.********' (•‘S-’***’, »J.***** redek naroda! 4j| i NARODNI VESTNIK 'v 03.'* A "J O o o *• . ... . ... -• * NATIONAL HERALD. mi Izhaja trikrat na teden. % The on!y Slovenian Tri- * Weekly in the United * States of America. m. ^GLASILO SLOVENSK EGA KAT. PODP, DR UŠTVA SV. BAR BARE, F OREST CITY, PA. - OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT S0CIETY ST. BARBARA, FOREST CITY,PA. DULUTH, MINN., 1FRIDAY, OCTOBER 23, 1914. — PETEK, 23. OTOBRA 1914. Volume IV.—Letnik IV. "k. Mi U15 elien ».000, >le e|ood ^rnški cesar se s glavnim stanom umaknil pred Rusi v Slezijo. Belgijci so napadajoče Nemce vrgli z velikim junaštvom nazaj. p tf rCens majo dober sadijo > cigaro P. J.S* a cigara« je. jY so la 111 igare. LLMAN . |0K> eK , rI s n SE MORALI IZ MIDELKIRKE NA SEVERNEM MORJU UMAKNITI. — V ZA- 0 paDNI FLANDRIJI IN SEVERNI FRANCIJI SE VRŠIJO HUDI BOJI MED NEMŠKIMI ARMADAMI IN VOJNO SILO FRANCOZOV, ANGLEŽEV IN BELGIJCEV. — USPE- iU POMOČ ANGLEŠKIH TOPOV t BOJNIH LADIJ. — NEMCI SO ZOPET ZAČELI OFENZIVO. — AVSTRIJCI NAZNANJAJO NOVE USPEHE NAD RUSI, TER SO »VZELI V KARPATIH PRELAZ JABLANICA, ZADNJO OPORNO SOVRAŽNIKO¬ VO TOČKO. — SRBSKE ZMAGE NAZIVANE KOT IZMIŠLJOTINA. — NOVA BIT¬ JU NA JADRANSKEM MORJ U. Nemški cesar s štabom se umaknil pred Rusi. London. Anglija, 23. okt. — 1:23 zjutraj. — Petro¬ vi poročevalec lista Daily News naznanja, da je prišlo V glavno mesto iz Varšave poročilo, da se je nemški Vilhelm s glavnim stanom generalnega štaba umaknil tohova v Rusko-Poljski, ter da je pobegnil čez mejo v Belgijci se junaško držijo. London, Anglija, 22. okt. — Iz Flushing je dobila Ex- w agenture sledeče poročilo: 1 "V sredo ponoči in danes so se Nemci z vso silo vrgli na etažne postojanke v okolici Ostende, toda Belgijci so jih igli nazaj. Enajst angležkih bojnih ladij je danes zopet obstrelje¬ no Nemce. Pri tem je bil ubit nemški general von Trip”. Nemci se umičejo. Amsterdam, Holandska, 22. okt. — “Telegraaf” naz- ija, da še Nemci umičejo v Middelkirke na Severnem mor- med Ostende in Westende. Gen. von Moitke umira. London, Anglija, 23. okt. — Neko privatno, v Amster- došlo pismo naznanja iz verodostojnega vira, da umira tf nemškega generalnega štaba, general von Moitke. Strašni boji. London, Anglija, 22. okt. — V zapadni Flandriji in se- erni Franciji se vršijo strašni boji med nemškimi armadami vojno silo Francozov, Angležev in Belgijcev. Nemške čete »ojačene s svojo vojno silo iz Antverpna. Ob obrežju reke Izre se nadaljujejo boji z enako srdito- H )°’ ne da bi prišlo na kateri strani do odločitve. V sredi pa »glasom nemških poročil bili zavezniki na mnogih važnih ^ah potisnjeni nazaj. Iz Pariza naznanjajo nasproti temu, da se zavezniki ni- »umaknili niti za pedanj nazaj, ampak da uspešno nadalju- e ;° z neprestanimi napadi na sovražnika. Boji z Rusi. Položaj na bojiščih v Poljski se ni veliko izprememl. . Jl naznanjajo, da so uspešno zagnali nazaj prvo nemško »l ,2 ? vn ° gibanje proti Varšavi, glavnemu mestu Ruske- Jlske. Rud smatrajo to za veliko zmago. Nemci so glasom poročil imeli velike izgube na padlih .ranjenih in ujetih. Bitke okoli Przemysla. j e okoli Przemysla se še vedno nadaljujejo, na boj- , P° Janah dalje južno pa si prilaščajo Avstrijci zmage. Ka- na znanjajo, so na Ogrsko upadle Ruse potisnili nazaj. Nemci začeli z ofenzivo. asi se, da so nemške armade v Franciji na celi črti l trnu Zace |^ z ofenzivo. Francoski vojaški kritik pristavlja io]n/ v ° rOCI U ’ s ^ uz ' prodiranje Nemcev proti tem točkam ;> crte samo zato, da bi odvrnili pozornost zaveznikov od >; ^ oojnega polja. Nemški vojni načrt ostane isti, nam- k|j' ^ P° m °znosti prodrejo vojne vrste zaveznikov blizu o- ^ernega morja, in zasedejo francosko obal ob kanalu, bitka 9 1] 6 ?? bojnem pozorišču med Nieuportom in Ypern se f ; e na pljuje. Angleško brodovje obstreljuje Ostende, ki prišU G - v° T nem ški oblasti. Od Luetticha in Antverpna je °] a cenje za nemško fronto. I Avstrijski uspehi proti Rusom. 'bi v ° nc ^ n > Anglija, 22. okt. — Avstrijski glavni stan je ^° r °čilo re< ^°j e l no poročilo, ki popisuje boje v Galiciji. PRODIRANJE AVSTRIJCEV V VZHODNI GALICIJI. Manchester, Mas®., 22. okt. — Neka 'brezžična brzojavka, katero je dobil avstro .ogrski poslanik dr. Dumba od grofa Berchtolda, se se v splošnem krije s včerajšnjim oficijelnim poročilom iz Dunaja. Brzojavka še pristavlja: Naše če¬ te so zasedle važno -višino Chyrow na severovzhodu Przemysla. Ujete niki, med katerimi se nahaja budi nek ruski general, popisuje naš o. genj kot strahovit. BITKA NA JADRANSKEM MORJU. (Na Jadranskem morju se je vr. šila dne 17- okt. nedaleč od Punta D'Ostro bitka med avstrijskimi torpedovkami, enim podvodnim čolnom in francosko križarko ‘ ‘ W aldeck.Rousseau”. Obstrelje¬ vanje s strani križarke je 'bilo brez., uspešno. Samo svetilnik je bil lab. ko poškodovan. Naše torpedovke so napadle Bar zjutraj dne 18. okt. in so razde ja. le nekaj skladišč. Naznanjene srb¬ ske zmage so izmišljene. Naše o. peracije pred njim se neovirano nadaljujejo. AVSTRIJSKI GENERAL OD. STAVLJEN. Pariz, Francija, 22. okt. — Ha. vas agentura iz Rima naznanja, da je prišlo tjefcaj iz Udine poročilo, da je bil avstrijski general Bru. dermann, branitelj Lvova odstav¬ ljen, ter da se bode moral žago. varjati pred vojnim sodiščem. OBSTRELJEVANJE OSTENDE. London, Anglija, 22. okt.. — Naz nanja se, da bombardira angleško brodovje mesto Ostende. BOJI NA LEVEM KRILU. "Na .. ?np ‘ ^ogih točkah smo s neprestanimi napadi na utr- ^elne St °^ an ^ e sovrazn ika pridobili ozemlje od Plotzyn do iso bi j. Cest e vzhodno od Medyke. Ruski nasprotni napadi ►v ern U ] S \p Sni ‘ Včera i zve čer so zavzele naše čete višine r,|j °j C ; Nizamkovice. Na južnem krilu se vojskuje v prvi Naz. r 7 l 2 s en ja. Včeraj smo zavzeli v Karpatih Jablanica Prodrli j(V® to čko, katero so držali Rusi. V Bukovini smo ! ‘‘ 1,0 Velikega Serata. Pariz, Francija, 22. okt. — Vče. rajšnj oficijelni buletin francoske, ga vojnega urada poroča o hudih bojih na levem krilu. Zavezniki uspešno odbijajo napade. London, Anglija, 22. okt. — Glasom neke brzojavke listu “Dai. ly Mail” iz Duenkirchen je bom¬ bardiranje angleških toipov z boj. nih ladij popolnoma porušilo me. sto Seyre, katero so zasedli Nem. ci. Hiša, v kateri se je nastanil nemški glavni stan, se nahaja v razvalinah. Angleži so streljali z veliko .sigurnostjo. Nemci so se. strelili nemško-angleški signalni balon na zemlje. ANGLEŠKA POMOČ. London, Anglija, 22. okt. — Ka. kor naznanja admiraliteta, so ope. rirali včeraj trije angleški rnoui. torji ob belgijski obali, ter so pod. vzeli napad na desno krilo nemške armade. Monitorji so bili pred ra/tkim kupljeni od Brazilije, in ker se ne potopijo globoko, morejo armado na suhem 'krepko podpira¬ ti. Raznn tega se je s teh ladij izkrcalo več oddelkov s strojnimi puškami. Monitorji morejo s sto.. jiimi topovi in havbicami obvlado. vati z morja ozemlje na štiri milje daleč. Nemški podvodni čolni so podvzeli tekom bombardiranja na. pad na monitorje, a so jih angleški torpedni lovilce prepodili. NEMŠKI PRINC PADEL. London, Anglija^ 22. okt. — “Central News”; poročajo, da so našle francoske čete pri Caest-re v severni Franciji princa Malksimdi. jana Hesenskega, nečaka nemške¬ ga cesarja, mrtvega. Smrt so pov. zročile krogle iz samokresov. ZET NEMŠKEGA CESARJA UJET. London, Anglija, 22. okt. — V Braunsclnveigu so zelo v skrbeh za usodo zeta nemškega cesarja, vej. vodo Ernesta Augusta. Vojvoda se je z oddelkom bazarjev upal predaleč, in Francozi so ga ujeli. NEMCI OSTAVLJAJO ANT. VERPEN. London, -Anglija, 22. okt. — Potniki iz Antverpna pripoveduje, jo, da je odšlo v torek zvečer 10,- 000 nemških vojakov s strojnimi puškami iz Antverpna. Pozneje je prišla dolga vrsta, vozov z ranjen, ci v mesto. Posadka v Antverpnu je zelo zmanjšana. V predmestjih se po. javljajo itolpe zločincev, ki pleni, jo po hišah. Kogar zasačijo, ga ustrele na mestu. Nemški vojaki :se s prebivalstvom dobro razume, jo. — Iz Gbenta Se poroča veliko gibanje čet. VELIKE NEMŠKE IZGUBE. Berolin, prekd Haaga in Lon¬ dona, 22. okt. — Danes izdani nemški izkaz izgub vsebuje imena 11,500 padlih, ranjenih in ujetih Nemcev. POMORSKA BITKA. London, Anglija, 22. okt. — Iz Stockholma na Švedskem naznan. ja jo, da je prišlo nedaleč od oto. ka Ruegen do bitke med nemški, mi torpedovkami in angleškimi podvodnimi čolni. Podrobnosti se ne naznanjajo. TRDNJAVA VERDUN PRED PADCEM? London, Anglija, 22. okt. — Iz Berolina je došlo semkaj brzojav. no poročilo, da so skrajni prednji forti francoske trdnjave Verdun padli, in da se glavne utrdbe ne bodo mogle več dolgo držati. Br¬ zojavka ima sledeče besedilo: “Dosedaj se je posrečilo Nem. povprečno vsak dan uničiti DOMNEVANA NESREČA DEJANJE LJUBOSUMNEŽA. Dietricha, katerega so raztrgali levi v levji kletki, je baje nje. gov tekmec ustrelil. New York, N. Y., 22. oklt. — Brooklynski arhitekt Ernest G. W. Dietrich je dobil iz Bostona brzo. javko, naznanjajočo, da je bil nje. gov sin Emerson svoje čase v Chi¬ cagu umorjen, in sicer da ga je umoril nek krotilec divjih zveri. Emerson Dietricha so našli dne 21. jun j ja v levji kletki raztrga, nega. Prihiteli ljudje so komaj do. bili truplo iz kletke. Levi so bili last neke Miss Aggie Costillo, s katero je bil mladi Dietrich baje zaročen. Toda tudi krotilec se je zagle. dal v krotilko Jer je sklenil se na kak način iznebiti neljubega tek. meča. Čuje se, da je sedaj priznal, da je Dietricha ustrelil, ter potem vrgel truplo pred leve, da izbriše sled umora. Chieaška policija pra¬ vi, da o vsem tem ničesar ne ve. PREJŠNJI MEKSIKANSKI PREDSEDNIK JE MRTEV. Mexico Ciudad, Mex., 22. okt. — Semkaj je prišlo poročilo*, naznan. jajoče, da je prejšnji predsednik iMeiksike, Porfirio Diaz danes umil v Madridu na Španskem. cem, ikak sovražen letalni stroj. Nemške operacije so zelo uspešrie. Padca Verduna je pričakovati v kratkem. Prednji forti so že padli. “Iz 'Carigrada poročajo, dahom, bardira neka nemška križarka v gradnji se nahajajočo železniško progo' v Adis Abeda. Francoska kolonija je zelo trpela. “Kriza v Južni Afriki postaja vedno resnejša. Tudi v Somali je nastala revolucija. Angleški čast. niki v mestu Barbera so bili vr. ženi v ječo. “Pri Targohavas je prišlo do boja med Kurdi in Rusi. Rusi so bili poraženi, ter so morali bežati. Vzrok bitke je bilo razdejanje kraja Cone po ruski artiljeriji. KAKO JE V BRUSLJU. London, Anglija, 22. okt. — Po¬ ročevalec lista “Dail y Mail” naz. nanja sledeče podrobnosti iz Brus. 1 j a : Pred štirinajstimi dnevi so belgijski poštni uradniki zaštraj. kali, ker niso hoteli delati skupaj z Nemci! Nato je začasna nemška vlada importirala pomoč iz Nem. čije. Park gradiča Laekn, ki je po¬ letno kraljevo stanovanje, so vo_ jaki zajedli. Tri dbi so bili v njem nastanjeni častniki. V jedilnih sobanah si delijo vo¬ jakom odlikovanja. Dne 15. okt. je priredil 'generalni štab banket v so razpolovili po mizah ogromne po čast vojaškim letalcem. Oficirji načrte mesta Londona, ter se po. svetovali o legi Bank of England, vojnega ministrstva in parlamen. tarnega poslopja. Govorili so o tem, da se zavzame London,pred Parizem. GIBANJE LADIJ. London, Anglija, 22. oklt. •— Ko. danjski poročevalec lista “Daily Mail” naznanja, da se je pojavilo na višini Falsteobo, Švedska, nem. ško brodovje. DANSKA SE PRITOŽUJE. London, Anglija, 22. okt. — Danska vlada se je pri vojsknjo. čih se vlasteh pritožila, ker je ne. ka neznana podvodna ladja odda¬ la predvčeranjšnjim na njen pod. vodni čoln na severnem koncu sunda več torpednih strelov. POTOPLJEN PARNIK. London, Anglija, 22. okt. — An. glešk-i parnik “Cormorant” je za. del v Severnem morju na mino, ter se potopil. Posadka se je mo. gla rešiti. GRŠKA JE MIROLJUBNA. Washingtoin, D. C., 22. okt. — Grški poslanik Schliemann je iz¬ javil, da je po njegovem mnenju Grška miroljubna, da ne bode mo. bilizirala in da je eventuelna voj. na odvisna od tega, kako se bodo razvile razmere na Balkanu. POMANJKANJE KLAVNE ŽI. VINE V AVSTRIJI. Benetke, preko Pariza, 22. okt. — Semkaj je prišlo poročilo, da primanjkuje v AvstrO'_Ogrski klav ne živine. Kljub visokim cenam, ki se plačuje za živino, primanjklja¬ ja ni mogoče pokriti. JAPONCI PREŽIJO NA NEM. ŠKO KRIŽARKO. Tokio, Japonska, 22. okt. — Glasom oficijelnega naznanila za. sledu je japonsko brodovje nemške bojne ladje blizu Hawaii. Honolulu, 22. okt. — Tri milje pred pristaniščem preži japonska bojna ladja “Rizou” na nemško topničarko “Geier”, ki je dala tu izvršiti nekaj popravil na strojih. USODA 17. PEŠPOLKA V BITKI NA SEVERU. LJUBLJANSKI “SLOVENEC” Z DNE 28. SEPTEMBRA PO¬ ROČA PODROBNOSTI 0 GOTOVIH BOJNIH MOMEN¬ TIH. — SOVENCI BILI POSLANI V NAJHUJŠI OGENJ PO SMRT. Nekateri naši rojaki v Ameriki so že kritikovali pisavo tukaj, šnjih slovenskihlistov, in seveda še niso potolaženi ker se jih drži ti. sto Avstrijanstvo, kakor klušč ko. že. Posebno -hudi so* bili takrat, ko se je poročalo, da je bil tretji ar¬ madni zbor, v katerem je največ Slovencev, malodane ugonobljen. Da so naši slovenski vojaki v resnici bili poslani v najhujši ogenj, da so imeli strahovite izgu. be, dokazuje sledeče poročilo iz ljubljanskega Slovenca, katero priobčeni o dobesedno. Umevno je, da iSlovenec vsled stroge cenzure ni smel zapisati popolne 'resnice, toda kar piše, zadostuje, da iz. premeni mišljenje tudi najbolj ne. verjetnega Tomaža. Poročilo se glasi: 17 PEŠPOLK NA SEVERU. 23. septembra 1914. Danes smo dobili prva avtetič. na pbroeila o gotovih bojnih mo¬ mentih 3. zbora in zlasti našega domačega 17. pešpolka. Polkovnik Adolf baron pl. Stil. lfired, poveljnik 17. pešpolka, se je posebno odlikoval v boju krog Gologore (nekoliko južnovzbodno od ‘Busk.Krasne). Tu se je zgo. dilo, da je imel polk izredno veli. ke izgube. Polkovnik je dobil vtis, da ima polk vsled groznih izgub vsak hip omahniti. Bilo je pa za nas izredno važno, da se polk vz¬ drži na svoji postojanki. Polkov, nik se je podal k onemu delu boj. ne vrste, ki je bil najbolj obstrc. ljevau in je bil zato tudi najbolj ogrožen; šel je v bojno vrsto, vzel puško in pričel streljati kot na. vaden vojak, medtem je pa kričal: “Sčdaj ne gremo več nazaj!” Ta zgletd je povzročil, da je bojna čr¬ ta vzdržala 1 j-uti boj, ki je zahte. val veliko žrtev. Polkov. Stili Pied je bil ob tej priliki težko ranjen. Za njim je prevzel poveljstvo nad polkom podpolkovnik Hugo ipl. Vantur. Polk je zavzel svojo postojanko v prvi bojni vrsti pri Tu'rczynu, kjer je več dni zapore, doma ostal v boju. Boj je bil v toliko- uspešen, da je popolnoma odbijal nasprotnikov napad. Po več dneh boja je polk tako one. mogel, da je pr edp ost a vi j eno po. veljstvo odredilo, da se polk izme¬ nja. Podpolkovnik Vantur je pa v imenu polka prosil, da se te od. redbe ne izvrši, ker polk raje o. stane v svoji brambni postojanki. Polk se je tedaj dalje boril in med tem bojem je bil podpolkovnik ranjen v nogo. Vendar je še en dan dalje vodil poveljstvo. Konc. no ga je napadla mrzlica in šele tedaj se je dal odnesti z bojišča. / Prepeljali so ga v bolnišnico v Lvovu. ■ * K temu avtentičnemu poročilu pripominja “Reichspost”: Kranj, ski 17 domači pešpolk, ki je od nekdaj znan kot eden najstanovit- nejših avstrijskih pehotnih pol. kov, si je z junaškim vztrajanjem ob najtežavnejših razmerah tudi v tej vojni priboril neminljivo vc_ jaško slavo. Iz gornjega opisa jo razvidno, da se je tako častniški zbor -t- od polkovnega poveljnika dol — kakor tudi moštvo 17. peš. polka čisto nenavadno hrabro dr. zalo. Kranjci so se krepko vzdrža¬ li nasproti veliko močnejšemu sovražniku. V CHICAŠKIH KLAVNICAH SE DELA NOČ IN DAN. Chicago, 111., 22. okt. — Prvič v zadnjih 15 letih se dela v od. delku za mesne konserve in kože v klavnicah noč in dan, ker dru. gače ne bi bilo mogoče ugoditi vsem naročilom. Da so naročila tako poskočila, je posledica ev_ ropske vojne. Samo v oddelku za konserve je bilo nastavljenih te. kom ©nega tedna 3000 novih de¬ lavcev. ŽUPAN V BUTTE. MONT., ARETOVAN. Butte, Mont., 22. okt. — Župan Clarence A. Smith je bil na zahte. vo Ottona W. Pufahla aretovan pod obtožbo opravljanja. Prav da ga je župan razžalil v članku, katerega je spisal v socialističnem listu, katerega izdaja. KRVAVA BITKA Z BANČNIMI BANDITI. Blaine, Wash., 22. okt. — Da¬ nes se je vršila krvava biltka med canadskimi in amerikanskimi še. rifi, carinskimi ter naseluiškimi uradniki na eni strani, ter petim: banditi na drugi strani. Banditi ■so v sobof5 oropali First Nai ; oi al banko v Sedro_Woolley, Wasli., ter odnesli $20.000. Mrtev je nc-k canadski carinski uradnik ter nek ropar. Uradniki so zasledovali ro. parje od sobote, in jih tudi zajeli, ipri tem je pa prišlo do spopada z navedenem izidom. Ostali štirje roparji so sedaj obkoljeni v goz. dovih pri Razehnere, B. C., Cana- da. DRŽAVNI ZAKLADNIČAR OBTOŽEN PONEVERBE. Boise, Idalio, 22. okt. — Včeraj ponoči je bil aretovan državni za. kladničar O. V. Al len pbd obtož. bo poneverbe. Zaporno- povelje za njega je zahteval guverner John M. Haines. V zakladnem uradu znaša primanjkljaj med $90,000 in $ 100 . 000 . ZEDINJENJE GLEDE “VOJNEGA DAVKA.” Wash'ington, D. C., 22. okt. -- Senatna in poslanska zbornica sta se zedinili glede predloge, ki nala. ga vojni davek. Izprememlba se. nata, ki je zahtevala naložitev davka na sodček pive od $1.50 do $1.75, je bila zavrnjena še v zad. njem trenutku. NE ZAMUDITE obnoviti naroč. nine, in sicer pravočasno, da ne bo kakih neprijetnih razočaranj pri pošiljanju lista. Naj se vsakdo spomni svoje dolžnosti!! 1 NARODNI VESTNIK _ _ / NARODNI VESTNIK (NATIONAL HERALD) Owned and published by the SDOVENIAIT PRINTIN& & PUBLISHINO COMPANY a Corporation. Plače of Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. NATIONAL HERALD Issued every Monday, VTednesday and Priday; subscription yearly $2.00. The best Advertising juedium among Slovenians in the Northwest. Bate« on application Entered as second-class matter May 11. 1911 at the post Office Duluth, Minn., under the Act March 3, 1879. NARODNI VESTNIK izdaja SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA, DULUTH, MINN. Izhaja vsak ponedeljek, sreda in petek. Naročnina stane: Za Ameriko za celo leto za pol leta Za Evropo In Canado za celo leto . . $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčajo. Denarne pošiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “NARODNI VESTNIK,” 405 W. Michigan Street Duluth, Minn. Telephone, Melrose 1113. BELGIJA. Na severu Francije iter na zapa. ■du Nemčije se je prostirala lepa in bogata zemlja, kraljevina Bel. gija. Dežela je majhna, za četrt., no nnanjiša kakor Hrvatska in Sla. vonija, a je zelo gosto obljudena. Štela je sedem in pol milijona pre. bivalcev, ki se delijo v Flamce in Valonce. Flamci so bolj sorodni Nemcem in Angležem po jeziku, ■kakor srno mi Slovenci dragim slovanskim narodom, dočim se bli. žajo Valonci bolj Francozom. O. petovano je prišlo do hudih na, sprotstev med Flamci in Valonci, toda ti spori niso imeli nobenega npliva na ohranitev skupne jim domovine, domače zemlje, Belgije. To se je najbolj pokazalo sedaj, ko je postala Belgija pozorišče strašnih bitk, ko so barbarski Nem. ci z ognjem in mečem vdrli v to deželo, ter jo opustošili. Vse sočuv, stvuje s temi rodoljubi, 'katerih junaštvo je zadivilo ves svet. Daši razmeroma majhen narod, so se dovolj dolgo časa branili ter ustav, ljali upadlega sovražnika. 'Po mednarodnih nagodbah, ka. tere je podpisala tudi Nemčija, je Belgiji bila zagotovljena njena nevtralnost, kaikor je tudi Švici iu Holandski. V nevtralnih deželah vojskujoče se stranke nimajo m, česar iskati, kdor se pa vseeno ne ozira na mednarodno pravo, mora pričakovati, da bodo obračunale druge vlasti z dotično -deželo. Tako se je zgodilo tudi tu. Anglija ni ni dopustila kršitve nevtralnosti Belgije po Nemcih, in se je tako zapletla v vojno. Hrabro zadržanje Belgijcev, nji. hov odločen odpor z orožjem v ro_ ki, 'da bi Nemci kršili zajamčeno ji nevtralnost, je mnogo priporno, glo, da so Nemci še daleč od svo. jega, cilja. In ako bode Nemčija popolnoma potolčena, bode pisala zgodovina, da Belgija do tega ni malo pripomogla. Resnica je, da se nahaja danes Belgija v razvalinah, da je velik del tega junaškega in rodoljubne, ga naroda pobit, osiromašen in ko likor toliko odvisen od tuje pomo¬ či, toda Belgijci so prepričani, da zraste na -sedanjih razvalinah no. va 'Belgija, da pride dan plačila za one, ki so jim prišli pustošit njihovo krasno domovino. Kakšna razlika med Belgijci in nami! Danes se borijo slovanski narodi v Avstriji, vedno zatirani, zasramovani in opljuvani, s svo. jimi najhujšmi narodnimi so v raž. miki ramo ob rami. Slovani, ki ni. so samo enkrat rešili Avstrije pred razpadom, a so jim v plačilo me tali polena med noge, kjer je le nanesla prilika, ti Slovani mora jo sedaj reševati deželo svojih na. sprotnikov, ki nimajo v očeh oivi lizovanega sveta več pravice, se prištevati med kulturne narode. Belgijai so branili svojo deželo pred ogromno premočjo sovražni, 'ka, ki je planil kakor tat in raz bojnik v njihovo domovino. Slo. vanski narodi v Avstro.Ogrskl in Nemčiji pa morajo prelivati kri. ne v dobrobit svoje domovine, a n pak za oni narod, ki nas skuša podjarmiti te.- iztrebiti Niti naj., manjših pravic niso imeli Slovani v Avstriji, v nekaterih nekdaj po¬ polnoma slovanskih krajih, ie bi¬ lo celo nevarno, se razgovarjatl v svojem materi nem jeziku, toda vse to je sedaj kakor pozabljeno. Po. zabljetie so vse Slovanom prizade, jan e krivice s strani tuje vlade, pozabljene so dane, toda snedene obljube. Slovani zopet verjamejo obljubam, ki ne bodo nikdar izpol¬ njene. Par medalj bode plačilo za prelito kri, in če zmaga Avstrija in Nemčija — to v prvi vrsti s pomočjo Slovanov — izgubijo Slo. van-i še ono malo pravic, kar so jih mogoče uživali sedaj. Nemci ne ‘bodo prenehali s svojo zgradbo mostu do Jadranskega morja ter s siljenjem preiti vzhodu, temveč ibodo še bolj pritiskali Slovane. Huda nesreča je zadela Belgijce, toda padli so častno. A slovanski narodi? Nemcu brusijo meč, s ka. terim jim v slučaju zmage zada smrtni udarec. SAMOZAVEST ANGLIJE. Angleži so narod, ki misli trez. no, praktično. Anglež je človek, kli se nikdar ne izneveri realizmu in ki umeri vse svoje korake po treznem premisleku o praktičnem v spehu. To se opaža tudi v sedanji e v. ropski vojni. Angleži so že prej ra¬ čunali z možnostjo prvih nemških uspehov, toda ikoneni izid mora biti tak, da Angležev ne bode še kmalu pustila samozavest. O tem pišejo 'londonski Times sledeče: “Mi Angleži nikakor ne obupa, ma, če Francozi podležejo Nem. cem, in potrla nas ne bo novica, da je itudi na vzhodu Rudija pre. magana od skupne nemško.avstrij- ske armade; te izgube bi bile samo rnolog, iki nič ne pomeni naprani temu, kar potem pride. Sedanje voj-ne izčrpajo vse evropsko' pre. bivalstvo. Ako se bo nadalje voj, skovalo s to strastjo in takimi iz. gubami, bodo vse države 'kmalu do zadnjega izčrpane. A med tem se 'bo Anglija na vojno še le pri¬ pravljala. Naš novi vojni minister je že izdal -odredbe, da se vstvari, in izuri nova armada, ki iho štela pol milijona vojščakov. Ta impo. nujoča vojna sila bo ravno do, volj izvežbana, ko ne bo Evropa več v stanu zbrati novih sil, ker jih ne bo imela kje dobiti. Tako po. stane angleška armada, talko sve. ža '.n izborno oborožena, kar čez noč važen in mogočen faktor na deski šaha v Evropi. A to še ni vse; najbrže Japonci spravijo do tega časa znaten zbor svoje armade v Evropo. Pa tudi domneva ni izključena, da se od. reko Italijani v tem -trenutku ne. vtralnosti in stopijo na bojišče s svojo veliko armado^. A vso to armado bo podpirala talko mogoč, na vojna mornarica, kakršne svet še ni videl. Za temi silami pa bo stala velika in neizrabljena angle. ška armada, in v takih razmerah se ji posreči pri sklepanju miru večjli- vpliv, kakoršnega bodo ime. le države, ki bodo mogle zaznamo, vati dolgo vrsto dobljenih bitk, pa so izčrpane. 1 ’ Tako pišejo londonski “Times”; je že 'res, da nekoliko preveč sa. mozavastno, ampak kar tako tje, vendan pa le ne. Zgoditi se zna da vzame ta nečloveška vojna tak presenetljiv konec, kakršnega si zdaj nik-do ne more niti predstav, ljati. IZ NOVE DOMOVINE. lesna tvrdka je tudi že naznanila, da bode zaposlila to zimo več de. lavcev, ali radi splošno slabih ča_ sov bodo plače zelo nizke. Naznan. ja se, da bodo dobivali ’ navadni gozdni delavci samo od $16 do $18 na mesec. Pred -dvema leti so do. bivali isti delavci od $35 do $40 na mesec. Če bodo ljudje hoteli delati za talko nizko plačo v gozdo¬ vih, je vprašanje. — Koliko premoga se porabi v Duluthu in Superior, je razvideti i-z nekega poročila, ki naznanja, da je prišlo do vštevši 30. sept. ■semkaj 7,119,389 ton premoga. V perijodi, ko je bila odprta ladje, plovba, -so pripeljale la-dje v pri. stpnišče 4,514,679 ton. — Aleksander Obrn, naseljenec in farmer, ki lastuje 80 akrov zem. lje v sects. 18 in 19, 61—18, jo vložil v distriiktnem sodišču od, škodninsko. tožbo proti Angora Lumiber družbi, ki je postavila na ■Rioe reki jez. Radi jeza pa voda del njegovega zemljišča večkrat po plavi, in mu dela škodo. Obrn za. hteva, 'da podre družba jez, ter da mu izplača za dosedaj naprav, ljeno -škodo $500 odškodnine. — Pod obtožbo napada po pr. vem redu se bode moral zagovar. jati pred novembersikim zasedan¬ jem porote ruski delavec Harrv Ver as, ki je streljal dne 7. okt. na starinarja Marris Danelko na \V. Michigan Street, ter ga zadel v prsi. Danelko bo okreval. Veras se zagovarja s tem, da je samokres kupil, ter da se mu je po nesreči sprožil, medtem, iko zatrjuje ni, paden-i, da aretovancu ni ničesar irodal, ampak da je le.ta z orož. jem v roki zahteval od njega de. nad. Veras je prišel dan pred na¬ metani iz Canade. -— Policiji -se doslej še ni po., srečilo prijeti pravili dolgoprstne. žev, ki so zadnje -čase vlomili že v več hiš v Duluthu. Kakor naznan. ja, so se skoraj gotovo preselili v osednji Superior, in izvršujejo sedaj tam svoj “poklic”. Tamo. šnja policija vsaj naznanja, da je bilo že večkrat vlomljeni, in da je “delo” izvršeno po načinu duluth- -skih vlomilcev. Drzneže zasleduje, jo naprej. — Nelk lovec je našel na ne. kem drevesu blizu Singletonove farme, nedaleč od 'Colbyville obe. senca, v katerem so pozneje prepo. znali 55 let starega delavca Jes. Kirbija. Mož si je najbrže sam vzel življenje, ker ni vsled staro¬ sti mogel dobiti dela. Truplo je viselo tri dni, predno je bilo naj. -deno. Biwabik. — Lovski čuvaj Wood je aretoval Joe Robinsona iz Bi, wabika, ker je ustrelil v prepove, danem času srno. Sodnik Salmon mu je naložil denarno globo $50.00 in plačilo stroškov. Draga zabava! Chisholm, — V bolnišnici se n::, baja 23 let Stari samski Barbar Valararno, kateremu se je na lo_ vu na za jce po nesreči sprožila pn- ika. Njegove rane so nevarne, to. da okreval bode.. Ely. — Mlada poročena Mrs. Matilda Maki jo je te dni pobri¬ sala od svojega- moža, ter vzela seboj $200.00, vse moževo premo, ženje. Kam je šla, ni znano. Poli¬ cija, išče ubeglo žensko. Eveleth, — Nadomestne volit, ve -so se končale, kakor je bilo pri. čakovati. Za župana je bil izvoljen Jakob Saari, za komisarja pa J. S. Wilson. Ljudje so se pač bali, glasovati po svojem prepričanju, boječ se za borni kruhek. Saari je zmagal nad Kentom s 458 proti 192 glasovi, 'Wilson je pa nad Ster. beneom s 562 proti 183 glasovi. — V Hudson rovu v Aurori je ponesrečil ikot strojevodja zaposie. ni S. J. liVilliams od tukaj, v rud. niku ga je brcnila mula v prsi, ter ga pri tem precej močno poškodo. vala. Tukajšnji pomožni mestni clenk C Dul Wilson je sin poško. dovanca. že skoraj vsi večji kraji večerne šole, katere ljudje pridno obisku, jejo. V tukajšnjih večernih šolah je sedaj toliko učencev, kakor še nikdar prej. — Lovci naznanjajo, da se i.z_ plača lov na divje race pri Nett jezeru. Te dni so štirje lovci po ipardnevnem lovu prinesli domov 168 millard rac. — V nedeljo zjutraj je opazila Mrs. Andreav Holštrand, ko se je vzbudila, da ie njen mož ponoči nenadoma umrl. Pokojnik je bil 50 let -star, ter -se je še v soboto počutil popolnoma zdravega. O. stavil je ženo in osem otrok. ,— Vodni zbiralnik, katerega bo postavila Layne & Bovvier tvrdka na južni strani Hibbinga, in ki bo. de držal 300.000 galon, bode za ves Mesaba range daleč okoli vidne karakteristično znamenje. Mesto, kjer bode postavljen zbiralnik v obliki stolpa, je ena najvišjb točk na range, in vodni stolp sam na se¬ bi bode visok 156 čevljev. Butler.. Coons družba se sedaj pripravlja za kopanje jarkov za cevi. Mountain Iron. — Dne 18. t. m. je prišel sem 3. M. Momb, ki je prej delal za Cuvnria Iron & Man. ganese družbo. Naznanil je, da je bila ta lastnina dana v najem Me. saba range rudarskim' podjetni¬ kom, ter -da se bode z delom za. celo še to zimo. Momb je naznanil, da se bode začelo delati z več parnimi lopatami. Tower. — Po daljšem počivan. ju se je v iSoudan rudniku zopet, začelo delati s polnim parom. No. vost je ta, da se poslužujejo sedaj v rovu za prevažanje vozov elek, trične sile. Dosedaj so vlekle vo¬ zove mule. — S severa prihajajo sem divje race in gosi, in lovci naznanjajo, da je lov pri Lake Vermillon do. ber. Za veliko lovsko sezono od 10. do 30. novembra je že po. stavljenih več kemp. Obeta se po, sebno obilen lov na srne. OGLAS. ji' Zaradi slabega zdravja prodam dobro urejeno hišo s hlevom, sked. njem za seno, ter živino. Dobka voda je zraven hiše, kakor tudi lep vrt. Vse to je po nizki- ceni naprodaj v Bnvabik, Cincinnati! 'Loeation. 'Za podrobna pojasnila se je obrniti na Jakob Bucher, Box 521, Biwabik, Minn. OPOMIN. Tem potom opominjam še en . krat vse one, ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg v najkraj. šem času; vse one, kateri ne po. ravnajo svojega dolga do novega leta, oddala bodem svojemu prav. nemu zastopniku, ki bode proti o, nim, ki ne plačajo do določenega roka, vložil tožbe. Za posledice je vsak sam odgovoren. ANTONIJA TRAMPUSH, Virginia, Minn. (10-9—26) Everybody Says “Fine Service" V/hen tliey travel on the Soos Steel Framed Ttaim Milwaukee 1 and Chicago / jr* 1 P° d« 1 ' TICKET OFFICES J-P GEHREY- O*P-A-DULUTH DUL.UTH-SUPERIOR.ST.8t ©fSAV.Vv/ SUPčRIOli - B 2-3 TOWER av. ‘ /S ■p*': ai rJaP* lgč* 1 ;1I)1 SLOVENSKI VOLILGI V ST. LOUIS OKRAJU! CO THE ATRp lUROR A, MINNESOTA. ^ J i,-|N' Vam vedno nudi naibolise premikajoče slike Deti. 771 matične predstave, — Kaše predstave so dobro UiTr., dra - mlade in stare. — Vstopnina vedno samo 5c in 10 p P tek vsak večer, ob pol osmi uri. Za nedelje imami- "Vkl ce ' programe. NE ZAMUDITE JIH Dosel >ne katere so namizie. NASA BOSEBNOST JE ZAPPtt aIS- TOMOBIL za poroke, krste in pogrebe. Odprto noc in d V ' TELEON 64. SANDBERG (SM0LEY) BRATJE, last* -Viti fi {A t f* 1 *; a N ik ; Pl Dne 4. novembra se vrše volit, ve raznih javnih uradov. Pri teh volitvah je važno, da izberemo kandidate, kateri so Slovencem naklonjeni in kateri vestno izpol¬ njujejo svoj posel. Eden med temi je gotovo MINNESOTA. Duluth. — Jutri, v soboto je zadnji dan za registracijo. Kdor zamudi to zadnjo priliko, ne bode mogel voliti pri glavnh volitvah d-ne 3. nov. Prostori za registraci. jo volilcev bodo odprti od zjutraj do devetih zvečer. — Duluthski posredovalci z:- službe naznanjajo, da se bode kratkim zopet odprlo delo v šu mah, da pa se 'bodo morali letos zadovoljiti gozdni delavci s prav nizko plačo. Neka družba bode po¬ trebovala 1500 mož, -druga velika Grant McMahan SPOMINJAJTE SE SL0VEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI . ON * 1 > k:A AN , f° N se P° g Fell »a. ;P pruštv«« 1 Virginia. — Strojnika Otto Tuli, kenana, ki je uposlen pri Enterpri¬ se Priliti n g & P-ublMiing Co., .ie te dni ustavil blizu 'Ootton nek ne. znanec, ter ga prisilil, da mu je izročil ve 5 svoj denar $15.00 v gotovim. Predstavil se mu je kot gozdni čuvaj. Logova podri;a za. -sledu j e. — Tukaj se ustanovi koopera. tivna mesarija s kapitalom $25.. 000. Vsaka oseba bo mogla kupiti samo eno -delnico. — Prihodnji teden se bodeta morala pred poroto v Hibbing za¬ govarjati dva morilca, in sicer Joe -Karakas, ki je v ljubosumnosti n. strelil Milke Speiarja od tukaj, ter George MeKay, ki je ustrelil svo, jega la-stnega očeta. Prvi je umor priznal, drugi se pa bode zagovar. jal s silobranom, ter -da je izvršil unn-or v hipni zmedenosti. — Dva iSnba, Peter Klijič in Mike Kokmonovich, sta bila te dni aretoivana, ker sta si v mestnih mejah dovolila to zabavo, da sta streljala kakor bi bila v vojski. Ko sta bila aretovana, so pri obeh na. šli astro nabite samoikrese > — Trije Lahi so te dni odpoto¬ vali od tukaj v New York, kjer se u krca j o in odplujejo v domovino. Kakor zatrjujejo, sto dobili poziv, niče, da se morajo vrniti v voja. ško službo. Govori se, da so vsi Lahi v Ameriki, obvezni vojašnici, dobili taike ipozivnice. Iz tega skle. pajo nekateri, da bode tudi v Ita. liji kmalu počilo. iz Ely, Minn., kateri kandidira za County Commissionerja v 4. di. strictu. Ta mož je postavil pota v našem okraju v najbolje mogoče stanje in se je vedno posluževal slovenskih delavcev, v kolikor je le mogel, zatoraj je tudi dolžnost •Slovencev, da ga sedaj podpirajo. Volite tora,j za: GRANT M C MAHAN X VEČ SLOVENSKIH VOLILCEV NA ELY, MINN. Miners National Bank, EVELETH, MINN. « «S t.i ! Kapital, preostanek tn delniška odgovornost $ 74 . 000.00 O « 1» Pošiljamo denar In prodajamo parobrodne Me na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posetlte nas. KRANJSKC ( v praeici ve sakelj in F b ,p[ v Lesah. jjn nesreča m- Brzovlak jio in Loga t c- fanta'. Umaknil Lemu vlaku, p -lat, ki mu je ] aa mestu mrt je bil aa srbi 2, bos. pešpe Lezi v Osijek tanili projektil, Grand Rapids. — Na razprodaji državne zemlje so kupili Finci iz Itasca caunty 24 akrov. Najmanj, ša cena za aker je bila $5.00. — Sodnik Pratt je obsodil v 60 dnevni zapor Ed. -Burnsa, ki je bil ita-ko predrzen, oziroma nesramen, da je odprl neko pismo, k-i ni bi. lo naslovljeno nanj. Piismo je bilo padlo z nekega vlaka, in pozneje se je izvedelo, da je je našel Burns, ter je odprl. V prihodnje pač ne bode vtikal -nosa v tuje zadeve. Hibbing. — Leta 1909 je bila prva večerna šola v železnem o- krožju utvorjena v Lincoln višji šoli v Hiibbingu. Od tedaj imajo OHIO. Cleveland. — Povožen je bil 4 leta stari deček Anton Šneler, sta¬ nujoč na 1010 E. 63rd St. Obesil se je na tovorni avtomobil last A. Karlingerja, ki prevaža pivo in ko je avtothobil sunil ob neko razpo. ko na cesti, je deček padel z avto. mobila in zadnja kolesa so šla -pre. ko njegovega trupla. Voznika av, t.omobila A. Panjana ne zadene nobena krivda.. Nesreča nikdar nč počiva. — Staričem Koščak je umrl eno leto star sin, starišem Kužnik 7 letni sin za d avbe o. Naše sožalje. ZA RDEČI KRIŽ. Washington, D. C., 20. okt. - Uradniki amerikanske družbe Rde čega križa na Francoskem, Ru„ skem in v Srbiji so naprosili dr. žavni department za nadaljno po. šil j ate v zdravstvenih po , treibščiu. V nekaj dneh odidejo nadaljne pc. šiljatve v Petrograd, Pariz in Bel grad. NEUSPEŠNOST ~ ts kosa. Iz Meng ;eljica gospa 20. sept i po Kadarkoli ste neuspešni, ne dajajte za to krivde svoji usodi. Poskušajte iznajti njen uzrok in iznenadeni bodete, ko bodete videli, da ste čestokrat sami tega krivi. — Odstranite ve^no vzrok, ako mogoče in varujte se ga v bodoče. Ako je karkoli na¬ pačnega z vašim zdravlem in osobito z vašimi prebavnimi organi in ako vam vsa zdravila ne pomagajo poskušajte B1TTER-W1NE ‘d b/JOSEPH TR1NER 516-622 S.Ashland Ave ^CHICAGO, ILL ^ TRINER-JEVO ameriško zdravilno grenko vino. ktero bo redkokedaj ostalo brezuspešno. Ona je zaneslji ' 0 zdravil 0 pri prebavnih boleznih, izčisti najprvo vse drobovje ter izžene iz njega vso nesnago ter ga potem tako ojači, da 7.a more delovati brez vsake pomoči. To moderno zdravilo ima prijeten grenki okus ter deluje hitro in uspesno* Rabiti bi ga morali, kadarkoli vas muči zapeka m nje posledice, kadar imate bolečine v trebuhu in kadai koli t \ te na kaki bolezni, ki je v zvezi z zapeko. DOBI SE V LEKARNAH. JOS. TRINER, IZDELOVALEC 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, neur2‘ Ne pozabite, da ima Trinerjev liniment dobre uspehe v revmatičnih m gičnih bolečinah, pri okorelosti mišic in sklepov, pri oteklinah in izvinenju. Imejte ga vedno doma pri rokah, da je lahko takoj rabite, ako je ti e 'M 1! ?a bojišča so kr. rez. por '‘J- uradnika < Ljubljani. Si ® je šla š-ko? so Rusi sl 'azarete j e Lj ^er. Pripovt t0 "Rdečega j^ske kroglj 1 ran jenci b e preganjali [ tatinske del brezi '«]«Ro ®poseh Zl uano' J 6 J Ukradl s „.S i-Hdoi‘ Io žf 1] ot, č v 'Re i t! V ’ iz T. ' r ■’ k T t \ > KSje % MARO DNI VESTNIK sl0 VENSKO KATOLIŠKO jp, DRUŠTVO ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. ZA sedež: FOREST CITY, PA. irano dne 31- |anuar|a 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. KAROL ZALAR, Box 547, Eorest City, Pa. ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Sp-iufcs, trLaBed" 111 - 9° \VvoaiiA)g; baN Box 707, Eorest City, Pa. . ik - J ° U ,nilN OSOLIM, Box 492, Eorest City, Pa. Ni juik: Jt)l 'L ik muhic, Box 537, Eorest City, Pa. l\juik: 1 A ,ns|[> ZALAR 1004 Nort.b Chicago St., Joliet, 111, jtK^vuer: JUO VRHOVNI ZDRAVNIK: I ; V EC, 999 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: v,.(’ POHVASNIK, 4734 Ilatfield St., Pittsburgh, Pa ■ !..' lOHN TORN1C, Box 622, Eorest City, Pa. "' t ./i>r"j k: poAiNK PAVLOVČIČ Box 705, Couemaugh, Pa »kuREJ SLAK, 7713 Issler Aveuue, Cleveland, aJ«>rn ik: Ohio. POROTNI ODBOR: \rT 1N OBERŽAN, Box 72, East, Mineral, Kausas r .|oik : ‘, utin u l RT IN STEPANČIČ, R. Ii. No. 2, Pittsburgh, Kausas. k: y| UA EL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Alicb. ik • UPRAVNI ODBOR: s\’TON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 13Vi, Bridgeport, O. i: aMTON DEMŠAR, Box 135. Broughtou, Pa. pA V EL OiBREOAR, Box 402, Witt, 111. pl si naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, i^dnik pravnik: A .,'rsvuik: peuna. Društveno glasilo: ‘NARODNI VESTNIK’ Iz stare domovine. ST ijte iznajti njen i tega krivi. - ) je karkoli na- n ako vam vsa 0 o vino. ia je ^ , 0 vse *e b0,|t koojaži.**" -ape kad ar ■koli M* kranjsko. jj v pračici veleposestnik cfenkelj in je bil pokopan 6. sept. v Lesah. , nesreča med Planino l^atcem. Brzovlak je povozil pianino in Logatcem nekega u, fanta. Umakniti se je hc. 'ornemu vlaku, pa je prišel jbrzovlak, ki mu je preklal gla tl je na mestu mrte v. a je bil na srbskem boji, jyet 2. bos. pešpolka. Val. .... Leži v Osijeku, 'kjer so branili projektil. Doma je rije. kosa. Iz Mengša poroča- Uciteljiea gospa Fr. Stepi, ijs dne 20. sept. po kratki bo, ria. južnega bojišča so pripeljali iga e. kr. rez. poročnika dr. •rala. uradnika e. kr. drž. Ljubljani. Sovražniko, igla mu je šla skozi nogo. da so Rusi streljali na lazarete je Ljubljančan fcad&eher. Pripoveduje, da olnieo “Rdečega križa” pri lati ruske kroglje in da so igrali ranjenci bežati. Tudi so preganjali kozaki. ‘ja tatinske dekle. V Se, aretirali brezposelno Kletno Hilarijo Rozmanovo iz Lju- lier je ukradla torbico z i ^emu dekletu, s katerim (■neajuo sešla ter se po me, lajala. jak padel. 701etni Janez iz Loga je pred kratkim f ponoči padel v nepokrit Posestnice Barbare Sebe, 1 h?u ter utonil. Remškar prece j vinjen, vsled če, ‘artsil pot. 30 v Ljubljani: Karel ,^s.n ofieijala tobačne reži, 1 ~~ Rajko Sever, sin sto- ? pomočnika, 19 dni. — Iv. vJknec, 5 tednov'. Franc F ’ tovarniški delavec, 28 a Rebernik, gostija, a l 3a Jakopin, barvar - B in bolnikih Ei.•• a a j ft j° med drugimi . °jocnik Koprivnik ra i t -. l >( ‘ s P°ik, 2. stot., iz 27 peš, ..a, bolai Poft j;?® 1, Jožef » 14 'dr a 12 K ranj,a, bolan R< 0m p eskadl> on, iz 115 S fA . vgen, vojna ••.•laltei v " 12 Trsta , 'bolan i ; j 2 r ; nce j> 14. pešpolk, .T. n J l uk lj a ne, bolan v ,12 ' Otokar, vojna °L, iz Trsta, bolan & nik ' K linij • cla v se je ondi zelo ■\'ag v ,la ' n ' ea n nadporoč, 1 bgo’v! m ljubljanskega ; a &• Šteg. Nagv, ' Vidinej š delfe0m Str0jne Jsem nasprotni. bojev v Ga, kavern navalu sredi nasprotniške, ga ognja, je, ko je sijajno izvršil svojo nalogo, sam nesel strojno puško in jo srečno prinesel v naš tabor. Nadporočnik, ki je lahko ranjen na roki, je predlagan v od, likovanje. Odlikovanje za hrabrost. Štabni narednik Frane Urh (87 pp.) je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda, Hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: štabni narednik Ivan Pobežin, narednik Jakob Ster nad, rezervni četovodja Ivan Be, lec, korporal Angelo Mian in in, fanterist Franc Drame, vsi od 87. pešpolka, nadalje rezervni kadet Kovaez od 27. domobran polka. Narednik Strelec in infant. Jožef Gregl, oba od 27 pešpolka, sta bi, la pohvaljena. PRIMORSKO. Banke zaprle svoje lokale “Po, laer Tagblatt” poroča, da sta e. kr. priv. kreditni zavod, filialka Pulj, in pa Banea commerciale za, zdaj zaprli svoja vrata. železnica iz Matulj v Zader. že, lezniško ministrstvo je neki istrs, skojdalmatinski družbi s sedežem na Dunaju dovolilo, da proučuje gradnjo železnice’, ki bi šla iz Ma_ tmlj s pomočjo prevoznih ladij pre ko Kvarnerskih otokov v Zader. Kakor znano, se o podobnih na, črtili govori že najmanj dvajset let. Junaški čin slovenskega vojaka. Matija Gril iz Tržiča (Monfalco, ne) pešpolka štev. 7. 12 k., se je dne 31. avgusta zvečer zgubil v nekem gozdu. Kar zasliši, da nek, do prihaja. Zagleda ruskega vojn, ka. Močno zavpije : orožje. Ta kar od strahu na tla poklekne in ga prosi, naj mu prizanese. Vzame mu orožje. Kar pride drugi ruski vojak. Ta ga hoče z bajonetom za. bosti. Slovenski fant se mu posta, vi v bran in tudi ta preda orožje. In tako je vjel šest ruskih voja. kov in enega špijona, vzel vsem orožje in jih ob polnoči, dne L avgusta pripeljal v Lvov. V bitki pri Grodeku je bil ranjen in sedaj leži v bolnišnici v Inomostu. Pri sebi ima potrdilo vojaške oblasti, da je vjel šest ruskih vojakov in enega špijona. RAZNOTEROSTI. Češki mecen. Umrli praški od. vetnik dr. Karel Adamek je zapu. stil celo svoje premoženje v do, brodelne, znanstvene in narodne namene. 200.000 K je zapustil aka demiji za znanost, 10.000 K Ustre. dni Matici Školski, 20.000 K obči ni Ledec za mestni bolnišnični sklad, konvetu usmiljenih bratov 6000 K, Svaoboru 5000 K., kole, giju Hlavku 10.000 K, ubožcem v Pragi in Ledeču pa 1000 K, za po. seben dr. Karl Adamekov fond je pa določil 20.000 K. Ruski car hoče, da vojska pre. neha? Frankobrod na Meni. Frank furter Zeitung poroča iz Peterimi-, ga čez Kodanj sledeče: Neki ru. ski diplomat, ki je znan kot naj. intimnejši prijatelj ruskega car. ja Nikolaja, je izjavil o sedanji politični situaciji sledeče: Nemška vojska razvija silno energijo, v katero ni mogel nobeden verjeti. Tudi avstro.ogrska vojska se si. jajno bije. Medtem je za rusko bojno črto situacija zelo resna. Ne samo v mestih, ampak tudi po va„ seh je vse polno ranjencev in bol, nikov. To strašno prelivanje krvi mora' prenehati. Ribe v — Sahari. To se zdi ka. kor šala in vendar ne bo dolgo tra. jalo, pa bo Sahara postala eldora, do športnih ribolovcev. Seveda ne Sahara puščava, marveč na izmed njenih majlepših oaz, oaza Tugurt, ki je sedaj otvorjena svetovnemu prometu in z železniško progo zve, zana z oazo Bi skr o. Oaza Tugurt je izza časov glasovita radi njene, ga obilnega ribolova. Y vodovju te oaze se nahajajo plemenite ribe, ki .jih imenujejo “kromis”; ta rib, ja vrsta je ena naj znamenitejših in najzanimivejših puščavskih rib. Kromis pripada vrsti lipanov, ki žive po afriških jezerih. Kromisa imenujejo tudi “očeta rodbine” in sicer zategadelj, ker se samec silno briga za podmladek. 'Čim sa_ mica izleže svojih 200 ja j ec, pride samec in mirno vzame v gobec vsa jajca. Toda ne, da bi jih požrl, marveč, da jim da toplo mesto, kjer se lahko razvijejo, ko so mla. de ribice 10 milmetrov velike jih izpusti iz ust. Ribice se odslej svo. bodno gibljejo po vodi. Čim pa jim preti kaka nevarnost, dobe zopet zavetišče in pribežališče v — oče, tovhi ustih. Kromis ali rodbinski oče je ena najokusnejših rib, kar jih poznamo. Sedaj, ko je stekla železnica hudi med oazama Tugurt in Biškro, se je nadejati, da bo ta okusna in plemenita riba v do, glednem času prišla tudi na e v, ropski trg. Iz natakarice — grofica, Fan, tazija ne more ustvariti lepšega romana, kakor je realnost storila v življenju grofice Bagsvaerdove, ki je pred nedavnim umrla v Ko. danju. Usoda jo je napravila iz natakarice grofico, ki je umrla v siromašnih razmerah kot lastnica majhne privatne zastavljalnice. I, imenovala se je Angelika Marija Ana Pierrova. Kot deklico jo je adoptiral netki gostilničar v Brag, ge, 'kateremu je služila kot nata. kariea. Tam se je zaljubil vanjo 'bogat tovarnar iz Južne Afrike IPoročil jo je ter se odpeljal z njo .v Afriko. Toda zakonska sreča ni trajala dolgo. Zakonska, sta se da, la ločiti, ker je baje neki mlad in lep Danec zmešal tovarnerjevi že. ni glavo. Vendar pa se ni po lo„ eitvi poročila z Dancem, marveč je vzela bogatega lastnika rudoko. po v, ki pa je kmalu umrl ter ji za, pustil več milijonov. S tem boga, stvom se je preselila v London, 'kjer je za‘eela zelo potratno in raz. ikošno živeti. Tam se je seznanila z danskim grofom iSporneckom, ki jo je kmalu poročil. Grof pa se je kinalu da.1 ločiti od nje ter ji plačal visoko odpravnino. Naslov grofica pa je obdržala, in je bila zelo ponosna nanj. Po naključju se je v 'Londonu sešla s svojim pr¬ vim ljubincem, že imenovanim Dancem, s katerim je odpotovala v Kodanj, ikjer je začela v družbi igrati veliko vlogo. Kupila je grad Aldershville v Bagsvaerdu, kjer je živela nekaj časa s svojim lju. bimcem srečno in mirno, dokler ni zopet zahrepenela po izpremembi. Naenkrat je ušla svojemu ljubim, cu ter začela novo življenje z ne, kim Angležem v Londonu. Ko se je tega nasitila, se je poročila zo„ pet z drugim Angležem, s katerim se je vrnila na grad Aldersville. Zdaj pa se je naenkrat vsa pre. drugačla. Grofica je postala silno pobožna, s polnim rolkam je da, jala cerkvam in grajski park je dala na razpolaganje misijonar, jem, da so v njem pridigovali. To. da požar, je uničil grad in mnogo drugega. “Njeni prijatelji” in njen mož so ji pomagali, da se je vedno bolj manjšal njen kup de. •narja. Naenkrat je ‘bila siromašna i. n — zapuščena_ In iz naslova gro. fica Bagsvaerdova so se ljudje — norčevali. Da se preživi, je uredila ■malo zastavljalnico v neki skriti ulici v Kodanju. In tam se je od, igralo zadnje poglavje njenega 10 . mana. Poslednja prošnja zdravnikova. Ko je slavni zdravnik Jahez Pe_ ■ter Frornk ležal na smrtni postelji, je prišlo k njemu mnogo zdravni. kov, ki so mu skušali z vsemi mo¬ gočnimi sredstvi podaljšati živ. ljenje > Tedaj pa se je Fronk dvi,. gnil z naj večjo težavo ter rekel: “Dragi gospodje! Zahvaljujem se Vam za vaš trud, da me hočete pri. držati pri življenju, kajti prepri_ čan sem, da mi hočete vse naj¬ boljše. Toda povem vam sledečo dogodhieo: V bitki pri Fontenav je bil neki francoski granatnik za, det naenkrat od desetih krogel j. čez par ur je bil še živ i.n tedaj .je med drugim rekel: “Čemu to. liko krogelj, da bi bil samo en člo. vek ubit?” Vprašam vas torej: “Cernu (oliko zdravnikov, Ja bi se preprečilo, česar se nc da več preprečiti?” Dopisi. i Black Diamond, Wash. Cenjeno uredništvo: •—. Odsto. pite mii nekoliko prostora v cen¬ jenem listu Narodni Vestnik, da zopet nekoliko o tukajšnjih raz. merah poročam. Kar se tiče dela, je še vedno piri starem. Delati se je začelo nekoliko boljše in s prvim septembrom je bila tudi podpisana z družbo pogodba za dobo dveh let. Posebnega dobička pa ne bo. mo imeli od tega, ker je ositalo skoraj vse tako, kot je bilo prej. Ali ni nam kazalo drugače, kakor sprejeti pogodbo v 'obliki, kakor je bila končno podpisana, to pa radii slabih razmer in pičlega za, ■služka. Če bi bili kaj na boljšem, bi se že bolj potegovali. Družba se je že prej pritoževala, da nima premog dosti veljave, ker se rabi dandanes velike množine petrole¬ ja za kurjavo. Je že pač tako, da ima delavec vedno izgubo, in da mora plesati tako, kakor mu žviž, ga nasičen kapitalist. Vreme imamo sedaj, tukaj zeM nestalno. Dežuje vedno bolj po, gostoma, in mokro bodemo imeli čez celo zimo. Snega tukaj ne pa. de, skoraj nič, če ga pa vendar časih kaj namete, kmalu izgine. Letos je bila velika suša, dežja ma¬ lo, da so bili kmetovalci precej prizadeti, posebno pri poljskih pri. delkih. Od zadnjih volitev vladajo v Black Diamond temperenčni bogo. vi, vendar se že še dobi prilika, splahniti suho grlo. V bližnjih me. stih so salooni, kako pa bode po prihodnjih volitvah, se sedaj še nič ne ve. Nekateri želijo imeti suho, drugi zopet mokro. Vsem se goto¬ vo ne bode ustreglo, če pa Kinaga. jo temperenčniki, bodemo pač \o. do pili. Naznaniti moram, da imam pri lovu manj .sreče, kakor pri rfbišt. vu. Zadnjič sem jo mahnil na lov, pa glej ga spaka, srečal sem dve babnici, kar po lovskih pravilih pomenja smolo. Izkazalo se je, da je ito res. Godrnjaje na neljubo srečanje sem preplašil kokoško in divje race, končno sem pa vendar ustrelil zajčka. Torej vsaj' nekaj. Pozdrav Slovencem in Sloven¬ kam širom Amerike. Tony Taškar. DAROVI za sklad ameriških Slovencev za potrebne v stari domovini. Daro¬ val je M. Pogorelc iz Gilbert, Minn $2.00 Srčna hvala! Pozor volilci! V sredo, dne 4. novembra t. L, vrše se volitve raznih uradnikov za javne urade. Velike važnosti je, koga se voli. Ako hočete imeti pravičnega in nepristranskega za. Chas. Pentilla stopnika, ki bode skrbel za dobre ceste v svojem volilnem okraju, volite vsi Chas. Pentilla kandidata za County Commissioner-ja za 6. okraj. On pozna svoj okraj in njega težnje. Deloval bode z vsemi moč mi za izboljšanje že obstoječih cest ter napravoo novih. Kdor je za napredek svojega okraja naj odda na dan volitve svoj glas za ■K , M!K , fi , W , SWK SEVERA’S Gothard OiL {Severovo Gothardsko Olje). Severovo Gothardsko Olje se visoko priporoča kot zelo uspešno mazilo za zdrav¬ ljenje revmatizma, obistne boli, bolečin v bokih, nevralgije, krčev, oteklin, okorelosti v vratu, sklepih in mišicah in enakih neprilik, zoper katere se priporoča mazilo. Cena 25 in 50 centov. V vseh lekarnah. SEVERA»S TAB - LAX. Sladkorno odvajalo. Za otroke m odrasle. Cena 10 in 25 centov. Severa’$ MEDICATED SKIN SOAP (Severovo Zdravilno Milo). Za otroke in odrasle. Cena 25 centov. Naprodaj so v vseh lekarnah. Vedno zahtevajte Severove Pripravke. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročijte jih od nas. W. F. Severa Co. ce "‘ os BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. 30 DNI NA POSKUSNJO Podpišite na spodnji kupon Va¬ še ime in priimek in ga pošljite nam, nakar Vam bomo poslali VIGTOR ALI COLUMBIA PHO- NOGRAPH, kakor tudi 12 plošč s slovenskimi pesmimi prosto ZA 30 DNI NA POSKUŠNJO, Po preteku 30 dni če Vam ugaja ga lahko obdržite in plačujte nanj po $2.00 NA MESEC S strojem Vred pošljem tudi pi' sano garancijo za 15 let. Ta kupon je dober za vse kraje Zed. držav in Canade. Pošljite ga na naslov: SAUL BIRNS, 117 Second A v., Dept. 42. New York NESNAŽNOST Snažen čuovek, tudi če je siro, mašen, sme zahtevati spoštovanje od vsakogar, medtem, ko vas ne, snažen človek odriva. Bojite se ga. Vsak človek pa more biti sna¬ žen ter čist, ne samo na zunaj, am, pak tudi znotraj. Ako pride v na, še telo kaj neprebavne jedi, in o, stane notri, zastrupljajoč kri, se nas loti bolezen. Črevesje v notran, josti očistite s uporabo Trinerje- vega ameriškega zdravilnega grenkega vina, in poslužite se ga, čim ste zaprti, ali trpite na zaprt, ju vsled kakih komplikacij. Rabiti ga je pri slabosti, prehladu in bo, lečinah v spodnjem telesu. V le, karnah ali pri izdelovalcu Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. * * Poizkusite Trinerjev liniment, ako čutite 'bolečine v mišičevju in kosteh, in nikdar ne bodelte rabili drugega. Cena temu linimentu je 50c, s pošto 60c. Povsem na mestu Zdravi delavni možje v vseh strokah, kateri kadijo NAVY ves dan v svežih, sladkih Burlev ci¬ garetah, vedo, da pristni, mili, zdravi tobak ve¬ dno povsem zadosti. NAVY Long Cut je najpri- pravnejši tobak za zvijanje cigaret — in iz njega se napravijo najboljše Burley cigarete. G Al L & AX NAVY Long Cut Tobacco Cigarete zvite iz NAVY imajo prijeten, sladek okus, kateri je jako dopadljiv in zadovoljiv. Noben drugi tobak — nobena druga cigareta nima tega NAVY okusa. To vse je nasledek, skrbnega zore¬ nja in bledenja pristnega, milega Kentucky Burley tobakovega perja — in vsled tega ker drži NAVY zavoj ta tobak v svežem stanju. Iz NAVY pa se ne na, pravi le finih cigaret, am, pak je tudi prijeten za ka, denje v fajfi, in je tudi o- kusen in zadovoljiv črk. — NAV Y je izvrsten to, bak za vse svrhe. TV« A«i«rcan robjceofo.Lv-aJianTo |G.W.GAIL&AX.| BALTI MORE. MD. iuamesesamseasm ' »if ii mr lin. Poskusite NAVY skozi' en teden, in kadili ga bo, ste 52 tednov na leto PROSTO THE AMERICAN TOBACCO COMPANY Vprašajte Vašega trgovca za knjižico cigaretne¬ ga papirja, katerega Vam hode dal brezplačno z vsakim zavojčkom za 5 centov. NARODNI VESTNIK 1 In ta požrtovalnost je bila edino, v kar je zaupala Jerica še zdaj — zaupala v skalnato vero dobrega otroka. To zaupanje je bilo tudi iskra, ki je grela njeno srce vsaj še nekoliko v krutem mrazu, zgrinja, jočem se od znotraj in od zunaj > . . mrazu, ki se je dvignil v duši — mrazu, ki je padal na naravo. Bogme da! Tudi zunaj je bilo mraz. Ostra burja, ki je brila s se¬ vera, je vrtala s tisoč svedri v mozeg in kosti; nebo je buljilo «ivo in brezizrazno, brez solnčnega žarka, podobno očesu brez vedrega odse. va, in kakor milijarde blaznih drhtljajev so se usipali drobni, ostri, igličasti kosmiči ter tkali po tužnih brdih stare Srbije mrtvaški prt ... Konji so puhali bele stožce sopare, ki jim je zmrzovala skoraj že v nozdrvih, in krevsali ubito in trudno po kamen iti hribovski stezi. Delali so nov ovinek; iz tega sta posneli jetnici, da se ogibljejo Zelenike. Globoko na desni je ležala pod njimi dolina Vardarja v otožni goloti. Ko so dospeli na vrh grebena, so zagledali iz dalje Zeleniko samo; še dalje tam, na dnu globoke megle, je moralo ležati kraljevsko Skop. lje prestolnioa Dušana Silnega, ječeča že petsto let pod turškim jar. inom. Spušeaje se nizdol, so zavili še bolj na levo in dospeli kmalu po poldne v dolino majhna,rečice, ki je žuborela v turobni zamišljenosti na vztok — v naročje Vardarja. Zanemarjen turški most je vodil čez njo; na oni strani se je videla naselbina — turški ban, ki je obetal popotniku počitek in okrepčilo. ,, “Ohe, Ali!” je kliknil Isa Kemal s svojega mesta ria kbnc‘u ka. ra v,me, videč, da je brat ustavil konja tik pred mostom, nato pa obrnil na levo in zdirjal ob reki navzgor, kažoč tako svojim spremljevalcem kakšno pot si je izbral. “Kam, vraga, te nese zopet? Počeni u zavijaš sem in tja kakor lisica, namesto da bi ubral kar ravno pot?” Ali Kemal se je ozrl in mignil bratu, naj. zajaše bliže. Vštric sta nadaljevala pot. “Pred nosom se nam dviga ban,” je nadaljeval Isa Kemal. “Na pot smo se odpravili v trdi noči; mari naj počepamo ljudje in živali zaradi te tvoje pretirane opreznosti?” Ali Kemla se je namrdnil “Pozna ise ti, da si izgubil po mestih svoj volčji voh, s katerim te je rodila skipetarska mati. Ako nas čaka kje zaseda, je na tem koncu poti, ki nam še preostaja. Slutim to; in še nocoj pošljem Jusufa na¬ prej, da se nam Vrne naproti z ojačenji ...” “Beži, beži!” se je zasmejal brezskrbno brat. “Ali si se pohabil, da vadiš povsod strahove? Kje pridemo zdaj čez vodo? . . .” Ali je zamignil nestrpno s širokimi pleči in odgovoril, kakor da .]e preslišal prvi del vprašanja: ‘'Tisoč korakov više je plitvina; tam brede na ono stran, komur je do mostu predaleč ali — preblizu . . . Glej, že smo na poti.” Res so zahajali na ozko pot, ki se je obrnila kmalu nato naravnost v strugo; voda je bila tam tako plitka, da so si konji jedva zmočili gležnje. Ali Kemal je poklical Jusufa k sebi ter mu j aha j e nazmaičil pot, ki jo je bil določil v svojem do pičice premišljenem načrtu. “Ti jahaj po bližnjicah”, mu je velel nato, “in goni kolikor ino. reš. Zberi deset, dvanajst krepkih mladcev in pridi naproti, kakor daleč ti bo mogoče. Pazi spotoma, ako ugledaš komite ali slične sum. ljive ljudi; če naletite nanje in jih zamOrete, ne da bi se zamudili, po. bijte jih brez usmiljenja. Žuri se.; ...” “Slušam ,gospodar!” je odgovoril Jusuf in nagnil glavo. Nato je obrnil konja in zdirjal preko polja kakor vihar. Ali Kemal ki v svoji vešči opreznosti ni hotel prekoračiti rečice pri mostu, da si je vabil na drugi strani han, je imel na tihem vendar namen, privoščiti drugim in sebi nekaj ur oddiha. Vedel je, da pridejo 'kmalu na stransko cesto, ki je vodila po dolinici vsporedno s strugo tja proti dolini Vardatja, da se sptoji tamkaj z glavno prometno žilo. Ob tisti stranski, cesti pa je stala — istotako nedaleč od onega kraja —- majhna krčma, še 'bednejša in neznatnejša od drugih banov po sa. motnih krajih turškega Balkana, krčma, ki je bila last kristjana, Srba Uroša Velimiroviča. 'Za silo se je dalo počiti tudi tam; arnavtsfci po¬ gled in -mig na handžar je zadoščal, da si dobil dobro kosilo tudi v najbednejši koči, in kar je glavno — srbski raji si lahko plačal z brco, dočim je bilo Turku treba šteti denar. In kje je na svetu Arnavt, ki se mu ne bi tožilo izmetavati svetle pijastre za postrežbo, ki jo dobi lahko zastonj 1 Ni ga, bogme, pod solncem božjim. Uroš je bil pošten starec mirne in krotke naravi, delaven in mar. 1 j iv, a kljub temu vedno reven in ubog. Pomagala mu je sključena žena, ki je bila vsa njegova tovarišija in vsa njegova družina. Nekdaj je imel otroke, troje sinov: enega so mu ubili arnavtski roparji, dru. gega turški vojaki, tretji je bil pobegnil v kraljevino, da ga ni do. letela ista usoda. In tudi glava Uroša samega ni bila nič kaj trdna na svojih plečih; Turki in Arnavti so ga gledali po strani, ker so ga sumili, da skriva tu pa tam četnike ali jih vsaj zalaga z živili. No. do tega dne se ni bilo posrečilo zajeti komito v Uroševi krenti,; on je že vedel, zakaj ne. "•'C'. Toda baš danes, in baš ob Uri, ko so se sukale misli sultanovega oficirja okrog 'bedne -strehe vrlega- Uroša, ise je pojavila med Vrati krč. me prav sumljiva postava. Stopila je na prag, zavita v raztrgan plašč, pod kterim bi bil slišal bližnji človek žvenketanje skritega železja, in si potegnila kučmo globoko na oči, tako da je bil viden samo še oster nos in dva šopa košatih, sušečih brkov. Nato se je sključila in okrevsala ob neobelejni palici po cesti tja v mrzli zimski dan. ‘Čudni mož je bil na videz še najbolj podoben beraču Toda kdor bi ga bil pogledal bližje in oštreje, bi se bil začudil prožnosti njegove hoje in telesni moči, ki je ni mogla zatajiti vsa dozdevna trudnost in onemoglost. Začutil pa bi se bil še mnogo bolj, ko bi ga bil slišal mrmrati v brk: “Bogme, eden izmed nas jih mora zasačiti! . . , Obvestilo je pri¬ šlo iz Velesa in vseh -sledečih krajev, da potuje semkaj večja družba Arnavtov, med njimi dve ženski, zagrnjeni do oči, ki pa se razgovarja. ta med seboj, v popolnoma tujem jeziku. Vsi so na konjih, in — kar je zelo sumljivo — ogibljejo se večjih setišč, nočujejo po samotnih banih in jahajo, če le morejo, ponoči! ... To so oni, tako mi majke božje . . . Ne uidejo nam; oni tam pri Skopi ju so obveščeni in bodo na mestu na prvi poklic ; petdeset mož preži na vseh točkah, preko katerih morajo iti, ako hoče Ali Kemal s svojimi -pajdaši in svojim plenom dospeti v domače duplo. Niti miška nam ne bi ušla, kaj še le tako veliki lupeži pred Gospodom . . . No, da jih jaz najbrže ne zalezem: še nekaj časa imam smolo, da opravijo vse najlepše reči dru. gi namesto-mene. 'Samo to mi daj, o Bože, ki si dober Srb in prijatelj \£eh poštenih krščanskih duš, da bi mogel biti na mesta vsa,] potem, ko napoči ura velikega lasanja! Da bi mogel videti divjega Marka, kako bo up ih a val te zlodeje in nekrščane! Deset let že čet,ujem, a moje oči -še niso gledale tega veselja: izkaži jim milost, o Gospod, p’.-e_ den spravi tudi mene turška krogla pred tvoje svetlo obličje Stoj! Kaj pa je to? . . . Vrag deri Alaha, Mohameda in vse arnavtske lupeže, njih prednike in njih potomce! Križ nebeški — kaj je to?.. .” (Dalje prihodnjič.) DUM-DUM- KROGLE. V novejšem času so vse države vpeljale za vojno orožje puške z majhnim kalibrom 6:5 do 8 mm. Čez 30 mm dolgi projektil je se. stavljen iž tankega jeklenega ali nikeljnastega plašča, ki je napol, njen s svincem _ Gladki, spredaj .nalahko zašiljeni ptojektil navad, no ne napravi hude rane. ,'Celo kost mnogokrat le prebije, ne da bi jo zlomil. Iz sedanje vojske je zna. no, da so vojaki, če niso bili narav¬ nost smrtno zadetj, imeli od pušk največkrat le lahke -gladke rane, M- se navadno rade in hitro celijo. Mnogo vojakov je bilo zadetih od več svinčenk, predno so bili v res. niči primorani vojevanje opustiti. Ko so se Angleži pred več leti bo. rili z divjimi rodovi himalajskega gorovja, jih je zelo jezilo, da so se divjaki skoro norčevali iz nji¬ hovih krogel. Mnogo bojevnikov je bilo od več krogel zadetih, pa so se vkljub temu še dalje borili. Da bi učinek svojih strelov pove. čali, so vojaki jeli ost svojih kro, gel z bajonetom nasekavati. Uči. nek teh krogel-je 'bil grozen. Raz. drapana ost tega projektila ni več gladko prodrla telesa sovražniko. ve-ga, ampak je napravila 'hudo ra. no: mišičevje se je kar ovilo o- krog krogle, ki je odtrgala cele kose mesa iz telesa. Če je krogla zadela na kost, je bila tudi ta na majhne drobce razbita. Ranjenec je na taki budi rani skoro vedno r par minutah izkrvavel in umrl. Angleži so jeli to iznajdbo svojih vojakov takoj izkoriščati. Blizu Kalkute je mestece “Dum.dom”. kjer ima angleška vlada svoj ar., zenal za izdelovanje orožja in mu. nicije. V tej tovarni so najprej za. čeli v veliki množini izdelovati pa- trone s projektili, ki so imeli raz. klano ali pravilno ost in so tako grozno učinkovali na sovražnika. Po tej tovarni se tudi dandanes imenujejo vse krogle, ki nimajo gladke osti, “dum.dum.” -krogle”. Kakor že omenjeno, so vojaki nas.e ek ali z bajonetom ost krogle. V arzenalu so izdelovali te krogle na ta način, da taniki jekleni plašč projektila ni bil do konca osti s svincem napolnjen. Spredaj v osti sami je bilo nekoliko praznega prostora. Ako je taka krogla pri strelu zadela na trd predmet ali na telo, tedaj se je sprednji votli -del krogle zmlinčil (razploščil), v njej nahajajoči se zrak je ploščna. ti ovoj nepravilno raztrgal in na ta način razdrapana krogla je na. pravila hudo rano. Druga oblika teh krogel je bila ta, da jekleni ovoj ni segal do konca projektile, iz katerega je marveč molel pre¬ cejšen ko® svinčenega jedra. Meh. ki svinec se je pri udarcu zmlinčil, deloma pretrgal svoj ovoj in vsled tega. nepravilna krogla je hudo raztrgala. Zopet pri drugem pro, jeiktilu je spredaj ob koncu vanj zvrtana luknjica. Pri poletu kro. gle se v to odprtino lovi in tam zgoščuje zrak, ki pri udarcu na trd predmet učinkuje kakor raz. strelilna snov, ki kroglo na osti raztrga. Dum-dum krogle rabijo dan. današnji 'tudi lovci- pri lovu ha večje živali, ker jim je n,a tem., da zadeta žival takoj na mestu pa. de in obleži. Kajti z gladko tanko kroglo zadeta žival bi lovcu skoro vedno ušla, čeprav bi čez vec dni poginila, ali pa bi jo dobil že ne. porabno. V vojski so pa te vrste krogle po mednarodnem pravu in medsebonem dogovoru vseh kul. turnih držav strogo prepovedane ter je hudo kršenje mednarodnih humanitarnih predpisov, ako se v kaki vojni še rabi tako strelivo. TRDNJAVA V MODERNI VOJNI Kakor o moderni vojni z njeni, mi ogromnimi vojaškimi masami, njenim strelnim orožjem, ki zade. va na velike daljave, z vso njeno različno, in komplicirano tehniko, tako napačne in priproste pojme ima jo. ljudje po večini še danes tudi o trdnjavi in njeni ulogi v da., našnji vojni. Večina si trdnjavo še danes predstavlja po zgledu starih trdnjav 'Vaubanove-ga sestava z njihovimi okopi, jarki, bastijami in meter debelimi kamenitimi zi. dovi s strelnimi linami itd. Vse to ,pa nima z današnjimi trdnjavski, mi zgradbami in njihovimi ogrom, nimi v.zemlji zakopanimi utrdbe¬ nimi pasovi skoraj nič opraviti. Ker igrajo v sedanji vojni frdnja. ve (Pariz, Antverpen) veliko vlo. go, ne bo odveč, ako navedemo ne. kaj bistvenih pojasnil o trdnjavi iz knjige generala pl. Bernhardija “O današnji vojni”, o čemer bodi omenjeno, da se Bernhardi sam večinoma omejuje na izvajanja bivšega voditelja celokupnega nem škega: trdnj-avstva, generala pl. Beseler. Večinoma prevladuje mnenje, da so trdnjave le sredstvo hrambe, pasivne hrambe celo; -saj so izpr. va nedvoumno izšle iz potrebe 'kra¬ jevne obrambe. Zelo- 'bi se pa mo. til, kdor bi pomen trdnjave v mo. derni vojni tudi meril s tem orne. jenim merilom. Kakor se je vojna sama iz pri. prostih začetkov razvila v bojno delovanje ogromnega, in skrajno zapletenega mehanizma, tako 'je tudi trdnjava že davno izgubila omejeni značaj krajevnega varst¬ va in pomožnega sredstva gole ob. rambe; danes marveč vsebuje znatno operativno vrednost v ce. lokupni zvezi modernega vojevan. ja. Predvsem bodi ugotovljeno, da ima trdnjava v gotovih okoliščinah tudi danes še lahko izključno de. fenziven pomen. Kjer gre strate- gično zgolj za hrambo, morejo trdnjave, ki so v brambni fronti porazdeljene, bistveno in močno podpirati odpor armad. Same zapi. rajo velik prostor in razbremmju, jejo s tem poljsko armado, kateri služijo obenem kot krilna opora in varen kraj za zaloge. Ako je po drugi strani armada prisiljena 'k umikanju, potem mn,, rejo obmejne trdnjave sovražnika zadrževati, preprečiti njegov su_ nek za, umikajočo se armado ter sploh skrajno ovirati njegovo ofen¬ zivo. To gledišče je v svojih okraj, nih 'konsekvencajh dovedlo celo- do misli 'graditi' obmejne utrdbe na ta način, da tvorijo nepretrgano frontno črto. Ker se krogi, kamor seže učinek posameznih zgradb, medsebojno sekajo, se dejansko lahko ustvari zvezna barijera pro. ti invaziji, v kateri vse točke ob. vladujejo z artiljerijskkn ognjem. Seveda oklepa taka ureditev tudi vse napake in slabosti, ki so lastne razsežni kordonski razpostavi: Raz delitev moči na dolgi fronti na sa. me posamezne postojanke, ki se ne čin je takorekoč cela- hramba pri. morejo združiti za boj. Na ta za¬ šiljena ! k napačnim odredbam. (Dalje prihodnjič.) SPOMINJAJTE SE OB RA l NIH PRILIKAH SLOVENSKE GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKJ MOČ IN ČILOST se pojavljata v zdravem telesu sa¬ mo. Ako ste slabotni, lahko iščete vzrok v želodcu. Uživajte Severov ellodčni grenčec (Severa’s Stomach Bitters) v časih, da si obdržite zdravo slast, moč in čilost. Stori¬ te kakor je storil g. Joe Dočekhl iz Clutier, Iowa, ki piše: Po po- rabljenju ene steklenice Severo- vega elodčnega grenčeca sem imel boljšo slast in ko sem porabil drugo steklenico, sem ozdravel.” -— Zoper zapeko, neprebavo, slabo prebavo, zgubo slasti, ponavljajo¬ čo mrzlico — rabite Severov Že¬ lodčni grenčec. V lekarnah cena 50 centov in $1.00. Zahtevajte Se- verovega. Ako vas lekarnar ne more založiti, vas bomo mi. W. P. Severa Co., Cedar Rapids, Iovva. ___ % - Probate Gourt Notices. Order of Hearing on Petition for Adml- nistration. State of Minnesota, County of St. Louis, SS. IN PROBATE COURT. IN THE MATTER of the Estate of Frank Tomich, also known as Frank Tomaic, Decedent. THE PETITION of Edgar Prochmk having been filed in this Court, r e - presenting, among "'ther things, that Frank Tomich, also known as Frank Tomaic then being a resident of the Country of St. Louis, State of Minil., šota, died intestate, in the County of St. Louis, State of Minnesota, on the 25th day of Dec. 1913; leaving estate in the Gounty of St. Louis, State of Minnesota, and that said petitioner is the legal representative of the absent heirs of said decedent, and praying that Letters od Administration of the estate of said decedent be granted to Moritz Heim. . J IT IS ORDERED, That said petition be heard before this Court, at the Pro¬ bate Court Rooms in the Court House in Duluth, in said County,. on Monday, the 9th day of November 1914, at ten o’clock, A. M.; and ali persons mtere- sted in said hearing and in said matter are herehy cited and required at said time and plače to shovv^ cause, if any there be, why said petition should not be granted. ORDERED FURTHER, That this Or- der he served by publication in the ‘Narodni Vestnik” according to law, and that a copy of this Order be served on the County Treasurer of St. Louis. County not less thAn ten days prior to said dav of hearing, Dated, Duluth, Minn., October 7th, 1914, By the Court S. W. GILP1N, Judge of Probate. Attest: A. R. Morton, Clerk of Pro - bate. Seal, Probate Ct., So. Louis Co., Minn. \ N. V., 10-9, 16, 23, 14. Order Bimiting time to Pile Claims and for Hearing Thereon. State of Minnesota, County of St. Louis, ss. IN PROBATE COURT. IN THE MATTER of the Estate of Ellen 01>ve. Bergetta Otterson, Decedent. Letters of administration having been graiited to Andrew J. Otterson. IT IS ORDERED, That the time with- in which ali creditors of the above nam- ed decedent may present claims against her estate in this court, be, and the same hereby is, limited to three months from and after the date hereof; and that the 26th day of January 1915, at ten o’clock A. M., in the Probate Court Rooms at the Court House at Duluth in said County, be, and the same hereby is, fixed and’ appointed as the time and plače for hear¬ ing upon the examination, adjustment and allowanc.e of such claims as shall he pres^ented within the time aforesaid. Let notice hereof be given by the P^b- lication of this order in the Narodni Vestnik, as provided by law. Dated, Duluth, Minn., October 22nd, 1914. S. W. GILPIN, ^Judge of Probate. Seal, Probate Court/St. Louis County. N. V., Oct. 23, 30, Nov. 6, 1914. Mesnica najstarejša v Duluthai, se proda radi starosti lastnikov, ki bi se ra. da podala v pokoj. Mesnica je na najboljšem kraju, ima velik pro-. met ter stalne odjemalce. Za na_ tančneja pojasnila se je obrniti na lastnike COOKS BROS., lst Ave. East, Duluth, Minn., ali pa na u_ pravo Narodnega Vestnika. ( 10 , 22 ^ 11 - 22 ) Avtomobil znamka OVERLAND, z električ¬ nimi svetilkami, elefetrčnm star „ terjem, za pet oseb, se proda iz proste roke, ker si je kupil lastnik večji avtomobil. Avtomobil je bil v rabi samo štiri mesece. Za na¬ tančnejša pojasnila se je obrniti na upravništvo Narodnega Vest¬ nika. (222,24) rPAIN-aPEUEfif I BcgU-S.PatOIf alti 49 % ALCOHOl .1 1 IemeichtemcoJ k, ZISP.a.lSIr J r^NEVVVORKV^l Č&ApSM Pazite na ta ovitek! Ničvredne pona¬ redbe s 1 a^v n e g- a -Pain - Expeller-]a dobite često, ako niste paznl. Pazite na sidro in ime F. Ad. Kichter. 25 in 50 centov pri vseh dobrih lekarnarjih F. AD. RICHTER & C0. 74-80 TVashing-ton Street NEW TOitK, N. T ZNAK DOBRE OBLEKE DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cona »a vse enaka. — Obleka *a možke in fante; najboljše blago po primernih in poštenih cenah. ge si Žalosten ali otožen poseti naš ESy Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, «bse 0 ajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča- VODSTVO. Prodajam Belo vino sodček po $35.00 Rudeče “ “ “ 25.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 ' •» Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, 16205 St. Clalr Avenue, Collinwood Sla. _ CLEVELAND, OHIO. ROJAKOM! Kadar pridete v Gary, Ind., ste vabljeni stopiti v Ign. Prosenikovo GOSTILNO ki je najboljša v tem mestu. Pri¬ stna pijača in smodke vedno na razpolago. Imam tudi usnjarsko obrt, po - pravo avtomobilov, komatov ter izdelujem ter popravljam jerme- narske in sedlarske izdelke. Priporočani se rojakom. IGNAC PROSENIK 1113 Jefferson St., GARY IND. OGLAS Tukaj se daje vsem na znanje, da vsi oni vo' ' ci, kateri so se v zmislu razglasa vseobče mobili ^ -— — ’ ---O illODlli^p * * avgusta tega leta morali prijaviti, a tega storili 1)6 pri temu Konzulatu morejo prijaviti samo le Še A ' bra 1914. * d031 ‘ mala Poznejša pismena ali ustmena zglasila v ozir. se ne la rok ne nanaša se na one, kateri bi im e j' eventualne izpremenjave svojih naslovov. PROCHNIK, ces. in kr. k 0 r ceVo Bi ^pELOV^ siB 1 F [a " c l ) ? Preizkušnja nepotrebna Meliki bdk Aaseše vec Zakaj eksperimentirati z moko, katere ne poznate. Poslu se prednosti našiili dolgoletnih izkušenj in rabite 'Ujt{ Itko Izr°» nl . e ' »jas posrečil. Duluth Universal moko (Najboljša moka za kruh) Najboljša na trgo. ibupni i boji- Poizkusite našo popolno pšenično moko višču. ivrolin, Nemči. ril. da se biti DULUTH UNIVERSAL MILLING GOMPANT Stoj Jože! Kje si pa bil? Ali tie /eš kje? Bil sem v trgovini in mesnici ANTON STIMAC-A na South Range. On ima najboljšo grocerijo in sveže meso. Pa tudi v saloo n ima najboljšo pijačo. -— Pripo¬ roča se Slovencem in Hrvatom v obilen obisk. Ss 95 A.KROV NAJBOLJŠE 'ZEMLJE je naprodaj v slovenski naselbš feterdam, 23 na Greaney, Minn. Zemlja je A L', Medtem zu sole in cerkve. Za podrobno^)!,, se obrnite v slovenskem jeziku I PAT GREANKV. rtiljerijski boj lov. Rusi, GREANEY, MUf 2tostjo, ter p JOSIAH COLLINS pogrebnik in zalagatelj o- kvirjev za slike, SO. RANGE, MICH. Tel. št. 766 J.^Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar potrebujejo po - grebnika, ali če potrebujejo okvir in steklo za sliko. Postrežba točna in za¬ dovoljiva. Cene nižje kod drugod. gl illIlllIHlllIIII|lll»III»lllliniWHH(HllIIHHIHIIHilHIHIIH«»nilllH t^ šuii;imiiHmnnunnininaiiiiinwnuww Zastopnik za Duluth, Minn.) JAY W. ANDERSON, 352 West Michigan Street. Tel.: Grand 1800. Zastopnik za Virginia, Minn.: B. BUSH. DR. B. J. STAHMAN ZOBOZDRAVNIK uraduje za stalno poleg b&nta prva vrata od Kovačevega saloona. URADNE UBE: Od 9. do 12. ure dopoldne. Od 2. do 5. ure popoldne. Od 7. do 8. ure zvečer. Druge ure po dogovoru. Izdeluje vsa v zobodravmšk stroko spadajoča dela brei i bolečin. CENE NIZKE. !j,. n0 5t U ev t, le P r ‘ Skrt ravnatelje’ i" radnikov. Mi da mo. tn 1» našo 'J«") VaSe vloge- Premizeale 3.031 t je na seve ro od Ypern 9 naprej, gozdovih v i Francozov t< letalna stroja ogli dovolj hit sl našega leve ^ ruski di 1 kilavo m petr Srl ®d°n, Anglij ^sterdam, j '^na srbska ^ hudi bi ^ Sagaje