UETO III- LJUBLJANA, 22. AVGUSTA 1925. NAROČNINA ZA IVCOJLA- • M«®® “TSHSSfS j'|KV/I>6$AMEZNA jSfcviLKA PO biH-150 POŠT. (EK. RA?. 13.188 STEV. 35. VftEDNIiTVO IN VPRAVA* V*V«ITEL)$KITI$KAQNI/ PCKOPč$I-Je • Ne-vrA-‘CAlO/AMONiMNl-DO-PI$I SE N£ PRIOBČV-lEl0/P0jTNlNA* PLATANA V GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. jSaKSMBBN Po zletu.. Objaviii smo že v zadnji številki naše stališče napram zjetu biv-šili avstrijskih oficirjev m nemčurskih boljših drogov u sedo 7aoreba Z odkrito besedo vredno jSroslovensfcejBa nacionalista smo ožigosali naravnost nerazumln y0 postopanje sporazumaške vlade, ki je napela vse svoje sile. da se je to manifestacija izvršila kar najbolje v njeno dobro in poveličanje. Koliko se ji ie to posrečilo, je danes še težko presoditi, če tudi je zbrani »hrvatski narod« oduševlje-no pozdravljal svoje nekdanje »zatiralce« in svoje mirotvomo republikanske v monarhiste prelevljene prvoboritelje. Posrečilo pia se je prirediteljem tega zleta, da sio popolnoma dosegli svoj namen. — To je, da so mani-festacijskim potem dokumentarično izrazili vsem Jugoslovenom in celemu svetu — velchr vatsko •idejo, ki je navzlic prisostvovia>-nju vlade kraljevine SHS in Krone slavila v dneh 15. in 16. avgusta svoje največje triumfe. Odraz zmagovitega pohoda te ideje je bilo moči najti v vsaki besedi slehernega prireditelja milenijske proslave. Pripadal ie potem že ta lahko zad-dnjemu reditelju na tribunah ali slavniastnemu govorniku Lacku Križu. Na celi proslavi ni padel niti en klic Jugoslaviji, jugoslovenstvu in edinstvu države, pač pa na tisoče vzklikov Hrvatski in hrvatstvu. Kralja se je pozdravljalo kot hrvatskega kralja. Ustyarjalo se ie V lepi DatriotkSno monarhistični kf>-guljici razpoloženje za federalistično Hrviaitsko. In po dejstvih sodeč, to že tudi v resnici obstoja. i Bilo tudi ni na celi tei proslavi tisočletnice hrvatske državne neodvisnosti, človeka, ki bi našel vsaj besedico spomina za vse one Stoti-soče zasužnjenih bratov ječečih pod tujim jarmom onkraj državnih meja. Pripisovati ie to pač nedvomno silnemu veselju nad poveličanjem hrvatske mirotvorne seljačke ideje in vidovitosti. na narodnem edinstvu in Vidovdanski ustavi sloneči radikalni stranki. V tem veselju je bila pozabljena prodana Re-ika, izgubljena tužna Istra In vse Otočje, kjer se govori hrvatsko pod težkim »gom Mussolinijevih oprič-nikov. Govoril pa je na tei proslavi 'p moči naše države in nakazan onih. ki bi se radi polastili te države, čuveni diplomat in veliki zaščitnik zasužnjenih bratov gospod mi- nister dr. Ninčič. Za svoje besede in nastop ie žel naravnost blazno fre-hetične ovacije. Pozabljeni so bili neosv obojem bratje, pokopana orjunaška Jugosla^ vija, zatajeno republikanstvo; pozabljeno pa ni bilo sovraštvo napram vsemu, kar je bilo in kar §e izpoveduje vzvišeno in izdano religijo Jugoslovenstva. Vzplamtelo ie v ognju in žaru tolike veličine, kakor še nikdar doslej in vtisnilo vsej milenijski proslavi tako sramoten značaj, da je vredna samo Saliso-vih oficirjev in Lipovščakovih mamelukov. Niso še zamrli kriki zmagoslavja in pozdravov njemu, ki je prihitel polen vere in dobrohotne od-pustijivosti v Zagreb, ko je taisti Zagreb dvignil svojo zdegenerirano roko proti instituciji, koje pokrovitelj ie baš sam Kralj. V svoji oholi in zmagoslavja pi jani preobjestnosti so razkrili vse svoje kiairte in dokazali to, kar smo mi že od vsega početka trdili. Namreč, da je nfih mišljenje in čustvovanje še vedno enako, kakor tedaj, ko so v znamenju prisege eksce-sarju Karlu pripravljali punte in pokolje Po Radičevi republiki. Za konec Tomislavove proslave je bilo določeno »podizanje Sokolske gomile«, ki-je imela nastati na ta način, da je moral prinesti s seboj vsak hrvatski Sokol vrečico prsti ali kamenja iz svojega domačega kraja. Proti temu bi ne imeli ničesar ugovarjati, ker bi bilo s tem v 53falskem Zagrebu vsaj prilika videti pole« Mlrogola Se kak kvadratni meter res prave hrvatsko zemlie. Toda v programu podizanja te gomile je bila med drugimi tudi točka 10., ki se glasi doslovno takole in ki priča, da je bil zlet hrvatskega Sokolstva samo grda provokacija napram Jugoslovenskemu Sokolstvu, ki stoji pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra: »Leta 1924. so ie vršil v Zagrebu pokrajinski zlet JugoSlo-venskega Sokolstva, ki ie v svoji besa pofni mržnii napram vsemu kar je hrvatskega. navalilo s kamenjem na Hrvatski Sokolski dom. Kameuie ie bilo tedal zbrano in shranjeno. Položeno pa je seda] to kamenje v temelje gomile v želji, da bodi poleg kamenja pokopana tudi nebraiska mržnja, ki ga ie metala nn Sokolski dom.« Kdor ie bil v tistih lanskih, sramote prepolnih dneh v Zagrebu na pokrajinskem Sokolskem zletu, ta dobro ve od kje in kam ie letelo kamenje. Pozabili so j‘b morda kompromisarski pditikastri m senilni pozabljivi starci. Pozabili pa jih niso jugoslovenski nacionalisti, ki so se le vsled svoie discipline in brezmejne bratovske ljubezni napram zapeljanim bratom z največjo težavo obvladali, da ni res prijelo padati tudi z njihove strani. To »padanje« pa bi bilo tako temeljito, da bi danes prav gotovo separatistični ,Wi]sonovci ne dvigali jugosloven-stvu In edinstvu v posmeh »sokolskih gomil«. Žalibog, da se tega ni izvršilo že tedaj in da b° morda potreba res poskrbeti zato. da se bo z vsemi zakonitimi sredstvi izp^c_ menila ta gomila mržnje hrvatskega Sokolstva napram Jugosloven-. stvu v resnično gomilo, ki bo pn-Č&la bodočim jugoslovenskim rodovom pod Slemenom, Posavju, 1 o-dravju, Slavoniji in Banovini, da je bil Hrvatski Sokol in da ga ne bo nikdar več! Orjuna bo ori tem gotovo dosledna svojim tradicijam doprinesla dober šen del... Ob tem trenutku, ko je jugoslovenski živelj zvest državi in kralju, boli krvavo žaljen, kakor še kdaj doslej, pa si ne moremo kaj, da ne bi jasno in odločno1 izrazili svojo nevoljo nad tem, da se nas i v nadalje smatra za železno rezervo, ki jo je mogoče brez škode izpostavljati najhujšim preizkušnjam. Kdor misli, diai se bo naša IiiSa tako upravljala i v bodoče kakor se sedaj, ko so nastopili za jugo$!ovenske nacionaliste časi brezpravne raje, se kruto moti. Jugoslovenske nacionaliste zelo veseli izprememba v čustvih hrvatskega dela našega naroda in njegova sedaj izkazana ljubezen do Kralja;, vendar pa smatrajo, da že v zmislu oporoke svojih stotisočerih drugov padlih z>a svobodo te zemlje, ne smejo dopustiti še v nadalje, da bi se njih neomajna in tisočkrat potrjena ljube-, zen in zvestoba profanirala na ljubo političnih avijatičarjev. Prepričani naj bodo vsi, da imajo tudi ti jugoslovenski nacionalisti svojo mero, ki bo lahko preje ali pozneje dopolnjena. Posledice tega pa si zamorejo oni. ki jim je danes dana oblast v roke, sami izračunati in predvideti... ttovo ustanovljeno Škofjo, jo je podredil papež naravnost pod svojo neposredno oblast. Tako, da Je Vsak morebitni vipliv od strani gori Ške nadškofije izključen. . Slep je ta. kdor še po teh ža-sti vatikanska in kviviralska poli-lostnih dejstvih ne uvidi, da gre-tuša po vzporednih potih. Zaslepljen pa je tudi tisti nebogljenec, ki ne uvidi, kako je ost obeh teh političnih taktik naperjena proti vsem Jugoslovenom. Posebno pa še proti Rimu tako zvestim in vdanim Slovencem in Hrvatom. Zavedamo se, da bo ta naš svarilni klic pred Rimom, ki nas sovraži in preganja, zamil v hrupu 0 O PLAČILA B L E K B protestov bogudopadljivih sinov in služabnikov sv. očeta. Ne plaši pa nas to. ker vemo, da smo na pravi poti in da bo tudi naš človek prei ali slej spozna!, da tudi udairci s posvečeno roko in maziljeno krivo palico skele. Z JNaš tisk. Vatikanski neprijatelji. Kramarji z nauki najboljšega človeka vedno naglašajo in podčrtavajo posebno naklonjenost, ki jo goji presveti oče papež v Rimu napram Jugoslaviji. Ovrg;i smo že ponovno to legendo advokatov suverenega slovenskega ljudstva; .vendar ti še neprestano trdijo to i v naprej. Ta posebna simpatija Vatikana napram Jugoslaviji se je izkazala posebno zadnje čase pri ureditvi 'cerkvenih odnošajev Reke. pri kateri se je razgalila v vsej goloti fa-šistovsko navdahnjena mentaliteta Vatikana. Reka je v prošlih vekovih Popadala puljski škofiji, ki je živela z Rečani v vednih prepirih zbog staroslovenske službe božje, katero so hoteli laški škofje v Poli nadomestiti z latinsko. Zmagala ie sta-Toslovenščina. Obdržala se je nato na Reki vse do najnovejšega časa, ko io je z najrazličnejšimi intrigami zadušila združena madžarsko - italijanska! klika. Leta 1782. je bila priključena Reka senjski škofiji, s čimer so postale popolnoma normalne razmere. V vse se zadirkujoča italijanska propaganda je pričela kmalu kaliti te dobre odnošaje. Rovarjenje proti Senju ie bilo na dnevnem redu. Po>-kroviteljstvo nad vsem tem Pa J'e prevzel sam Vatikan, ki je jedva čakal trenutka; ko bi mu bilo mogoče iztrgati Reko Senju in jo spraviti čisto pod svoj vpliv. Dolgo pričakovanje mu je bilo utešeno leta 1918.. ko so priplule v reško pristanišče Italijanske vojne ladije in brez odpora s pomočjo dobrovernih Jugoslovenov zasedle Reko. Izkrcanje in zasedba Reke še ni bila niti do dobra izvršena, ko je že imenoval Vatikan za to mesto svojega zaupnika. Bil je to vojaški škof Constantini, pravi srednjeveški vojaško-cerkveni mogotec, ki se je takoj po geslu »O Fiume, o morte« z dušo in telesom zapisal snežniškem princu. V tej svoji katoliškega svečenika nevredni ulogi je pričel čisto po navodilih fašistov in iz kaznilnic izpuščenih ar-ditov preganjati jugoslovenske svečenike in jih mučiti. Ta srednjeveški blagoslovljeni konkvistador je potem, ko ie opravil svoje naloge in do dobrega uničil vsak iugoslovenski vpliv v cerkvi. odšel na Kitajsko. Njegovo mesto je zasedel nič boljš vikar Sani, ki je še delo Constantinija izpopolnil in s posebnimi Papeškimi ukazi odpuščal zadnje jugoslovenske svečenike. Na mesto njih pa je postavil pet novih župnikov — zagrizenih Italijanov in prvoborcev fašizma, ki jim je moč in veličina Italije prvo, nato šele vera in interesi cerkve. Po tej čistilni akciji jc pristopil Vatikan k zadnjemu činu in povzdignil »sveto Reko« s posebno papeško bulo v škofijo. Obred te nove izpremembe se je vršil v taisti cerkvi, kjer ie Pre(I petimi leti z Najsvetejšim blagoslavljal Constantini roparske bande reškega komedijanta. Vatikan .ie Dri ustanovitvi nove škofije predvsem stremel za tein, da razdeli slovansko večino v tržaški škofiji, kar se mu je tudi posrečilo. Pokazal je s tem. da ravna popolnoma po navodilih onega Mussolinija, ki ie to razdelitev zahteval. Vrgel pa je s tem v naročje fašistovsfce reške kurije tudi par čisto slovenskih in hrvaitskih župnij, ki bodo pod novim škofom prav gotovo kmalu ob svoje jugosloven-ske duhovnike. V namenu preprečiti vsak tudi najmanjši vpliv na to Poznan je že izrek: »Tisk je sedma velesila«, ki bi ga morali vse bolj, kakor doslej upoštevati tudi Orjunaši. Danes jie sicer težko pisati o tisku in novinarstvu, ko se ga skuša na vseh straneh čim bolj pritisniti ob zid in mu odvzeti ono važno funkcijo, ki mu je dana s tem, da budno čuva in pazi na javne razmere, ki lc preveč potrebujejo tega nadzorstva. Naš tisk je baš v tej smeri vršil svoje naloge navzlic največjim oviram, naravnost vzorno. Brezobzirno in z železno doslednostjo je bičal vse napake in pogreške v našem javnem in političnem življenju. Dosegel je pri tem tudi velike uspehe in si priboril splošne simpatije vse naše javnosti, ki je vedno z dopadaje-njem gledala na delo »Orjune« in ga tudi ob svojem času gmotno podprla. Tako. da ie danes tn, tisk precej dobro ustaljen in da si za-moremo postaviti za cilj že zopet kaj več. kakor je sedanja forma. Vendar pa navzlic teinu razmere pri našem tisku še niso urejene in bo treba še mnogo skupnega ter premišljenega dela za napredek orjunaškega tiska. Naš tisk je eno najvažnejših sredstev, s .katerim najbolj jačimo in krepimo medsebojne vezi. On je naš prvoborec in zastopnik Orjune napram javnosti, ki. jo obvešča o našem delu in težnjah. Ta tisk pa ie treba kar najbolje razmnožiti med narod, ki željan čaka pojasnil o našem delovanju iz naših lastnih vrst. Zato ie potreba, da se rešitve te naloge, ki je silnega pomena za nadalnji razvoj Orjune. loti članstvo z vso resnostjo In. svojo priznano požrtvovalnostjo. Saj baš to članstvo toži vodstvu, da bi rado delalo in da samo ne ve kaiko in kaj. Z razširjanjem našega lista »Orjuna« bo imelo dovoli dela za lep čas. Koristilo pa bo s tem Orjuni in v finančnem kakor moralnem oziru, ker bo poskrbelo, da bo orjunaški tisk pronical tudi v. one plasti naroda, ki nas danes pozna samo iz pisanja in govorjenja sovražnikov Orjune. V ta namen pa ie potreba organiziranega dela, pri katerem bo morala pač sodelovati tudi vsaka mestna organizacija z ustanovitvijo posebnih tiskovnih sekcij. Naloga teh bo, da bodo v svojem področju širile naš list in zbirale zanj naročnike. Tem sekcijam morajo načelovati agilni in razumni Orjunaši. ki bodo za svoje delo morali polagati poročila Mestnemu odboru, ki je skupno z njimi odgovoren za delo tiskovne sekcije. Načelniki tiskovnih sekcij so, ako odgovarjajo svojim nalogam brezdvomno najkoristnejši činiteljt v našem pokretu. Zato pa naj tudi ne bo seje in občnega zbora posameznih M. O., na katerih bi nc b.lo čuti tudi poročila o njihovem delu. Uverjeni smo. da bomo samo na ta način z neprekinjenim delom naših podeželskih delavcev razširili in razmnožili list tako. da bo v. čast in ponos našemu pokretu. Or-junaškemu tisku niso na razpolago nobeni tajni fondi,/nego samo delo in zavest Orjunašev. ki se zavedajo svojih nalog. In te Orjunaše naprošomo. da z vso intenzivnostjo pristopijo k delu in da pomagajo »Orjuni« po svojih močeh pri težkem delu, ki ga ji nalaga nieno zgodovinsko poslanstvo. Javno vprasanfe. Prehajamo že v 17. obletnico odkar je Ljubljana vsa skrušena položila v grob nacionalni žrtvi divjaštva avstrijske pijane soldiate-ske. V tistem žalostnem, a vendar za Slovence častnem trenutku je vstal med njimi takozvtami »N a -rodni o d b o r« in pričel z zbiranjem prispevkov za postavitev dostojnega spomenika narodnih mučenikov Lundra in Adamiča. Dne 26. septembra 1908 je izšel poziv tega odbora na Slovence v »Slovenskem Narodu« naj prično zbirati prispeva ke za spomenik. Pod tem podpisom je bil tudi dodatek, v katerem se je obljubil javni obračun za delovanje tega odbora. Kakor ie razvidno iz izkazov v »Slov. Narodu« je bilo zbranih do 29. decembra 1908 vsega skupaj 23.590 K. Iz te vsote se je po poznejših poročilih v istem časopisu naročil spomenik za sep-temberske žrtve, ki je bil tudi izdelan od enega naših prvih loparjev. V strahu pred velikimi manifestacijami, ki bi se vršile gotovo pri odkritju tega spomenika, ie Avstrija kratkim potem naravnost prepovedala postavitev tega spomenika. Tako je moral vsled nastopa avstro - švabske birokracije romati spomenik v skladišče Mestne občine ljubljanske, iz katerega ga ni Še h je bilo okoli dvajset tisoč). Daiije je bilo 184 praporov. Odposlane so bile tudi posebne deputacue, da so položilo vence na grobove kralja Petra Osvoboditelja in Neznanega srbskega junaka na Avali. Kongres je bil v vsakem oziru uspešen. Sklenilo se je več važnih sklepov. Končno se je vnovič potrdilo, da je organizacija za monarhijo, narodno Ujedinjenje in za Jugoslovenstvo. Prebivalci Beograda so sprejeli tisoobnojne gosto s pravo srbsko gostoljubnostjo kot dobrodošle goste. Večina beograjskega časopisja je pisala o Kongresu s prisrčno naklonjenostjo. I. G. C.« 99 Med drugimi angleškimi listi je omenil v daljšem članku naš kongres tudi zelo razširjeni in čitani »Near East«, ki £a priobčujemo v prevodu, da vidijo m&i čitateiji, kako sodi zunanji svet o našem r#o-kretu. »Kongres Orjune v Beogradu. Katoliške Binkošti s tremi prostimi dnevi so nudile pripravno priliko zato, da se ie vršil v Beogradu Kongres organizacije jugosloven-skih nacionalistov, bolje poznanih pod imenom »Orjuna«. Kljub mnogim nasprotstvom. (kar je še težje prenašati) zasmehovanju in nekaj nesrečnih incidentov, je ta organizacija stalno napredovala od svoje ustanovitve pred nekako tremi leti. Sedai šteje preko 100.000 članov, ki so porazdeljeni po celi Jugoslaviji. Organizirani so v devet pokrajinskih in v 200 mestnih organizacij. V preteklem letu je imela Orjuna srečo, da je pridobila dr. Ljubo Leontiča za svojega predsednika, ki se .ie že med vojno izkazal kot eden naiboli sposobnih in najbolj delavnih delavcev za .iugosloven- Povedal je, da naši zasužnjeni bratje z zaupanjem zro v Orjuno in njeno delovanje to končal $voj go-.vor % besedami: »t)aslravno sem starček pri 55 letih, ki je preizkusil vse bridkosti svetovne vojne, ki je bil sam Vo.iak in kateremu sta ostai-la dva sina na bojišču kadar bo stopila Orjuna preko g ranice, da osvobodi nas italijanskega jarma, takrat se bom tudi jaz »freibilih meldal«, da bomo pognal! pole-, tarje tja, kamor spadajo, ta da bomo mi sinovi ene matere skupaj pod vodstvom naših, odnosno mi sedaj še ne moremo reči naših, toda zaenkrat še Valih Karad.iord.ie-vičev.« Bili smo vzhičeni in ganjeni vsled teh besed, ki so prišle iz ust popolnoma preprostega kmečkega moža iz našega zasedenega ozemlja. V. tem se vidi, da je naloga Orjune sploh, posebno še naših obmejnih organizacij, da obdrže koli-: kor mogoče stike z našimi zasužnjenimi brati onstran meja, in da zaenkrat vsai na ta način lai-težki jarem, ki ga morajo nositi, dok ne stigne čas, ko bo Or-Junp s svojimi barjaki pohitela do sinje Adnje ta y tužnl Korotan ter Sprejela vse naše brate pod svoje okrilje. Po okrepčilu je nato sledil delile Vrhnišk© Orjune v kroju, katere člani, dasiravno so bili premočeni od dežja In so imeli za seboj peturno pot, so s svojim strumnim korakom pokazali neomajno voljo ter vztrajnost Orjune. Pri poslovit- vi smo se podali zopet preko hribov na Vrhniko. Iz Žirov smo odnesli prav dober utis. Posebno še vsled govora možakarja, ki je prišel iz zasedenega ozemlja, ter smo premišljevali o tem ter želeli, da bi vsaj kmalu prišel čas. da bi naši barjaki zaplapolali na sinji Adriji in v Korotanu. Bratje na delo, toda žilavo in marljivo delo, da bomo odpravljeni! Spremte se. spremte... Program Orjune. Narodna suvereniteta v narodni državi. (Nadaljevanje.) Izlet Orjune Vrhnika. V nedeljo, dne 16. t. m. ie priredila naša vrla Vrhniška Orjuna vkljub dežju pešlzlet iz Vrhnike preko Podlipo in Smrečja v Žiri. Zali-bog, ga se vsled slabega vremena ostale sosedne organizacijo izleta niso mogle udeležiti. Sestali smo se z brati Zirovci pri br. Demšarju, kjer so nas isti pričakovali. Tu nas ie pozdravil imenom Orjune Žiri br. glavar. Nakar se mu je naš tajnik zahvalil za bratski sprejem v imenu Orjune Vrhnika. Slednji je v kratkih in jedrnatih besedah nato ©črtal namen in program Orjune in pri tem predvsem povdarjal ter podčrtal namen naših obmejnih Or-jun. Sledile so temu izvajanju od tiše vi jen e ovacije. Za besedo je za- prosil čez 50 let star možakar, katerega ni nikdo izmed navzočih poznal. Vsi smo bili radovedni, kaj bo povedal. Svoj govor Je počel v popolnoma prostih kmečkih besedah sledeče: »Sem Slovenec, kmet, ki sem, kakor še mnogo mojih sotrpinov, pod jarmom Italijanov. Bil sem pri vojakih v mirni dobi in sem izkusil tudi bridkosti svetovne vojne. Vendar pa sem imel vedno več svobode, kot jo imam sedaj.« Starček je nato odkrito in z ginjenimi besedami odobraval naš Drogram. kt ga Je ravnokar obrazložil naš tajnik, bil je vzhičen nad tem, da se Orjuna ob vsaki priliki spominja naših zasužnjenih bratov onkraj granice. Suvereniteta —jugosiovenskega naroda je v njegovi državi neomejena. Narod podeljuje in odvzema vse oblasti in vse pravice na katerih sloni državno življenje. To suvereno narodno pravo v državi je eno in edino, nedeljivo, neodtujljivo. Suverena narodna volja vrši to svoje idealno pravo in ga stvarno odraža v voljenju narodnih poslancev za Narodno skupščino. Državno ureditev izvaja narod, kot edinstvena celota v Narodni ustavotvorni skupščini. Ustava izglasovana v celoti v. Narodni ustavotvorni skupščini na način kakor ga je že pač ta sama določila, je izvor in izhodišče vsake državne oblasti in vseh državnih pravic. Tako delegira narod, z državno ustavo v svoji pravni državi: zakonodajno oblast Narodni skupščini. upravno oblast kralju, katerega položaj v državi odreja ustava in Narodni skupščini odgovornim ministrom. Sodno oblast Pa neodvisnim sodiščem, ki sodijo na podlagi zakonov. • * • V samoupravnih edinicah sodeluje narod tudi pri državni upravi. Občine in oblasti se osnavljajo zakonodajnim potem z ozirom na gospodarske potrebe poedinih krajev, po vsebini socialne razdelitve dela in v skladu s koristimi narodne celote. Upravljajo pa se na temelju občinskih pravilnikov izglasovanih po občinskih svetih odnosno oblastnih skupščin v okviru državnih zakonov. Monarliizem s splošnega stališča ni niti teoretično niti načelno vprašanje, nego praktično reševanje narekovano po zgodovinskem razvoju in življenjskih potrebah. Dinastija Karadjordjevičev je naša in je narodna. Utemclienje naše države, osvohOjenje in ujedinjenje našega naroda ie zvezano^ z imenom narodnega voditelja. »Črnega Jurija«, Petra Velikega, ustaša. ki je bil ponosen na svojo kmetsko narodno kri in Aleksandra, LISTEK. A* v-! Caporetto. (Nadaljevanje.) Morala v italijanski vojski. Vsled tolikih neuspelih ofenziiv je morala v italijanski vojski zelo padla. Mnogoštevilne dezertacije so bile na dnevnem redu in to v zaledje ln kakor tudi preko fronte k Avstrijcem. Po delnih uspehih pri BanjŠčici se je morala nekoliko popravila. Vendar je Cadorno spričo bližajočega se udara avstrOHnem-ške vojske zelo skrbelo, kako se bodo njegovi vrli heroii borili. Hoteč se o tem Drepričati, ie poslal na fronto posebno komisijo z na’ogo, da preišče moralo italijanske vojske. Poročilo komisije je bilo polno hvale o vojski in je uve-rilo Cadorno. da .ie morala prvovrstna. Komisija je naglasila tudi, da ni povoda za nobeno vznemirjanje in da ie mogoča ofenziva centralnih velesil naravnost »srečen slučaj« za italijansko vojsko. Misel, da se bodo morali boriti z Nem- ci baje tem četam ni delala nikakih preglavic. Polkovnik Calcano. ki je bil v tej komisiji, je celo navedel kot zgled te zadovoljive morale sledečo epizodo:. Pri pregledovanju čet je omenil komandant XXVII. korpusa defilirajočim četam eventual-nost avstro-nemškega napada ta-ko-le: »Junaki! Jaz sem komandant vašega korpusa. Nas bodo torej napadli Nemci in Avstrijaki. Ne bojte se junaki moji, jih jim bomo že naložili. Imam toliko topov, da bomo že prej vse pobili, prej kakor bo prišel le eden od njih do naših prvih čet.« Na te njegove smele,besede je stopil iz vrste vojakov neki kaplar in moško dejal: »Gospod general, nam ni niti potrebno toliko artilerije, dovolj bomo zalegli mi z našimi strojnicami.« Bilo je z eno besedo vse pripravljeno! Živela ie samo ena želja, da čim prej pride srečni slučai za italijansko vojsko... Z namenom, da bii moralo čet še pojačili, je prišel dan pred pričetkom sam viteški krali Lmanuele Združitelj na fronto in obšel severni odsek... Ko so prodirale zmagujoče in vse rušeče čete centralnih velesil preko praznih italijanskih postojank goneče bežeče heroie in iunake. so še vihrale po vaseh in položajih italijanske tfikolore v počasi prihoda velikega kraSja Italijanov... Bitka. 2 4. oktober. Oktobra meseca leta 1917. je bilo vreme zeLo slabo in neprilično. V noči od 23. na 24. avgusta se je vlegla nad celo Soško dolino debela in gosta megla ter zakrila vsak razgled. Zjutraj je pričelo iz te megle rositi in snežiti. Opoldne m se je vsul močan dež, ki .ie vsled ostre burje šlbal brezpotue steze Julijski*1 Alp. Posledica tega neugodnega vremena ie bila, da je bilo napadalcu onemogočeno uporabljati avijone v, večji in uspešni meri. Onemogočen mu je bil tudi točen pregled posledic in uspehov njegovega bobnajočega ognia na laške postojanke. prvega narodnega predstavnika kraljevine Srbije, W je brez popuščam' zavzel program integralnega jugoslovenstva. Obrana države ie poverjena narodni vojski. Opravičena ie vojna samo. ako se vrši v slučaju obrambe ali pa za osvobojenje narodnega ozemlja, pravic in principov, na kai-terih sloni narodna država. Naša država se mora kar najbolje udeleževati dela pri reševanju vprašanja splošnega nazoroženja. Vendar pa mora paziti na to, da bo pristopila k večjim izpremembam Šele tedaj, ko bodo te velike spremembe izvedle že tudi velike države. od katerih zavisi svetovni mir. Med tem pa mora biti narodna moč vedno organizirana in vselej pripravljena na vse slučajnosti. Uto-pistične ideje in razrovalna propaganda ne smeta oslabiti te pripravljenosti in gotovosti za borbo proti vsaki sili, ki bi zamogla ogrožati življenje in dobra jugoslovenske nacije. Socialna in gospodarska razdelitev. Naša narodna država mora biti pravna država. Poedinec željan neomejene svobode, kot predstavnik vrste zahteva enakost. Pravo urejuje odnošaje enote in vrste, iskajoč pri tem ekvl-■libri med načelom svobode in enakosti. S tem Pa daje pravo tudi pogoje za napredek, ker disciplinira delavnost in socialno opravilo enote. Vsi člani naše narodne zajed-nlce morajo biti pred pravom enaki, kajti enakopravnost ie temelj pravne države. Naloga pravne države ie urediti tudi odnošaje razredov ta to na podlagi njihove vzajemne združitve v svrho napredovanja človečanske osebnosti in dela za duševno, moralno in gospodarsko izboljšanje vsega človeštva. Vsak razred človeške družbe ima dvojno dolžnost napram svojim članom, katerim mora ščititi njihove materialne interese in na-pram družbi, da z vzajemnim de- Na drugi strani pa ie bilo baš to neugodno vreme dober zaveznik Avstro-Nemcev pri izvedenju njihovih drznih načrtov, ki Uh je ščitila pač ta gosta megla. Te ozračne prilike so tudi mnogo škodovale sovražnikovi obrani. Bila ie sicer vsled megle nekoliko bolj zavarovana pred uničujočim ognjem av-, stro-nemških topov, toda tembolj iz-; postavljena različnim preseneče-; niem od strani napadalnih grup centralnih velesil. Baš ta iznenadenja pa so povzročila za italijansko voj-ško. ki nima vsled svojega južnaške-ga značaja dovolj velike mere hladnosti silno in neprecenljivo materi-elno in moralno škodo. * Točno ob 2. uri po polnoči so pričeli grmeti avstrO-nemški topovi. Streljalo se je z granatami in s strupenimi plini, ki so povzročili med Italijani silne izgube. Italijanske prednje linije so na ta artilerijski ogenj takoi odgovorile s signali ta svetlobnimi raketami, s katerimi so opozarjali ozadje na pretečo nevarnost. Mnogoštevilni italijanski reflektorji so tudi naperili svoje svet- nojugobnejši OBLEKE VAM KUDU J OS. E3DJINA LJUBLJANA. nrmurmraii lom z drugimi razredi prispeva svoj del k splošnemu dobru naroda, kot članu ljudske zajednice. Na ta način organizirani razredje človeške družbe bodo postali v tej smeri de-lavnejši, kakor bodo pač delavnejši tudi njihovi člani. Radi tega mora tudi vsak član razviti vse svoje notranje energije do najv.ečje mere in to v tako razumno izvršenem stanju, da kar največ koristijo družbi od koje pa naj najmanj zahtevajo. Družba pa je tudi obratno dolžna, da najde v posameznikih energijo ter da iim omogoči ustvarjati v kar največji svobodi v korist zajednice. Predpogoje razvoju takih odno-i šajev v težnji po socialni pravičnosti mora ustvarjati država v kolikor mora ona garantirati osebno svobodo, državljansko zaščito, varnost in nedotakljivost hišnega pra* ga, pisemsko tajnost, svobodo znanosti. govora, tiska, sestajanja, or-, ganiziranja. Dalje mora garantirati za popolno enakost v pravicah in dolžnostih za vse državljane obojega spola in to brez razlike vere, političnega mišljenja, plemena in narodnosti. Država mora dalje skrbeti za ukinjenje dednih in razi rednih privilegijev, zaščito dela in minimalne posesti. Posebno oa se ne sme vzeti kmetu, delavcu, obrtniku in ribiču pod nobenim pogojem hiše. dela zemlje, živine, orodja in neobhodno potrebnega zaslužka za njegovo in njegove družine prehrano. Orjuna dalje zahteva ukinjenje kmetske odvisnosti od kateregakoli, omejenje velikih posestev in nago-miljevanja kapitala s pomočjo progresivnega davka. Hoče pa tudi, da oskrbi država za vsakega svo-i jega člana primerno duševno in telesno vzgojo, to je splošno šolsko, vzgojo za moško in žensko deco. Nadalje zahteva zakonito zaščito nedorastlili, zdravniško oskrbo in zdravila za siromake in popolno zaščito materinstva. Doseči pa tudi hoče nedotakljivost sodstva, neod-i visnost sodnikov, odgovornost ministrov in vseh uradnikov za kršenje zakonov in povračilo škode nastale vsled takih kršitev. (Dalje prihodnjič.) Popisi. Prikiopitev Mariborske oblasti Avstriji. Malo tega. kar se godi tukaj na severni meji naši narodnosti in državi kvarnega in sovražnega, pride v širšo javnost. Človek ima vtis. da je vrgla cela naša javnost z oblastmi vred plašč prizanesljivosti čez raznotere subverzivne elemente, ki kujejo sistematično in nemoteno svoje naklepe in iih dosledno izvršujejo v svrho. da pripravijo ugoden teren »za bodočo povečano Avstrijo ali Veliko Nemčijo«. Že dolgo časa so v Mežiški, Dravski in Mislinjski dolini vztrajno lobne stožče proti napadalčevim črtam. Njih žarki pa so se le z veliko težavo prebijali skozi gosto meglo. Avstro-nemški artilerijski ogenj je divjai neprestano skozi štiri ure in se končal ob 6. uri zjutraj. Od 6. ure do 6.30 je nastopilo na celi fronti relativno zatišje. Po pol 7. uri je pričela z intenzivnim streljanjem vsia takozvana rovska artilerija, minosci in infanterijski topiči. ki so bili s svojim ognjem po prvih italijanskih linijah do 7. ure zjutraj. Točno ob 7. uri zjutraj pa se je pričel uničujoči ogenj iz topov vseb kalibrov, ki je rastel od hipa 3? hipia. Svoj višek je dosegel ob 8 ' Ta poslednja faza artilerijsk^ ognja ni bila enako krepka na vs n delih fronte. Ravnala se ie v o >n kak na posameznih odsekih tI'°jltc- Jedva je kakor na mah potihnil ob 8.30 artilerijski ogenj, ze so se dvignili iz vseh jarkov avstro-nemški napadalni oddelki. Pričel se J napad, ki ie v zgodovini voinm ^izkustev zabeležen kot eden ma^vecjih čudov. (Dal3e prlh*) ffotovi dobro znani clemen--Hoteli prepričati fiaše ttu4-priklopijo kr ali s?.yerj$ če ne ves Mariborski ali v ugodnem sIl^u 1X4 žijo državo, da ..f ,T ,n VcVed stanju posameznikov. ^ posledic svetovne vojne zašliv be gospodarske razmere Sugerirajo neukemu ljudstvu, da bo gospodarsko popolnoma propadlo, ako se razmere ne izpremene na ta nai-čin, da se naši kraji priklopijo Avstriji, »kjer. sc cedi mleko in med«. ,Takšni elementi sl posktt|a3o jttjgg riti gnezda v Dravski la Mežiški ijolink od Koder naj bt Širili Troti* državni duh. ** Opozarjamo merodajno oblast, da delovanju teh ele« ineiitov posveti več pozornosti, v V Slovenjgradcu te gnezdo vseh nemškutarjev v gostilni Šchuller, Schuller sam je zagrizen nemškutar, i-U sovražnik vsega, kar te skomin« sko. radi tega se pri njemu ^birajo vsi tisti, ki gojijo nade po Veienem-čiif šchuller. dr. Harpj in ne ka l dru gih' so raVtiiO oni, ki širijo te vesti o fantastični priklephvi. r?g B;; % M tB. 'JSL S uran 3. Naš pokref. Ljubljanska oblast Sluibene oblave. f! OPOZORILO. Spričo «mož©$fo so napadov na posamezne naše čin« de ob različnih urah. opozarjamo Vše tiste, ki morda Še nameravalo nadalje vati svoje napade, da smo dali vsemu članstvu strog nalog od« šlej odločno reagirati na vsak ta« poizkus Red. mir In spoštovanje pred zakonom tuora bltj ohranjen nia vsak način že vsal v Slovenili, ako že tega n! mogoče doseči v pašaiuku mlrotvornlh ubijalcev. Zato na bo poskrbela z vsemj svojimi razpoložljivimi In dopustnimi sredstvi tuw Orjuna. Oblastni odbor, ORJUNA V ŽUŽEMBERKU priredi v nedeljo, dne 23. avgusta 1W® ob 11 uri dopoldne iavno nacionalistično zborovanje, na katerem bodo govorili delegati Oblastnega odbora iz Ljubljane. . Popoldne pa se vrši v Sokolski dvonaini šalcigra: »Napoleonov samovat*«. Po igri veselica s plesom, šaljivo pošto itd. Vstopnina k po-poidansk prireditvi 6 Din. _ Pozivamo vse OrjunaŠe, -ki jim dopušča čas. da se udeleže te naše prve prireditve na Dolenjskem. Zia dolenjske Orjune Je prisostvovanje strogo obvezno1 Četniki IV. čete II. baona imajo zbor v soboto ob % na 20. pred areno »Narodnega doma«. Odhod na vežbo točno ob 20. uri. Vrnemo se v nedeljo opoldne. Komandir. ' Mestna Orjuna Ljubljana priredi ob času ljubljanskega velesejma, v soboto 5. septembra t. 1. v areni »Narodnega donnai« družabni večer z bogatim sporedom. Na programu je godba, petje, srečolov, šaljiva pošta, kupleti itd. Na to prireditev opozarjamo že v nlaiprej posebno zunanje člane, da se ob tej priliki v čim večjem številu sestanemo. Snežniški bataljon. Brate mestne glavarje kakor tudi Četnike poživljamo, da se polnoštevilno udeleže izleta Snežniškega bataljona v Grahovo dne 23. lavgusta 1925. Udeležba za četnike strogo obvezna. Vsak mestni glavar, naj prinese s seboj tudi natančni seznam vseh četnikov. ; , ... Obvezna udeležba je za četnike Or jun: Hotedršica, Logatec, Cerk-’ hipa. Planina, Stari trg in Raikek. Zdravo! Orjuna Hrastnlk-Dol ima v nedeljo, dne 23. f. m. ob V2IO. uri v prostorih' br. Ferda Roša važen članski sestanek. Pozivamo brate in sestre, da se sigurno in točno udeleže polnoštevilno tega sestanka. Kdor bi brez vzroka izostal, zapade kazni po društvenih pravilih. Dnevni red zelo važen in obsežen. Reorganizacija Orjune v Srbiji bo provedena ta mesec, ker dosedanji način dela ni odgovarjal tehničnim zahtevam. V ta namen je bil postavljen na seji davnega odbora komisarijat s komesarom bratom Jevdjevičem, ki bo gotovo dobro in temeljito Izvedel preporod naše organizacije v Pijemontu Jugoslovanstva v junaški Sumadiji. Mariborska oblast. Nova Orjuna Križevci V sredo 12. t. m. zvečer se je vršil v Križevcih pri Ljutomeru sestanek somišljenikov. na katerem je brat Ra-divo) Rehar obrazložil program Orjune. Izvolil se Je pripravljalni odbor, ki pripravi ustanovitev nove organizacije. . Nova Orjuna Cven pri Ljutomeru. V četrtek, dne 13. t. m. se je vršil zvečer na Cvenu pri Ljutomeru sestanek, na katerem le po govoru brata Reharja bil izvoljen pripravljalni odbor, ki ima nalogo pripraviti občni zbor nove organizacije. Po prvih vtisih sodeč, se bo haša ideja na Cvenu in v okolici uspešno širila. ' . 0 Ustanovni občni zbor Orjune Sv. Marjeta na Dravskem polju je bil vsled vremenskih zaprek odložen in se vrši v kratkem. Ustanovitev nove Orjune v Štorah pri Cel.iu ugodno napreduje in se bo vršil v doglednem času ustanovni občni zbor. Zanimanje ie posebno med delavstvom veliko. Kupujmo in podpirajmo izvrstno Kolinsko cikorijo domači izdelek. Tretja redna seia širšega Oblastnega Upravnega Odbora Orjune za Mariborsko oblast se vrši dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne v tajništvu v Mariboru. »Narodni dom«. Nai dnevnem redu so: kongres, seja Glavnega odbora, politična situacija in razne organizatorične zadeve. JWKtaanMi— an f "iitiTiapli a s« milmlm anaiatt. THE REX C0., Ljubljana. Orjuna Beograd je priredila dne 16. t. m. praznik Žrtve in parastos za vsemi padlimi Orjuniaši. Po pa-rastosu sc je vršil dobro obiskani shod Orjune v »Nacional« hotelu, na katerem le govoril komesar beogradskega oblastnega odbora br. Dobroslav Jevdjevič. V svojem govoru je označil stališče Orjune napram vladi R. R., ki ]© najbolj daleč oddaljena od vseh orjunaških idealov in koncepcij. Zbor je potekel v najlepšem re- j du. Odposlana sta bila tudi po- i zdravna brzojava na predsednika ; dr. L. Leontiča in na kralja. Ko so po končanem zborovanju \ pričeli zbirati po beograjskih uli- j čah Orjunaši denarne prispevke, j jim je policija to zabranila. i Kronika. Obrekovanje Orjune. Izborno sinformiirni škofov list je V eni zadnji Številki z velikim veseljem objavil Vest, da so Orjunaši pri spopadu z Radičevei v, Sučurcu ubili neko de-klioo. Poznavajoč metode pobožnih »Slovenčevcev« smo se t^d. obrnili na naše vodstvo v Split in izvedeli, diai je bilo vse to burno poročilo le plod bolne fantazije separatističnih revolveržurnalisto v. K resnici je bilo vse »krvopre« litje v Sučurcu« samo mal spopad med gručo radičevceV in Orjuna« Šev, ki so jih z golimi rokami napodili v divji beg. . , ., ,, , Vse drugo, kfeur so pisali usti, je bila samo pobožna želja raznih ljudi, ki se jim hoče očrniti Orjuno, kakor so mislili apostoli slovenstva. Napadati so nas pričeli temni elementi, ki znajo spretno izrabljati sedanji politični položaj za svoje prikrite nametie. Sprejeli smo ze vefl poročil posameznih naših cla« nov o proti njim izvedenih napadih, ki jih nismo hoteli objaviti, ker ne maramo razburjati javnosti. Ker se tl napadi vedno množe, stopamo iz dosedanjo rezerve in bomo odslej objavili vsak izvedeni ali pa tudi samo poizkušeni napad na Orjuno, da sl bo mogla naša javnost ustvariti nedvomno sliko, kdo napada in kdo ie napadalec. Te dni je šel od četniškega sestanka ob mraku domov proti Ježici naš vrli član Rajko S., ki leži gotovim klerokomun?stom že dol so tla' sretj, Hbte$ ga haPasti, soi se tl Zaplohli jmiaki noči skrili za ograjo Igrišča »Primorja« in ga v gluhi, temni noči napadli % revolverji in batinami. Zahvaliti se je treba edinole prisotnosti duha i« odločnemu nastopu napadenega brata, ki se le postavil navzlic temu, da ie bil neoborožen, odločno po robu. da se je napad ponesrečil. iVi svoji zaplotniški bojevitosti pa so se takoj po tem nastopu br, S. spustili v beg in mu prepustili prazno bojišče. Enak slučaj se je zgodil nekemu našemu starejšemu članu, ki ga ie napadla tudi večja truma neznanih temnih elementov in mu poizkušala odvzeti znak. .Ob tel priliki pozivamo vse člane, da nas nemudoma obveste o vsakem nanje izvršenem napadu, da ukrenemo vse potrebno in da ga javno objavimo. Opom*n. Primorani smo opozoriti večjo družbo iz Šiške, ki se zbira v tukajšnjih gostilnah ter v družbi nekega tujerodnega gospoda, ki se nikakor noče priučiti našega Jezika'. kaj rada »klepeta« v blaženi nemščini, dasi iste uiti dobro ne zna. Ne bi se spodtikali nad gostilniškimi gosti, če ne bi tej družbi starešini! nekiširokoplečigospod, kisi lasti pravico funkcijonarja S. D. S. ter ob vsak priliki poudarja narodnost in naprednost. V spomin mu pokličemo zadnje volitve, pri katerih ie do zaslugi tukajšnjih Nemcev prešla napredna Ljubljana v klerikalne roke. Koliko vika in krika so takrat dvignili slični gospodje, danes pa zopet sede V, družbi ljudi, ki so jih takrat preklinjali. Gospodje bodite torej dosledni in vplivajte na tega tujerodnega gospoda, ato Vam Je njegova družha draga, da se priuči jugoslovenskega jezika in ne žalite narodnega čuta res zavednih ljudi. Upamo, da bode ta opomin zadostovati. V nasprotnem slučaju smo primorani navesti imena te družbe. Tujerodnemu gospodu pa svetujemo, da se nujno nauči našega jezika, ker sicer pru bomo pokazali, da so še zavedni ljudie v šiški, ki nikakor ne trpe, da bi se naš jezik omalovaževal. V. mednarodni vzorčni velesejem se vrši od 29. avgusta do 8. septembra 1925. Prireditev stoji pod visokim protektoratom Nj. .Vel, kralja. Velesejmi v Ljubljani so najstarejši, najpriljubljenejši hi priznano dobro organizirani. Na sejem so pripuščajo: kot razstavljale: siamo prvovrstne tu- In inozemske tvrdke, kar dovoljno jamči za kvaliteto razstavnega blaga. Vsak posetnik Si zaimore pri tej priliki ceno ogledati svetovnoznane prirodne krasote Slovenije. “ (Bled, letna rezidenca Nj. Vel. kralja) vsaj ga upravičuje sejmska legitimacija do 50% popusta na vseh osebnih in brzovlakih (izvzemši S. O. E. in nočne brzo-vlake na progi Beograd - Zagreb). Znižanje na parnikih. Na velesejmu se bodo razstavile razne tehnične novosti, priključena je velika Športna razstava. Iiigi-jenska razstava, razstava plemenske Živine in konj. Leta 1924. je obiskalo velesejem čez 150.000 kupcev. Stanovanja so preskrbljena. Legitimacija, ki stane 50 Din se dobi v vseh bankah in denarnih zavodih in njih podružnicah, kot Bled, Celje, Črnomelj. Kranj. Kočevje. Novo mesto. Konjice, Rogatec, Brežice; pri Aloma Company, Tourist Office, Josip Zidar, Dunajska c. 31, Jakob Gorjanc, Kolodvorska ulica 41, YERC, Kongresni trg 9 (na vogalu kino Matica) in pri objavljenih naizprodajalcih na deželi. L ANEKDOTE. ; Ves srečen nad monarhizmoin hrvatskega seljaškegta naroda jo čuveni vodja ffiirotvornih avijati-čarjev zaključil višek svečanosti s tem, da ie poljubil tudi Rade Paši č a v upanju, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Pred desetimi meseci pa je zahteval še njegovo glavo v imenu hrvatskega revolucionarnega seljaštva. Ta dan pa le bil osebni gost Stipice. Očividci pripovedujejo, da ie bil veliki mirotvorec zelo žalosten, ker ni mogel poljubiti tudi vernega mu' pobratima dičnega Laziče Markoviča in njemu po imenu in slavi enakovrednega Velizaria Jankoviča, ki dela našemu sivemu premi« jerju v »Karlsbadu« kratek čas. Iz govora g. Križa hrvatskemu Sokolstvu posnemamo; »Tebi mesto Zagreb vella naš poklon, kot predstavniku naše hrvatske domovine (z dostojno in Zagreba vredno reprezentantinjo g. Berto Heinzlovo), kot lučenoscu b-rvat-ske kulture, kot predstavnika hrvatske zavesti, ponosa ie častL Tl si prvi omogočil življenje hrvatskega Sokolstva, ki si ga podprl nateriielno in moralno. Tl si danes vrhovni predstavnik Sokolstva« Pa naj še kdo ugovarja, da ni bila vsa proslava zamišljena in izvedena v čisto jugoslovenskem in unitarističnem duhu... Ninčič zbranemu narodu pred Seljačkim domom: »Bog nam jo dal moško mišico in nam prepustil vse. da ml sami čuvamo svojo zemljo in da sami ustvarjamo svojo srečo.« V ta namen je g. Ninčič tudi mendiai podpisal nettimske konvencije in odobril vse one neštete mejne korekture napram naši prijateljski zapadni sosedi, ki nas tako bole. Važno za obiskovalce! Važno za obiskovalce! Llpskega Jesenskega velesejma od 30. VIII. do 5. SJL^ tehnični veleselem od3©. avgusta do 9. septembra. Znižane cene na železnicah in vizum. — Za slučaj, da se javi zadostno število obiskovalcev, bodo vozili za časa velesejma direktni vagoni Zagreb — Ljubljana — Lipsko. Prijave sprejema ter daje vsa potrebna pojasnila častno zastopstvo za llubllansk! okra!: in drugi, Ljubljana,'Dunajska c« (palača Ljub.kred. katero preskrbi tudi vizum ter izroča legitimacije. ANT. KRISPER I LJUBLJANA i im- Zalega "®s eaSanteriiskeaa blaga Tovarna trevllev ING. DUKIC IN DRUG GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA 24 *XUH IIIHimilMIIM II Hill II u ^ ( ^ Izlet Orjune v Šmarju pri Jelšah. Velik laven shod. — Tisoči kmečkega Hudstva odobravajo vto&ram Orjune. — Velik moralen uspeh. Na oraznik, v soboto 15. t. m. ]Q priredila Orjuna Mariborske oblasti zlet v Šmarje pri Jelšah. Zlet ni bil zamišljen v večjem stilu, kei' je nedostajalo časa za priprave, ker ie počitniški čas za večje .prireditve neugoden in ker nam ministrstvo saobračaja na prošnjo za polovično vožnjo sploh še ni odgovorilo. Kljub temu je zlet dobro uspel, če ne po kvantiteti gotovo Po kvaliteti. Članstvo raznih organizacij, ki se je udeležilo zleta, le pokazalo svo;o neomajno vztrajnost v obrambi idealov in programa Orjune ter sijajno disciplino, za katero zasluži polno priznanje. Ves nastop v Šmarju je bii res orjunaški. Zlet se je vršil pod vodstvom oblastnega političnega tajnika brata Radivoja Reharja, nenadoma težje obolelega oblastnega čeUvka ie zastopal komandant Mariborskega bataljona brat Slavko Reja. poveljstvo nad akcijono je pa prevzel komandant Savinjskega bataljona br. Zmago Kožman. Ob sviranju vzorne celjske godbe je odkorakala povorka po sprejemu na kolodvoru v prijazni šmarski trg In potem na zletišče, da počaka na shod, obhod in defiliacijo. Pol čete v uniformah in nekai članov in članic je" odšlo v cerkev, da oficijelno prisostvuje službi božji. Po končani maši je odkorakalo vse članstvo z godbo in zastavam] na Glavni trg. kjer so se vsled romanja. ki je bilo tega dne V Šmarjah, zgrnile kmalu mase kmečkega UuCo •h s Š3 >5 Sr co IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska cesta 46. Tel. 379. Vsakovrstna tesarska dela, moderno lesene stavbe, ostrežja za palače, hlSe, vile, tovarne, corkve In zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furpirja. Ta aparat stane 750 Din. Sprejem vseh evropskih postaj zasiguran. Elektromaterijal, motorji, svetiljke. UH BOMB! m (S. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. GALANTERIJA PLETENINE KRATKA ROBA TRGOVCI! RAZPRODAJA EN GROS TRGOVINE PO IZREDNO NIZKIH CENAH H. KENDA LJUBLJANA MESTNI TRG 17 PERILO moško, žensko, dečje, namizno In posteljno, OPREME za nevesto in dojenčke, PERJE IN PUH kupite ceno In dobro pri C. I. HAMANN, LJUBLJANA, MESTNI TRG 8. swkTrt”pS.“s..iu Sladkivrh pri Mariborn. Brzojavi: Št. Ilj pri Telefon interurb.: MARIBOR Bil. 155- Vlastnik: Josip Rosenberg, Maribor Izradjufe sivu Ijepenbu i sve vrsti omotnog papšra. Lastnik inž. Marko Kranjec* [Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Odgovorni urednik': Jože S p a a-