Ko ti piše davkarija
red dnevi sem prejel pismo. To sicer ne bi bilo nič posebnega, če mi ne bi pisal sam Ivan Simič, vršilec dolžnosti direktorja Davčne uprave RS (DURS). V pismu, ki se začne z zelo zgovornim nagovorom »Spoštovana davkoplačevalka, spoštovani davkoplačevalec!«, mi je poslal še obrazec za napoved lanskoletne dohodnine in razvpito šestnajst strani dolgo navodilo za njegovo izpolnjevanje. Na koncu se mi Simič zahvaljuje za dosedanje redno in pravočasno izpolnjevanje davčnih obveznosti. Ironija pa taka! Kot da ima navaden državljan(ček) kaj besede pri tem, kdaj (in če sploh) bo poravnaval svoje davčne obveznosti. Država si pač vzame, kar misli, da ji pripada, in pika. Brez možnosti pritožbe. Vseeno pa doslej tako »osebnega« pristopa DURS nismo bili vajeni (nenazadnje smo morali tudi obrazce kupovati sami), zato se povprečnemu državljanu zastavlja vprašanje, čemu ta sprememba.
ODSEV
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Zoran Jereb
Tehnično urejanje in tisk: GRAFIKA 2000 d.o.o.,
Kersnikova 6, Dob, 1230 Domžale
Trženje: Jožica Valenčak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Elektronski naslov: zoran.jereb@siol.net
Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Trzinu
ISSN 1408 - 4902
Odgovor je kot na dlani: država se je odločila, da bo malce zategnila uzde ali -če hočete - davke grabila z malce bolj gostimi grabljami. Bolj temeljito pobiranje davkov načeloma ni nič slabega, saj je to značilnost vseh držav, ki si jih tako radi postavljamo za zgled, še zlasti skandinavskih. Drugo vprašanje pa je, kako se z davki zbran denar porablja oziroma kakšen je njegov učinek. Tu pa primerjava med skandinavskimi državami in nami ni mogoča. V Skandinaviji se namreč ta denar dosledno vrača posameznim družbenim skupinam, ki potrebujejo pomoč države (mlade družine, starejši, invalidi, socialno ogroženi in vsi drugi, ki težko sledijo vedno hitrejšemu življenjskemu tempu), pri nas pa se več kot tisoč milijard proračunskega denarja na leto kar nekako porazgubi, in ga ni dovolj niti za zdravstvo, niti za aktivno politiko zaposlovanja in za številna druga področja. Davčne spremembe, ki se nam obetajo, nam ne prinašajo nič dobrega, saj bodo še večji del davčnega bremena nosili tisti, ki svoje dohodke že sedaj težko raztegnejo čez cel mesec, bogati pa bodo še več lahko »investirali« v luksuzne dobrine.
Drug, enako pomemben dejavnik, ki bo v prihodnjih letih vplival na naše javne finance, so veliki infrastrukturni projekti. Pred dnevi je DARS z jamstvom države že najel za več kot milijardo evrov oziroma skoraj 250 milijard tolarjev posojila za dokončanje nacionalnega programa izgradnje avtocest, ki nas bo v celoti stal približno šest milijard evrov (1.500 milijard tolarjev). Veste, koliko denarja je to? Toliko, kot ga Trzin pri trenutni višini proračuna ne porabi niti v 1.500 letih! Seveda bomo morali te avtoceste v pretežni meri plačati Slovenci. Toda tudi potem, ko bomo avtoceste imeli, se naša bremena ne bodo bistveno zmanjšala, saj državo čaka še cela vrsta drugih, finančno nič manj zahtevnih projektov - od prenove državnih cest in posodobitve železniške in-
frastrukture pa vse do izgradnje nove tovarne za predelavo lesenih odpadkov iz naših gozdov, ki je po mnenju nekaterih za našo državo celo bolj pomembna od avtocest, stala pa naj bi nas milijardo ev-rov...
Kakšno zvezo ima vse to s Simičevim pismom? Njegovo vljudnost razumem kot napoved težjih časov in nasvet, naj si v pasove naredimo kakšne dodatne luknje, ker jih bomo kmalu še kako potrebovali. To, da nas je država po novem »degradirala« zgolj v davkoplačevalce, pa po mojem tudi veliko pove... Kakorkoli že, naj vas tole ne preveč spodbudno pisanje ne spravi v slabo voljo. Nenazadnje je pred nami pustni, nato pa še velikonočni čas, ki bosta pregnala zimo in nam prinesla pomlad in novega zagona. V prihajajočih dneh pa vam želim obilo okusnih krofov (prav takšnih, kot jih vidite na naslovnici, ki jo je - tako kot že nekajkrat doslej - posnela Jasna Paladin), flancatov in vseh drugih dobrot! Lepo se imejte!
Spoštovane Trzinke in Trzinci,
za tokratno številko Odseva sem prejel kar nekaj pisem bralcev. Dve pismi objavljam, objavo treh pisem sem pa zavrnil na osnovi pravice, ki mi jo daje 17. člen Odloka o zagotavljanju obveščanja javnosti o delu Občine Trzin in glasilu občine Trzin. Za takšno potezo sem se odločili iz dveh razlogov. Po eni strani zato, ker je vsebina teh pisem žaljiva za nekatere občane občine Trzin, po drugi pa zato, ker želim na ta način prekiniti nekulturno in žaljivo pisanje, ki se je na straneh Odseva razpaslo v zadnjih številkah. S to potezo želim vse pisce žaljivih pisem ponovno opozoriti, naj bodo v svojem pisanju odslej bolj kulturni in manj žaljivi do sokrajanov. To priložnost pa izkoriščam tudi za to, da se namesto avtorjev žaljivih pisem iskreno opravičim vsem, ki so jih ta pisma žalila.
Iskreno upam, da boste mojo odločitev sprejeli z razumevanjem in za to se vam že vnaprej zahvaljujem!
Zoran Jereb,
glavni in odgovorni urednik
Predvolilne zdrahe
Žal se je v Trzinu začelo dogajati prav to, česar sem se bal in si že pred časom ob tej svoji bojazni v Županovem kotičku zaželel, da se predvolilne zdrahe v Trzinu ne bi začele prezgodaj. V januarski številki Odseva pa se le nisem mogel izogniti temu, da vsaj poskusim pojasniti nekatere nepotrebne zaplete in odgovoriti na netočne, napačne ali vsaj neutemeljene trditve. Zdaj bom menda spet deležen žolčnih odzivov. Denimo v zvezi s honorarji sodelavcev Odseva. Res je, da novi urednik dobi nekaj več denarja kot prejšnji (inflacija, sklep občinskega sveta o zvišanju honorarjev), vendar tudi zato, ker je delo organizirano drugače, tako da Odsev v celoti sedaj stane občino manj kot prej, ne glede na inflacijo, ki bi opravičevala delno zvišanje skupnih stroškov. In še bi lahko našteval. Pa ne bom več. Odločil sem se, da na napade in tudi na napačne in netočne trditve, niti na osebne žalitve, preprosto ne bom več odgovarjal; navsezadnje pri-tlehni način tistih, ki jih pišejo in izrekajo, naj bo to v Odsevu ali za trzinskimi »šanki«, vsaj toliko govori tudi o njih samih kot o meni.
Naj govorijo dejstva!
Verjamem, spoštovane občanke in občani, da boste, če se bom odločil za ponovno kandidaturo, znali oceniti, ali se je v Trzinu v tem času, kar sem jaz župan, kaj naredilo ali ne, in ali je to, kar se je naredilo, Trzinu in Trzincem v korist ali ne. Povsem neskromno bom zapisal, da sem vse proračune jaz načrtoval in tudi sestavil in da sem tudi obe Strategiji razvoja Občine Trzin v pretežni meri jaz predlagal, vendar tudi preveril pri občanih, pri stroki in naposled še v občinskem svetu. Vse te akte je, se-
veda vedno z večino glasov, sprejel občinski svet, nekateri pa so ob glasovanju rajši skrili roke pod mizo ali glasovali proti, četudi pred tem niso znali kaj posebnega povedati proti predlaganim rešitvam in številkam. Želim poudariti, da z vso odgovornostjo stojim za vsemi odločitvami, tudi tistimi, ki jih je sprejel občinski svet, jih branim in jih želim braniti. Vi, spoštovani občani in občanke, pa ocenite, ali so pridobitve teh let toliko vredne, da opravičijo vaše zaupanje, in ali so načrti (oddelek doma za starejše, oskrbovana stanovanja, modernizacija Mengeške, Ljubljanske in še nekaterih ulic, parkirišča, športno-rekreacijske površine, odkup Jefačnikove domačije in zamisel stanovanjsko-muzejskega objekta na tem zemljišču, koncept nadaljnjega razvoja v skladu z načeli trajnostnega razvoja Trzina, obvoznica za razbremenitev Mengeške in ostali že sprejeti načrti primerni ali ne. Trdim, da vse, kar delam, delam z najboljšimi nameni za primerni razvoj Trzina in z željo po čim višji ravni kakovosti življenja v občini. Gotovo pa se lahko tudi glede česa motim. A dobronamernosti si ne dam odreči. Prepričan pa sem, da za veliko večino v občinskem svetu velja enako. Zato, pravim, ne nameravam več tratiti časa in prostora v Odsevu za odgovore na neutemeljene obtožbe in, povečini, neresnične trditve, za katere ni podlage ne v mojih odločitvah ali dejanjih in ne v predpisih. Upam pa, da ob razbrzdanih strasteh, ki proizvajajo vse bolj žaljive trditve o laganju, okoriščanju in ne vem čem vse še, ne bom prisiljen v korake, kakršnih se mi doslej še nikoli v življenju ni bilo treba posluževati. A naj bo dovolj o tem!
Še svetlejša plat
V teh dneh sem na sejah občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta poročal o uresničevanju občinskih programov kulture in razvoja športa v občini Trzin. Ob tem smo z zadovoljstvom ugotavljali, da programe dovolj resno in dobro uresničujemo, in se nekaterim ciljem približujemo celo hitreje, kot smo napovedali. Poleg strelcev, ki so že ves čas tekmovalno ter organizacijsko uspešni, smo dobili še uspešno košarkarsko ekipo in tudi druga društva opazno stopnjujejo svoje dejavnosti, npr. smučarji na področju dela z otroki, nadvse dejavna pa je tudi njihova kolesarska sekcija. Uspešni so šahisti in pristaši orientacijskega teka in pojavljajo se še nove športne dejavnosti. Trzin pa postaja vse bolj opazen tudi kot kulturno središče. S festivalom Trzinska pomlad, s tradicionalno opazno dejavnostjo KUD-a Franca Kotarja, s krajevno knjižnico in vedno bolj dejavnim razstaviščem in tudi s kulturnimi dejavnostmi nekaterih drugih društev, zlasti upokojenskega, turističnega, Društva prijateljev mladine, mladinskega kluba itd., v Trzinu dobro povezujemo kulturno življenje s turistično dejavnostjo in hkrati omogočamo občanom in občankam vse bolj kakovostno kulturno ponudbo v občini. In prav to je ena od pomembnih nalog občine. Hkrati pa prav te dejavnosti omogočajo tudi višjo raven družabnosti in oblikovanja skupnosti v občini, kar je v teh časih, ko prevladujoča doktrina neoli-beralizma in globalizacije sama po sebi spodbuja razslojevanje in atomizacijo družbe, tem bolj pomembno. Zato smo lahko uspešnega dela na teh področjih še dodatno veseli.	Tone Peršak
Turistično društvo Trzin vas vabi na
rezbarsko delavnico pod mentorstvom gospoda Marjana Vodnika ob torkih od 17. do 19. ure v tehnični učilnici Osnovne šole Trzin;
terapevtsko gimnastiko ob torkih od 18.30 do 19.30 v mali telovadnici OŠ Trzin; voditeljica je članica TD, priznana terapevtka;
ustvarjalne delavnice vsak ponedeljek v Centru Ivana Hribarja od 17. do 19. Ure, pod mentorstvom gospe Žarke Boltin - Kregar. Za vsakokratno delavnico je v Občinskem informativnem središču, Ljubljanska 12/f, na voljo informacija o potrebnih pripomočkih;
predavanje o gojenju okenskega in balkonskega cvetja, ki bo v petek, 3. marca 2006, ob 18. uri v avli OŠ Trzin. Na njem se boste seznanili z novostmi, kombinacijami in zasaditvijo vzorčnega korita z vodno rezervo, pa tudi z novimi spoznanji o gnojenju. Rajko Vuga bo med prikazovanjem diapozitivov odgovarjal tudi na vaša vprašanja.	TD Trzin
Redni pogovor z županom
Uresničevanje občinskega programa kulture
poteka po načrtih
Februarski pogovor z županom Antonom Peršakom sva opravila tik pred Slovenskim kulturnim praznikom, zato je v pretežni meri posvečen kulturnim vprašanjem. Župan je povedal, da uresničevanje občinskega programa kulture za obdobje 2004 do 2007 poteka po načrtih, da se bo letos po vsej verjetnost začelo tudi postavljanje fontane pred Centrom Ivana Hribarja, stekel pa je že tudi projekt, povezan z rojstno hišo Ivana Hribarja. Ker pa je drugi februar svetovni dan mokrišč, sva nekaj besed spregovorila tudi na to temo.
Kako poteka uresničevanje občinskega programa kulture za obdobje 2004 -2007?
Občinski svet se je s poročilom o uresničevanju občinskega programa kulture seznanil na tokratni seji, iz njega pa je razvidno, da naloge, ki smo si jih v njem zastavili, izpolnjujemo po načrtu. Seveda pa je vprašanje, ali ta program izpolnjujemo samo kvantitativno ali tudi po kakovosti. Mislim, da program izpolnjujemo v obeh pogledih, da pa bi kazalo še več truda vložiti v koncertno dejavnost in organizacijo gostovanj gledaliških skupin iz drugih slovenskih krajev. V preteklosti smo v naši občini na področju kulture dosegli kar precej. Pa tu ne mislim samo na festival Trzinska pomlad in na dejavnost KUD-a Franca Kotarja, ampak tudi na to, da je društvo upokojencev izdalo literarni zbornik in da je skupina recitatorjev iz DU pripravila recital na temo ljubezni v svetovni poeziji, s katerim je odšla tudi na nekaj gostovanj. Seveda je treba pohvaliti še to, da se s kulturo v naši občini ukvarja kar nekaj društev. Poleg že omenjenega društva upokojencev, v okviru katerega deluje tudi pevski zbor, sta to še turistično društvo in društvo prijateljev mladine.
Na prejšnji seji občinskega sveta ste napovedali, da bo treba obstoječi kulturni dom nadomestiti z novo stavbo. Kdaj se bo občina lotila tega projekta?
Župan Anton Peršak
V strategiji razvoja je ta projekt že predviden. Kot vsi vemo, je bil starejši del te stavbe zgrajen že v tridesetih letih prejšnjega stoletja, nato je bil med drugo svetovno vojno požgan in po vojni obnovljen, kasneje, mislim da v sedemdesetih letih, pa je bil zgrajen še prizidek. Že ob nastanku občine smo vedeli, da bo to stavbo treba temeljito obnoviti, vendar je nato študija pokazala, da je stavbo nesmiselno obnavljati in bo ceneje, če jo zgradimo na novo. Zato na isti lokaciji načrtujemo novo večnamensko dvorano z vsaj 250 sedeži, ki bi omogočala izvedbo kakovostnih gledaliških predstav, koncertov in družabnih prireditev. Kar pa zadeva začetek gradnje, je treba povedati, da si je občina na področju novogradenj določila vrstni red, na katerem sta sedaj na prvem mestu izgradnja doma za starejše občane in varovanih stanovanj ter večnamenskega objekta ob Habatovi ulici. Na drugem mestu je gradnja nove stavbe za potrebe zaščite in reševanja, v kateri bo poleg gasilskega doma svoj prostor dobila tudi civilna zaščita, nato pa bo sledila
nova stavba KUD-a. Gradnja bi se torej lahko začela čez kakšnih pet let.
Kakšne načrte pa ima občina z rojstno hišo Ivana Hribarja?
Občina kupuje zemljišče, na katerem je nekoč stala rojstna hiša Ivana Hribarja; nadaljnja vizija tega projekta pa predvideva izgradnjo dveh objektov. Hiša, ki sedaj stoji na tem zemljišču, je tudi po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine v tako slabem stanju, da je ni mogoče obnoviti, ohranili pa bomo lahko le del gospodarskega objekta in nekaj elementov ledenice, ki jih bomo prenesli v novogradnjo. Stavba, ki bo nadomestila hišo, bo namenjena tudi dediščini Ivana Hribarja, spominu na poboj aktivistov med NOB ter kulturni in etnološki dediščini Trzina.
V drugem objektu pa naj bi uredili dvoje ali troje stanovanj in s takšnim izkoristkom te parcele ubili dve muhi na en mah - ohranili bomo zgodovinsko dediščino občine in zagotovili dvoje, troje neprofitnih in socialnih stanovanj, oboje pa od občin zahteva tudi država. V
Letos bomo poleg nakupa zemljišča predvidoma začeli pripravljati projekt, sama gradnja pa bi se lahko začela že prihodnje leto.
V kakšni fazi pa je projekt postavitve fontane pred Centrom Ivana Hribarja, o čemer se je že pred časom precej govorilo?
Postavitev fontane je zastala zato, ker pri njej sodeluje podjetje Marmor Ho-tavlje, ki se edino pri nas ukvarja s tovrstnimi projekti. Ker pa je to podjetje pred časom dobilo zelo velik projekt v Beogradu, so vse svoje moči usmerili vanj, vse druge, manjše, pa začasno postavili na stranski tir. No, medtem so naš projekt ponovno vzeli v roke in je sedaj že v zaključni fazi, gradbena dela pa se bodo predvidoma začela še letos. Ob tem pa moram povedati še to, da smo projekt v tem času nekoliko spre-
menili, tako da bo sedaj fontana nekoliko manjša, sam projekt pa zaradi drugačnih materialov tudi nekoliko manj zahteven od prvotno predvidenega. Postavitev fontane namreč ne bo edini poseg na tem trgu, saj bomo istočasno trg usposobili za prirejanje manjših javnih prireditev, se pravi, da bomo uredili osvetljavo in ozvočenje. Sama fontana bo zasnovana kot spominsko obeležje trzinski zgodovini, v kateri ne manjkajo niti boji s Turki, poleg tega so Trzinci sodelovali v boju proti okupatorju v času II. svetovne vojne in pri našem osamosvajanju. Ta fontana naj bi torej simbolizirala trzinsko svobodo-ljubnost in nenazadnje tudi razboritost, po kateri so Trzinci prav tako dobro znani.
Osebno pa si prizadevam, da bi manj zahtevno spominsko obeležje postavili tudi ob Ljubljanski cesti, po možnosti
na mostu čez Pšato, kjer se je odvijal boj za našo samostojnost. Za ta prostor se mi zdi najbolj primeren predlog kiparja Draga Tršarja, in sicer simbolni kelih, ki bi spominjal na žrtve v osamosvojitveni vojni.
Drugi februar je svetovni dan mokrišč. Ker je močvirnatega sveta tudi v občini Trzin precej, me zanima, kako gledate na močvirja, ki so po eni strani pomemben ekosistem, po drugi pa onemogočajo intenzivnejši izkoristek prostora. Kakšna je torej vloga močvirij v Trzinu, kjer je prostor zelo dragocen, po drugi strani pa se občina precej odgovorno vede do okolja? So torej močvirja razvojna ovira ali priložnost? Občina Trzin je pred dnevi sprejela odlok o začasnem zavarovanju bajer-jev med območjem T12 in gozdom proti Dobenu in Rašici. Velik del tega gozda, še zlasti močvirni del, je sicer že zdaj zaščiten s projektom Natura 2000, ker tu živijo nekatere ogrožene rastlinske in živalske vrste. Ohranjena naravna dediščina je - tako kot vsa ostala dediščina - del naše tradicije, povrhu vsega pa daje naši državi tudi njeno lepoto, po kateri je tako znana. Zato to tradicijo moramo varovati in nanjo ne moremo gledati zgolj skozi ekonomska očala. Toda po drugi strani ne smemo zanemarjati razvoja in ga moramo tam, kjer to lahko naredimo brez škode za okolje, tudi omogočiti. Narobe bi bilo, če bi se razvoju kar odpovedali; iskati moramo ravnovesje med razvojem in ohranjanjem naravnega okolja.
Res pa je tudi, da je Trzin že precej gosto naseljen (zato tudi ne dovolimo več gradenj stanovanjskih blokov, ampak samo individualne stanovanjske hiše, pa še to samo znotraj že poseljenega območja), prebivalci pa potrebujejo prostor za rekreacijo. Zato bomo morali počasi v najbolj obremenjenih delih teh območij omogočiti površine za rekreacijo, lastnikom teh zemljišč pa ponuditi ustrezne odškodnine. Ampak tega ne moremo delati brez ustreznih prostorskih planov. Če bi se namreč za izplačevanje odškodnin odločili brez ustreznih prostorskih podlag, bi sprožili plaz zahtev za odškodnine, po principu »če ste jo dali mojemu sosedu, jo dajte pa še meni«.
Besedilo in foto: Zoran Jereb
Obvestilo o zbiranju in odvozu vejevja
Občina Trzin tudi letos organizira spomladansko akcijo zbiranja in odvažanja ostankov, nastalih ob rezanju živih meja in okrasnega ter sadnega drevja, in sicer v času od petka, 10. marca, do petka, 7. aprila 2006, oziroma glede na vremenske razmere.
Vse udeležence akcije pozivamo, da odpadke po spomladanskem rezu, ki so namenjeni kompostiranju, odlagajo na predvidenih lokacijah. Te pa so:
Stari Trzin:
•	na Habatovi ulici - pri mlekarni ob Čebulovem mostu
•	za objektom Občine Trzin, Mengeška cesta 9 - na zelenici ob platoju
•	ob Jemčevi cesti, pri ekološkem otoku, pri odcepu na notranjo Jemčevo cesto
Trzin Mlake:
•	pri spodnjem zaklonišču na Kidričevi ulici
•	ob Mlakarjevi ulici pri transformatorju
•	na Ulici Rašiške čete pri objektu PD Onger
•	na zelenici ob križišču Kidričeve in Bergantove ulice
•	pri zgornjem zaklonišču ob križišču Zorkove in Trdinove ulice
OIC Trzin:
•	v OIC - ob križišču cest Špruha in Motnica
Akcija zbiranja vejevja bo potekala od petka, 10. marca 2006, do petka, 7. aprila 2006.
OPOZORILO:
Na lokacije, namenjene zbiranju vejevja, ne sodijo posebni in nevarni odpadki. Zanje bo Občina Trzin organizirala posebno zbiranje v sredo, 22. marca 2006.
Lep pozdrav!	Župan Anton Peršak
37. redna seja občinskega sveta Občine Trzin
V coni ne bo skladiščno - trgovskega centra
Na dnevnem redu 37. seje je bilo kar trinajst točk, največ pozornosti pa so namenili pobudi družbe Rotis d.o.o. in načrtu, po katerem bi v coni zrasel tudi velik skladiščno - trgovski center. Prvo pobudo so svetniki zavrnili delno, drugo pa v celoti. Poleg tega so svetniki na tokratni seji spet razpravljali o parkiriščih v coni (tokrat o tistih, ki so urejena na zelenicah, vendar lastniki zanje z občino še niso podpisali najemnih pogodb), podprli so tudi spremembe statuta občine Trzin, odlok o začasnem zavarovanju naravnih vrednot v občini Trzin ter se seznanili s poročilom o lanskoletnem delu nadzornega odbora in njegovem programu dela v letošnjem letu, županovim poročilom o uresničevanju občinskega programa kulture in programa razvoja športa ter s poročilom o lanskoletni realizaciji razpisa za subvencioniranje obrestnih mer za posojila malemu gospodarstvu in kmetijstvu. Pobudo Rotisa so svetniki podprli samo delno, saj so mu gradnjo objekta s podzemnimi parkirišči dovolili, zavrnili pa so njihovo željo, da bi v objektu zgradil tudi stanovanje. Njihovo pobudo so svetniki zavrnili zaradi slabih izkušenj, ki jih ima občina s stanovanjskimi objekti v coni. V celoti pa so svetniki zavrnili ponudbo ljubljanskega podjetja Investicije d.o.o., ki je želelo v severozahodnem delu cone - sicer po relativno visoki ceni - kupiti parcele, ki so še predvidene za poslovno dejavnost, in na njih zgraditi velik skladiščno - trgovski center z gradbenim materialom. Negativen odgovor so svetniki pojasnili s tem, da bi novi center še povečal že sedaj veliko frekvenco tovornega in osebnega prometa v coni. Vendar v razpravi svetniki niso bili povsem enotni. Podžupan in svetnik LDS Franc Mušič in Romeo Podlogar, svetnik liste Za zeleni Trzin, sta kot glavni razlog za zavrnitev pobude navedla veliko povečanje prometa, Podlogar pa je dodal, da takšna novogradnja v cono ne sodi tudi zaradi tega, ker bi trgovska in skladiščna dejavnost spremenili celoten značaj cone. Lilijana Smrekar, svetnica SD, je opozorila še na en spo-
ren element predvidenega objekta, in sicer njegovo 16-metrsko višino, s čimer bi krepko presegel največjo višino gradnje, ki je v coni še dovoljena, in bi krepko prerasel vse sosednje stavbe. Z njenimi argumenti se je strinjal tudi Franc Pavlič, svetnik županove Liste za trajnostni razvoj Trzina. Zoran Rink, svetnik županove Liste za trajno-stni razvoj Trzina, in Janez Mušič, svetnik NSi, sta bila do pobude malce manj kritična. Zorana Rinka je zanimalo, kako bo dodatna prometna obremenitev cone razporejena čez dan, Janez Mušič pa je menil, da oskrba te trgovine ne bo bistveno povečala števila tovornih vozil v coni. Na glasovanju so bili svetniki kljub vsemu enotni in pobude niso podprli.
Občina je že leta 2001 podjetjem v co-
Svetniška vprašanja
Na tokratni seji so svetniki izpostavili naslednje pobude in vprašanja: Romea Podlogarja je zanimalo, kako daleč je urejanje kolesarskih stez ob Kidričevi cesti, v kolikšnem času je občina dolžna občanom odgovoriti na njihova vprašanja in kdaj je bil odrejen posek dreves na Paj-kovem hribčku. Poleg tega se je Po-dlogar zavzel za bolj temeljito odstranjevanje snega, saj so nekatere ceste v občini slabo očiščene. Tudi Matjaž Erčulj je zastavil kar nekaj vprašanj, in sicer v zvezi z javno razsvetljavo, tehničnim pregledom in uporabnim dovoljenjem za ŠRC, finančno konstrukcijo gradnje doma starejših občanov, zanimalo pa ga je tudi, kdo je odstranil tablo SDS s pročelja stavbe na Mengeški 9, kako je potekal izbor novega tiskarja Odseva. Poleg tega je od urednika Odseva zahteval uvedbo napovedanih rubrik. Dr. Drago Ko-stevc, svetnik liste Za zeleni Trzin, je zastavil vprašanje v zvezi s prometno strategijo občine Trzin, Petra Kralja pa je zanimalo, zakaj se je v Trzinu pojavila cenzura.
ni omogočila najem občinskih zelenic, na katerih so si uredila parkirišča za osebna vozila. Po besedah župana Antona Peršaka je to možnost doslej izkoristilo približno dvajset podjetij, sedem se jih za to še zanima, zato so se na občinski svet obrnili s pobudo, naj jim dovoli ureditev parkirišč na občinskih zelenicah. Svetniki so njihovo pobudo zaradi pomanjkanja parkirišč v coni sprejeli, vendar morajo podjetja občini plačati najemnino za obdobje od leta 2001, ko je občina podjetjem predlagala sklenitev najemnih pogodb, poleg tega ji morajo povrniti sodne stroške, ki jih je medtem utrpela občina, ter poskrbeti, da bo komunalna infrastruktura pod temi parkirišči še vedno dostopna brez težav.
Več društev potrebuje tudi več denarja
Uresničevanje občinskega programa kulture, o katerem sva se z županom pogovarjala v tokratnem intervjuju, ter programa športa je župan Anton Peršak ocenil za dobro, z njegovo oceno pa so se strinjali tudi svetniki, ob tem pa na področju športa predlagali še nekaj zanimivih projektov. Peter Kralj, svetnik liste Za zeleni Trzin, je tako predlagal, da bi v občini uredili drsališče, Matjaž Erčulj, svetnik SDS, pa je dodal še igrišče za odbojko ali vsaj večnamensko ploščad. Poleg tega je Er-čulj menil, da bi morala občina več denarja namenjati tudi za sprotno delo društev, saj je društev v občini Trzin vedno več, zato bi morali za njihovo delo namenjati več denarja. Župan je predlagane dodatne športne površine podprl, vendar je opozoril, da za nekatere športne objekte (na primer pokrit plavalni bazen ali umetno drsališče) občina nima dovolj prebivalcev, da bi se takšne investicije ekonomsko izplačale. Glede denarja za sprotno delo društev pa je župan povedal, da občina ne bo mogla nikoli zadovoljiti finančnih potreb vseh športnih društev in da bo morala prej ali slej določiti, katerim športnim zvrstem bo dajala prednost.
Zoran Jereb
Pogovor s podžupanom Francem Mušičem o komunalnem nadzoru
»Dosedanja komunalna inšpekcija je delala odlično, upam pa, da bo nova še bolje.«
Aprila se bo v občini Trzin zamenjal izvajalec komunalnega nadzora, saj bo dosedanjega - Detektivsko agencijo RaF, Razdrih & Co. d.n.o. iz Škofje Loke - zamenjal novoustanovljeni Medobčinski inšpektorat, ki ga je občina Trzin ustanovila skupaj z občinami Mengeš, Komenda, Vodice, Lukovica in Moravče. To priložnost sva s podžupanom Francem Mušičem izkoristila za pogovor o kakovosti dosedanjega komunalnega nadzora v občini Trzin ter o tem, kakšne spremembe prinaša zamenjava izvajalca.
Občina sama ne more skrbeti za vsa področja, ki zanjo nimajo neposrednega gospodarskega pomena, vendar veliko prispevajo h kakovosti življenja v neki občini, ena izmed takšnih dejavnosti pa je tudi komunalni nadzor. Mu-šič pravi, da so se dosedanji rezultati komunalnega nadzora v občini Trzin izkazali za zadetek v polno in da je škofjeloško podjetje, ki je doslej opravljalo komunalni nadzor, svoje delo opravljalo zelo vestno, kar dokazujejo zelo podrobna poročila o njihovem delu, ki so jih občini pošiljali vsak mesec. »Skratka, to podjetje je občino razbremenilo marsikatere skrbi, zato smo z njihovim delom zelo zadovoljni in menimo, da je bil denar, ki smo ga namenili za izvajanje komunalnega nadzora, učinkovito porabljen in se je občini vsekakor povrnil,« pravi podžupan.
In na katerih področjih se je dosedanja inšpekcija po vašem mnenju najbolj izkazala?
Še posebej se je izkazala na področju odkrivanja zapuščenih vozil, saj je ugotovila lastništvo teh vozil in poskrbela, da so jih lastniki umaknili - sami ali pa je za to (seveda na njihove stroške) poskrbel inšpektor ob pomoči občine. Drugo področje, na katerem je bil nadzor zelo učinkovit, je bilo odkrivanje neprijavljenih gradenj. Pa tudi pozimi je bilo njihovo delo zelo dosledno, saj
V
Franc Mušič
je redno nadzirala delo izvajalca zimske službe. Inšpekcijsko podjetje je treba pohvaliti vsaj še za prizadevanja na področju mirujočega prometa oziroma kaznovanja nepravilnega parkiranja.
Kako pa se tako dosledna inšpekcija odraža v statistiki? Ali se občani zaradi doslednega nadzora vedejo kaj bolj odgovorno oziroma ima delo inšpektorjev tudi preventivne učinke in ali ima dela vedno manj ali temu ni tako?
Seveda ima delo inšpektorjev tudi določene preventivne učinke, saj občani dobro vedo, da v dveh ali treh dneh inšpektorji najdejo vse odslužene avtomobile. Vseeno pa mu dela še ne primanjkuje.
Njihova poročila natančno berete, zato me zanima, s čim imajo inšpektorji največ dela in s čim najmanj? Te ugotovitve bodo verjetno zelo koristne tudi za medobčinski inšpektorat, da bo vedel, kje ga čaka največ dela.
Struktura njihovega dela se bistveno ne spreminja. Kar pa zadeva medobčinski inšpektorat je treba povedati, da bo imel bistveno več pooblastil od dosedanjih inšpektorjev. Doslej je nam-
reč inšpekcijski organ lahko kršitve samo ugotavljal in o tem obveščal občino, po novem pa bo določene postopke izvajal kar sam.
Ali ob začetku delovanja tega inšpektorata pričakujete kakšne težave ali kadrovsko podhranjenost tega organa?
Vsekakor se bo morala v prihodnjih letih ta služba kadrovsko okrepiti. V naši občini namreč opažamo, da je samo pri nas tovrstnega dela že skoraj za enega inšpektorja. Čeprav je bila dosedanja inšpekcija zelo učinkovita, menim, da bi bila nova zaradi večjih pristojnosti lahko še bolj.
Kakšni pa so odzivi občanov - domnevam, da nad tem niso pretirano navdušeni?
Vedno več je takih, ki delo inšpekcije pozdravljajo in podpirajo. Seveda je še vedno nekaj takih, ki temu nasprotujejo, vendar mislim, da smo se v teh letih na prisotnost inšpektorjev že toliko navadili, da sprememba izvajalca ne bo predstavljala velikega problema. Več problemov, predvsem zaradi pomanjkanja parkirnih mest, imamo v coni, vendar se z načrtovano gradnjo parkirne hiše tudi ti problemi rešujejo, zato bo težav s parkiranjem v coni manj.
Koliko pa je inšpekcijska služba občino stala doslej in koliko bo po novem?
Doslej smo za komunalni nadzor plačevali približno 600 tisoč tolarjev na mesec, kakšnih 200 do 300 tisočakov pa so nas na mesec stale še dodatne storitve (pravne storitve in podobno). Tako nas je komunalni nadzor stal nekaj manj kot deset milijonov tolarjev na leto. Po novem pa bodo za medobčinski inšpektorat vse občine skupaj plačevale 24 milijonov tolarjev na leto, od tega bo morala naša občina prispevati štiri milijone tolarjev. Prihranek bo za našo občino torej očiten, vendar se zavedamo, da tako skrbnega gospodarja za urejenost občine, kot smo ga
imeli doslej, ne bomo imeli več. Prostor, ki ga bo moral pokrivati medobčinski inšpektorat, je namreč zelo velik, in tako skrbnega dela v posamezni občini ne bo dopuščal. Vseeno pa upam, da se urejenost naše občine zaradi tega ne bo zmanjšala, in pričakujem, da bodo svoj del skrbi za urejenost občine sedaj prevzeli občani in
Institucionalni in administrativni labirint EU mala podjetja vedno znova postavlja pred dilemo, kako v praksi izkoristiti možnosti in uporabiti sredstva, zapisana na papirju. Vprašanje implementacije evropskih politik postaja vse bolj vroča tema, zato se je prejšnji mesec z njo podrobneje ukvarjal tudi evropski parlament.
Zavedanje, da so mala in srednje velika podjetja ena najpomembnejših gonilnih sil evropskega gospodarstva, je v EU vse bolj prisotno. Ambicioznemu cilju z vrha v Lizboni leta 2000, da EU »postane najbolj konkurenčno, dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu«, k čemer naj bi v veliki meri pripomoglo tudi ustvarjanje prijaznega okolja za delovanje in ustanavljanje malih in srednje velikih podjetij, so sledile še druge tovrstne pobude. Med slednje sodi tudi Evropska listina za mala podjetja, katere implementacijo vsako leto ocenjujeta evropska komisija in evropski parlament. Države članice EU se večinoma že zavedajo, da mala podjetja zagotavljajo v povprečju dve tretjini delovnih mest ter igrajo tudi ključno vlogo pri spodbujanju konkurenčnosti in inovativnosti pri poklicnem izobraževanju in so bistveni element socialne kohezije v mestnem in podeželskem okolju. Poleg prednosti, kot so fleksibilnost in nizki stroški delovanja, je potrebno upoštevati tudi njihovo občutljivost na spremembe v okolju in probleme pri soočanju z dolgotrajnimi ter zapletenimi administrativnimi postopki. Razvoj malih in mikro podjetij še vedno zavirajo finančne prepreke, komplicirani davčni in upravni sistemi, povezani z ustanavljanjem in razvojem malih podjetij, davčne ovire za čezmejne gospo-
občino sami opozarjali na takšne ali drugačne nepravilnosti.
Menite, da bo občina Trzin kaj bolj pod drobnogledom inšpektorjev kot druge občine, saj bo imel medobčinski inšpektorat sedež v Trzinu in tu se bodo verjetno vsako jutro inšpektorji tudi zbirali na delovnih sestankih?
dr. Romana Jordan Cizelj
darske dejavnosti, nedostopnost do strukturnih skladov in podobno. Zaradi zgoraj naštetega in negativnih posledic, ki jih ima na evropsko gospodarstvo pomanjkanje podatkov o malih in mikro podjetjih, je evropski parlament pred nedavnim razpravljal in glasoval o poročilu o izvajanju Evropske listine za mala podjetja.
V svojem poročilu parlament opozarja na trenutne ovire pri ustanavljanju in učinkovitem vodenju malih podjetij in ponuja potencialne rešitve. Poudarja, da je potrebno malim podjetjem olajšati dostop do strukturnih skladov in hkrati dajati pobude za izboljšanje njihovega dostopa do zasebnih kapitalskih virov, še posebej v zvezi z ugodnostmi pri prilagodljivem načinu mikrofi-nanciranja za ženska ali družinska podjetja, s sodelovanjem pri financiranju projektov in z nudenjem ustreznih in finančno dostopnih podatkov. Za
Če bo novi inšpektorat svojo nalogo res opravljal tako dosledno, kot je zamišljeno, potem bo določen »psihičen« vpliv na Trzin vsekakor imel in če se bo to odražalo v večji urejenosti občine, še toliko bolje.
Besedilo in foto:
Zoran Jereb
mala podjetja na odmaknjenih in podeželskih območjih priporoča poenostavljene postopke za ustanovitev regionalnih in lokalnih skladov tveganega kapitala v sodelovanju z ustanovami, ki se ukvarjajo s tehnološkim razvojem in inovacijami (na primer visokotehno-loška središča in tehnološki parki). Parlament poudarja tudi potrebo po okrepitvi sistemov vzajemnega jamstva, po ukinitvi davčnih ovir za vse oblike čezmejne gospodarske dejavnosti, na primer s skupnim sistemom davka na dodano vrednost itd. Na pobudo dr. Romane Jordan Cizelj (SDS, EPP-ED) so bile v listino vključene nekatere dodatne prednostne naloge, med njimi podpiranje podjetništva kot resnične vrednote v družbi, občutno zmanjšanje stigmatizacije zaradi podjetniškega neuspeha ter okrepljeno sodelovanje med malimi podjetji, izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami. Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu je podporla tudi tesnejše sodelovanje med naštetimi akterji, finančnimi ustanovami in kapitalskimi trgi ter pozvala evropsko komisijo, svet in države članice, naj se lotijo procesa posodobitve listine in ponovno sprožijo postopek njenega izvajanja s prednostnimi nalogami Lizbonske strategije.
Evropska listina za mala podjetja je nastala na pobudo evropskega sveta 20. junija 2000, do sedaj pa jo je sprejelo skupno že 35 držav, med katerimi so članice EU, kandidatke ali pridružene članice. Na ta način listina ne prispeva le k ureničevanju Lizbonske strategije v državah članicah EU, temveč hkrati predstavlja odličen način usklajevanja zakonodaje med pridruženimi članicami in EU.
Viktorija Jeras
Evropski poslanci o podpori malim in mikro podjetjem
Izobraževanje kmetov
Vstop v EU od kmetov za opravljanje vrste kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti zahteva spremljanje in izvajanje ukrepov. Vsi ukrepi se morajo izvajati v skladu z evropsko in našo državno zakonodajo. Da kmetije lahko izvajajo določene dejavnosti in hkrati uveljavljajo kakršnekoli denarne pomoči, morajo izvajati vse predpise. Kmetijstvo je dejavnost, ki je močno nadzirana s strani inšpekcijskih služb na področju uporabe in ohranjanja prostora ter pridelave zdrave hrane, z namenom zaščite potrošnika.
Zato v zimskem času na enotah za kmetijsko svetovanje Kamnik za vsa kmetijska gospodarstva v občinah Kamnik, Komenda in Mengeš pripravljamo naslednja izobraževanja:.
1. V četrtek, 23. februarja 2006, v dvorani Kulturnega doma v Komendi pripravljamo:
• ob 9. uri: Predstavitev kmetijskih subvencij letu 2006 (u.d.i.a. Damjana Iljaš, ing. kmet. Peter Berlec, u.d.i.kmet. Marta Kos). Teme: Urejeni GERKI in subvencije, Novosti v letu 2006 glede na leto 2005, Evidence in
elektronski vnos. Elektronski vnos se bo predvidoma pričel 1. marca. Kmetje, ki bodo v letu 2006 vlagali za katero koli finančno pomoč, morajo imeti pred vnosom v celoti urejene GERKE, evidenco živali...itd.
•	ob 10. uri: Dohodnina in kmetijstvo (u.d.i.a. Vesna Velikonja, specialistka za agrarno ekonomiko pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana). Predstavitev zakona, novosti, davčne osnove iz kmetijstva, obdavčitev investicijskih podpor, rent, olajšave in oprostitve, evidence na kmetiji.
2. V petek, 24. februarja 2006, v Termah Snovik ob 9. uri pripravljamo izobraževanje:
•	o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. (u.d.i.kmet. Marta Kos.),
•	kako do uspešne turistične kmetije (u.d.i.a. Milena Kulovec, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije),
•	kaj si želijo turisti, ki obiščejo Kamnik in okolico (Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik)
Odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Trzin v sredo, 22. marca 2006, opravljalo pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki pa morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so embalaža škropiv, olj, barv, lakov in podobno. Slednje odvažamo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odvažali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
Istega dne - v sredo, 22. marca 2006, pa bo v občini Trzin potekalo tudi zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke bomo sprejemali od 15.30 do 17. ure na dvorišču Mengeške ceste 9, od 17.30 do 19. ure pa na parkirišču pred trgovino Mercator. Med nevarne odpadke sodijo akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. Opozorilo:
•	nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta
•	tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano
•	odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije
•	odpadke naj prinašajo polnoletne osebe, ki bodo pri ravnanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka
Hvala za razumevanje in lep pozdrav,
Marko Fatur, direktor Matej Kovačič, vodja sektorja Javna higiena
Vabljeni vsi, ki imate interes in možnosti ali razmišljate o dopolnilni dejavnosti. Nova uredba
prinaša na kmetije možnosti opravljanja novih dopolnilnih dejavnosti.
3.	V petek, 3. marca 2006, bo ob 9. uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici potekalo izobraževanje o pridelavi zelenjave za potrebe gospodinjstva, pripravi sadik, mešanih zasaditvah, zdravi pridelavi in zdravem uživanju (u.d.i.a. Ana Ogo-relec, specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijskem zavodu Ljubljana). Vabljene tudi gospodinje in ostali ljubitelji vrta. Vsa predavanja so brezplačna.
4.	Certifikat za opravljanje dejavnosti Eden izmed pogojev za opravljanje dejavnosti na kmetiji in njeno trženje je tudi ustrezna izobrazba. Vsi, ki za določene dejavnosti ne izpolnjujejo predpisane izobrazbe, lahko pridobijo certifikat. Število dejavnosti se povečuje, novosti pa najdete na spletni strani: www.nrpslo.org/podat-kovnabaza/ksszs.aspx. Na tej strani najdete tudi natančne kataloge standardov znanj in spretnosti za posamezne dejavnosti. V kolikor bo med kmeti in kmeticami dovolj zanimanja, bomo v letošnjem letu organizirali certifikatno izobraževanje na področju peke kruhaa: izdelova-lec/izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način in pridelave in predelave zelišč. Prijave sprejemamo tudi za vse ostale dopolnilne dejavnosti, in sicer na tel: 01 834 35 57 ali 041 310 173 (Marta Kos).
5.	Dobrote slovenskih kmetij 2006
Tradicionalna sedemnajsta razstava je osrednja predstavitev kulinaričnih dobrot, ki jih izdelujejo pridne roke slovenskih kmetov in kmetic. Letošnje ocenjevanje in razstava bo potekalo v času od 19. do 22. maja na Ptuju. Na ocenjevanje in razstavo kmetje lahko pošljete krušne, mlečne in mesne izdelke, kis, suho sadje, sokove, marmelade, žganja, vina, marmelade, konzervirano zelenjavo. Prijave na tel: 01 834 35 57 ali 041 310173 (Marta Kos) sprejemamo do 20. februarja. Dokazilo o izdelku je del dokumentacije za pridobitev certifikata.
Vabljeni !
KGZS Zavod Ljubljana Enota Kamnik izpostavi Kamnik in Komenda
Trzinska podjetja (9): Studio Arkadena d.o.o.
Trzinska cona je slovenski Hollywood
Ste vedeli, da v OIC Trzin med drugim »izdelujejo« tudi televizijske oglase, kratke filme, pa tudi drame, animirane, celovečerne in dokumentarne filme? V zadnjih osmih letih so namreč v Studiu Arkadena d.o.o. izdelali več kot 350 televizijskih oglasov in preko 40 filmov različnih zvrsti. Začetki podjetja Studio Arkadena d.o.o. segajo v leto 1985, ko je bil ustanovljen STUDIO 37 TDS SKD - trajna delovna skupnost svobodnih kulturnih delavcev, ki je združevala svobodne filmske režiserje, direktorje fotografije, scenografe in ostale filmske delavce. To je bila prva možnost za samostojno filmsko produkcijo v takratni Jugoslaviji, ki je omogočila realizacijo prvih kratkih in celovečernih filmov, ki so nastali izven okvirov uradne (državne) filmske produkcije. Tako sta se pri nas začeli razraščati dejavnost reklamnih agencij ter produkcija televizijskih in radijskih komercialnih sporočil (oglasov) ter industrijskih in dokumentarnih filmov. V letu 1994 se je produkcijski del TDS Studia 37 preoblikoval in preimenoval v Studio Arkadena d.o.o., filmsko podjetje v zasebni lasti. V za-
dnjih osmih letih so naredili več kot 350 televizijskih reklamnih sporočil, 17 kratkih filmov, osem celovečernih, tri dokumentarne z animacijo, 12 dokumentarnih filmov, dve televizijski drami in drugo. Poleg vseh produkcijskih in scenografskih storitev Studio Arkadena za naročnike izvaja tudi tako imenovano postprodukcijo ter montažo. Posnete negative razvijajo pri dolgoletnih partnerjih ARRI Lab in Das Werk na Bavarskem ali na Hrvaškem v Laboratoriju Jadran filma. Obdelan material zmontirajo pri nas, saj imajo vso potrebno računalniško opremo (Edit in Flame) in za to usposobljene delavce.
Toda razmah komercialne produkcije in pospešeno izvajanje nacionalnega filmskega programa konec osemdesetih je podjetje privedlo v prostorsko stisko, saj so bili prostori Viba filma v Ljubljani premajhni, nakup obstoječih prostorov pa zanje finančno ni bil opravičljiv. Zato so se v začetku devetdesetih preselili na novo lokacijo v IOC Trzin, za katero pravijo, da jim je v zadnjih desetih letih nudila idealno okolje za njihovo dejavnost, zato seli-
tve nikakor ne obžalujejo. Hvalijo predvsem odlične cestne povezave z Ljubljano, odlično infrastrukturo ter neposredno bližino podjetij, ki so njihovi vsakodnevni dobavitelji in partnerji - Kalcer, Baloh International, Tesarstvo Lap, DHL, AS, Modul center... Toda vsak razvoj prej ali slej prinese s seboj tudi nove prostorske zahteve. Tako se ponovno soočajo s prostorskimi problemi oziroma z vprašanjem, kako se razširiti na obstoječi lokaciji. Tu bi si, kot pravijo, želeli pomoč in nasvet Občine Trzin, ki je nikakor ne bi radi zapustili, ker je njihovemu kolektivu, zaposlenim in filmskim ustvarjalcem v teh letih dodobra prirasla k srcu. Med najuspešnejšimi projekti v Studiu Arkadena izpostavljajo zelo uspešen filmski projekt iz januarja 2002, ki so ga realizirali s pomočjo Filmskega sklada Republike Slovenije. Gre za kratki film mladega režiserja Stefana Arsenijeviča »Atorzija«, ki je na festivalih dosegel izjemen uspeh, saj je bil razglašen za najboljši evropski kratki film v letu 2003 (PRIX UIP), nominiran pa je bil celo za Oskarja.
Zoran Jereb
Realizirani filmski projekti in prejete nagrade
Celovečerni igrani filmi:
•	NEKDO DRUG, režija Boštjan Vrhovec, 1987
•	JEČARJI, režija Marjan Ciglič, 1989
•	MORANA, režija Aleš Verbič, 1991
•	HERZOG, režija Mitja Milavec, 1996
•	NA PLANINCAH, režija Miha Hočevar, 2003
•	POLETJE V ZLATI DOLINI, režija Srdjan Vuletič, 2003 -koprodukcija
•	KOD AMIDŽE IDRIZA režija Pijer Žalica 2004 - koprodukcija
•	POGLED Z EIFFLOVEGA STOLPA režija Nikola Vukčević, 2005 - koprodukcija
Kratki filmi:
•	BILO JE NEKOČ, režija Aleš Verbič, 1989 Special Mention on Berlin 1990, film. festival I Wettbewerb Short Film Official Selection
•	BALKANSKA RULETA, režija Zdravko Barišić, 1998, finalist filmskega festivala v Cannesu 1998 - Short Film Official Selection
•	MY FIRST CUT, režija Zdravko Barišić, 1999, festival slovenskega filma 1999, najboljši kratki film
•	HOP, SKIP & JUMP režija Srdjan Vuletić, BERLINALE 2000, najboljši kratki film - Panorama Official Selection, Slovenian Film Festival; najboljši kratki film, St. Petersburg, Russia »Message to
Men«; 10. International Documentary, Short Fiction and Animated Films Festival; najboljši kratki film, Festival Cine dem Tetouan - Maroko; najboljši kratki film, 13th Filmfest Dresden; najboljši kratki film, Festival »travaux en cours« Bordeaux France; najboljši kratki film, Hamptons International Film Festival; najboljši kratki film, »Message to Men«, 10. International Documentary, Short Fiction and Animated Films Festival, St. Petersburg, Rusia; najboljši kratki film, Filmfest Dresden 2001
•	(A)TORSION (A TORZIJA), režija Stefan Arsenijević, 2002 BERLINALE 2003, Germany; najboljši kratki film, 5. Festival slovenskega filma 2002; najboljši kratki film, InCurt Film Festival, Spain; najboljši kratki film, 31th Huesca Film Festival, Spain; 2. nagrada za kratki film, 11th Art Film Festival, Slovakia Golden Key, 52th Melbourne Int. Film Festival, Australia; posebna nagrada »For Promoting Human Rights«, Odense film Festival, Denmark; posebna nagrada žirije, International Film Festival - Molo-dist, Ukraine; najboljši kratki film, Brest Short Film Festival, France; nagrada žirije, International Festival of Documentary and Short Film of Bilbao, Spain; najboljši kratki film, The European Film Awards 2003, Berlin, 2003 PRIX UIP
•	SRCE JE KOS MESA, režija Jan Cvitkovič, 2003, 42. Festival International de Cine de Gijon 2004 - najboljši kratki film
•	POROKA, režija Petra Pašića, v postprodukcijia
Predstavljamo vam člane četrtnega odbora OIC Trzin
Vinko Turk, direktor podjetja Bonsai, d.o.o.
Vinko Turk je šesti član četrtnega odbora OIC, ki vam ga predstavljamo. Tudi on je v odboru aktiven že vse od ustanovitve, za aktivno delo v njem pa se je, kot sam pravi, odločil zato, ker je želel biti bolje obveščen o dogajanju v coni in ker je želel po svojih močeh prispevati k njenemu razvoju. V coni je prostor za svoje podjetje kupil že leta 1989, ta lokacija pa ga je privlačila zaradi takratne ugodne cene ter bližine njegovemu bivališču v Mlakah.
»Povezovalna cesta bi bila za celotno občino velika pridobitev, zato ne razumem tistih, ki njeni gradnji nasprotujejo,« pravi. Meni, da je bojazen pred tovornim prometom odveč, saj so v načrtu ceste predvidene ovire, ki jo bodo varovale pred tovornimi vozili in hitrimi vozniki. »Poleg tega bi ta cesta veliko prispevala tudi k varnosti pešcev, ki hodijo med cono in Mlakami vsak dan. Hoja po blatni makadamski potki skozi grmovje prav gotovo ni prijetna, je pa tudi zelo nevarna. To še posebej velja za otroke, ki vsak dan iz cone hodijo v šolo in nazaj. Če ne zaradi drugega, bi morali že zaradi njih poskrbeti za bolj varno in osvetljeno povezavo med Mlakami in cono. To nasprotnikom te ceste verjetno ni pomembno,« pravi Turk.
Cona bi morala imeti v občinskem svetu svojega predstavnika
Enako kot drugi člani tudi Vinko Turk ugotavlja, da je četrtni odbor kot posvetovalni organ dosegel svoj maksimum in da bi bil sedaj čas, da se ta organ povzpne na naslednjo razvojno stopnjo in da bi cona v občinskem svetu dobila tudi svojega formalnega predstavnika - svojega občinskega svetnika. »Cona se namreč razvija vse hitreje, in za občino postaja vedno pomembnejša, saj v občinski proračun iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, dohodnine, taks in drugih obveznosti prispeva precej denarja. Menim, da je četrtni odbor dosedanjo zgolj posvetovalno vlogo
Vinko Turk
prerasel, in bi bilo prav, da v občinskem svetu dobi več vpliva na sprejete odločitve. Nenazadnje v coni dela več ljudi, kot jih v Mlakah stanuje, večina svetnikov pa je še vedno iz Mlak. Njihovo delo sicer spoštujem, vendar menim, da včasih ne razumejo in ne zastopajo interesov podjetnikov, če sami nimajo izkušenj s podjetništvom. Eden prvih projektov, s katerim bi se ukvarjal občinski svetnik iz cone, bi bile vsekakor prometne razmere v coni; pa tu ne gre zgolj za gradnjo dodatnih parkirišč, pač pa tudi za ureditev krožišča pri piramidi in čimprejšnjo ureditev dodatnih cestnih vhodov oziroma izhodov iz cone. Predlagali smo dodatni izvozni pas na obvoznico in začetek postopka za ureditev izhodne ceste pod hribom, na semafor v Črnučah. Verjetno bi bilo potrebno uvesti uradne ure občinskega svetnika (na primer dve uri tedensko), da bi se podjetniki ali stanovalci iz cone lahko z njim pogovorili o svojih težavah.« V nadaljevanju pogovora se je Turk dotaknil še enega, za podjetja zelo pomembnega ostanka iz preteklosti, ki pa ni značilen samo za občino Trzin. Gre namreč za to, da so tako voda kot tudi vse komunalne storitve (odvoz in predelava komunalnih odpadkov, odvajanje in čiščenje odpa-
dne vode in oskrba z energenti) za podjetja precej dražje kot za gospodinjstva. »Včasih, ko razmere na trgu še niso bile tako zaostrene, je bilo to še nekako sprejemljivo, danes pa to za mnogo podjetij predstavlja veliko breme, saj je boj za preživetje na trgu zelo hud, vsak strošek pa odločilnega pomena. To še posebej velja za mlade podjetnike, ki jim je pri nas veliko težje kot v tujini, kjer lokalne skupnosti kar tekmujejo, katera jim bo ponudila ugodnejše pogoje za delo in razvoj podjetja. Pri nas je večina občin podjetništvu naklonjena bolj ali manj samo na papirju, dokaz za to pa so tudi cene zemljišč in komunalne opreme, ki v slovenskih conah dosegajo astronomske višine in onemogočajo razvoj. Seveda pa krivde za to ne nosijo samo občine, pač pa tudi država,« opozarja Turk.
Trzinska cona je zgledno urejena tudi za nemške razmere
Za zaključek naših pogovorov s člani četrtnega odbora pa navajam ugotovitev Vinka Turka, da je trzinska cona zgledno urejena, in to ne samo za naše, ampak tudi za nemške standarde, ki si jih tako radi postavljamo za zgled. »Pogosto potujem v Nemčijo in videl sem že tudi veliko nemških obrtnih con, vendar je med njimi precej takih, ki se s trzinsko v nobenem pogledu ne morejo primerjati,« pravi in dodaja, da se je razvoj trzinske cone uspešno nadaljeval tudi po nastanku občine Trzin, ko se je občinska uprava takoj lotila sistematičnega urejanja cone, četrtni odbor pa ji je pri tem seveda pomagal po svojih močeh. Med nalogami, ki se jih bo moral odbor prej ali slej lotiti, pa je Turk izpostavil še izboljšanje varnosti v coni, kar bi po njegovem mnenju lahko dosegli s tehničnim varovanjem. »Določena križišča bi lahko pokrili z video-nadzorom, tako bi se varnost v coni bistveno izboljšala, število vlomov pa zmanjšalo,« pravi.
Besedilo in foto: Zoran Jereb
V Mlakah vse bolj smrdi - po plinu in po Petrolovi aroganci
Pred dnevi me je Ivo Nemec s Prešernove ulice v Mlakah obvestil o težavah, ki že nekaj časa pestijo približno 150 trzinskih gospodinjstev oziroma 500 občanov, povzročili pa so jih zapleti okrog obnove plinovodnega omrežja v treh ulicah v Mlakah - na Prešernovi, Reboljevi in na delu Mlakarjeve. Naj na kratko obnovimo ozadje zgodbe: Občina Trzin je že pred časom s Petrolom podpisala koncesijsko pogodbo za oskrbo z zemeljskim plinom, po kateri je Petrol (po sistemu videno - kupljeno) dobil v uporabo obstoječe plinovodno omrežje. Slednje je sedaj potrebno obnove, saj je plinovod začel puščati, pojavljati pa so se začele že tudi nezgode. Po mnenju uporabnikov plinovoda je dolžan stroške obnove plinovoda v celoti nositi Petrol, vseeno pa so pristali na kompromisno rešitev, to je delitev stroškov na tretjin-ske deleže. In tu se zgodba zaplete.
Problem je povzročila prestavitev točk odvzema plina. »Doslej so bile te točke ventili pred plinomeri na hišah, po prenovi sistema pa je Petrol te točke prestavil k požarnim pipam, zaradi česar bi morali uporabniki za prenovo sistema plačati približno po sto tisočakov, kar pa je bistveno več, kot je bilo prvotno napovedano. Temu smo se občani seveda uprli, Petrol pa za naše pritožbe ni pokazal nobenega razumevanja. Ker je poleg tega zavrnil tudi svojo udeležbo pri financiranju obnove omrežja, se je naš spor še zaostril,« pravi Nemec in dodaja, da so se ob tem pokazale še nekatere druge okoliščine, ki se stanovalcem v Mlakah prav tako zdijo sporne. »Tu mislim predvsem za nekatere čudne odločitve občine ter na njeno in Petrolovo sklicevanje na predpise, vendar niti Občina niti Petrol svojih trditev ne moreta dokazati z nobenim aktom.« Prizadeti občani so za pomoč prosili tudi pravne strokovnjake in po posvetu z njimi ugotovili, da ni nobenega razloga, da bi oni in občina sodelovali pri financiranju obnove plinovoda, ker je to v celoti breme Petrola. »Petrol se je namreč v pogodbi, ki jo je podpisal z odjemalci, obvezal, da nam bo plin dobavljal redno (brez prekinitev) in varno, ničesar pa v njej ne piše
o našem sofinanciranju obnove sistema in prestavljanja požarnih pip. V skladu s koncesijsko pogodbo pa mora Petrol sistem vzdrževati v stanju, ki za nas ne bo predstavljalo nevarnosti,« pravi Nemec. Poudarja, da je bil Petrol pri nakupu in prevzemu plinovoda v Trzinu precej površen, saj ni preveril, v kakšnem stanju je omrežje. »Zdi se, da je koncesijo želel dobiti za vsako ceno. In jo je tudi dobil, čeprav jo je po naših informacijah preplačal za kakšnih trideset odstotkov.«
Ob prvem ponovnem smradu po plinu bodo poklicali inšpekcijo
Ker si občani želijo, da bi se nastali problem čim prej rešil, bi, po besedah Nemca, v najslabšem primeru sprejeli prvotno predlagano tretjinsko delitev
stroškov obnove plinovoda, čeprav jim pravni strokovnjaki svetujejo, naj niti na to ne pristanejo, ker je za plinovod dolžan v celoti poskrbeti Petrol. »Pravniki nam tudi svetujejo, da v nastali situaciji zavzamemo pasivno vlogo, v primeru kakšnih težav s plinovodom pa takoj obvestimo inšpekcijo. Ker se občasno vonj po plinu že pojavlja, bomo v prihodnje njihov nasvet tudi upoštevali,« napoveduje Ivo Nemec, ki je povrhu vsega prepričan, da Občina Petrolu preveč popušča in zagovarja njegova stališča in trditve, čeprav slednje nimajo pravne podlage. Ob koncu pogovora pa je dodal še to, da je razočaran, da se župan na težave, ki že lep čas pestijo kar 500 občanov, doslej še ni javno odzval in o tem spregovoril tudi v Odsevu, čeprav je s problemom dobro seznanjen.
Zoran Jereb
Gostilna Pri Narobet' je prejela zlato priznanje TZS
Gostilni Pri Narobet' je na podelitvi priznanj za urejene domove v letu 2005 predstavnik Turistične zveze Slovenije (TZS) Karel Trplan izročil zlato priznanje. Več kot dvesto let stara domača gostilna je to visoko priznanje prejela za ohranjanje dediščine arhitekture, imena gostilne in tradicionalno kulinariko. Lastnika gostilne Maja in Boštjan Breznik sta se priznanja resnično razveselila in povedala, da je bil s tem vsaj delno poplačan trud, napori in sredstva za ohranjanje in vzdrževanje arhitekturne dediščine in značilnosti prave domače gostilne. Tovrstna dediščina je namreč zelo izginjala s slovenskega prostora in bila premalo vključena v slovensko turistično ponudbo. V zadnjem času se zadeve počasi spreminjajo. Strategija razvoja naše države postavlja turizem v ospredje, in lastnika pričakujeta pri nadaljnjem razvoju tako moralno kot tudi materialno spodbudo iz sredstev, ki so namenjena razvoju podeželja oziroma turizma. Gostilni Pri Narobet' iskreno čestitamo in se ji zahvaljujemo za velik prispevek k promociji našega kraja. TD Trzin
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
Prešerna in njemu podobne Slovence vedno radi kujemo v zvezde in jim pritikamo predznak snažnosti in predvsem nedotakljivosti. O Prešernu, našem največjem pesniku, kot ga radi označujemo, tako nihče ne sme reči nič slabega oziroma žaljivega.
Vseskozi, že od šolskih klopi naprej, so na tapeti njegova ljubezen do domovine, vzvišena romantična občutja in hrepenenje po Juliji Primic, življenjska tragika oziroma svetobolje in srčna dobrota omenjenega. V redu in prav, res je, tudi to je ena plat življenja Franceta iz Vrbe na Gorenjskem, ki jo je predvsem razbrati iz njegovih pesmi, toda vsekakor ni edina. V zasebnem življenju je bil kar precej veseljaškega značaja in se je zelo rad potikal po raznih gostilnah ter tam s prijateljčki razgrajal in v vsesplošnem direndaju pil vino, šampanjec in žganje. Nagnjen je bil k razuzdanosti in nepremišljenemu zapravljanju, tako da mu je pogosto, ne zaradi revščine, zmanjkovalo denarja za najpotrebnejša življenjska sredstva. In le od kod mu potem denar za suhe fige, ki naj bi jih delil lačnim otroči-
Telefonske številke občine Trzin so: 01/564 45 43, 01/564 45 44, 01/564 45 49 in 01/564 45 50
Številka faksa je: 01/564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8 - 14 sreda 8 - 13 in 14 - 18 petek 8 - 13
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/564 47 30.
čem z ulic in si tako prislužil vzdevek doktor Fig! Poznavalci pravijo, da je tovrstna verzija zgodbe izmišljotina. Pri tem se sklicujejo na pisma, ki jih je Prešeren pisal svojim prijateljem in v katerih je tožaril o čisto drugačnih tegobah, povezanih s kroničnim pijančevanjem. Ja, Prešeren je bil res prešeren! Bil je le človek, kot smo mi vsi, bitje z napakami in pomanjkljivostmi. »Toda zgodovinsko gledano je Prešeren za Slovence vsekakor pomemben,« je na občinski proslavi ob počastitvi slovenskega kulturnega praznika poudaril župan trzinske občine Anton Peršak. Po njegovem, tako kot Homer pri Grkih in Vergil pri Rimljanih, predstavlja izjemno pesniško in politično osebnost, ki je preko svojih del ljudi popeljal k višji politični in etični ravni ter s tem odigral pomembno vlogo kot voditelj in oblikovalec narodne skupnosti in njene zavesti.
V svojem govoru je župan poudaril, da se odnos do kulture, ki je ključna pri konstituiranju slovenskega naroda, spreminja, saj se jo vedno bolj rine iz državnega proračuna. Predvsem mlajši ekonomisti, ki so največji zagovorniki novih reform, sledniki šole neoliberalizma in globalizacije, so vedno bolj mnenja, da se za kulturo porablja preveč denarja. Tako je slišati domneve, da je vse predrage umetnosti domačih ustvarjalcev preveč, saj naj bi preveliko število romanov, pesniških zbirk, esejističnih del, slikarij itd. omejevali lokalni in državni proračuni. Zato naj tisti, ki se pač s tem želijo ukvarjati, to tudi sami plačujejo. Trzinski župan ostro nasprotuje takšnemu razmišljanju in meni, da je tovrstno gledanje na kulturo skrb zbujajoče. Kultura je po njegovem duhovno bistvo neke skupnosti, je natanko to, kar je za naravo posameznika njegova duhovna osebnost. Zato je zelo pomembno že to, da imamo svoj kulturni praznik in vsaj na ta dan poskušamo razmišljati o kulturi in o njeni vlogi. Župan pa tokrat ni bil samo govornik, ampak tudi kreator celotne prireditve in je prav tako poskrbel tudi za zabavni del, znotraj katerega je Silvo Božič na izviren način predstavil Zdravljico, Brigita Dane, Simona Šaver, Mirjam
Štih in Emil Milan Kuferšin pa smo se
mu pridružili vsak s po eno odrecitira-no Prešernovo pesmijo. Pika na i pa je bila štiričlanska glasbena skupina Pel-la, ki, kot so sami povedali, predstavljajo most med dvema njihovima domovinama, Slovenijo in Makedonijo. Zapeli so nekaj slovenskih in nekaj makedonskih etnopesmi, ki so jih našli v zaprašenih skrinjah svojih prednikov, in prebudili razposajenost v srcih prisotnih.
Mirjam Štih
Pomor
Na dnu živahnega potoka,
ob sivi skali, kjer zbirajo se pljuski,
vali,
kjer sonce svoje tople žarke mavrično razpleta, se mlada ribica zrcali.
Bila še včeraj je živahna, razigrana, se z vrstnicami v vodi je lovila, se zdaj za ta, za oni kamen skrila -so pljuskale z vodo, skakale druga so čez drugo, večje in starejše ribe so modro majale z glavo.
Iznenada prišla je vaška otročad in rdeče, črne ribje pike postale kamen so spotike. Pretkano so ribice se skrile
in ko prešla nevarnost je, so se končno zbrale, umirile. A glej, proti večeru se voda je skalila, postala gosta, zadušljiva. In kot da sonce bi zašlo, postalo v vodi je temno.
Ribice so v strahu noč prebile, postale zjutraj so utrujene, zaspane, jim škrge in plavuti niso več služile. Kmalu toku so sledile...
Posegel človek v igro je narave, brezvestno, kruto in brez glave. Ribice še včeraj vse veselo razigrane, postale žrtve brezvestne so napake, tovarniške izplake.
Emil Milan Kuferšin
16. Medobčinski otroški parlament na temo tabujev - prepovedanih stvari
Medobčinski parlament se vsako leto zbere in razpravlja o določeni temi, na kateri udeležene šole delajo skozi vse leto. Izdelujejo plakate, o njih razpravljajo na šolskih parlamentih in se nazadnje srečajo na medobčinskem parlamentu, kjer se o tej temi dokončno glasno in javno spregovori. Letošnji se je dogajal v trzinskem Centru Ivana Hribarja, tokratna tema pa so bili tabuji - prepovedane stvari. Medobčinski otroški parlament poteka vsako leto, že 16. po vrsti so se ga udeležili mladi z desetih šol in razpravljali o aktualni temi. Letos so bili to tabuji. Parlament je kot vedno z dobrodošlico vsem udeležencem odprl ravnatelj OŠ Trzin, Franc Brečko. Imel je kratek otvoritveni govor, nazadnje pa za voditelja najavil učenca devetega razreda, Natašo in Tadeja. Govor je za začetek parlamenta pripravil tudi župan trzinske občine, Tone Peršak. Nekaterim še neobvešče-nim je razložil pomen besed »parlament« in »tabu«. Besedo tabu večinoma uporabljamo za stvari, o katerih se ne govori ravno pogosto ali se o njih sploh ne govori. Na kratko: tabu - prepovedane stvari.
Obisk Adija Smolarja
Kot poseben gost se je predstavil glasbenik in avtor mnogih pesmi s posmehljivo vsebino Adi Smolar. Svoje petje je najavil s simpatičnim in originalnim govorom, na kratko se je razgovoril o nacizmu in nasilju nad otroki, o čemer je govorila tudi prva pesem. Zatem je spregovoril o pretiranem materiali-zmu, denarju in tako imenovanem »biznisu«. Predgovor tretje pesmi se je nanašal prav na temo tabujev. Adi trdi, da je največji tabu prav človeško življenje, z drogami, alkoholom in stresom vred. Obregnil se je celo ob kitico slovenske himne:
Prijat'li obrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko.
Ki utopi vse skrbi v potrtih prsih up budi...
Zaupal nam je, da vino, nasprotno od mnenja velikega Prešerna, oči ne razjasni, temveč zamegli... Po tretji pesmi se je razgovoril o kriterijih, zunanjem videzu in sreči zaradi slednjega. Po njegovem lepota, denar in slava nista ključna za srečo. Kasneje je ganljivo povzel o lepoti življenja in zatrdil, da je potrebno ceniti, kar imamo. Uvod v naslednjo pesem je tekel o otopelosti, lenobi in predvsem posvečanju samemu sebi, s pomočjo občinstva je namreč zapel uspešnico »Je treba delati«. Poslovil se je z željo, da bi bili prav vsi v življenju srečni in zadovoljni.
Vsaka šola je predstavila svojo temo
V nadaljevanju se je kot prva predstavila OŠ Dob, v kateri je šolski parlament razpravljal na temo alkohol in tobak. Razkrili so kar nekaj presenetljivih dejstev in nam na zabaven način podali svoj zaključek, da se odrasli zavedajo, da so bili tudi sami otroci ter da so za nas prepovedane stvari žal najslajše. Učenci z OŠ Jurija Vege iz Moravč so opisali potek njihovih parlamentov, o tabujih pa so se posvetovali tudi s starejšimi osebami. Ker tudi na tako pomembnem dogodku humorja ni smelo manjkati, sta dva učenca z njihove šole s harmonikama predstavila pesem: »Ne boš ti meni...«. Učenci OŠ Mengeš so se posvetili temam spolnost in ljubezen, smrt ter nasilje. Poudarili so predvsem, da je treba stisko v kakršnikoli obliki nekomu vsekakor zaupati. OŠ Radomlje je izbrala eno samo temo, in sicer prepovedane substance. Na to temo so posneli samostojni film in predstavili nekaj prizorov iz njega. Zaključili so, da droge vsekakor niso rešitev. Učenci OŠ Roje so se posvetili tudi pomenu besede same in ugotovili, da je tabu kot nekakšna maska, za katero se skrivamo. Majhne podobe slednjih so tudi izdelali in vsaka je našla svojega lastnika -
ena od njih mi pravkar visi okoli vratu. Predlagali pa so tudi temo naslednjega medobčinskega parlamenta, in to bo varnost učencev na šoli. Na OŠ Domžale so ugotovili, da mnogo mlajših učencev pravzaprav sploh ne pozna pomena besede tabu, in so se posvetili tudi temu. Nekaj učencev je zapelo na šolskem parlamentu naučeno pesem »Mavrična himna«. Učenci višjih razredov so izbrali temo približanje zdrave spolnosti najstnikom in nanjo zaigrali nekaj prizorov. Učenci OŠ Janka Kersnika so izdelali plakate na precej tem, posebej so izpostavili temo smrt. Na parlamentu so ugotovili, da so tabuji vsekakor ena od v vsakdanjem pogovoru zapostavljenih stvari, in zaključili, da bi jih lahko preprečili tudi tako, da bi si starši in skrbniki vzeli dovolj časa za pogovor s svojimi potomci. Predstavniki OŠ Rodica so v rimah predstavili svoje stališče do tabujev. Ugotovili so, da prevladujejo predvsem teme nasilje, spolnost, droge in drugačnost. Predstavili so mnenje, da bodo tabuji vedno prisotni in da so rešitve zgolj poslušanje ter pogovor. Za naslednji parlament so predlagali ravno zgornja pojma - poslušanje in pogovor. Učenci OŠ Venclja Perka so izpostavili teme spolnost, narodnost in droge. Sestavili so zanimivo recitacijo o svojih stališčih, v kateri so poudarili, da je tabuje pomembno predvsem razbiti. Na naši šoli smo izbrali temo žalovanje, nižji razredi pa so se bolj posvetili razdiranju družin in nastajanju novih. Predstavili so jo v obliki kratke zgodbe, v kateri mama glavne junakinje Jane po ločitvi poišče novega partnerja, ki je povrhu vsega še oče njenega sošolca. Njihov zaključek se je glasil, da je treba vsakega novega člana, pa naj bo to očim ali mama, sestra ali brat, v družino sprejeti miroljubno. Po koncu parlamenta so bili vsi udeleženci vabljeni na pogostitev v sosednjo dvorano, nekateri pa so si medtem ogledali film OŠ Radomlje.
Kristina Camplin Korc
Nataša Pirc, predsednica skupnosti učencev OŠ Trzin
Nataša Pirc je zelo dejavna učenka devetega razreda osnovne šole Trzin. Poleg tega, da je predsednica skupnosti učencev, opravlja nalogo predsednice šolskega parlamenta in si ob tem najde čas tudi za zunajšolske dejavnosti, igranje košarke in klavirja. Precej časa ji vzame vsakodnevna vožnja iz Moravč, kjer prebiva, v Trzin, kamor hodi v šolo. Zastavili smo ji nekaj vprašanj o funkciji, ki jo opravlja na šoli.
Si ime dobila po tvoji soimenjakinji, nekdanji televizijski voditeljici?
Ne, ko sem bila rojena, Nataša Pirc še ni delala na televiziji. Ime sem dobila po smučarki Nataši Bokal.
Kako si postala predsednica skupnosti učencev OŠ Trzin - si se sama odločila za kandidaturo ali so te zanjo predlagali učenci, morda učitelji?
Najprej sem bila predsednica razreda, potem pa smo se na sestanku pogovarjali tudi o tem, kdo bo kandidiral za predsednika skupnosti učencev. Mene so h kandidaturi spodbujali predvsem sošolci, učitelji ne. Na koncu je bilo sedem ali osem kandidatov, izmed katerih so vsi učenci na šoli izvolili predsednika.
Kdo, poleg tebe, še sestavlja skupnost učencev?
Imamo tudi podpredsednika, to je Tadej Bevk. Drugače pa tudi vsi tisti kandidati, ki so kandidirali za predsednika, pa niso bili izvoljeni, lahko pa sodelujejo tudi vsi učenci naše šole, ki jih to zanima in imajo kaj povedati.
Kakšne naloge ima skupnost učencev? Čim bolj moramo zastopati interese in želje učencev, se pravi tisto, kar bi učenci radi dosegli. Predvsem poskušamo doseči majhne stvari, ki jih je mogoče uresničiti. Ne moremo si, na primer, prizadevati, da bi imeli več počitnic, če vnaprej vemo, da tega ne moremo doseči.
Imaš kot predsednica kakšne posebne naloge?
Moja naloga je, da predsedujem. Drugače pa ne počnem nič posebnega, tako kot drugi člani se udeležujem sestankov. Sama težko kaj naredim, gre bolj za na-
Nataša Pirc
ziv. To je podobno kot pri predsedniku države, tudi on ne more reči, da bo odslej nekaj tako ali tako.
Kdo organizira sestanke? Sestanke organizira Marja Gerbec, ki je učiteljica na naši šoli, ponavadi enkrat, dvakrat na mesec.
Se skupnost ukvarja tudi s pravicami in dolžnostmi učencev?
Ja, pravice in dolžnosti so pravzaprav že določene, zato ima vsak učenec pravico, da se pritoži, če zazna kakšno krivico. Mogoče je lažje, če učenci takšne stvari povejo meni, ker sem tudi jaz učenka. Meni povejo tudi razne ideje, ker jim je verjetno lažje, kot če bi povedali učitelju. Tako meni povejo, da bi nekaj radi, in potem grem jaz do Marje Gerbec in ji to povem. Ona pa nato zadevo posreduje naprej.
Skrbite tudi za družabno in zabavno dogajanje na OŠ Trzin?
Ja, v bistvu poskušamo vpeljati čim več zabavnih stvari, npr. šolski ples ... Čeprav je to dosti težko početi na lastno roko. Predvsem smo pobudniki in predlagatelji raznih zamisli. Da pa bi sami tudi vse organizirali, je skoraj nemogoče.
Kakšna je razlika med skupnostjo učencev in med šolskim parlamentom?
Uh, v šolskem parlamentu država določi, katere teme se obravnavajo, letos razpravljamo na temo tabuji. Skupnost učencev pa deluje bolj na lokalni ravni, to se pravi na ravni naše šole in v skladu s tem se bolj ukvarjamo z željami učencev v Trzinu.
Ali si kot predsednica skupnosti učencev avtomatično postala tudi predsednica šolskega parlamenta?
Ne, ne, ne. To je čisto naključje.
Kaj bi spremenila na OŠ Trzin in če je to sploh v tvoji moči?
Kaj veliko ne morem narediti. Drugače bi si pa želela čim več zabave, čim več plesov, ampak kot sem že rekla, bolj malo lahko storim.
Kaj te na šoli najbolj moti in kaj ti je
všeč?
Ne vem, prednost je ta, da imamo dovolj lepo šolo, dobro telovadnico. Slabosti pa, šola kot šola, v katero pač moramo hoditi. Drugače pa je kar v redu, nič ni takega.
Ali rada bereš? Katera je tvoja najljubša knjiga?
Berem samo tiste knjige, ki so mi všeč. Včasih se moram na primer prav prisiliti za bralno značko, saj knjig ne izbiram sama. Drugače pa berem knjige Agate Christie ali pa kakšne ljubezenske. Moja najljubša knjiga je Fantje, punce, žoge.
Kakšni so tvoji načrti po zaključku osnovne šole?
Po osnovni šoli se bom vpisala na Gimnazijo Bežigrad. Potem pa še ne vem za gotovo, rada bi šla študirat v tujino. Mogoče bi bila novinarka ali pa odvetnica. Ne vem še, je še daleč, res ne.
Kakšni pa so tvoji življenjski načrti?
Takšni kot jih imajo verjetno vsi - najprej šola, nato pa družina, se pravi mož, pes in hišica.
Imaš kakšno posebno željo?
Da bi v življenju počela tisto, kar me bo veselilo.
Meniš, da so droge med mladimi v Trzinu velik problem?
Otroci seveda lahko dobijo drogo tudi v Trzinu, pozna se, da smo blizu Ljubljane. Sama to obsojam. Težko pa je prisiliti določenega posameznika, naj ne kadi, naj ne poskuša drog.
Ali na OŠ Trzin obstaja veliko socialnih razlik med učenci?
Ja, seveda. To se zelo pozna. Danes mladi zelo radi pogledamo, kako je kdo oblečen in potem glede na to lahko naredimo veliko krivic. Če si na primer lepo oblečen in če si lep, si takoj sprejet v družbi, če pa nisi, te drugi takoj lahko zbadajo. Podobno je tudi, če si debel. Samo po moje je tako vsepovsod, ne samo v Trzinu.
Se ti zdi, da je Trzin dovolj urejen kraj?
Mislim, da je kar dobro poskrbljeno za čistočo, se pravi za smetnjake in ekološke otoke. Zdi se mi, da je urejenost nekega kraja zelo pomembna, sploh če pogledamo, kakšne so naravne katastrofe, ki se dogajajo zaradi onesnaževanja okolja. Drugače pa se mi zdi, da ni Trzin nič posebnega.
Ali ima Trzin po tvoje dovolj območij, kjer bi se mladi lahko družili?
V bistvu je za mlade kar dobro poskrbljeno. Če na primer pogledamo mladinski klub, je to zelo pozitivno. Čeprav moram reči, da je bil lani bolj aktiven kot letos. Zdi se mi, da so se malo umirili in da se mogoče počasi zapira. Drugače bi pa pohvalila novo igrišče, ki so ga zgradili v Trzinu. Ja, po moje je kar v redu.
Ali v mladinski klub lahko pride vsak ali je bolj za zaprte družbe? Ne, pride lahko vsak. Prirejajo tudi različne zabave in krožke. Meni se zdi v redu.
Kakšne vrednote se ti zdijo pomembne?
Prijaznost, ljubezen, odkritosrčnost, predvsem to, da ne lažeš. Ne vem, nekateri pravijo, da denar ni vse, tudi jaz tako mislim, vendar pa se mi zdi, da je kljub temu dandanes precej pomemben, saj moraš vse plačati, od šole naprej. Drugače pa je najbolj važno, da ljudje govorijo resnico, ne pa da za hrbtom govorijo drugače.
Kaj praviš na zdajšnji življenjski tempo?
Zelo je hiter. Res bi si bilo treba vzeti čas tudi za kakšne majhne stvari. Jaz se na primer vsako jutro iz Moravč odpeljem v Trzin v šolo in potem nazaj, pa naloge, trening... Res, pri takem načinu življenja nimaš nič od dneva, vse gre tako hitro, vse je zabasano, komajda najdeš čas za hrano.
Se ti zdi, da gre svet zaradi prehitrega tempa in gonje za denarjem v napačno smer?
To je narobe. Sama še vedno najdem čas tudi za družino in prijatelje. Res pa je, da se je potrebno v tem primeru včasih odpovedati kakšni drugi stvari, da si lahko s tistimi, ki jih imaš rad. Jaz sem za to, da bi morali biti ljudje več skupaj, vsaj ob vikendih.
Bi bralcem Odseva sporočila še kaj?
Imejte se radi!
Besedilo in foto:
Mirjam Štih
Bo občina Domžale premagala DARS?
V Domžalah sta se januarja zgodila dva dogodka, vsaj posredno pomembna tudi za občino Trzin - izredna seja domžalskega občinskega sveta, ki je bila posvečena aktualnim prometnim razmeram v občini, ter podpis dogovora o tehnološki posodobitvi centralne čistilne naprave (CČN) Domžale - Kamnik, v katero se stekajo tudi odpadne vode iz občine Trzin. Sklic izredne seje domžalskega občinskega sveta so narekovale vse slabše prometne razmere v Domžalah in sosednjih krajih, ki jih povzroča cestninska postaja v Krtini. Slednje se namreč izogiba vse več voznikov, zato je promet v Domžalah, Krtini, Dobu in na Viru vse gostejši, prometna varnost pa vse slabša. Povrhu vsega je zgrajena v nasprotju z dogovorom, po katerem naj bi cestninske postaje sploh ne bilo, ker je cesta namenjena tudi lokalnemu prometu in ne samo tranzitu. Zaradi tega domžalska županja Cveta Zalokar Oražem ocenjuje, da cestninska postaja v Krtini predstavlja oviro za nadaljnji razvoj občine Domžale, in od Družbe za avtoceste (DARS) zahteva ukinitev pobiranja cestnine v Krtini. Občina Domžale je predvideni izpad dohodka, po njenih ocenah gre za približno 80 milijonov tolarjev, DARS-u pripravljena celo povrniti iz lastnega proračuna. Razprava, ki se je razvila, je bila dokaj enotna in je zagovarjala zaprtje sporne cestninske postaje, opozorila pa je tudi na nekatere druge prometne projekte, ki državo, občino Domžale in sosednje občine še čakajo - predvsem povezovalno cesto med Želodnikom in Vodicami. Lado Prah, predstavnik DARS-a, je ponujeno odškodnino za zaprtje cestninske postaje seveda takoj »izkoristil« in pojasnil, da bi bil izpad zaradi zaprtja te ce-
stninske postaje veliko večji od ponujenih 80 milijonov. Navzoče pa je opomnil, da bo gradnjo avtocest iz nečesa pač treba plačati. Svetniki so na seji sprejeli sedem sklepov, v katerih so med drugim od ministrstva za promet in DARS-a v zamenjavo za ponujeno odškodnino iz domžalskega proračuna zahtevali takojšnje prenehanje pobiranja cestnine. Ali bodo s tem uspeli, bomo še videli. Če bi se jim to posrečilo, bi bil to v naši državi precedenčni primer in bi prav gotovo sprožil plaz podobnih zahtev...
Prenova CČN bo stala sedem milijonov evrov
Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik je lani praznovala 25-letnico delovanja, njene lastnice pa so občine Domžale, Kamnik, Mengeš in Trzin (trzinski delež je 4,5-odstoten). Čeprav se naprava že vse od odprtja neprestano obnavlja in dograjuje, najnovejših standardov, ki med drugim zahtevajo tudi odstranjevanje dušikovih spojin in fosforja, ne dosega več, zato je potrebna temeljite tehnološke prenove. Tega se dobro zavedajo župani vseh štirih občin, zato so pred dnevi že podpisali dogovor o sodelovanju pri izvedbi te investicije, ki bo težka približno sedem milijonov evrov (oziroma deset, če k temu prištejemo še izgradnjo vseh manjkajočih komunalnih vodov). Poleg občin bo del potrebnega denarja prispevala tudi naprava sama iz dobička, ki ga vse občine že nekaj let varčujejo ravno v ta namen, velik del sredstev pa naj bi, po besedah dr. Olge Burica, direktorice CČN Domžale - Kamnik, prispevala tudi EU iz svojih skladov.	Zoran Jereb
Jaka Medja, dvakratni zmagovalec Hit pokala, načrtuje naskok na zmago tudi v letošnji sezoni
O Jaku Medju sem pred leti v Odsevu že pisala. V tistih letih se je še aktivno ukvarjal s smučanjem in je nastopal za mladinsko smučarsko reprezentanco Slovenije, vendar ga je na njegovem pohodu v A-reprezentanco Slovenije ustavila poškodba in sanj o vidnejši vlogi v slovenskem smučanju je bilo konec. Po končani karieri je svoj čas posvetil smučanju na vodi. Udeleževal se je tujih državnih prvenstev v tem športu, kjer je dosegal zelo dobre rezultate. Jaka se še vedno posveča belim strminam in se kot rekreativni tekmovalec udeležuje tekmovanj v veleslalomu po Sloveniji, kjer zastopa barve Trzina. Med najodmevnejšimi tekmovanji je vsekakor Hit pokal v veleslalomu, ki ga vsako leto organizira Radio Hit.
Kar nekaj časa je minilo od najinega zadnjega pogovora. Prenehal si z aktivnim smučanjem. Kaj počneš sedaj? Ko sem se aktivno ukvarjal s smučanjem, nisem vedel, kaj je prosti čas. Sedaj, ko je vse to za mano, sem se posvetil študiju in končujem ekonomsko fakulteto. Zaposlen sem v Salomon Sports, obenem sem predsednik Vodno smučarskega in Wake-board kluba Olimpija. Skratka, ukvarjam se s stvarmi, za katere v času smučarske kariere nisem imel časa.
Rekreativno se še vedno ukvarjaš s smučanjem in se udeležuješ tekmovanj, ki so organizirani za rekreativne tekmovalce?
Seveda. Še rad smučam, saj je to še vedno moja prva ljubezen. Zato se udeležujem smučarskih tekmovanj v Sloveniji, ki so organizirana za rekreativne športnike.
Radio Hit že tretje leto zapored organizira Hit pokal, ki obsega štiri velesla-lomska tekmovanja na različnih smučiščih po Sloveniji. Že dvakrat zapored si bil skupni zmagovalec Hit pokala v svoji kategoriji?
Zadnji dve sezoni mi je uspelo osvojiti hit pokal, kar pa ni lahko, saj je na teh tekmovanjih vsako leto močnejša konkurenca. Tudi v letošnji sezoni bo borba do zadnjega količka, vendar upam, da mi bo uspelo osvojiti še eno lovoriko.
Kako se pripravljaš na tovrstna tekmovanja, saj so iz leta v leto bolj zahtevna ter organizirana na profesionalni ravni?
Glede na to, da je konkurenca vsako leto močnejša, sem v letošnji sezoni sestavil ekipo. Imam serviserja Tineta in trenerja Janeza, ki mi pomagata pri kondicijski in psihični pripravi. Koli-
kor mi čas dopušča, grem smučat tudi na najbližje smučišče, kjer nabiram potrebne kilometre.
Na enem izmed tekmovanj sem opazila, da imajo tekmovalci na startu oblečene smučarske drese ter dvoje parov smuči. Bilo je skoraj tako, kot da bi bila na sporedu tekma svetovnega pokala v alpskem smučanju. Imaš tudi ti dres in dva para smuči?
Nekateri tekmovalci gredo na ta tekmovanja res pripravljeni tako, kot da gre za svetovni pokal. Glede na to, da so ta tekmovanja namenjena rekreativnim smučarjem, jaz ne uporabljam smučarskega dresa in tudi en par smuči mi je popolnoma dovolj. Na tekmovanjih pa imam ekipo ter navijače, ki me spodbujajo.
Za tabo sta že dve tekmovanji v veleslalomu Hit pokala - v Kranjski Gori in na Krvavcu. Na Krvavcu si pometel z vso konkurenco ter osvojil prvo mesto.
V Kranjsko Goro sem prišel nepripravljen, zato je bil tudi rezultat temu primeren, vendar kljub temu zadovoljiv. Za tekmo na Krvavcu pa sem bil pripravljen, in sem zmagal. Tudi strmi teren in težja postavitev proge sta mi bila pisana na kožo, zato je bilo toliko lažje. S to zmago sem si ponovno odprl vrata za skupno zmago.
Na sporedu sta še Rogla in nočni veleslalom v Kranjski Gori?
Kljub temu da je namen teh tekmovanj predvsem zabava in druženje, vedno startam na zmago. Upam, da mi bo na obeh preostalih tekmah uspelo, da še tretjič zapored osvojim skupno zmago.
Za konec?
Na tekmovanje v veleslalomu Hit pokal vabim tudi ostale, ki imajo radi smučanje, in naj dajo na progi vse od sebe. Zahvaljujem se tudi vsem, ki mi kakorkoli pomagajo, ter navijačem za spodbudo.
Tanja Prelovšek
Gašper Ogorelec, diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok
»Zamenjal sem toliko plenic kot moje sodelavke!«
»Prav vsak otrok je nekaj posebnega, vsak ima nek talent, pravzaprav so vsi nadpovprečno nadarjeni, in je od nas odraslih odvisno, kako bomo te talente razvijali,« je prepričan Gašper Ogorelec, eden bolj priljubljenih vzgojiteljev v Trzinu in okolici.a
Gašper Ogorelec iz Trzina si je izbral poklic, ki ni prav pogost za moške. Zaključil je srednjo pedagoško šolo, čeprav še danes ne ve točno, zakaj si je izbral ravno to.
»V naši družini ni prav veliko vzgojiteljev, prav tako za to odločitev ni bilo odločilno druženje z otroki, na primer pri tabornikih ali kaj podobnega. Pedagoška srednja šola je bila takrat neka predhodnica današnje gimnazije, dajala je neko splošno širino,« je začel Gašper, moški v najboljših letih in povsem dolgočasen, kakor se preveč skromno opiše sam. V bistvu ni bil nikoli mahnjen na otroke, kakor radi rečemo, niti to ni bila njegova otroška želja, a svoje odločitve ni nikdar obžaloval. Celo nasprotno - svoj poklic danes opravlja z veliko predanostjo in še večjim veseljem. Seveda se je v najinem pogovoru ob kavi izkazalo, da je vse prej kot dolgočasen, kar so pred časom ugotovili tudi najmlajši, ki so zaupani njegovemu varstvu, saj je Gašper po mnenju mnogih med najbolj priljubljenimi vzgojitelji v Trzinu. »To je zelo relativno,« odgovarja Gašper na pripombo o veliki priljubljenosti, »enim si všeč, drugim pač nisi, saj je vedno tako. Najtežje je delati v svojem kraju, kjer te vsi poznajo in ti poznaš njih. Če delaš nekje drugje, prideš domov iz službe in vse skupaj odklopiš ter živiš neko drugo življenje. V domačem kraju pa si lahko obremenjen z nekimi predsodki. Če poznaš ljudi in veš, da so taki in taki, lahko avtomatsko že vnaprej ožigosaš otroka z istimi lastnostmi. Prav tako moraš, ker te ljudje poznajo, ves čas delati to, kar sam učiš otroke. To jemljem kot veliko odgovornost. Končni ocenjevalci našega dela so pa seveda vedno otroci, ki zjutraj radi pridejo v vrtec ali pa ne,« pravi Gašper, ki v trzinskem vrtcu, v enoti v osnovni šoli, dela že osem let. Na razpis za delovno mesto vzgojitelja se je prijavil že kmalu po srednji šoli in že naslednji dan je bil sprejet - najprej v vrtec v Radomljah. Po dveh letih pa so ga povabili v Trzin, kjer dela še danes. Ker je svoje znanje ob delu želel še nadgraditi, se je odločil za študij na Pedagoški fakulteti v Mariboru in ga ob delu tudi zaključil. Na fakulteti sta bila le dva fanta, pa še to je
drugi že kmalu odnehal. Kljub temu Gašper pravi, da ni izstopal, bil je le redkost. Tudi profesorji ga niso obravnavali nič drugače. »Prav nič mi niso gledali skozi prste, pri kakšni stvari sem se moral celo bolje izkazati kot pa moje sošolke.« V trzinskem vrtcu Gašper danes skrbi za male nadebudneže, stare od pet do šest let, torej za tisto skupino, ki je bila pred uvedbo devetletke mala šola, a je v svojem nekajletnem delovnem stažu bdel že nad vsemi starostnimi skupinami predšolskih otrok. In v kateri skupini je delo najbolj zahtevno? »S pleničarji, kakor rečemo najmlajšim, delamo »sralno značko«, s starejšimi pa bralno značko,« simpatično doda v zanj značilnem humorju, iz katerega pa veje velika naklonjenost do malčkov. V skupini, v kateri dela, je 24 otrok in le dva vzgojitelja. Kako mu uspe pritegniti pozornost otrok in vzdrževati avtoriteto, ob tem, da je med malčki še priljubljen? »To se tudi sam večkrat sprašujem in velikokrat se mi zdi, da mi ne uspeva najbolje. Včasih bolje, včasih slabše, nikoli nisi povsem zadovoljen. Z otroki skušam vzpostaviti nek stik, pogosto s humorjem, pride pa tudi do situaci-
je, ko je treba povzdigniti glas,« pravi in nadaljuje, da mora po njegovem mnenju dober vzgojitelj imeti upanje, da bo vedno bolje, tako v svetu in družbi nasploh kot pri konkretnem malčku.Vsekakor je potreben neizmeren optimizem. »Super je, če znaš risati, igrati na kakšno glasbilo, če imaš vsaj malo občutka za estetiko in nekaj ročnih spretnosti. Je pa seveda od vsakega vzgojitelja posebej odvisno, ali bo pri svojem pouku te spretnosti tudi uporabil. Otroci so kot odprta knjiga. Pri odnosu z njimi je najpomembneje, da odrasli znamo vzpostaviti zaupanje, ki pa ga lahko zelo hitro, če jim le enkrat ali dvakrat obrnemo hrbet, tudi izgubimo.« »Zelo pomembno pri vzgajanju skupine v vrtcu je, da sta vzgojitelja dober par, to je podobno kot doma - ali se motita oba starša, ali pa imata oba starša prav! Če se pri meni nekaj ne sme, se tudi pri moji sodelavki ne. V tem pogledu vsi delamo enako in smo enakopravni,« Gašper odgovarja na vprašanje, ali ima v vrtcu, glede na to, da je edini moški med vzgojiteljicami, kakšno drugačno vlogo ali morda celo privilegiran položaj. »Zamenjati sem moral prav toliko plenic kot ženske ^
vzgojiteljice,« še pomenljivo pripomni. Gašper, ki z zanimanjem spremlja odraščanje otrok, ki so se nekdaj igrali pri njem v vrtcu. Zanimiv odnos ima tudi do večkrat slišane trditve med vzgojitelji, češ, otroci so prijetni, precej grozni pa znajo biti starši. »Lahko je tudi obratno. Idealnih staršev ni. Tudi idealnih vzgojiteljev ni. In tudi idealnih otrok ni! Gre samo za umetnost preživetja, kako se bomo znašli, da bomo vsi zadovoljni.Vsi vedno pričakujemo najboljše.« Vsaka generacija otrok je drugačna, a vsaka mu ostane v spominu. Brez večjih težav se še danes spomni večine malčkov, po priimkih ali po obrazih, ki so bili v njegovem varstvu. »Prav vsak je nekaj posebnega, vsak ima neki talent, pravzaprav so vsi nadpovprečno nadarjeni in od nas odraslih je odvisno, kako bomo te talente razvijali,« pravi in poudari, da je prav zato kakovostno preživljanje prostega časa skupaj s starši tako pomembno. Ni vseeno, če otroka vzgajata računalnik in televizija, čeprav je danes to zelo pogosto. Tudi v trzinskem vrtcu so že imeli računalnik, a so ga zaklenili v omaro, saj je bilo preveč prepirov med otroki, kdo bo prišel na vrsto. »Ni normalno, da je treba danes že petletniku zagroziti, da mu bomo, če ne bo priden, izklopili računalnik! Predšolska vzgoja je danes na-
»Pri otrocih pogosto vzpostavljam stik s humorjem, po svojem atipičnem humorju in občasnih nenavadnih presenečenjih pa sem znan tudi med sodelavkami.«
ravnana v storilnost, kar pomeni, da je otroka že v vrtcu treba pripraviti na to, da bo v prvem razredu sposoben 45 minut sedeti in sodelovati pri pouku, ali z drugimi besedami - že v vrtcu jih učimo, da imamo dve ušesi zato, da poslušamo, in ena usta zato, da malo govorimo, in ne obratno.«
Od Gašperja, ki ima, simpatičen in odrezav, kakršen je, odgovor na vsako moje
vprašanje, izvem še to, da so socialne razlike med malčki danes že zelo opazne, čeprav se sami tega še ne zavedajo, predstavi pa mi tudi svoj pogled na pravljice -da ima vsaka pravljica v sebi nekaj dobrega in slabega - tudi Rdeča kapica, saj je »grdi in hudobni volk« pravzaprav zaščitena žival, a še nikdar ni videl, da bi imel kakšen otrok hude sanje zaradi volka iz Rdeče kapice, videl pa je že mnogo najmlajših, ki so imeli izpade, ker so jim prepovedali igrati računalniške igrice... Gašper, ki ga otroci tikajo, ker se mu zdi to bolj simpatično, je priljubljen tudi med svojimi sodelavkami. »Zelo rad jim skuham kavo, znan pa sem tudi po svojem atipičnem humorju in občasnih nenavadnih presenečenjih,« se namuzne in ker gre najina kava že h koncu, mi uspe izvedeti le še to, da je ljubitelj estetike in velik optimist, ki v vzgoji otrok vidi zelo malo pravil, a eno zelo pomembno, ki ga rad deli z mladimi straši - z otroki je treba preživeti čim več kakovostnega prostega časa. Kje pa se Gašper vidi čez deset let? »Pojma nimam! Niti ni nujno, da bom vztrajal tu. Res ne vem. Pravijo, da je dobro na vsakih nekaj let zamenjati poklic. Morda bom ljubiteljsko vzgajal avokado in pisal spomine.«
Besedilo in foto: Jasna Paladin
Trzinski kolesarji vrteli pedala za dobrodelni namen
Društvo »Astma in šport« je skupaj z Markom Balohom ter v sodelovanju z BTC City in športnim centrom Millenium 27. januarja 2006 pripravilo 12-urni spinnig za pomoč otrokom, ki bolehajo za astmo.
Prireditev je potekala od 10. do 22. ure v športnem centru Millenium. Vrhunski ultrakolesar Marko Baloh je v tem času prekolesaril 372 kilometrov s povprečno hitrostjo 32,4 km/h. Akcija je imela humanitarni značaj, na njej so v času akcije zbrali preko 300.000 tolarjev, s čimer bo društvo najmanj šestim otrokom plačalo letovanje v mladinskem letovišču Pacug, akcija pa še ni zaključena.
Z udeležbo petnajstih naših članov na tej akciji smo letošnjo kolesarsko sezono (nekaj prej kot običajno) začeli tudi Feliksi. Kot spremljevalci smo z ultra-maratoncem kolesarili nekaj čez dve
uri in tako prekolesarili 70 kilometrov in mu s tem proti koncu akcije popestrili in olajšali premagovanje naporne preizkušnje, za kar nam je bil Marko posebno hvaležen. Zadovoljni, da smo
sodelovali v omenjeni preizkušnji in opravili koristno delo, smo se razšli v geslu: »Včasih je astma vzela dih, v petek pa nam je dala navdih«.
Srečko Frantar
Dobitniki športnih značk za leto 2005
»Gibanje je življenje!«
Prejšnji mesec je bilo s podelitvijo športne značke tudi v Trzinu zaključeno športno leto 2005. Za svoj trud in športne dosežke so bili tokrat nagrajeni Zoran Rink, Tomaž Kralj, Doroteja in Ivan Jure-tič ter župan Anton Peršak. Vsem je skupno to, da ima rekreacija v njihovem življenju precej pomembno mesto. Povprašal sem jih, zakaj.
Tomaž Kralj pravi, da se s športom - včasih aktivno, sedaj pa rekreativno - ukvarja že vse življenje. »Gibanje je življenje,« je poudaril in dodal, da tisti, ki se zapusti oziroma kot sedaj radi rečemo zasedi, na kakovosti življenja precej izgubi. »Jaz si za osvojitev športne značke prizadevam predvsem zato, da spremljam, kako hitro mi pešajo moči. Reči moram, da moči zaenkrat še ne izgubljam in postavljene norme dosežem še brez težav. Kako dolgo bom še vztrajal, je odvisno predvsem od zdravja,« je še povedal Kralj. Tudi zakonca Doroteja in Ivan Juretič se s športom rekreativno ukvarjata od mladih nog. »Za bolj intenzivno ukvarjanje s športom na Kočevskem, od koder prihajam, ni bilo možnosti, vendar me to ni ustavilo. Ker bi mi samo en šport hitro postal dolgočasen, se ukvarjam s hojo v hribe, tekom, tenisom, smučanjem in kolesarstvom - pač letnemu času primerno. Športnih ciljev si ne postavljam, pomembno mi je predvsem druženje in gibanje v naravi,« pravi Ivan. Meni, da rekreacija hitro postane
nekakšna zasvojenost, ki se ji je zelo težko odreči. Doroteja je v času študija največ plavala in smučala, po poroki sta z možem temu dodala še hojo v hribe in kolesarstvo. »Pri športni znački oba sodelujeva že nekaj let, jaz pa sem lani prvič tekla tudi na cooperjevem testu, ker me je zanimalo, koliko zmorem. Letos želim na tem testu doseči boljši rezultat kot lani,« je povedala. Po njenem mnenju so po postopnih pripravah merila za osvojitev športne značke dosegljiva vsakomur - tudi tistim v srednjih letih. Enakega mnenja je tudi župan Anton Peršak, ki pravi, da se je z atletiko in rokometom včasih ukvarjal aktivno, nato je za nekaj časa rekreacijo malce opustil, po tridesetem letu pa se ji je spet bolj posvetil. »Sedaj se največ ukvarjam s tekom, planinarjenjem in kolesarjenjem,« pravi župan. Z individualnimi športi se ukvarja predvsem zato, ker mu dopuščajo, da se jim posveti tedaj, ko ima čas. »Včasih je to zjutraj, poleti pa včasih tečem tudi ob enajstih zvečer. Ker sem z rekreacijo že kar malo zasvojen, se ji posvečam skoraj vsak dan,« je še povedal Peršak.
Povsem drugačna pa je »rekreativna zgodovina« Zorana Rinka. On je namreč eden tistih, ki so se začeli z njo ukvarjati šele po upokojitvi, ker mu služba prej tega ni dopuščala. »S športom se sedaj ukvarjam vsaj enkrat na teden, če le gre, pa tudi večkrat. Čas, ki ga namenjam športu, mi
je zelo pomemben tudi zato, ker ga preživljam skupaj z ženo, ki je še bolj zagrizena športnica kot jaz, saj redno hodi tudi na telovadbo. Zdaj, pozimi, najpogosteje tečeva, poleti pa je šport številka ena kolesarstvo, s prijatelji pa nekajkrat na leto opravimo tudi kakšen ne prehud gorski vzpon, recimo na Porezen ali na Veliko planino. Žal mi je, da športne značke ni osvojila tudi žena,« je povedal Rink, ob tem pa priznal, da je žena tista, ki ga spodbuja k vedno boljšim športnim rezultatom. Tudi on pravi, da bistvo značke ni v dosežkih, pač pa v tem, da te spodbudi h gibanju. »Za starejše ljudi je to še toliko večjega pomena, ker z leti fizična kondicija vse hitreje upada. En teden opustitve rekreacije se namreč zelo pozna.« Izjave vseh zgoraj omenjenih »kaveljcev« so si v nečem zelo podobne: za začetek ukvarjanja z rekreacijo ni nikoli prepozno, pa tudi norme za osvojitev značke niso prehude in so (po nekaj mesecih postopnega ogrevanja) dosegljive prav vsem. Kaj vse se da doseči, je lani poleti dokazal Zoran Rink, ki se je na neko obveznost v Trzin z obale pripeljal kar - s kolesom.
Na podelitvi športne značke sta nastopila tudi mladi štipendist občine Trzin Simon Klavžar in Tone Škrlep, ki vam jih bomo skušali malce podrobneje predstaviti v eni od naslednjih številk Odseva.
Zoran Jereb
Živimo v
V razvitih državah so bolezni srca in ožilja, povezane z arteriosklerozo, vzrok za 40 do 50 odstotkov vseh smrti v starostnem obdobju od 35. do 64. leta, pri starejših od 65 let pa je ta delež še višji. Več kot petina odraslih Slovencev ima precej zvišan pritisk (to je več kot 160/95 mm Hg), polovica jih ima neustrezne vrednosti krvnega sladkorja, več kot dve tretjini jih ima določeno vrsto dislipidemije, polovica Slovencev pa je tudi pretežkih. Aktiven življenjski slog in redno gibanje sta pomembna dejavnika za varovanje zdravja. Redna telesna aktivnost ščiti pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni, predvsem pred boleznimi srca in ožilja, od insulina neodvisno sladkorno boleznijo, pred osteoporozo in nekaterimi vrstami malignih obolenj. Med koristne dejavnike tveganja za telo sodijo tudi boljše vzdrževanje ravnotežja, večja moč, boljša koordinacija, večja gibljivost in vzdržljivost. Številne epidemiološke raziskave so pokazale, da pomeni telesna neaktivnost enega od neodvisnih dejavnikov tveganja
gibanju
za nastanek kroničnih bolezni. Neustrezna prehrana lahko privede do motenj presnove krvnih maščob, debelosti in posledično do arterioskleroze ter verjetno tudi nastanka arterijske hiperten-zije. Posebna težava so nezdravi prehranjevalni vzorci, kot je na primer hitra prehrana in uživanje energetsko bogate hrane. Glavni cilj vadbe je spodbujanje stalne telesne aktivnosti za zdravje pri neaktivnih in telesno premalo aktivnih ljudeh. Privoščite torej svojemu telesu dobro počutje ob organizirani terapevtski vadbi za celo telo.
Pridružite se nam vsak ponedeljek od 19.30 do 20.30 v OŠ Ven-clja Perka v Domžalah na Ljubljanski cesti 58, v torek od 18.30 do 19.30 v OŠ Trzin v mali telovadnici ali v sredo od 9.00 do 10.00 v TVD Partizan v Mengšu. V sklopu rednih terapevtskih vaj organiziramo tudi pilates vaje, jogo, vaje za mišice medeničnega dna in plese v krogu. Vse dodatne informacije dobite na telefonu 01/ 723 81 29. Vljudno vabljeni! Fizioterapevtki Mira in Maša
Deseto mednarodno strelsko tekmovanje za Prehodno skirco Borisa Paternosta
V teniškem šotoru Taubi centra je 7. in 8. januarja potekalo jubilejno 10. mednarodno strelsko tekmovanje za Prehodno skirco Borisa Paternosta. Tekmovanja se je udeležilo 366 tekmovalcev, ki so prvi dan izpolnjevali kriterijske norme 3. odprte kontrolke Slovenije, drugi dan pa so se pomerili na 10. Prehodni skirci Borisa Paternosta z nagradnim skladom v višini 500.000 tolarjev.
tekmovanje. Strelce pa je nagovoril tudi župan Anton Peršak, ki jim je zaželel še nadaljnjih deset let prijetnega počutja v Trzinu, ter podžupan g. Franci Mušič. Rad pa bi se zahvalil še večjim sponzorjem: podjetju HELLA Lux Slovenija, Livarni Libametal in Jan baru, Čistoči d.o.o., podjetju Jimkoplast in EL-ŽI-KU ter vsem, ki so prispevali praktične nagrade. Zahvaljujemo se Občini Trzin, kot
Mednarodnega tekmovanja se je udeležilo kar 45 tujih strelcev - iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Italije in Madžarske, nastopili pa so tudi vsi najboljši slovenski strelci. Poleg Rajmonda Debevca smo letos na tekmovanje uspeli privabiti Madžara Petra Sidija, srebrnega iz olimpijskih iger leta 2000 v Sydneyu, ter evropskega prvaka iz leta 2004, najboljšega strelca Bosne in Hercegovine Nedžada Fazlijo, večino najboljših iz Hrvaške ter vse boljšega Italijana Giussepa Giordana. Posledično je bilo popravljenih kar devet od osemnajstih rekordov tekmovanja. Zanimanje za tekmovanje iz leta v leto narašča, že letos pa smo bili prisiljeni povečati predvideno število strelskih mest s 50 na 60. Na koncu se je sicer tekmovalo na 55 strelskih mestih, opremljenih z elektronskimi tarčami, kar je največje postavljeno strelišče v Sloveniji. Tudi tokrat so se pristaši Strelskega društva Trzin izkazali z odlično organizacijo, kar dokazuje dejstvo, da želijo ljudje iz strelske zveze Slovenije tekmovanje uvrstiti v koledar mednarodne strelske organizacije ISSF. Prvič je tekmovanje potekalo z glavnim sponzorjem tekmovanja BMW Avto Aktiva, katerega direktor, g. Miklič, je podelil nagrade zadnje discipline. Nagrade je podelil tudi g. Bevk, ki s podjetjem MERIT International od vsega začetka podpira
največjemu donatorju tekmovanja, g. Jožetu Kosmaču, ki je preko slovenske vojske pomagal zagotoviti potrebno dodatno gretje šotora, v kolikor bi vremenske razmere to zahtevale, kuhinjskemu osebju osnovne šole Trzin, TAUBI centru za ponujeni prostor in pripravo teniškega šotora ter seveda vsem članom strelskega društva Trzin, ki že leta gradijo na promociji Trzina in mednarodnega strelskega tekmovanja v spomin Borisu Paternostu. Tudi prihodnje leto bomo skušali pripraviti tekmovanje s podobno udeležbo, po
ocenah in komentarjih tujih strelcev pa lahko ponovno pričakujemo množičen obisk, vsekakor pa bomo tudi sami skušali v Trzin privabiti nova zveneča strelska imena. V naslednjem obdobju bomo v društvu največ pozornosti namenili temu, kako zagotoviti udeležbo vsem zainteresiranim, saj smo že tokrat postavili toliko strelskih mest, kot jih sploh lahko postavimo oziroma si jih izposodimo (elektronske tarče), vendar pa to za naslednje leto ne bo zadostovalo.
Za konec pa še nekaj rezultatov: člani puška posamezno: 1. Peter Sidi (Madž.), 2. Nedžad Fazlija (BiH), 3. Marin Šebalj (Hrv.), 5. Rajmond Debevec (Slo.), ekipno: 1. SD Grosuplje, 2. SK Trnje (Hrv.), 3. A. Hohkraut Trbovlje. Članice puška posamezno: 1. Snježana Pejčić, 2. Sanja Drakulić (obe Hrv.), 3. Zdenka Stolnik (Slo.), ekipno: 1. SD Lokomotiva Rijeka. Člani pištola posamezno: 1. Giuseppe Giordano (Ita.), 2. Simon Simonič, 3. Simon Bučan (oba Slo.), ekipno: 1. SD Po-ženel Rečica, 2. SD Juršinci, 3. SK Zagreb. Članice pištola posamezno: 1. Majda Raušl, 2. Vesna Kržan, 3. Nataša Ma-rinček (vse Slo.). Ekipno: 1. SD Trzin. Več o tekmovanju, rezultatih in rekordih pa si lahko preberete na uradnih spletnih straneh društva www.sdtrzin.com.
Damijan Klopčič
Sankanje po trzinskem polju
G. Florjančič iz Trzina je otroke iz našega vrtca prijazno povabil na vožnjo s sanmi na konjsko vprego.
Seveda smo se vabilu z veseljem odzvali. Koliko navdušenja je bilo med otroki in koliko priprav! Nekateri otroci so se celo spomnili in prinesli kobilama kruh in slad-korčke. Medtem ko se je ena skupina otrok odpeljala, je druga potrpežljivo čakala na vrsto. Otrokom bo vožnja ostala še dolgo v spominu. Ob tej priliki se g. Florjančiču iskreno zahvaljujemo, saj nam je naredil veliko veselja in popestril dan, obenem pa upamo, da se bomo še kdaj lahko popeljali z njim.
Strokovni delavci vrtca Trzin
Januarsko planinsko dogajanje
Zima se še trdno drži tudi v dolini, ne samo v gorah, zato so bile naše zadnje dejavnosti bolj belo obarvane. 7. januarja smo se v precej številčni zasedbi, kar 22 nas je bilo, pod Emilovim vodstvom nasmejani, s sankami v prtljažnikih, podali na stari Ljubelj. Zadnje snežne padavine so obetale čudovit sankaški spust s starega mejnega prehoda. Pa je »Murphyju« uspelo pokvariti ratrak. Ampak mi se nismo dali, in smo gazili v breg in v širino, tako da smo si po dobri uri hoje res zaslužili toplo ognjišče in čaj, s katerim nas je ogrel oskrbnik koče. Začetni del sankaškega spusta je bil užitek predvsem za otroke, ki so jih po ozki gazi starši vlekli navzdol, potem pa je proga postajala bolj udobna in v zadnjem delu smo si vsi privoščili celo nekaj hitrejše vožnje brez vmesnih sprehodov. Čeprav smo tistega dne bolj hodili kot sankali, nam ni bilo prav nič žal, da smo se podali v zimsko idilo v Karavankah.
Naslednje soočenje s snegom smo imeli 14. januarja pod Dobenom. Tradicionalno vrečkanje z igrami na snegu je bilo zaradi vseh, ki so bili na smučanju in različnih praznovanjih sicer okrnjeno, ampak v štiričlanski zasedbi vseeno prav zabavno. Vožnja z vrečkami po bregu je navdušila predvsem najmlajša dva in mačka Frenka, ki se nam je pridružil brez prijave, spremljevalki Irena in Polona pa sva se bolj ogreli pri gradnji sneženega igluja in med tekanjem za žogo pri nogometu na snegu. Smeha res ni manjkalo, tako da je izlet hitro minil.
Istega dne se je planinska skupina »Vezalkice« pod vodstvom Tomaža Kocmana »potila« na državnem tekmovanju Mladina in gore v Ljubljani in uspela doseči 11. mesto. Kaj več si preberite v članku, ki sledi. V soboto, 4. februarja, pa nam je uspel še izlet na Štefanjo Goro, in sicer pod Tomaževim vodstvom. Ker je bil izlet
Kaj se še dogaja v PD Onger?
•	Vsak ponedeljek od 21.30 do 23.00 še vedno poteka članska rekreacija v telovadnici OŠ Trzin. Pridno brcamo žogo, plezamo, igramo badminton in košarko. Tako se za vsakega najde nekaj. Vabljeni, če bi še kdo želel priti.
•	Redno delujeta planinski skupini »Bibe« ter »Vezalki-ce« in skupina planinske šole (večinoma člani PS Nore krave).
•	Članarino zdaj že lahko plačate v papirnici Čačka, najmlajši pa tudi na srečanju planinske skupine.
•	V februarju ste vabljeni na zimsko prečenje Velike planine pod vodstvom Mihe Pavška in na vzpon na Stol (ali pa Veliki vrh v Košuti - odvisno od snežnih razmer) pod vodstvom Dušana Kralja. Za več informacij spremljajte našo spletno stran http://onger.org in obvestila na plakatih. Kdor pa bi želel, da ga o izletih obveščamo po elektronski pošti, naj svoj e-naslov sporoči na info@onger.org.
družinski, se jih je v avtu zbralo ravno za eno družinico; bili so štirje. Pot navzgor je bila kratka in ledena, sestop po drugi poti pa prijeten. Zaradi megle so bili prikrajšani za razgled, a so se vseeno imeli lepo.	Irena Mučibabić
Dvakrat prve
»Ni pomembno mesto, ki ga dosežeš, temveč znanje, ki ga odneseš,« se je glasil moto že 17. državnega tekmovanja Mladina in gore, ki je letos potekalo v Sostrem. Tekmovanja so se tudi tokrat udeležili mladi planinci iz MO PD Onger Trzin z ekipo »Vezalkice«, ki so jo sestavljali Meta, Martina, Nataša in Jaša. Polni planinskega znanja so se lotili tako težkih, kot tudi lahkih ter duhovitih vprašanj v testu in na koncu dosegli 11. mesto.
Vendar »Vezalkicam« to ni preprečilo, da ne bi uživale v pestrem programu, ki so nam ga organizatorji pripravili: zabaven kulturni uvod s komičnim prikazom reševanja v gorah, obisk predsednika PZS Franca Ekarja in predsednika države Janeza Drnovška, orientacijski pohod, ogled fotografij s trekinga Valmalenco 2005, plezanje na umetni steni, ogled prvega slovenskega igranega filma »Triglavske strmine« in še marsikaj zanimivega bi se našlo. Prav tako pa so se mladi lahko pomerili tudi v literarnem in likovnem natečaju ter v orientaciji. In kakšne so bile nagrade? Pasje dobre! To je spoznala tudi naša Meta, ki je kot članica zmagovalne ekipe v orientaciji dobila konzervo pasje hrane. :) Za radovedne:
www.onger.org/?mode=novica&menu=1&id=466.
Tomaž Kocman
Mešani pevski zbor Društva upokojencev Žerjavčki Trzin
Prvih pet let druženja in petja
» anuarja leta 2001 smo začeli. V Trzi-Jnu smo preprosto pogrešali pevski zbor, saj so takrat delovali le cerkveni pevci, zato se nas je deset zanesenjakov zbralo in v okviru našega društva upokojencev smo ustanovili mešani pevski zbor,« je začetke zbora, ki letos praznuje svojo prvo petletnico, na kratko opisala Lucija Zupan, ali Lučka, kakor jo Trzinci bolje poznajo - ena od pobudnic in ustanoviteljic, nepogrešljiva trzinska pevka, tista, ki meni, da mora vsak kraj imeti svoj pevski zbor, ter tista, ki mi bo o zboru gotovo vedela največ povedati, kakor mi je svetoval predsednik DU Žerjavčki Franc Pavlič. Kako tudi ne, saj Lučka že vseh pet let vestno vodi kroniko zborovskega delovanja in v posebnem albumu hrani fotografije, vabila, programske liste, zahvale trzinskih društev ter različne podatke o nastopih in nekdanjih ter sedanjih pevcih. »Prvi nastop smo imeli že 19. februarja 2001 na občnem zboru našega društva upokojencev. Kako zelo smo bili živčni, čeprav smo zadnje dni vadili prav vsako dopoldne! Takrat še nismo imeli sedanje zborovodkinje, in nas je še vodil eden od nas. Zapeli smo štiri pesmi in že na tem prvem nastopu sem pela solo. Od treme bi me skoraj pobralo,« se prvega nastopa danes v smehu spominja Lučka in pripomni, da so bili po nastopu pohvaljeni, kar jim je dalo volje in zagona za naprej. 14. marca se jim je po zaslugi občine, ki je omogoči-
la financiranje, pridružila poklicna zborovodkinja prof. Alenka Markus, ki zbor vodi še danes. Prve vaje so pevci imeli v stari šoli - v prostorih današnje občine, kasneje pa so prostore za druženje in vajo dobili v dvorani Marjance Ručigaj. »Akustika v tej dvorani je dobra in s pogoji smo zares zelo zadovoljni. Mogoče pa se prav zato vsi tako radi in vestno udeležujemo vaj,« svoje pevske prijatelje pohvali Lučka in nadaljuje, da se je zbor v teh petih letih povečal za kar dvajset pevcev, umrla pa sta dva od ustanoviteljev zbora. Pevci, med katerimi so vsi Trzinci, niso pa vsi člani društva upokojencev, so v povprečju stari približno 65 let, njihovo štiriglasno petje pa obsega predvsem narodne, domovinske in ponaro-dele pesmi. »Na ta način širimo slovensko pesem med našimi sovaščani in tudi drugod po Sloveniji, s ciljem, da ne bo šla v pozabo in bo še naprej živela,« pravijo pevci. V svojem petju so v teh petih letih tudi precej napredovali, zato so postali redni gostje trzinskih prireditev, radi pa jih povabijo tudi na dogodke preko občinske meje. Prvo leto so imeli šest nastopov, lansko pa že 15. »Zbor v glavnem nastopa za domača društva, na občinskih proslavah, za Karitas naše farne cerkve, v domovih za starejše občane v Domžalah, Mengšu pa tudi v Ljubljani in Gornjem Gradu,« pove gospa Lučka in pokaže zahvale trzinskih društev - turističnega
»S posluhom in dobrim glasom me je obdarila narava in nadvse rada pojem že vse življenje,« pravi Lučka Zupan, ki je danes ne le pevka, ampak tudi predstavnica zbora in tista, ki skuša poskrbeti za kar največ nastopov letno. Po
društva, zveze borcev NOV, župnijskega Karitasa in drugih. S svojo zborovodkinjo Alenko Markus so zelo zadovoljni: »Zelo je dobrodošla med nami, saj ni preveč stroga - drugače bi verjetno vsi kar pobegnili,« smeje pove Lučka in nadaljuje: »Sicer moramo pesmi na vajah kar pridno ponavljati, tudi po desetkrat, če nam ne gre dobro. Smo pa pred prihodom profesorice Alenke dobili ponudbo še enega pevovodje, ki pa je bil izredno strog. V tiste pol ure nas je kar malo ozmerjal, da pevci ne smemo govoriti nobenega dialekta, ki bi lahko kvaril petje, ne smemo nositi protez in še polno stvari nam je naštel. To pa nas je tako razburilo, da smo kar prekinili vajo, do nadaljnjega sodelovanja pa potemtakem ni prišlo.«
Pet let sicer ni tako dolgo obdobje, a vseeno dovolj, da se je na vajah in nastopih pripetilo tudi marsikaj zanimivega, tudi smešnega. »Dobro se spominjam nekega nastopa, še bolj na začetku našega delovanja je bilo, ko smo naenkrat vsi pevci kar sredi pesmi prenehali peti. Še danes ne vem, zakaj. Zbo-rovodkinja je sicer dirigirala in tudi besedilo pesmi smo imeli kot po navadi vsi pred seboj, mi pa smo kar utihnili. Še dobro, da je na koncu izpadlo tako, da so poslušalci mislili, da je pesmi pač konec in da smo, ko smo v resnici z njo čez nekaj trenutkov nadaljevali, vsi mislili, da smo začeli z novo pesmijo.«
a
V zboru danes primanjkuje predvsem moških glasov, zato vabijo vse, ki radi pojejo, naj se jim pridružijo. (arhiv zbora)
njeni zaslugi podatki o nastopih in pevcih, kijih hrani v posebnem albumu, ne bodo šli v pozabo. (foto: Jasna Paladin)
Edina težava, ki tare trzinske pevce, je pomanjkanje moških glasov. Predvsem kakšen bas bi jim še kako prav prišel, zato vabijo vse pevce, ki lepo in radi pojejo, naj se jim pridružijo. Vaje
imajo vsak četrtek ob 18. uri v dvorani Marjance Ručigaj, le pred nastopi se, po presoji zborovodkinje, dobijo večkrat na teden. Morda se bodo pa tako lahko že z novimi okrepitvami
predstavili na posebnem nastopu, ki ga ob svoji prvi petletnici pripravljajo enkrat spomladi, predvidoma maja.
Jasna Paladin
Bilo je prvič, zagotovo pa ne zadnjič

» . EÍ
Mt/.


V novembrski številki Odseva smo lahko prebrali napoved novega projekta za trzinske otroke »ŽIV - ŽAV« v organizaciji društva prijateljev mladine in na pobudo mlade mamice Nataše Gladek. Napovedan program je bil ne le v celoti uresničen (glede na obiskanost), ampak proti vsem pričakovanjem celo presežen. Vse prireditve so v celoti dosegle svoj namen - to pa je privabiti otroke in njihove starše na kraj dogajanja, saj bomo samo na ta način po majhnih korakih vplivali na ozaveščanje in pripadnost kraju, kjer živimo. Krona vsega dogajanja v veselem decembru pa je bil novoletni koncert »ZAPOJMO IN ZAIGRAJMO SKUPAJ.«
»Kronično utrujen in iztrošen« kulturni dom je dobesedno pokal po šivih, tako je bil poln. Gneča, tu mislim na tisto pozitivno, ki potrjuje, da so bila naša prizadevanja pravilna in pričakovana, je bila tako na odru, kot v dvorani, v zaodrju in na balkonu. Mimogrede, po končani prireditvi smo izvedeli, da se na balkonu zaradi varnosti sploh ne bi smeli zadrževati. A kaj bi zdaj to pogrevali, vse se je dobro izteklo in upam, da letošnji prvič izvedeni koncert ni bil tudi zadnjič. V izvajanju programa so se zvrstile kar tri generacije -od najmlajše iz vrtca, osnovnošolske pa do upokojenske. Povprečje je bilo naravnost idealno. Otroci iz vrtca so skupaj s
V é>
svojimi vzgojiteljicami in vzgojiteljem ter varuhinjami peli in plesali otroške pesmi. Ubrano so zapeli pevci šolskega otroškega zbora in upokojenski pevski zbor. Prevladovale so ljudske pesmi. Nastopili so tudi mladi pevci, solisti in instrumentalisti na kitari, trobenti, blokflavti in klavirju. Program je povezoval simpatični in nam dobro poznani radijski in televizijski voditelj Jure Sešek. Debela ura programa je z duhovitim povezovalnim tekstom minila, kot bi trenil.Za zaključek so vsi nastopajoči skupaj zapeli pesem Vprezimo sani. Bilo je lepo! Otroci so bili zadovoljni in ponosni, saj je večina od njih prvič nastopila na pravem »ta velikem« odru pred polno dvorano gledalcev. Ob tej priliki pa se člani upravnega odbora Društva prijateljev mladine Trzin zahvaljujemo vsem nastopajočim, zborovod-kinjama, vzgojiteljicam in vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k organizaciji in izvedbi prireditve. Posebna zahvala gre tudi Urši Mandeljc in Tomašu Slaparju, ki sta poskrbela za dobro ozvočenje in pravilno osvetlitev nastopajočih. Tokratna uspešna izvedba koncerta nam bo vzpodbuda, da bomo s takimi in podobnimi prireditvami nadaljevali tudi v letošnjem letu.
Srčno vabljeni k sodelovanju vsi starši in ostali, ki vas veseli delo z otroki.
Meta Železnik, DPM Trzin
Prva javna predstavitev glasbene šole L'artko
V četrtek, 2. februarja, se nam je v trzinskem kulturnem domu Franca Ko-tarja prvič predstavila zasebna glasbena šola L'artko. Ustanovljena je bila septembra lansko leto in je tako po nekaj mesecih vaj predstavila rezultate dela svojih varovancev.
Izvedeli smo, da v šoli poučujejo različne glasbene instrumente, medse pa z veseljem sprejmejo tudi tiste, ki bi se radi naučili solo petja. Naslednje leto pa nameravajo ustanoviti tudi manjši orkester, saj je za nadebudne glasbenike pomembno, da osvojijo tudi igranje v skupini. Tokrat so nastopili predvsem mlajši otroci, ki so nam, včasih tudi z malce treme ob prvem javnem nastopanju, pokazali svoje začetne stopinje v svet glasbe. Nekateri so se spo-
prijeli s kljunasto flavto, nekateri s klavirjem, s harmoniko, spet drugi s sinte-tizatorjem. Slišali pa smo tudi dva trzinska slavčka, ki sta s svojim petjem popestrila instrumentalne točke. Skratka, v Trzinu smo doživeli še eno kulturno prireditev!
Mirjam Štih
nv glpíořo mts je jařotatílí il Ut u 20Có - jantutt bi nam M sforajíti ušelí
ïï'Jt /Jnr.v/rvi crj Y.ttîvii \> .If îsutty <t : f'rziu ( í.j\tiAjst>ukn t2fr I Žid Ir ni t f sírtisIvoiiz.7at^i Ftitjtr.nrf i rv ft:nti.SÍc If If It
êtlutinitt
I'm bu»« v m.nviii ktu nuni jí piipdjvd blikli jitr/JLh Jni, mio mu? nihdiitilwin kLubtii iPtnarjitli iç 9ioLj víieto kvt jHinrtVAdj, Ha n;" ni i=-hl«r
7*1
Nai pn i IU1V jit hi l>> c-bLiku «nje vicae In tvcdk i; tbt maie 5uníjii mmcL so hj|P r=-niLi i^Ťvu vnii'l-M^iir kuř Narodili sil rnrťjrw /lIi'Li Vjik p. ■».■ ji-kL-^r ijiL k' imd >i> i Lidiji 11 u u-sn >í r.i > Jt- n n-hflfi ii.-Hrv.ir; j lin iic jiriî]* Hm i/r.in. hJ.iïi i'imI. I.i pa rg^r cihtikiyvůli p<>l£k>r. avcri, liiii.: delali inkjijicic In u i j [I'll ■■il"-.
Na kiillLU ,11 I e ■ ■-1 ři. i Jj h>-
h:ni dan ti|jť-li ii pL'i-.rrikih-
Njue Jnigi-i grvčanjn- ju hilii pa iiknv.i VM.'h ..[fJt. ker 9UF31I ■ Hl'lali i [L IH p-Tl !mI'
vJiljip. k- naíín il;i Í3 lut drijfcviiíů N.^ii ■■ -ik.Jl * ^iijiifi, ímjyql; frkflli ni hrt i ruJičnlmi iibkkirni rc-J il irfi it. N.i ïjùi'Lku it hilů in/ili ► cïjt, kjc-r v(p Mj r.iv.ijfni í-:>fihf<7v. i
llicni njv.iHiij in impoinu luuncali njl^\ LVufcujc pa
■hPih i ki uiťjtli z iidelavii <ukr.i
If M/kliri i ihl I. Mi.iV.ininm
M+U&M6
:j inhi^ti j L' hLlo m..il<i hiilj j.ir4vljlini> '»bafviihiL Offn:i íhí fx^luîali pf*vlfioi Kán ji n.ipnvil Villi-11 s nj ir j c i i in p rr s.inn . :i!i --r.il. .i " j,i '.I-..I. d j j';, rte hi i k.'Mi> T. Li li nir; li li iintsklh diiefi. 2* iř.ikljiiíf^ t» ^ -il. I: J li r vod L ml: jmi in piivi/Hari rni> rim. da j-:i sr utrud v nm d.iMi. iv.l'.ii: buaini? dijJiuii £>*. 11:11 ■ >: 111 f'fà'.'Llrni .JřJjfi i1'ifin ^likflii
VuL IJL I.ii u i'. n |L ^ludhi .ÍÍÍK. .i t>ovJr Lttůtl» nksi.i
Jí^-iLj, Ja Ju Lhkii opisali, ltak" plijenio v imamu
ikiipjp, lila n.ii ipn^nrarljij ■ III.'. Zahvalila hi sl ie rada iMn>k, ki [řrih-ijjjii Llť im| ïd'ln pnm i^íjii prfH-SLUvljljil SVlljiT idojf irfe pnp-LiTrijo aolntne de tun in;. L-1' un Hn I u ili ffii uïJvajii.
Sirni Ar^iřjríwji"
Í| jfi Ti iH-J
bÂni iijt Íáí. Jít k umni -
■ Il^li'1 hL Ijpifi.n vil ,>
Himki-j:.! Huhi Infin ifi.c v-srinL' in uprt' pii^L'd v pfinnjilnDL1
du fit in lïîwfC' Kir it- if ndi j^iniiii'. V
[lii-lU, 2-\. j j m iLj.rj.i_ (ufnu mB(ť dni pn I ■ 11 .h i iî r i L" r r. vriuni
^nm	^ralr
', pijlridnL iw'jlu. ^IcdLki |l* i:h:-. inj.nk' in p^llulillun^' liT knpÍL.1 VpTiÍAlíl.
íknfrft 7K, lur
II piii-ilivnL'rrii. h 111LI L-111L :. NJ.V-V /adn|c p.i t (tin s.1 |i«i resnih ttm,
lili K'iii^ ki^inûviî. Ni M .i H n.ru II při Jí UÍIILI rckfewt inniiiga trn
r.itiTi m i-.ijn:l.iň.i
D'ZiVIT i^Tvka pn flûu ^viida... V Km, krakcm, ÍHHU pj. il" jf i:,'k,ivilj l;..r i j j L n : n i ■ .úctivna :n i n i. s I i i 'z. i m^'iicuv lea. UjfxJttu ; L* nr-guiMrdit M-tuccic
i.jsiv.iriiliiL i H l I. r. - n i i,- L v.i tmnLi!, .nkupij t. njimi "yr.iMlj kluh '■kr|)i- -i|ntT. IU iinp.L
p^^riviU mrmJe-cni fiziki pkí, vařící'-»!» i-IiVl na «ihčiiii jtd. V ekipi ir b-lir.ilV.i
nbiufiEt uganiti
lil - Qiudi!" 4f k rn/kii- ku «nm nrjv.'j i' r.^T ic dal; luh jriLnk-:-vjii
Alk-n rjï^rll nítnufi^i Ja pri-Ja ji-i H-L-dniíL,!' tp«cii
■LT naï LiVii p.iLji:
Jtapu)([. D'ZNÎT jť tore) Jubil i^-^qíí prLijM.-Hnikj! IVav-y.ipr.v. n< prt-dsi^é-n:ki, unpak prx.di L-dnif- Bik> (e iíťka;
pr^dlr^i ïi rk^ti VLkJ .■ Hnrftvn. I-.I i.h ri-mu v ■ i d I ■ i lH r ■-■ : n hlli7 k.uiL'k.i dviui:n
— aujttJtu Hii" Ipw-
Za kfiílíť fl fi «>1-lûcji ja Al^nA...
till jc ridkl, l.nM> j1 J
n-i'kj i r.'M r I k", kar n^fllnlkhlll. Ccptav rv- nJhaj-1 m víjihu, km jL" laip rťW. l'a SMvnn nť hn red
[ÏI'.'l Ln[ |r I M I' 'i Hvjla k-r 'i hil /
ILAPH. .-^ll-H-rr. ÏL-vidimw
/j/ ÙÀ'ft' iz f/zin-ÍJBřJJir ,Vr,V3l,'rtjrLi,,ir.,j1l!j
Nitht Bahien
Predavanje o naravni in kulturni dediščini
Tr
p
«rkamo na vrata dediščine - vstopite, prosim. Vabimo vas na potepanje po poteh dediščine dela Savske ravni in Posavskega hribovja...« se je glasil nagovor na predavanju, ki smo ga imeli v drugem tednu januarja možnost poslušati v trzinskem kulturnem hramu - Centru Ivana Hribarja. Projekt, imenovan Po poteh dediščine, nam je prestavil dr. Marko Ka-pus, z nekaj utrinki iz zanimivega predavanja pa vam bomo postregli v pričujočih vrsticah. Ob tej priložnosti pa smo o trzinski kulturni dediščini in vlogi TD Trzin pri omenjenem projektu poklepetali še s predsednico turističnega društva Trzin, pogovor z njo pa boste lahko prebrali v naslednjem Odsevu.
Po poteh dediščine oziroma Trkamo na vrata dediščine se imenuje projekt, ki je združil v celoto štiriištirideset naravnih in kulturnih znamenitosti in ostalo turistično ponudbo trinajstih občin iz dela Savske ravni in Posavskega hribovja. »Trkamo na to, da bi to dediščino ponovno obudili in omogočili revitalizacijo,« je razlagal dr. Kapus. Da je prišlo do sporazuma med trinajstimi občinami, ki bi omogočil dokončanje ideje o tem projektu, je minilo kar nekaj let. Usklajevanje občin pač ni lahko delo. Glavni cilj pa je bil ravno razvoj turizma za širše območje. Torej je bilo potrebno poiskati rdečo nit, ki povezuje ta prostor, in izpostaviti skupno dediščino tega okolja. Najkvalitetnejšo seveda. Avtorji projekta so se zgledovali po že realiziranem projektu Po poteh Bele krajine in Dolenjske, ki je sicer zaobjemal 28 turistično zanimivih točk. Pri snovanju kataloga pa so se zgledovali po vzorih iz Evrope. Del projekta Po poteh dediščine je bila namreč tudi izdaja kataloga, ki v sliki in besedi predstavlja vseh štiriinštiri-deset točk, med njimi tudi cerkev sv. Flo-rijana iz Trzina. Katalog je oblikovan v skladu s konceptom projekta. Tu gre namreč predvsem za poudarjanje popo-tništva, popotovanja iz kraja v kraj. »Po-potništvo odpira prostor korak za korakom. Popotniku pa se na njegovem popotovanju »damo najti«, ko ga usmerimo, da nas poišče. Obenem smo vsi v tem prostoru gostitelji, in smo na to povsem pripravljeni,« razmišlja dr. Kapus. Zato je tudi katalog oblikovan kot nekakšen spremljevalec na poti, ki popotnika
spremlja iz kraja v kraj in ga praktično usmerja k pomembnim turističnim točkam. Vsaka točka je opremljena z eno, dvema ali pa tremi zvezdicami, ki pomenijo, ali je nek objekt oziroma kulturna ali naravna znamenitost vredna posebnega potovanja, ali je za ogled vredno zaviti s poti, ali pa je vredna le postanka na poti. Po takšni sistematizaciji si popotnik lahko enostavno sestavi svoj načrt izleta. Poleg vsakega opisa je omenjeno tudi, kako do informacij ter na kakšen način je možen dostop. Ravno dostopnost pa je bilo najpomembnejše merilo, da se je nek objekt oziroma območje uvrstilo v katalog. Ko spomenik dobi status dediščine, mora biti tudi javno dostopen. Ta
Cilj projekta...
...je bil, poleg že omenjenih, tudi preusmeritev gostov iz znanih središč (na primer Bleda) v manj znane predele. Trzin in Domžale sicer nimata veliko kulturne dediščine, imata pa veliko druge ponudbe, na primer gostinske. V primeru Kamnika je ravno obratno. Na ta način je idealno dopolnjevanje sosednih občin z različno ponudbo, na primer kamniško, katere kulturna dediščina je že staro mestno jedro, ter trzinsko, ki je v ponudbi gostinstva med zanimivejšimi. Drugi pomemben cilj projekta pa se bolj kot na razvoj turizma in povečanja števila obiskovalcev nanaša na naravno in kulturno dediščino samo ter njeno pro-
problematika je še posebno opazna pri sakralni dediščini, najbolj pri podružničnih cerkvah. Te namreč za obiskovalce niso odprte štiriindvajset ur na dan, tako da si jih razen ob priložnostih, kot je na primer maša, pač ne moremo ogledati. Razen seveda, če ne poiščemo župnika ali ključarja, da nam cerkev odpre. Podobni problemi se pojavljajo tudi pri civilni dediščini. Tu pa je vzrok predvsem v tem, da je malo te dediščine ohranjene (veliko manj kot sakralne), še manj je ohranjene funkcionalne dediščine. Težave se pojavijo tudi takrat, ko občine ponujajo na ogled dediščino, ki niti ni v njihovi lasti. Zaenkrat je najbolj perspektivno galerijsko in muzejsko področje, ki vidi svojo možnost razvoja tudi v vzpostavljanju in razvijanju turistične ponudbe. Tu je moč pričakovati prve premike.
mocijo. To je predvsem ohranjanje in varovanje, razvojne možnosti, zavedanje lastnih korenin in podobno. V nadaljevanju bi bilo po mnenju snovalcev projekta treba veliko pozornosti nameniti oblikovanju turističnih produktov, ki bi izhajali iz dediščine na izbranih lokacijah. V tem pogledu bi se lahko ločila dediščina bo-žjepotništva, dediščina oglarstva ali pa znani Slovenci (župan Ivan Hribar v Trzinu, Jelovšek in Trdina v Mengšu, na primer).
Ministrstvo za kulturo je v naši občini registriralo petnajst enot kulturne dediščine. Iz registra nepremične kulturne dediščine je razvidno, da ima Trzin s 3526 prebivalci, devetimi kvadratnimi kilometri površine in s petnajstimi enotami dediščine precej večjo obremenjenost od slovenskega povprečja, tako pri gostoti ^
dediščine glede na prostor, kot tudi prebivalstva glede na enoto dediščine. V omenjenem katalogu je iz območja naše občine omenjen en kulturni spomenik, cerkev sv. Florijana. Posebnost, zaradi katere se je naša cerkev uvrstila med pomembnejše spomenike oziroma vredne ogleda, je neobičajna postavitev zvonika ob prezbiteriju, ki priča o tem, da je bila prva cerkev pravilno orientirana proti vzhodu. »Trije baročni oltarji so iz sredine 18. stoletja. Figuralno bogat je veliki oltar z osrednjim kipom sv. Florijana ob asistenci sv. Jakoba, Henrika, Roka in Boštjana, v atiki pa Marijino kronanje s sv. Štefanom in Lovrencem. Oltarji imajo lesene antependije, ki jih je poslikal Franc Jelovšek s podobo pripadajočega
oltarja: sv. Florijana, sv. Urbana in sv. Lenarta. V levi kapeli je oltar sv. Frančiška Ksaverja, svetnika, katerega čaščenje se je zlasti v 18. stoletju zelo razmahnilo. Oprema v kapeli je večinoma iz 19. stoletja,« je zapisano v katalogu. Cerkev se prvič omenja leta 1526, čeprav je verjetno nastala že v 14. stoletju. Ob koncu 19. stoletja je bila večkrat prezidana. Avtorji projekta so si cerkev sv. Florijana zamislili kot začetno postajo na prijetni krajši poti »za hribom«, s končno postajo pri gradu Jablje, ki sicer spada v Loko pri Mengšu, vendar gravitira na naše območje. Gradu Jablje je bila v katalogu podeljena ena zvezdica, kar pomeni, da je ta spomenik vreden postanka na poti, ne pa posebnega potovanja. Razlog je v tem, da
grad trenutno obiskovalcem nima kaj ponuditi, lahko pa bo v prihodnosti še imel. Se pravi, da bo zaradi kake svoje dejavnosti, bodisi muzejske, bodisi kake druge, dostopen tudi javnosti. Ta projekt bi torej lahko definirali kot »regionalno mrežo naravnih in kulturnih znamenitosti in turističnih storitev, ki je oblikovana v okviru natanko določene turistične ponudbe in ki naj bi turistom omogočala zanimivo in pestro bivanje v trinajstih občinah dela Savske ravni in Posavskega hribovja,« je zaključil dr. Ka-pus. Jaz pa dodajam še stavek iz uvodne strani kataloga: »Veseli bomo vsake ure, ki jo boste preživeli z nami!«
Besedilo in foto: Jana Urbas
MDI Domžale bo aktivno tudi letos
Medobčinsko društvo invalidov občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin (MDI Domžale) je v lanskem letu praznovalo tridesetletnico svojega delovanja. Iz majhnega števila ustanovnih in seveda delovnih članov je društvo ves čas raslo in danes združuje 2.100 članov. Razmere na delovnih mestih ter nesrečni slučaji na cesti, doma... pravzaprav vsepovsod... povzročajo veliko število invalidov. Glede na rek, da človeka lahko razume le tisti, ki ima enake oziroma podobne probleme, MDI Domžale zatrjuje, da je njegovo delovanje nujno in upravičeno. Glavne naloge MDI Domžale so, da članom invalidom nudijo pomoč, pomoč pri vzpostavljanju neodvisnega življenja težkih in nepokretnih invalidov, osebno in socialno pomoč, pomoč invalidom za ohranjevanje zdravja po težkih operativnih posegih, pri ohranjanju psihofizičnih sposobnosti s pomočjo rekreacije in športa, druženje invalidov z namenom kulturnega in družabnega življenja. Morda ta predstavitev zveni uradno in suhoparno, vendar v naravi to pomeni, da vsak član, ki si želi naše pomoči, to tudi dobi v največji možni meri, in sicer v obliki obiska na domu, pogovora, svetovanja, finančne pomoči ipd. O skupnih interesih razpravljamo na organiziranih druženjih. Ker društvo sestavljajo člani iz petih občin, ki so sestavljale nekdanjo občino Domžale, je razsežnost terena velika, zato je potrebnih veliko poverjenikov in prostovoljcev, ki nudijo pomoč po-
moči potrebnim. Poverjeniki so posredniki, ki posameznikom, delovnim organizacijam in podjetnikom prinašajo informacije o delu društva, saj zbirajo tudi prostovoljna donacijska sredstva za izdajo letnega koledarja MDI Domžale. Na koledarju so natisnjene dejavnosti oziroma plan društva za naslednje oziroma tekoče leto. Sredstva, pridobljena s prostovoljnimi prispevki, društvo uporabi za reševanje problemov težkih in socialno šibkih invalidov. V društvu aktivno deluje komisija za socialna vprašanja, ki obrav-
nava vse prispele prošnje in določa način reševanja le-teh.
Člani so z delovanjem društva zadovoljni, saj se nam nekateri tudi pisno zahvaljujejo. Vedno pa so tudi taki, ki jim način dela MDI ne ustreza. Tudi tem je namenjen ta članek. Pridružite se aktivnemu delu društva, sodelujte pri akcijah, s finančno pomočjo ali fizično energijo in spoznali boste, da je v krutem delu življenja skrit okus - sladkosti - delati dobro. Ostanite zdravi!
za MDI Domžale: Martina Lampret
Naše aktivnosti v februarju in marcu
MDI Domžale želi v prihodnje redno obveščati občane o delu oziroma predvidenih dogodkih društva v lokalnih časopisih občin Domžale, Mengeš, Lukovica,
Moravče in Trzin, zato vam nekaj podatkov aktivnosti za februar in marec že
posredujemo:
•	MDI Domžale ima sedež v Domžalah na Ljubljanski cesti 106 a. Telefon: 01 721 34 18, faks: 724 46 87,
•	uradne ure društva so ob sredah od 15. do 17. ure in ob petkih od 9. do 11. ure
•	druga sreda v mesecu od 17. do 19. ure je namenjena posvetu s člani, ki se ne morejo vključevati v dejavnosti v društvenih prostorih (trajna - mesečna naloga)
•	obiski na domu članov, ki so dopolnili 80 let (razgovor in darilo - redna naloga)
•	razgovor in določitev sofinanciranja vstopnic za kopanje v termah Snovik
•	25. februarja organizirano veselo druženje - pustovanje v gostilni »Pri Frfrav« v Moravčah
•	03. marca pripravljamo druženje, ogled kulturnih znamenitosti in ohranjanje zdravja - enodnevni izlet v Muljavo s kopanjem v Šmarjeških Toplicah
•	30. marca pripravljamo enodnevni izlet v Lenti (Madžarska)
•	društveno dogajanje bo pestrejše tudi z vašo navzočnostjo - z igranjem pikada, šaha ali gledanjem filmov z izletov v preteklih letih. Lahko si omislite tudi poslušanje glasbe - resne, narodno zabavne ...
Urednikovi nesmisli
Nesmisel brez primere si je privoščil urednik Odseva g.Jereb v januarskem Uvodniku, ko v njem razglablja, da se spominske komemoracije ob dnevu mrtvih in proslav ob dnevu samostojnosti nekateri občinski svetniki nismo udeležili zato, ker nasprotujemo kulturnemu programu na teh prireditvah. Kako se lahko to nekomu zapiše, in to celo uredniku Odseva. Spoštujemo mrtve, ki so dali svoja življenja za našo osvoboditev med drugo svetovno vojno in veseli smo, da se je naša domovina Slovenija osamosvojila. Zakaj naj bi torej nasprotovali kulturnemu programu, ki časti spomin na ta dejanja, verjetno ne ve povedati niti urednik Odseva g.Jereb. Da bo mera nesmiselnosti polna, urednik Odseva v svojem Uvodniku oznanja, da so tisti občinski svetniki, ki niso prišli na proslavo ob dnevu samostojnosti, bojkotirali prireditev. Lepo vas prosim, urednik očitno ne ve, kaj pomeni beseda bojkot. Zaradi svoje pomanjkljive razgledanosti gJereb sploh ni primeren za opravljanje funkcije urednika občinskega glasila. Razlog za bojkot urednik išče v nekakšni politični delitvi na »naše« in »vaše«, čeprav ne pove, kateri so »naši« in kateri »vaši«, morda misli na Peršakove in Neperšakove. Bolj preudaren urednik bi iskal razloge za neudeležbo na prireditvah v bolj vsakdanjih in bolj verjetnih razlogih, kot je predprazni-čno in praznično dogajanje, ki je zaradi hitrega življenjskega ritma vedno bolj posvečeno družini, vendar se potem urednik v očeh svojih »delodajalcev« ne bi tako izkazal. Po logiki urednika Odseva smo vsi občani Trzina (vsi smo bili vabljeni preko Odseva), ki se nismo udeležili proslave ob dnevu samostojnosti, bojkotirali prireditev zaradi delitve na »naše« in »vaše«. Tako je prireditev bojkotiralo med tri in štiri tisoč občanov Trzina. Seveda je to čisti nesmisel. Upravičeno pričakujem, da bo urednik Odseva g. Jereb objavil ta odgovor na njegove nesmiselne trditve in se tako vsaj deloma oddolžil za žalitve občanov Trzina.
Pričakujem tudi, da se bo urednik za takšno pisanje vsem prizadetim tudi opravičil.
Peter Kralj,
občinski svetnik liste Za zeleni Trzin
Odsev ne odseva Trzina
Urednik Odseva ne uresničuje svojega programa, ki ga je zapisal ob prevzemu dela urednika Odseva, v njem ne piše več o dogodkih, prireditvah, celo o občinskih proslavah ne, poleg tega pa v poročila, ki bi morala biti objektivna, vstavlja svoje subjektivne komentarje.
•	Trzinski Odsev že kar nekaj časa ne odseva več dogajanja v občini.
Belina prostora v njem priča o tem, da ne veste, o čem pisati. Ponavljajoča obvestila iste vsebine v isti številki ( januar 2006 - okrogla miza Civilne zaščite, stran 6 in 25), potopisi posameznikov... so daleč od smisla informiranja občanov.
•	V januarski številki bi pričakovala vsaj kak odmev o porabljenem milijonu tolarjev za najdaljšo noč v dobro množice, ki rada silvestruje na prostem.
•	Najmanj kar od novinarja, ki poroča s seje občinskega sveta, pričakuje občan, je objektivnost. O smiselnosti svetniških pripomb sodimo občani, in to ni naloga poročevalca, zapis s seje je posejan z vašimi željami in pripombami. Ste morda zgrešili stran? Vam v Uvodniku zmanjkuje prostora? Če ste predvolilno kampanjo že začeli, pa uvedite svetniški podlistek
za vseh dvanajst svetnikov, ne pa da propagirate samo ene. Le kaj nas še čaka?!
•	Ker ste študentki, ki je prejemala občinsko štipendijo, ob končanem študiju v Odsevu čestitali, pričakujem od vas, da boste na primeren način čestitali tudi vsem doktorjem, magistrom in drugim diplomantom, ki jih v Trzinu ni malo.
•	Namigi za raziskovalce ali zanimive teme v prihodnjih številkah: Ste kaj slišali o novih društvih v Trzinu, le kako se ima občinska uprava na Mengeški 22, kaj je z Mengeško 9, kaj je z gradnjo pokopališča v gozdu, kam se je skril pločnik na Mlakarjevi, za koga se bo zidala garažna hiša v IOC, kje že parkirate, ko greste na pošto, kako se odvija zgodba o prenovi plinovoda in ostalih komunalnih vodov na Prešernovi, Mlakarjevi, Reboljevi...
Milica Erčulj, SDS
Mali oglas
V Mengšu, na Levčevi ulici, za 28.500.000 tolarjev prodamo delno mansardno štiriso-bno stanovanje (leto 1989, 85 kvadratnih metrov, 5/5, vknjiženo v ZK, pogled na Mengeško polje) in garažo v pritličju (20 kvadratnih metrov) za 3.300.000 tolarjev. Telefon: 041 516 777
Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03) in 21.
člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/1993, 57/1994, 14/1995, 26/1997, 70/1997, 10/1998, 74/1998, 70/2000 in 51/2002, 108/2003 in 72/2005) ter 9. in 10. člena Statuta Občine Trzin (Ur. vestnik Občine Trzin, št. 2/1999, 4/2000) je župan Občine Trzin, dne 02.02.2006 sprejel sklep št.ž-7/2006
o javni razgrnitvi in javni obravnavi predloga v postopku priprave in sprejema Ureditvenega načrta za pokopališče Pajkov hribček
(1)	Javna razgrnitev predloga Ureditvenega načrta za pokopališče Pajkov hribček bo potekala od 28.02.2006 do 30.03.2006 na sedežu Občine Trzin, Mengeška 22, Trzin.
V tem času se organizira tudi javna obravnava, ki bo v četrtek, 16.03.2006 ob 18. uri, v dvorani Marjance Ručigaj (Center Ivana Hribarja), Ljubljanska 12 f, Trzin.
(2)	Pripravljavec pri pripravi Ureditvenega načrta za pokopališče Pajkov hribček za drugo obravnavo na občinskem svetu obravnava pripombe iz razprave s seje občinskega sveta, odborov in drugih organov, vse pripombe, ki so bile podane na javni obravnavi ter vse pobude in pripombe, ki so bile pisno podane v času javne razgrnitve.
Vljudno vabljeni!
Župan Občine Trzin Anton Peršak, l.r.
Obvestilo
Društvo upokojencev »Žerjavčki« Trzin je v želji, da popestri kulturno življenje v Trzinu, povabilo Kul-turno-umetniško društvo Črneče pri Dravogradu, da nam 17. marca 2006 ob 19 uri uprizori komedijo enodejanko Vinka Moderndorferja
Jožef in Marija ali Popoldanska šola za žene
Izkušnje po prvih dveh predstavah v Trzinu nam zagotavljajo, da nas bodo ponovno nasmejali do solz.
Vabljeni!
Posebno obvestilo članom DU »Žerjavčki« Trzin
Sporočamo vam, da smo za 24. 02. 2006 napovedan občni zbor društva prestavili na četrtek, 02. 03. 2006, ob 18. uri v jedilnici osnovne šole.
Odbor DU Žerjavčki
Vabilo na košarkarski turnir trojk
Športno društvo Trzin organizira košarkarski turnir trojk Trzin 2006. Turnir bo potekal v soboto, 18. marca 2006, v telovadnici OŠ Trzin od 10. ure naprej. Ekipa šteje 4 igralce, 3 + 1 rezerva. Denarne nagrade so 30.000, 20.000 in 10.000 tolarjev (plus praktične nagrade sponzorjev). Potekalo bo tudi tekmovanje v prostih metih, metih za tri točke in zabijanju. Prijavnina je 4.000 tolarjev na ekipo. Vse informacije in prijavnico dobite na: www.kkutriptrzin.bravehost.com, po elektronski pošti: matjaz.erculj@gmail.com ali na GSM 041/382-516. Vabljeni vsi ljubitelji športa inkošarke - tako igralci kot navijači! ŠD Trzin
NAPOVEDNIK DOGODKOV V TRZINU ZA MESEC FEBRUAR IN MAREC 2006
21. 02. 2006	19.00	NSi KD F. Bernika v Domžalah	Okrogla miza s finančnim ministrom dr. Bajukom na temo predlaganih reform
25. 02. 2006	13.00	Turistično društvo	Pustni karneval - ploščad pred KUD-om
25. 02. 2006	19.00	DPM Trzin in Pekos pub	Pustovanje v KUD-u
26. 02. 2006		Smučarsko društvo	Medobčinsko prvenstvo v veleslalomu
26. 02. 2006		Planinsko društvo	Turna smuka (Stol)
februar		Turistično društvo	Celoletne ustvarjalne delavnice ob pondedeljkih (razen med počitnicami)
februar, marec		Turistično društvo	Predavanje o restavratorstvu
02. 03. 2006	18.00	Društvo upokojencev	Občni zbor društva v OŠ Trzin
03. 03. 2006	18.00	Turistično društvo	Predavanje o gojenju okenskega in balkonskega cvetja - avla OŠ
04. 03. 2006		Gasilsko društvo	Občni zbor ob 100-letnici društva
04. 03. 2006	18.30	Športno društvo	Košarkarska tekma KK Utrip Trzin: KK Vipava
10. 03. 2006	18.00	Turistično društvo	Restavratorsko predavanje Jožeta Toniga v CIH - dvorana M. Ručigaj
11. 03. 2006	18.00	Turistično društvo, OŠ Trzin	Gregorjevo - ob mostu čez Pšato pri OŠ Trzin
10. 03. 2006		Planinsko društvo	Izlet za otroke - Zasavska sveta gora
12. 03. 2006		Orientacijski klub	Pre-O liga 2006- Dutovlje, tekmovanje v precizni orientaciji
15. 03. 2006		Občina Trzin, župan	Kulturni večer
17. 03. 2006	19.00	Društvo upokojencev	Veseloigra KUD Črneče pri Dravogradu
18. 03. 2006	10.00	športno društvo	Košarkarski turnir trojk - telovadnica OŠ
22. 03. 2006		JKP Prodnik d.o.o.	Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
22. 03. 2006		Turistično društvo	Razstava Primoža Hienga
24. 03. 2006		Planinsko društvo	Izlet na »emšeniško planino
24. 03. 2006	19.00	Turistično društvo	Občni zbor društva v CIH - dvorana M. Ručigaj
25. 03. 2006	18.00	TD Trzin in TD Mengeš	Sončna zvezda - pripoveduje in poje Ljoba Jenče
28. 03. 2006	18:00	Center za razvoj Litija	Predavanje na temo trženja izdelkov in storitev podeželja, RCL, dvorana M.Ručigaj-CIH
marec		Turistično društvo	Celoletna rezbarska delavnica ob torkih (razen junij-sept.)
marec		Kolesarska sekcija SMD	Terensko kolesarjenje
Opombe: Dodatne informacije o prireditvah so na voljo tudi v Občinskem informativnem središču na Ljubljanski c.12f in po telefonu številka 01/564 47 30. Več informacij o prireditvah v organizaciji Planinskega društva Onger Trzin dobite na spletni strani www.onger.org.