kdaj natiho-ma prikrade žarek molčljive-ga impresionizma, pri enem v barvni kompoziciji, pri drugem v grafični zasnovi. Oba pa sta nepodkupljivo zvesta stari šoli tako imenovanega «vizualnega objekta» in ravno to, to trmasto vztrajanje ne na konvenciji, ampak na občutju, da je ta jezik najbolj pošten, to ju uvršča med likovne umetnike, ki bodo slovenskemu slikarstvu dali svoj pečat. n. Ena sama razstava še ne pove dosti in če človeku ni bilo dano, da bi lahko vsaj eno desetletje spremljal u-metniško pot tega ali onega slikarja, potem je ekritično poročilo« n. pr. z daj za Pečariča le brezumna topoglavost. Pa vendar ne grd za To; namreč za ekritična poročila» *ir suhem aofnenu Sesectef kr*jl(dc za' »siAjiMŠUh občutek, da se je na tej raz* stavi ndkaj dogodilo. Najprej i^rafkU (ftcurkeitaii je/ Pečarič je, .mzstuvljul .IZ. kvarelov. štiri gvaše in šest grafik, od teh; tft- lesoreze, dva reza v mavec in en leso-nitorez. Le-ta predstavlja pomembno novost v slovenskefn slikarstvu sploh, kajti gre 'za desetbarvni rez v lesonit, bolj po domače: nanašanje desetih barvnih ploskev, da je nastala «HiŠa med oljkami«, ki predstavlja tudi v estetskem pogledu kvaliteten dosežek v slovenskem slikarstvu. Simbioza njegove akvarel-ne tehnike je najbolj očitna U impresivnem »Dopoldanskem razpoloženju«, kjer prevladujejo mehke, svetl$ barve. Ta in še nekateri drugi akvareli (((Pospravljanje soli«, «K počitku«, «Jesen« itd.) pa dajejo hkrati jasne dokaze za domnevo, da so se v Miha Baloh (olje} J4že Cesar tu j u i osnovi, umpuK j»w dati rl^je^^bipj» kjp kvaliteto. Pecanc se nam je ta- nekem smislu poplemenitili — če smemo rabiti to besedo! — tudi avtorjkvi estetski pogledi na umetnost, namreč: nič ni več — vsaj ne v takšni meri, kot smo bili vajeni — fdrmalnega dekdrativizma, vsaj ne v grafičnem pogledu. Njegovi barvni koncepti in-klinirajo v rahel impresionizem in, kot rečeno, vsaj b akvarelih niso zgolj dopolnilo figurativnj osnovi, ampak Vf je kp dstturil. „v, notij smeri, streže,selih j le ‘'Mdkazašii in ne docela ptrjeni: kolar kot osnovni pripovedni element, kot primarna vrednota nad figuracijo, nad linijo, ki v razpoloženjih dopolnjuje avtorjeve občutke. To, ■namreč ta Pefar.ičeua jtnttva šola« (i-merutjirih" )tr‘situ jjččifid/listični realizem«), pa seveda dokazuje, \du je njegova uslfar-i|a(iiy«jj>d frrifestkpf |eti/> u-metniškegaldela še vedno ži- a-i jia.uL mripfliuč.cc-7'a .razstava se mi zato zdi nekakšna iz-f to&rira s *« •!«$# Miji/Jniško-slogovni Stavek, ki ‘ga bo Pečarič verjetno sprejel in nam v novem jeziku imel še marsikaj povedati., irr. Cesar je čisto drug naturel in bi vsaka, tudi naključna primerjava s Pečaričem temeljito pogorela, kajti pri Cesarju gre za neuravnoteženo ihto, za jakost neke notranje zasopljenosti, Pečarič pa je lirik in ima rad mir. Ze to, da Cesar sploh ne priznava kompromisa kot sredstvo in pogoj za ravnovesje dveh sil, ga uvršča med slikarje, ki na tem planu niso tako pogostni. Razstavlja olja in ga sploh ni mogoče spraviti r' zadrego z o/jrašanjemi kako je z drugimi odiepki njegove dejan-nutti: kadar dela olja, takrat dela samo to in nič več! To je kajpada povsem izmišljena diagnoza, prepričan p« sem, da je tako. Poglejmo njegove einije: to niso roi«, ki spominjajo na heinejansko liriko, to so menda rože, zrasle na predmestnem vrtičku in so iz kali pognale silovitost eksistenčnega vrvranja. Njegovi portreti niso zasanjane viktorijanske lutke, ampak obrati v katere je temnejša stran življenja vklesala svoj pečat. Njegove krajine niso poetični pejsaži in modrina neba ni svetla in čista, ker bi bilo to za Cesarja prepoceni: njegova principielna u-tuetniško-izpovedna pozicija izraža pesimizem, a ne strah pred življenjem, zoprvanje, u ne popustljivost. Njegov realizem je stiliziran, gaugi-novsko napet in eksploziven, od tod tudi njegov poudarek na liniji in kot nadaljnja razvojna stopnja deducira nje predmetnosti v prvotne elemente. Jasno je, da je Cesarjeva osnovna nota dekorativi. zem in kaj bolj neugnano i spričuje prodorne uspehe njegovih scenskih zasnutkov, za katere je prejel doslej že več priznanj in nagrad, na Ste-rijinem pozorju v Novem Sadu. Pa ob nemali konkurenci absolutno prvo mesto. Mislim, da bo njegov kist najbolj izpovedno močan v sceni, tam namreč pridejo njegove karakterne posebnosti najlepše do izraza. Njegovih 2.1 olj na razstavi v koprskem Muzeju nam je ponovno odkrilo umetnika, ki ne tava v labirintu stilnih kompromisov, ampak priznava ' (Mb s'atitp religijo: službo svojj up\etnosti! ML milHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliaillllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIlIllIllllMliiiiliiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii asii "v nepnjel HOROSKOP JLK DANES— OVEN (od 21. 3. do 20, 4.J Razdobje čuštvfcne negotovosti; skušhjte poenostaviti svoje zadeve, BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zaradi vaše raztresenosti u-tegnete zamuditi neko izredno ugodno priliko. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Dobili boste skrajno la- skave vesti o osebi, ki vam je pri srcu. RAK (od 2i. 6. do 22. 7.) Bodite skrajnq previdni v finančnih zadevah, predvsem pa ne posojajte denarja. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Srečali boste osebo, ki sie jo nekoč močno ljubili. Sprostite živce in počivajte. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nekatere pozornosti prikrivajo nametie, ki jih morate sami odkriti. TEHTNICA (od 23. 9. do 28. 10.) Prebili boste nekaj veselih ur v družbi simpatičnih prijateljev. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 'i22< ILZ zaljubljeno osebo oste zašli v neprijetne in neiskrene diskusije. STRELEC (od 23. U. do 20. 12.) ‘Ne pripisujte prevelikega pomena nekoliko avtoritarnemu značaju nekega družinskega člana. KOZOROG (od 21. 1?. do 20. 1.) Majhne sitnosti zaradi neke Ijstine; pazite na red in raztrest- skušajte premagati nost. VODNA« (od 21. L do 10. 2.) Pričakujte komplikacij* žaradi nekega spora; ravnajte r. diplomacijo. RIBI (od 20, 2. do 20. 8.1 Ne jemljite dobesedno tega, kaj- vam bodo dejali v navalu jeze. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 8. julija 1?M Goriško-beneški dnevnik Avtobusna proga Gorica, Pevmo, Oslavjt Kdaj bo nadzorništvo za motorizacijo izdalo dovoljenje za pričetek voženj Kakor vse kaie, se ne bodo ohranile vse tiste vožnje, ki so veljale do 1. julija ■ Potrebna bo še ena jutranja vožnja Odkar je pridela veljati nova pogodba med ATA in županstvom, to se pravi 1. julija, Ribi še ni uvedel zve?e med Gorico in Oglavjem, kakor je bilo zapisano •• po-gudbi. O tem smo v naši nedeljski številki pisali na podlagi razgovora, ki smo ga 1-neli z ravnateljem avtobusnega podjetja Ribi. Le-ta nam je med drugim rekel, da bodo pričeli avtobusi voziti na tej progi, brž ko bo videmsko nadzorništvo za motorizacijo izdalo potrebno dovoljenje. Ker tega dovoljenja še vedno ni, tudi avtobusi ne vozijo in oslavski kmetje morajo peš s koši vsako jutro na goriški zelenjadni trg. To bo trajalo toliko časa, dokler videmsko nadzorništvo za motorizacijo ne bo izdalo dovoljenja. Vprašamo se, če je pravilno, da Nedelja in ponedeljek 19. in 20. julija ob Doberdobskem jezeru ? morajo naši ljudje prenašati posledice neurejenih vprašanj? Al: bi se ne dalo kakorkoli odpraviti kočljivo zadevo, ki nobenemu ne dela ugleda, najmanj pa ne goriški občini, ki se je ta stvar neposredno tiče. Zakaj se je neposredno tiče, je razvidno iz naslednjega: Ko je pred leti občinska uprava prodala poslopje na Oslavju, v katerem je bil otroški vrtec, je obljubila vaščanom, da bodo otroke v novi otroški vrtec v Pevmo prevažali z avtobusom, ker je pot z Oslavja predolga in nevarna. To obljubo je tudi držala, dokler je vozil avtobus ATA. Takrat so imeli Oslavci z «brjača» v Gorico naslednje vožnje: ob 6.30, 7.20, 8.30, 10.30, 13.10 in 14.30. Oslavci s0 bili o temi vožnjami zadovoljni, ker so zadostovale za jutranji prevoz sadja in zelenjave, šolarjev, ljudi, ki so imeli o-P’avke po uradih, otrok v Pevmo itd. Po voznem redu, ki ga namerava uvesti Ribi, bo samo jutranja vožnja ob 6.30; res je, da so sedaj počitnice iti da otrokom ni treba v mesto, toda že oktobra bo to vprašanje postalo aktualno; zaradi tega morata občina in Ribi že sedaj poskrbeti, da Oslavci in pevmci z novim voznim redom ne bodo prikrajšani. #»------- Program poletnih iger v Štandrežu Pod okriljem ZSPD bo Slovensko narodno gledališče iz Trsta nastopilo v Štandrežu v petek 10. julija z dramo »Po čem je resnica«, v soboto 11. julija z otroško igro »Pepelka« in v nedeljo, 12. julija s komedijo «Pop Cira in pop Spira«. Pričetek ob 21. uri. Za to priliko bo odpeljal prvi avtobus ATA s Travnika ob 20.15 in bo peljal po Drevoredu XX. septembra, pevmski most, Pevma, Oslav-je (gostilna Bensa), Podgora, Standrež; drugi pa Rupa (gostilna Ožbot), Gabrije, Rubi- je, Sovodnje, Standrež, Avtobusa se bosta ustavljala na vseh postajah. Iz Standreža bosta odpeljala 15 minut po končanih predstavah. Meščani se za odhod v Standrež lahko poslužujejo rednega avtobusa. ki vozi na progi št. 1 za povratek v petek in v soboto pa avtobusa, ki pelje čez Podgoro. Opozorilo: za predstave v Štandrežu veljajo abonmaji za dve ali tri predstave po znižanih cenah. • «»------ Dodelitev stanovanj v doberdobski občini Ustanova za ljudske hiše IACP je določila naslednjo prednostno lestvico za 5 stanovanj v 6-stanovanjski hiši zgrajeni v občini Doberdob. Olga Mokole, Ul. Lago št. 19 (130 točk), Bruno Jarc, Ul. Roma št. 3 (114 točk), Franc Gergo-let, Trg sv. Martina št. 6 (104 točke), Roman Lavrenčič, Trg sv. Martina št. 6 (100 točk) ter Oskar Puric, Ul. Bonetti št. 5 (98 točk). Določeni so bili še: Ivanka Mokole, ki ima 93 točk ter Josip Čadež, ki ima 68 točk. Prizadeti se lahko pritožijo na upravo za ljudske hiše IACP v Gorici do 14. t. m. Senator Pelizzo bo šel na Podrcccov pogreb V Ženevi je umrl Vittorio Podrecca, umetnik, ki je postal znan po vsem svetu s svojim lutkovnim gledališčem. Po- kojnik je bil iz Čedada, v katerega se je zelo rad vračal, kadar mu je delo dovoljevalo. Cedadski župan senator Pelizzo, ki je pokojnikovi družini poslal sožalno brzojavko, bo osebno prisostvoval njegovemu pogrebu. Od 10. do 14. julija stavka kovinarjev Pokrajinsko vodstvo FIOM iz Tržiča- je sporočilo, da so vsedržavna vodstva treh sindikalnih organizacij proglasi la od 10. do 14. julija splošno stavko kovinarjev, s katero bodo podprli svojo borbo za obnovo kolektivne de levne pogodbe. Pokrajinski odbor FIOM poziva kovinarje CRDA, SAFOG ter manjših kovinarskih podjetij v Tržiču in Gorici, da sodelujejo v stavki. Včeraj zvečer so se v Gorici sestali predstavniki sindikalnih organizacij in notranje komisije SAFOG, da res pa bo za delavce goriške livarne sindikalno zborovanje. Načrti goriške plinarne Plinska napeljava tudi na desni breg Soče V marcu je bilo v Gorici 5.130 potrošnikov Goriška plinarna, ki je prav tako kot elektrarna aktivna veja občinskih podjetij, je zasnovala načrt, da bi razširila svojo mrežo tudi na desni breg Soče, kjer je v zadnjem času nastalo na Majnici obsežno naselje s številnimi prebivalci, ki so izrazili željo, da bi jim napeljali plin v hišo. S tem namenom je plinarna pričela aprila polagati cevi od nove telovadnice CONI na Rojcah proti Majnici. Dela bodo kmalu končana.. Te dni nameščajo jeklene cevi pod mostom IX. avgusta. Ko bo dograjeno neselje v Ul. Ponte del Torrione med Pevmo in Podgoro, bodo speljali plinske cevi tudi pod pevmskim mostom, S poveč'anjem števila potrošnikov se bo povečala tudi potrošnja plina. Po podatkih mesečnika goriške občine je bilo v mesecu marcu letos 5.130 potrošnikov, ki so HlllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIimiltllllllllllllllttlllllllllltllttllllimtllll Utpeh sindikalnih organizacij pri odkupu pšenice V naši pokrajini odkupijo 10.000 stotov več kot lani Akcija bo trajala od 13. junija do 15. septembra Na podlagi zah‘eve sindikalnih organizacij in organizacij kmetovalcev je bilo doseženo, da bodo letos v goriški pokrajini odkupili 55.000 stotov žita, to je 10.000 stotov več kot lansko leto. Na podlagi zakonskih določil bodo neposredni obdelovalci, spolovinarji in koloni, ki so v prijavi navedli, da so posejali s pšenico do 3 ha zemlje, oddali 15 stotov za ha, kar je pet stolov več kot lansko leto. Odkup se bo pričel 13. julija in se bo zaključil 15. septembra. Morebitne nove prošnje bo kmetijsko nadzorništvo sprejemalo do 15. julija. Priznanje športniku Na sedežu društva ENAL je dr. Valchi v imenu državne zveze podelil zlato kolajno zaslužnemu športniku Mariu Birsi za 30-letno delovanje na področju težke atletike. Menični protesti V prvi polovici meseca junija je po podatkih goriške trgovinske zbornice bilo 674 meničnih protestov. Občina Gorica 286, Kapriva 2, Krmin 23, Doberdob 5, Dolenje 5, Fogliano Redipuglia 3, Gradiška 33, Gradež 45, Marjan 1, Medea 1, Tržič 183, Mo-raro 2, Moša 1, Romans D’I-sonzo 1, Ronke 61, Zagraj 7, Škocjan 14, San Pier DTson-zo 4, Sovodnje 1, Staranzan 28, Turjak 3 in Viiessa 1. — —*»—— TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 30,2 stopinje ob 14. uri, najnižja 17,6 stopinje ob 3. uri. Vlage 70 odstotkov. Padlo je 3,4 mm dežja. ——o----- Kino v Gorici CORSO. 17.30; »Lovec na Mis-souriju«, G. Gable, R. Mon-talban, v barvah. VERDI. 16.30: »Plesalka in dobri Bog«, V. Čehova, V. De Sica, v barvah, VITTORIA. 16.45: »Pozabi mojo preteklost«, V. Cortese, M. Giroti, cinemascope in v barvah. CENTRALE. 17.30: »Past se zapira«, M. Vaner, R. Val-lone. MODERNO zaprto zaradi počitnic. porabili 204.181 kubičnih metrov plina. Dolžina plinskih cevi pa je znašala 57.680 km, • »a------ Predavanje o cestnem prometu Zaradi nenadne bolezni odv, Artura Orvieta iz Milana bosta njegovi predavanji o novem zakonu o cestnem prometu, ki bi morali biti danes in jutri v Vidmu in v Gorici, odpadli, V Vidmu so določili dan predavanja 13. julija. Festival ob Nadiži Izvršilni odbor Pro Civida-ie, "ki se je sestal‘te dni, je preložil festival ob Nadiži, ki moral biti 25i, 26. in 27. julija na 8., 9. in 10. avgusta. Goriško županstvo sporoča, d» je razpisan natečaj za namestnika šefa urada. Zaključi se 20. avgusta ob 12. uri. Vsa pojasnila daje personalni urad. «»------- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Urbani - Alba-nese. Ul. Rossini 1, tel. 24-43. 13. etapa dirke po Franciji Švicar Graf prvi pred Vermeulinom v Albiju (Francija) Lauer - svetovni rekorder Vermeulin si je z drugim mestom v etapi še bolj utrdil položaj prvega v lestvici - Danes 219 km dolga etapa Albi ■ Aurillac ALBI, 7. — Zelo toplo vreme je spremljalo kolesarje po 12. etapi dirke po Franciji in vseeno so na cilju zabeležili še kar zavidljivo hitrost: 41,566 km na uro. Tempo je bil torej precej hiter in gladke ceste so privabljale v pustolovščino kolesarje, ki so hoteli v ravnini najti nekaj slave. Zato so se že kar kmalu začeli poskusi pobegov. Toda v začetku se je vsak izjalovil. Šele po 44. km se Bouvet spusti v dir, a njemu se pridružijo Dotto, Hoorelbeke, Groussard, Privat, Bergaud, Queheille in Schellemberg. Skupina, v ka teri so vsi favoriti, ne odgovori in pusti prosto roko manj nevarnim nasprotnikom. Vseeno pa so se nekoliko podvizali in po osmih kilometrih so imeli bežeči samo 15” naskoka. Še 14 km vožnje in prvi so morali položiti orožje in se zadovoljiti z vožnjo ob straneh najboljših. Mir je vladal le malo časa; skupina kolesarjev, ki životarijo okoli sredine in na koncu razpredelnice zopet preizkuša srečo. Med temi so vedno prisotni Privat, Adriaenssens, Mahe in tudi Italijan Baffi. Toda sreča jim ni bila mila. Še 5 km skupne vožnje in francoska pokrajinska kolesarja Busto in Buhotel zapustita glavnino in gresta sama na pot. Pri Muretu sta si nabrala 35” prednosti, kar sta kasneje povečala celo na 1’20”. Takoj po Tolosi je Italijan Fal-lajini nerodno padel. Kolesar se sicer kmalu zatem vsede na kolo, vendar moči mu pešajo in čeprav mu kolegi pomagajo, vidno izgublja stik z glavnino, ki se ne ozira nanj in drvi naprej proti cilju. Fal-larini je moral tako sam voziti ves čas in je prišel na cilj izven določenega časa, kar pomeni, da je bil izločen iz nadaljnjega tekmovanja. Bežeča Francoza vztrajata pri svoji akciji in dosežeta kar 3’ naskoka pred zasledovalci. Pri 97. km Graczy pade a se •Hlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliinilllllllllllllllllllllllllilllllllllllllltlllllllllltillll Pojasnjena zadeva z reklamnimi oglasi Mladeniča prijavili sodišču zaradi sleparstva industrijcev Prijavil je kvesturi svojo poslednjo prevaro takoj dvigne in nadaljuje brez zamude vožnjo. Medtem sc je glavnini že posrečilo zmanjšati razdaljo z bežečima Francozoma. Hassenforder, Pauwel in Picot pa se nočejo zadovoljiti s tem in poskusijo beg. Poskus se jim ponesreči, vendar so s tem podžgali glavnino, ki je stopnjevala tempo. Pri La-vaurju se glavna skupina nevarno približa bežečima, ki morata še močneje pritisniti na pedale, da vsaj za nekaj sekund povečata razdaljo. Pri 156. km Darrigade je na tleh poleg kolesa s prazno zračnico. Zadeva ni bila resna in okvara je bila takoj popravljena tako, da se je lahko Darrigade s pomočjo Privata in Stablinskega kmalu pridružil glavni skupini. Schellemberg in. Picot zopet poskušata uiti skupno s Hassenforderjem, Desmetom, Groussardom in Marigilom. Toda prva dva ne vzdržita tempa in izgubljata teren. Na njuno mesto pa sta zavozila Annaert in Vermeulin, ki je moral braniti čast in zaslužek, ki mu ga daje dan za dnem rumena majica. Beg rumene majice je alarmiral glavnino, ki se je pognala za bežečim*. Pri 162. km so zopet vsi skupaj, le Busto in Buhotel vozita pred vsemi s 40” prednosti. Toda njun samotni beg, ki je trajal več kot 100 km, se je zaključil 15 km pred ciljem v Albi. Busta to razjezi in se hoče ponovno pognati v beg. Takoj se mu pridružita Graf in Vermeulin in ker je njuna hitrost precejšnja, mora utrujeni Busto kloniti. Švicar in Francoz nadaljujeta in 5 km pred ciljem imata že 35” naskoka. Samo Elliot se spomni na njiju in ju hoče dohiteti, vendar se mu ne posreči. Na cilj privozi prvi Graf, kateremu sledi Vermeulin, ki je z odbitkom 30” še bolj utrdil svoj položaj prvega v lestvici in nosilca rumene majice. Tretji je Elliot z zaostankom 46”, medtem ko je glavnina privozila na cilj s 56” zamude. Med temi pa je bil najhitrejši Darrigade. Danes čaka kolesarje 219 km dolga etapa Albi — Aurillac z dvema gorskima prelazoma: Cote de Pollisal (516 b, III. kat.) in Cote de Montsalvy (780 m. II. kat.). VRSTNI RED V 12. ETAPI Predvčerajšnjim od 10. do 51. ure je sedem industrijcev iz Gorice prišlo na kvesturo, kjer so povedali, da so prejeli telefonski poziv, naj se zglasijo na kvesturi, kjer jim bodo pojasnili, kako je s prevarami glede nabiranja reklamnih oglasov, o katerih smo pred dnevi pisali v našem listu. Seveda so šele tam izvedeli, da so jim telefonirali neznanci. Včeraj pa je kvesturi nekdo telefoniral, da bo ob II. uri prišel v tovarno za izdelovanje slaščic Sodolve na Korzu Italia št. 27 in da bo skušal prepričati lastnika, naj la reklamni oglas. Ko je telefonist na kvesturi vprašal sobesednika, ki je govoril na drugem koncu telefonske žice, po njegovem imenu, tega ni hotel povedati, ampak je rekel, da naj pridejo ob napovedani uri v podjetje agenti kvesture. Ob določeni uri se je res zglasil v uradu o-menjenega podjetja 19-letni Benito Zoggia iz Ulice Faiti 4 v Gorici, ki je zahteval od lastnika podjetja 5.000 lir. A-gtnt ga je aretiral in ga odpeljal na kvesturo, kjer je fant povedal, da je sam telefoniral industrijcem, ki so st zglasili na kvesturi; prav tako je kvesturi napovedal zmenek ob H. uri v podjetju Sodolve. Vse to je počel z namenom, kakor je sam izpovedal, da bi ga aretirali. Sedaj je v zaporu in čaka na 'obravnavo, kajti policija je u-gotovila, da je razna podjetja prevaral za 20.000 lir. 63.1*01”, 16 Gauthier (CM) VRSTNI RED EKIP: 1. Belgija (Desmet, Hoevenaers, A-driaenssens) 189.23’46”, 2. Francija (Riviere, Anquetil, Bobet) 189.49’33”, 3. Pariš NE (Vermeulin, Annaert, Pavard) 189.51 ’33”, 4. OSO (Saint, Mahe, Queheille) 1*9.52’22”, 5. Centre Midi (Anglade, Gauthier, Dotto) 189.54’15”, 6. Španija (Bahamontes, Marigil, Manzaneque) 190.03’51”, 7. Italija (Baldini, Bono, Falaschi) 190.06’22”, 8. Švica - Nemčija (Graf, Friedrich, Schellemberg) 190.1211”, 9. Hol.-Luks. (Gaul, Ernzer. Damen) 190 17’ in 09”, 10. Inter. (Robinson, Cardoso, Christian) 190.36’53”. ZUERICH, 7. — Nemec Martin Lauer je postavil nož svetovni rekord v teku na 110 m čez ovire s časom 13”2/H-S tem je bil zrušen rekord, ki ga je d.olgo branil Jack Da-vis (ZDA) s časom 13”4. Novi rekord odličnega Nemca j* torej za 2 desetinki boljši od Davisovega, ki ga je dosegel junija meseca 1956. leta v Bakersfieldu. Govori se, da bo novi rekord prav gotovo priznan, ker je med tekom pihal veter v tekmovalčevo korist samo s hitrostjo 1,9 m na sekundo. Na istem tekmovanju je Lauer dosegel tudi drugi uspeh: v teku na 200 m čez ovire je izboljšal lastni evropski rekord s časom 22”5. Prejšnji Lauerjev rekord je bH za desetinko slabši. ...................................■iiiimiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii miiiniiuiiiiiiiiittiiiiiiiiMiiiimiiiininiitimii* V Vigorelliju borba za 7 naslovov državnega prvaka De Lillo - diletantski prvak v enourni vožnji za motorji Diletant Vallotto izenačil najboljši Messinov čas iz 1953. leta MILAN, 7. — V Vigorelliju se je začelo danes dirkališčno prvenstvo za naslov državnega prvaka. Prvi naslov si je priboril diletant Domenico De.Lillo z vožnjo za motorji. Novi prvak je v eni uri prevo. zil 77.135,78 km. Na drugem mestu je Sergio Honl,-fei je zaostal za dva kroga. Novi prvak ima 22 let in je študent. S kolesarskim športom se ba-vi od 16. leta in v zadnjem letu ni okusil nobenega poraza. V nadaljevanju tekmovanja iiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH-iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiilitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiliiiiiii III. kolo šahovskega dvoboja v Kijevu SZ - Jugoslavija 17. Vz:#1 KIJEV, 7. — Danes so odigrali prekinjene partije III. kola šahovskega dvoboja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Jutri bodo odigrali IV. kolo. Izidi srečanj III. kola so sledeči: Gligorič - Smislov 0:1; Pe-trosjan - Matanovič remi; Fu-derer - Bronstein 1:0; Tajma-nov - Milič remi; Djuraševič -Averbach remi; Geller - Bertok remi; Karaklajič - Korčnoj 0:1; Juhtmann - Matulovič 1:0; znano, je Campari z zmago v 12 rundah nad izzivalcem obdržal svoj naslov. Note izzive bo zveza sprejemala do 28. t. m. KOŠARKA S. GAUDENS - ALBI (184; Nedeljkovičeva - Bikova 0:1; KM); 1. Graf (Sv.-Nem.) v ča- j Voljpertova - Lazarevičeva 1:0. su 4.25'36” z odbitkom 4.24' in 36”, 2. Vermeulin (PNE) z istim časom, z odbitkom 4.25' in 06”, 3. Elliott (Inter.) 4.26’ in 22”, 4. Darrigade (Fr.) 4.26' in 32”, 5. Sabbadini (OSO), 6. Groussard (OSO), 7. Plattner (Sv.-Nem ), 8. Buysse (Bel.). 9. Van Aerde (Bel ). Sledi skupina s časom Darrigada. SPLOSNA LESTVICA PO 12. ETAPI: 1. Vermeulin (PNE) 63.00’34", 2. Desmet (Bel.) 63.03’17”, 3. Hoevenaers (Bel.) 63.04’22”, 4. Saint (OSO) 63.11’48”, 5 Anglade (CM) 63.12’57”, 6. Mahe (OSO) 63.13’ in 24”, 7. Riviere (Fr.) 63.14’ in 13”, 8 Baldini (It.) 63.15 04”, 9. Bahamontes (Sp.) 63.15’18”, 10. Gaul (Hol.-Luks.) 63.15’25”, 11. Adriaenssens (Bel.) 63.16’ in 07”, 12. Anquetil (Fr.) 63 16’ in 11”, 13. Pauvvels (Bel) 63 16’ in 35”, 14. Graf (Sv.-Nem.) 63.16’54", 15. Janssens (Bel.) Po tretjem kolu vodi Sovjet ska zveza s 17 točkami in pol proti 12 in pol. BOKS RIM, 7. — Italijanska boksarska zveza je potrdila izid dvoboja za naslov državnega prvaka peresne kat. med Al-dom Pravisanijem in Giordanom Camparijem. Kakor je KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes 8. t. m. ob 20. uri Universal cinemascope barvni film: Pod grožnjo Igrajo: GEORGE NA- DER in CORNELL BOR-CHERS ALESSANDRIA, 7. — Italijanska mladinska košarkarska reprezentanca je danes premagala egipčansko mladinsko državno ekipo s 73:36 (37:16). so bile izločilne dirke diletantov v hitrostni vožnji. V posameznih baterijah so zmagali Marosi, Tomaselli, Bian-chetto, Beghetto, Zanettii Caiardoni, Damiano, Gasparel-la in Cressari. Za hitrostno vožnjo juniof jev je bilo 10 baterij. Posebna je presenetil Gualla, ki je zabeležil brez hujše konkurence 11 ”9. v ostalih baterijah se zmagali Guaraldo, Scarin, Ma-gugliani, Porro, Bettenella, Ca-pra, De Marchi, Gugnani i* Zantedeschi. V četrtfinalu zasledovalne vožnje diletantov je tekmovalec Vallotto izenačil najboljši svetovni čas, ki ga je na dirkališču dosegel 1. 1953 znani kolesar Messina, Vallotte je progo pretekel v 4'54”2, kaf je najboljši doseženi čas na tem državnem prvenstvu. himna UMliLLL predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 16. uri in ob 20.30 uri na prostem barvni film: Junaki tisočerih legend » Igrajo: PAUL HENREID, JOHN SUTTON, JEFF DONNELL Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trk MIŠKO KRANJEC Povest o dobr 62 »Nekoliko preveč si nama poželela, Katica,« jo je opomnil Jožef resno. »To bi zneslo pri meni celih sto osemindvajset let, pri Ani pa nekaj manj. A to vemo, da človeška starost čedalje bolj pada in se bo na koncu sveta skrčila morda na borih deset let. Sklepamo pa to lahko po tem, da je na primer Metuzalem — za Adama ni znano — živel nekaj nad devet sto let, danes pa smo se pomaknili izpod sto; in če upoštevamo, da je po Kleklovem koledarju minilo od stvarjenja sveta dobrih štiri tisoč in nekih sedem sto let, tedaj lahko vidimo, kako človeštvo kaj hitro drsi z leti navzdol.« Vendar se je Katici prav lepo zahvalil za njeno voščilo. «Sicer pa je to docela v božjih rokah in moramo mu biti hvaležni za vsak dan, ki nam ga podari, zlasti pa za vsako pomlad, ki jo doživimo.« Iz hvaležnosti je takoj postavil na mizo steklenico z vinom, rekoč proti Petru: »Poiskal sem najboljšega v vasi, in upam, da se ga ne boš branil.« »Vino visoko cenim, zlasti če so prilike take, da človek mora piti, ako naj se izkaže vljudnega.« Tedaj je Ana vprašala iz kuhinje: »Ali lahko prinesem juho?« »Pa prinesi, če je že tako,« je odvrnil Jožef, »ker čakati nimamo nikogar in je brez pomena, da bi zavlačevali, zlasti pa z juho, ki ni več dobra, če je postana.« Ana je res prinesla veliko skledo juhe in jo postavila na mizo. Iz sklede se je kadilo, zadišalo je po peteršilju in še po drugih začimbah. Tedaj je Peter vstal, kakor bi se hotel pripraviti za nekaj svečanega; in res je po kratkem presledku takole rekel: «Preden se lotimo juhe tri drugih stvari, mi dovolita, da izrečem ob tej slovesni priliki samo dve besedi; predvsem to, da je danes minilo petdeset let, kar sta poročena in da zdaj praznujemo zlato poroko, ko bi pravzaprav morala spat »to- piti v cerkev, da bi si znova dala roke. Vendar je za nas revne ljudi tudi tako prav. Bilo je v teh petdesetih letih mnogo bridkosti, a tudi mnogo radosti; nebo ne pošilja samo dežja, temveč tudi mnogo sonca. Vidva sta jih pretolkla sicer v trpljenju... to ni povsod tako, a kjer je, tam je božji blagoslov nad hišo. Sicer pa, Katica vama je želela petdeset let, jaz pa, kolikor vama jih bo pač usoda dodelila. Sprejmita jih z ljubeznijo in jih potrpežljivo prenašajta, čeprav bodo prinesla tudi nekaj bridkosti. A zdaj dovolita,« in vzel je iz kozarca, Kjer so bile pomladne rože, dve cvetki, «da vama zataknem vsakemu eno, vam, dedek, na prsi v suknjič, vam, mamica, pa v lase. In potem bom izpil kozarec vina na vajino zdravje.« Tako je tudi storil in okrasil mamičine bele lase z rdečo cvetlico, in si je ona vsa ginjena brisala oči. A tudi Jožef je bil ganjen, zakaj nič drugega ni mogel storiti, kakor da je stisnil Petru prijateljski roko in mu rekel ganjeno; »Hvala ti, Peter!« »Zdaj pa moram tudi jaz izpiti kozarec vina,« je rekla Katica, »čeprav ga sicer ne spijem toliko.« In res so trčili s kozarci in vsak je izpil do dna. «Da,» je pritrdila Ana, ko je sedla k mizi, da bi tudi sama jedla z njimi, »ta trenutek je minilo petdeset let, kar sva se pripeljala od cerkve. Moj bog, kako je to daleč videti, pa se v resnici vsega do pičice natančno spominjam. Čudno je, da sem marsikatero stvar pozabila, čeprav se je zgodila mnogo kasneje, tistega pa se vsega prav lepo spominjam... Lepo je bilo takrat!« «Da,» je prikimal Jožef, «če naj bom pravičen, moram priznati, da je bilo lepo. Toda je že tako na svetu, da se lepe stvari ne ponavljajo. Samo enkrat obišče lepo in dobro človeka, potem se pa poslovi od njega. Vendar ne smemo izgubljati preveč besed, zakaj na juhi se dela mezdra.« Res se je na rumeni mastni juhi začela delati mezdra, iz nje pa so tu pa tam gledali rezanci. Jožef je nadel Katici na krožnik, prav tako Ani, potem je ponudil zajemalko Petru in si naposled še sam naložil; ko je pokusil juho, je rekel zadovoljno: »Dobra je.» In čez čas, ko je že snedel za dve žlici, je pristavil; »Se na pravi gostiji ne dobiš take. Prav dobro se ti je posrečila! Jaz take ne bi znal skuhati. Le kaj vse si dala vanjo, da tako disi?« »Oh, kaj neki bi dela v njo! Začinila sem jo dobro in putka je bila tako mastna! Smilila se mi je reva, da sem potočila dve solzi, preden sem jo zaklala. Saj sem dolgo pre- mišljevala, katero bi; vse so se mi smilile; saj vem, da tudi živali rade živijo. Vendar je spet res, da dobre juhe ne moreš napraviti brez kokoši. Ne, juhe brez perutnine ni, čeprav si včasih spet mislim, kako je človek krut, da si upa tako mirno zaklati ubogo žival!« »Da » je pritrdil Jožef in srebal juho, »to je že treba reči, da je človek krut. Vendar narava sama ni nič boljša. Vse nas je ustvarila, da nas potem spet sprejme vase, ko prestanemo smrtni boj. Poleg tega se pa njena nepravičnost izraža že v tem, da je nekaterim stvarem dodelila celo stoletje, drugim pa komaj d°ber teden, da, lahko bi rekel, en sam dan. In tudi človek živi tako bore kratko! Ko pa umre, je samo še za hrano črvom.« “To pusti,« je rekla Ana in se sklonila nad krožnik. «0 črvih nikar ne govori, ker me je tedaj vedno strah; ne tolikanj umreti, kakor tega, da nas bo golazen kratko malo vse preluknjala. Oh, ko ne bi bilo treba umreti!« Jožef je pokimal in nato modro razložil: »Tako si želi pač vsakdo, kdor se je rodil: nikdar umreti. Toda že Adamu je rekel bog. Prah si in v prah se boš povrnil, kar znači, da je človeška bitnost omejena, prah pa je večen, ker je bil pred človekom in bo za njim; ne more se izgubiti, samo spreminja se iahko A ti, Peter, vzemi še juhe; če boš malo jedel, bo Ana mislila, da je slabo skuhala. Dobri gospodinji, ako ni zgledno skopa, se zahvališ najbolj s tem, če mnogo sneš.» «Juho imam rad,« je prikimal Peter. «Mislim, da jo imajo radi vsi revni ljudje, zlasti oni, ki morajo precesto jesti samo trd kruh. Vzel bom torej še, da se ne bom zameril Ani.« Katici pa je dedek sam naložil, čeprav je ugovarjala, da ne more toliko. A tudi sam si je še zajel, dokler ni odložil žlice m rekel: «Zdaj mi ni treba nobene stvari več, Dovolj sem se najedel.« Ana se je smehljala in nato rekla: »Lej ga, kako je sklenil. Zakaj sem pa potem kuhala vse drugo? Saj je tako velik praznik in kako bi bilo, če bi jedli samo juho!? Drugi praznujejo tak dan tako slovesno kakor prvo poroko čeprav je nekaj sprememb vmes.« »To je res,« je pritrdil Peter. «Drugi gredo v cerkev in ljudje se zberejo okoli slavljencev in jima stiskajo roke.« Jožef je kimal, naposled pa dejal: »Da, gospoda praznuje to vse bolj slovesno in takemu dogodku pravijo zlata poroka. Ni pa ta stvar za reveža, kakor je sploh mnogo stvari na sve- tu, ki Jih gospod sme, revež pa naj se jim ogne, da se b* osmesi ali pa zameri tako ljudem kakor tudi dobremu bog'1' ki nerad vidi, če se revež povzdiguje kakor bi bil gospod. je že vse tako določil, da je prav. Vsak po svojih možnosti** in svojemu stanu primerno; zato pa so stanovi na svetu, <*9 se ljudje razlikujejo med seboj.« Ker se juhe ni nihče več dotaknil, je Ana skledo odnesi® v kuhinjo. Katica je molče obsedela, kakor je molčala skota* ves čas, Jožef in Peter pa sta se medtem še pomenila o sta«^ vih in razlikah po svetu, s čimer pa se Peter ni strinjal, k° je hotel Jožef, zaradi česar je Jožef rekel: «Bil si vedno t1" mast; zdaj pa vidim, da se celo božjim zakonom upiraš, ki ®9 tako odločili. Lahko si misliš, da niso ljudje sami napravil*’ da so na svetu razlike med nami. Božji zakon je to in boži* volja, in to moramo spoštovati in se pokoravati temu.« Peter je sicer še nekaj ugovarjal, toda ko je prinašala A1*9 novo jed, sta pa prenehala. Zdaj je obsedela na mizi lepa & mena, še čvrčeča kokoš ter kazala Jožefu zadek. Ta je poem0, nil in pogledal po ljudeh. «Kaj čemo?« je rekel vdano. I je že tu, se je moramo lotiti, lahko smo prepričani, da ne ^ nikdar več letela, niti ne bo več nesla jajc. Leži pa tako **9 krožniku, da bo Ani pripadel vrat, vama, Katica in Peter, vš»' kemu eno bedro, meni pa pušpan, s čimer bom zadovoljen-’’ Zasadil je vilice v njo in jo kaj kmalu razčetveril, nakar r vsakemu položil na krožnik, kakor je bil prej obdelil, in nad9! ljeval takole: »To pa lahko priznam, da bi si tak obed zažele vsaj enkrat na mesec. Vendar bi bila to lahko prevzetno® pred bogom. Saj sem že slišal, kako hočejo mlajši ljudje saib9 dobro jesti, s čimer bi radi postali podobni gospodi Zadnjj; sem slišal nekoga pri cerkvi, ker je pogovor nanesel na t8*J stvari, ko je rekel: »Zakaj pa imamo piške na vrtu? Jedli $} bomo, jedli! Gospod pa si lahko sam redi piške1 No obrč* sem se, ne da bi kaj rekel. Take besede razodevajo ne sad*9 veliko človeško zablodo, nego tudi veliko brezboštvo. Vse drug9 pa je, če si človek privošči tako stvar morda enkrat na iet°-za praznike, s čimer bolj počasti praznik sam, kakor pa P9! gosti sebe. Tudi bi se človeštvo brezmejno polenilo in n« ® ! več prijelo za delo. To sklepam po tem, ker se mislim po tej*1 obedu stegniti v senco stare jablane. Dobro je, da je nedelj9 kar bolelo bi me srce, ko bi se videl v brezdelju zleknjene?9 pod jablano. Tako pa si ne bom mogel ničesar zameriti.« INadaljevanje sledil