uredništvo zarje je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. oopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se na
• • :	_	sprejemajo.	:	: :
naročnina : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 0'—, četrtletna ** 4'50, mesečna K 1’50; za Nemčijo celoletno K 21 '60; za
• ' ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30’—.	: :
Posamezne številke po 6 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .* .* /	ob pol 11. dopoldne.	\	\	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici giev. 6, H., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
—Reklamacije lista so poštnine proste.	———
Štev. 246.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 1. aprila 1912.
Leto II.
Nova stopnja ogrske krize.
Dunaj, 31. marca.
Ogrski konflikt se je zelo čudno zasukal. J® gre a tern. da rzsiri svoje prerogative.
Ur°f Kluien tiedervary je zopet ministrski Predsednik, ali resolucija, s katero je sam nakopal kot navidezen radikalen demokrat, je od cesarja odklonjena in Khuen je podpisal vladarjevo ročno pismo, da cesar na noben način sprejme zahteve, katero je izražala ona tolikokrat omenjena resolucija.
Zgodovina te krize postaja resnično od ,fne do dne zanimivejša. Kako se bo končala, le seveda drugo vprašanje, na katero ne zna Qanes nihče odgovoriti. Konflikti niso s sedanjo rešitvijo odpravljeni, temveč se bodo nedvomno poostrili. In če se vsled tega razpusti ogrski državni zbor. bo to izhod za trenutek, ni-akor pa ne rešitev. Zakaj razpustu parlamenta Hirajo slediti volitve, in kdo more reči, da bo "Hh izid za dunajske kroge ugodnejši od se-,?njega položaja? Agitacija za resolucijo je 'la tako hrupna, in vsled tega, da se je zane-*a iz državnega' zbora tudi v municipije in župnijske skupščine, tako obširna, da bo imela .tranka, ki jo porabi pri volitvah za bojno sre-stvo; že v njej precej krepko oporo. Baš du-nn ^r°Si so s svojo bizantinsko opozicijv povzročili, da je ta resolucija; na Ogrskem stala vprašanje »narodne časti« in še danes » narodni izdajalec«, kdor ne prisega nanjo. . Avstrijski »patriotizem« igra s to zadevo o kateri je v resnici težko pisati brez šare. Z resolucijo o rezervistih je stvar taka: anteva sama po sebi je demokratična. O tem e more dvomiti nihče, kdor misli konstitucio-a!no. Kdor se zgraža zaraditega, ker obsega erjatev nekaj novega, se norčuje sam iz sebe, akaj ves napredek se sestavlja iz »novotarij«
bil
se je v monarhiji vpeljala konstitucija, so 5 Pravne izpremembe pač večje in globoko-_eznejše, kakor če bi zdaj iz resolucije o rezer-js»h postal zakon. In kar je prineslo 1. 1867., sk’h'^e inoge* smatrati za zadnjo svoto ljud-Uih praYic- Vsak zakon je podvržen izpreme-1 in živ krst ne more zameriti parlamentu, Sre za tem, da razširi svoje prerogative.
tildi
Reforma, ki jo zahteva ogrska resolucija,
loj',.ni. tako značilna, kakor kriče nepoklicani Drav^1' *e državnemu zboru zajamčena ..'ca- da dovoljuje rekrute, s čimer je rečeno, vice *Ut*' 'a^ko odreče, je le posledica te pra-jjatp*. da hoče preprečiti vsako sredstvo s jn erim bi se mogel razveljaviti njegov glas vol^mnalno nadomestiti rekruti, katerih ni rdo-,u s kakšno drugo odredbo.
Vit-	teorija.	Praktično pomeni glaso-
Hecl reso'llc')a mnogo manj; to je vedel Khuen tiin arY. to je vedel Justh, in to je nedvo-Ijr ? vedel tudi Košut. Khuen je prevelik avto-]^at. da bi prostovoljno izročil parlamentu ka-tjj. 0 Pravico vlade. In o tem se ne smemo mo-Kar neprenehoma naglašajo kot »kronsko« avjco, je v stvarnem pomenu veliko bolj vla-n a Pravica, oziroma privilegij vlade. Ravno I Ogrskem je bil za to še živ primer. Ko je v0i H izbruhnila splošna stavka, katero so dal 11 Postajni načelniki in sploh uradniki, je far vlac*a gro*a Tisza poklicati vse železni-2er^c.' ki so bili v vojaški in domobranski re-Hj Pod orožje — na »orožne vaje«. Takrat 2a °, Za železniške kronske interese, pač pa interese železniške uprave, trgovinskega *^trstva in vobče vlade.
ČMlLE
ZOLA:
Tudi Khuen Hedervary je mož, ki bi dal tako lepo možnost za avtokratične manipulacije meni nič tebi nič iz roke. Pa je kljub temu sprejel Košutovo resolucijo?
Da, sprejel jo je — resolucijo. Zakaj pa ne zakona? Resolucija je lepa beseda, lahko izraža lepo željo na lep način, ali naposled je resolucija le resolucija, ki nima nobene izvršilne moči. Če jo sprejme poleg poslanske tudi gosposka zbornica, je to sicer morda zelo slovesno, ali obvezno vendar ne. Samo pravilno sklenjen in pravilno potrjen zakon ima tako moč.
0 zakonu pa v ogrskem parlamentu ni bilo govora. In Khuen je dobro vedel, zakaj da ne. Njemu je šlo zato, da razdruži opozicijo in da omogoči Košutovi stranki opustitev obstrukcije proti brambni reformi. Resolucia se je lahko izdajala za veliko reč in s tem je opravičila ločitev od Justhove stranke.
Če bi bili modri Avstrijci molčali, bi bila ona resolucija že davno v obeh zbornicah sprejeta. Khuen bi veljal za velikega moža in Košut za enako velikega in morda bi bila prišla tudi brambna reforma pod streho. Glede na rezerviste pa se ne bi bilo dejansko nič izpre-menilo. ker ne^more nobena resolucija razveljaviti zakona.
Avstrijci so šele dali resoluciji važnost, katere ni imela. Khuenovi pomočniki pa so bili veseli, da jim je prišli z Dunaja taka čast, kajti ko se je začelo na tej strani razburjeno govoriti in pisariti o resoluciji, so se njeni očetje šele mogli dobro postaviti.
1 edaj je ogrska vladna stranka izrekla ponosne besede, da ne bo noben ministrski predsednik mogoč, če ne sprejme resolucije. In Khuen se je vozil na Dunaj, da bi dobil dovoljenje zanjo. Ko ga ni dobil, je demisioniral. Vse je izgledalo tako, da stoji in pada z resolucijo. In da je res padel z njo.
Potem se je pričelo ublaževanje. Khuen je iskal »novo formulo«, obliko, katero bi sprejel cesar in Košutova stranka. Te formule ni našel. Pa se je odpeljal na Dunaj javit vladarju, da se je njegova misija ponesrečila. Vse je trdilo, da je Khuen definitivno mrtev. Dan kasneje pa je že zopet imenovan za ministrskega predsednika in vladarjevo ročno pismo, ki apelira na ljudstvo, da naj opusti vsako poseganje v kronske pravice, podpisuje novi Khuen s svojim peresom. V nasprotju s slovesno izjavo svoje stranke izreka mnenje, da je ogrski ministrski predsednik vendar mogoč tudi brez resolucije, brez tiste resolucije, za katero je sam lomil kopja.
Vladna stranka je potisnjena v zagato. No, ona se morda lahko še umakne s kakšno primerno izjavo lojalnosti. Toda Košutova stranka? Ta pač ne more nazaj, če noče, da splava ves njen ugled po vodi.
.Ogrski državni zbor bo najbrže v najkrajšem času razpuščen in Khuen Hedervary bo zopet vodil volitve. Ta posel zna dobro opravljati. Ali še bolje nego pri zadnjih volitvah ga vendar ne bo mogel izvršiti, zakaj vse mogoče nasilstvo je porabil še takrat. In kaj bo potem, če pride opozicija enako močna v parlament in če se prične obstrukcija zoper brambno reformo iznova?
Nazadnje se bodo morali vendar prepričati, da je volilna reforma najvažnejše vprašanje in da ne pride brez splošne in enake volilne pravice do boljših razmer na Ogrskem.
Rim.
gaj ,ce.r Pa je pograbila v divji vihri slave me-D0lu n-.a državo samo. Šlo je za to, da se hi-it)(] avlije triumfalna Italija in da doseže v pet-teroa!Set'h letih ono enotnost in veličino, za ka-ne„. drugi narodi potrebovali stoletja solid-iij j dela. Razvila sc je torej mrzlična delvnost leZnjnar se i® razsipal za kanale, luke, ceste, že-vari»Cr’ Za Prekomerna javna dela sploh. Ust-i kuj r : 'zdelavali so veliki narod, ne da bi bili Hi j lleill,ali. Izza zveze z Nemčijo je požiral voj-ljone 1TI01 Ilar*ški proračun po nepotrebnem mi-Xe z' NcPrenchoma naraščajoče potrebe pa so so t .v°Ijevale le z emisijami; leto za letom staviv)UUala P°so^a- V samem Rimu je veljala "aiičn1 Vo*n?Ka ministra deset tniljonov, ona fi-Hov eKa ministra petnajst miljonov. Sto miljo-^akor i'Zdali za ncd°Sotovljena obrežja, in več *rdbe | est°l)etdeset miljonov so vteknili v u-teVa]. °k''og mesta. Vedno in vedno je vzplamteli A “sodepolna prevzetnost, dvigal se sok Drev j!’ vstajal duh, ki se more razvijati le v ie bil I načrtih; zaslepiti svet in ga osvojiti,
! ^apitn] wen’ ki se.oživi, čim le stopi noga na Vse n ’ C|m se le dotakne nakupičenega prahu Dodirah moči, ki se je tam zaporedoma
$e, la; dragi prijatelj«, je nadaljeval Narcis-^Ziiaš-^	'K^c*	začeti z vsemi povestmi, ki se
Vam h,1*0’, si jil' ’ill<Jie šepetajo v uho, če bi Strašil navajati dejstva, bi osupnili in sc u-m°gi 1 zaradi višine blaznosti, do katere se je bif,|() to pravzaprav razumno, lenobno in se-^trast T^,1esto vzpeti v strašni mrzlici igralske 'n n ‘ u«pnabljali se niso le mali ljudje, nevedni Vse rj.!1’,1,1'’ temveč tudi visoke obitelji, skoraj Votno ,sk° plemstvo je tedaj izgubilo svoje pr-Strskih oC!ll0?c!’ie’ denar, palače in galerije moj-del, ki jih je imelo zahvaliti radodarnosti
(Nadaljevanje.)
Cesarjevo ročno pismo.
Ogrski uradni list je včeraj objavil sledeče ročno pismo vladarjevo:
Ljubi grof Khuen Hedervary!
Z globokim obžalovenjem sem opazil nesoglasje glede na moje z zakonom mi zajamčene vladarske pravice, ki je navedlo Vas in Vaše ministrske tovariše, da ste vložili svojo de-misijo.
Tekom vsega časa svoje vlade, ki je sledil blagotvorni povrnitvi ustavnega življenja sem skrbno pazil na ohranitev zakona in ustavnega reda.
Narod ima nemoteno posest vseh svojih ustavnih pravic, med njimi tudi pravico dovoljevanja rekrutov, in nič ni bolj oddaljeno moji misli, kakor da bi se je dotaknil ali omejil.
Na drugi strani pa moram tudi jaz vztrajati na svojih z zakonskim člankom XVIII. mi prisojenih vladarskih pravicah, ki so temelj, da lahko pokličem ali pridržim v tem zakonu omenjene rezerviste in nadomestne rezervist, kadar to zahtevajo posebne okolščine.
Kakor je moja odločna volja, da se ohranijo narodu nekršene ustavne pravice, tako moram z enako odločnostjo ohraniti svoje ustavne vladarske pravice nedotaknjene, in le tedaj lahko izvršujem svoje vladarske dolžnosti' če morem sočasno izpolnjevati ta svoj dvojni poklic.
Zaupno pozivam narod, naj mi olajša, da morem to svojo nalogo izpolnjevati po vesti in tako zagotoviti nadaljevanje na sporazumu kralja in naroda osnovanega ustavnega dela.
Na Dunaju, 30. marca 1912.
Fran Josip 1. r.
Grof Khuen Hedervary 1. r.
m
n
Ods '/ersinftende Dor F Aarmifontaine (Be/glen)
Pisaio iz Amerike
Chicago, v marcu 1912.
Čudna in drzna so pota kapitalizma v A-meriki in drugod, še bolj čudna in drznejša pa so pota tiste »previdnosti«, ki krmari ekonomske razmere pri vas v Avstriji in še posebej na Kranjskem. Vemo. da je na svetu še marsikaj narobe — ves današnji družabni sistem hodi po glavi — vendar da bi Avstrija kar naenkrat postala Amerika in Amerika obratno Avstrija — to pa je že več kot narobe svet. In kljub temu je tako. Gotovo tudi v stari domovini že veste.
Okrajni glavar v Črnomlju poživlja v ameriških slovenskih časopisih tukajšnje Belokranjce, da se naj vrnejo domov, ker jih — nujno potrebuje pri gradnji nove železnice. Glavar piše: »Najmanj tisoč vas potrebujemo, in če boste tukaj saj polovico tako pridni kakor ste v Ameriki, po bo dobro.« — Ne vemo, ali bi se jezili ali smejali; smejati bi se še najbolj izplačalo, če bi stvar ne bila nekoliko tudi resna. Torej dozdaj so Belokranjci hodili — in še hodijo — iskat kruha, zaslužka v Ameriko — sedaj pa naj bi šli trumoma nazaj v Avstrijo za kruhom, zaslužkom! Tista domovina, ki je nas Belokranjce pognala po svetu s tem. da nam je odrekla vsako oportuniteto do poštenega kruha in izobrazbe, nas zdaj hoče nazaj, da ji gradimo železnico! In ko jo zgradimo — hajd! pa pojdimo zopet po svetu za kruhom, četudi peš, ko bi ne bilo vinarja za vožnjo po novozgrajeni železnici. — »če boste saj polo-
Vas, ki se pogreza.
Belgijska vas Armifontaine v luksenburški pokrajini, ki je zgrajena nad ilovnato jamo, se je začela pogrezati. Na gornji sliki so videti tri hiše, ki so bile prej v enaki visočini; zdaj se ie ena pogreznila za 1 m 8 cm. Spodnja slika kaže celo vas; v ozadju je ardensko gorovje.
vico tako pridni«,.. Kaj misli c. kr. okr. glavar! »Pridnost« belokranjskega delavca v A-meriki — in vobče vsakega delavca — se navadno meri po dolarjih: čimbolj je plačan, tembolj je »priden«, t. j. saj kolikor toliko zadovoljen. dasiravno zavedni delavec sploh ne more biti zadovoljen. To je delavski pojem »pridnosti« v širšem smislu. Poznamo pa tudi kapitalistični pojem; kapitalistu in delodajalcem sploh je »priden« (tukaj jim pravijo »good boys«) vsak delavec, ki potrpežljivo gara za vsako plačo. Črnomaljski glavar sicer ne omenja nobene plače v svojem vabilu, toda lahko si jo predstavljamo. Hvala lepa. gospod glavar! Ne bomo nič »pridni«! Le zidajte železnico sami! Težko je verjeti, da bi kateri ameriških Belokranjcev ali Slovencev vobče iz tega namena zamenjal ameriške dolarje z avstrijskimi kronicami.
Pa recimo, da pridemo — da nas pride tisoč Belokranjcev iz Amerike iskat dela v staro domvino! Med tisoč rojaki jih je gotovo nekaj, ki gredo vedno in povsod: Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba. Recimo, da je polovica takih. zakrknjenih, nezavednih kakor so bili pred odhodom v tujino. Naj pa pride petsto Američanov. bivših avstrijskih podanikov, prepojenih z novimi idejami, z novimi nazori in s pp-polnoma drugačnimi pojmi o starokopitnem življu v Avstriji! Kako bi pač c. kr. glavar gledal te delavce, ko bi pričeli prav kmalu re-beljirati proti tamošnjim razmeram in šika” nam? Ko bi pričeli sejati »puntarske« ideje socializma itd.? Kam bi se dejal glavar in njegova gospoda v Črnomlju? — Well — navse-
papežev. Ta ogromna bogastva, za katera je bilo treba stoletij nepotizma, da so se mogla zbrati v rokah maloštevilnih posameznikov, so se v kratkih desetih letih raztopila kakor vosek v ognju ažiotaže.«
Docela je pozabil, da govori z duhovnikom, pa mu je pripovedoval eno teli dvoumnih zgodb.
»Poglejte le našega prijatelja Darija, kneza Bocanero. Zadnji svojega imena je in živeti mora od drobtin svojega strica, ki sam nima nič druzega kakor svojo plačo. Ej, gotovo bi se ponosno vozil v svoji karosi, če se ne bi bila pripetila čudna zgodba z vilo Montefiori... Gotovo so Vam jo že povedali; velika zemljišča te vile so odstopili neki finančni družbi za de set miljonov; potem je špekulacijsko poželjenje pogra-grabilo kneza Onofrija, Darijevega očeta, pa je zopet drago pokupil svoja zemljišča, igral in dal zidati;naposled je pogoltnila katastrofa razun teh desetih miljonov še vse, kar je imel, vse o-stanke nekdaj ogromnega bogastva Boccaner... Ali najbrže Vam niso povedali, kakšni tajni nagibi so posegal vmes, kakšno vlogo je pri tem igral grof Prada — da, ločeni soprog dražestne kontesine, katero pravkar pričakujeva. Bil je ljubimec kneginje Boccanere, lepe Flavije Montefiori, ki je knezu pribavila vilo. O, to je bilo krasno bitje, znatno mlajša od svojega soproga. Pa trdijo, da je imel Prada soproga s pomočjo žene v rokah, tako da se mu je ona zvečer odrekla, če se je stari knez branil podpisati, ali pa se lotevati kupčije, ki se mu je zdela od začetka sumljiva. Prada je pri tem pridobil miljone, ki jih zdaj zelo pametno in preudarno troši. Kar se tiče lepe, zdaj dozorele Flavije, Vani je znano, da je ob polomu rešila malo premoženje, pa sc srčno odpovedala naslovu kneginje Boccane-ra, da si je mogla kupiti lepega moža za drugega soproga. Ta je zdaj zdatno mlajši od nje; napravila je iz njega markfja Montefiorija,. in d^sj ima že petdeset let za seboj, živi veselo in v bujni lepoti... Pri vsem tem ni bilo nobene
žrtve razun našega dobrega prijatelja Darija; on je popolnoma uničen, pa je vendar pripravljen, da vzame svojo sestrično, ki sama ni mnogo bogatejša od njega. Seveda ga hoče imeti na vsak način, on pa ni sposoben, da je ne bi ljubil prav tako, kakor ljubi ona njega. Sicer bi se bil davno kakor toliko drugih knezov oženil s kakšno Američanko, ki podeduje milione; ali mogoče je tudi, da sta se temu upirala kardinal in donna Serafina, zakaj na svoj način sta tudi o-nadva junaka, ponosna trmasta Rimljana, ki nočeta, da bi se njiju kri pomešala s kakšno drugo... No, upajmo, da bosta dobri Dario in dražestna Benedeta srečna skupaj.«
Obmolknil je, ali le par korakov je napravil nem, pa je tiho nadaljeval:
»Sorodnika imam, ki je napravil pri vili -Montefiori skoraj tri milione dobička. Oh, kako mi je žal, da sem prišel šele po tej junaški dobi ažiotaže sem! Kako zabavno je moralo biti tedaj! In kakšne poteze je mogel delati hladnokrven igralec!«
Naenkrat pa je dvignil glavo in opazil pred seboj na Prati del Castello novi okraj. Obraz se mu je izpremenil, oživela se mu je umetniška duša, ki se je zgražala ob modernih grdobijah, s katerimi so nakazili papežev Rim. Oči so mu pobledele, usta so izražala bridko zaničevanje sanjača, čigar strast za izgenela stoletja je bila ranjena.
»Le poglejte,« le poglejte! Oj mesto Avgustovo, mesto Leva X., mesto večne sile in večne lepote!«
Tudi Pierra je resnično pograbilo. Tukaj so se nekdaj raztezali ob Tiberi tja do Monte Maria ravni travniki Angelskega gradu, katerim je le nekoliko topolov jemalo enoličnost. Široke trate, ki so dajale Borgu in oddaljeni stolT niči sv Petra zeleno ospredje, so umetniki zelo ljubili. Zdaj pa se je dvigalo sredi te razkopane, belkaste planjave celo mesto, mesto s težkimi, ogromnimi hišami, s silnimi, pravilnimi kamni-
timi kockami, s širokimi, pravokotno zarezanimi cestami, velikanska šahovska deska s- simetričnimi polji. Od kraja do kraja se kažejo enaka pročelja; vse skupaj bi človek smatral za vrsto samostanov, vojašnic in bolnišnic, katerih enolične črte se neskončno nadaljujejo. Ali osuplost, katro povroča tuji, mučni vtisk ob tem pogledu, prihaja poglavitno od začetkoma nerazumljive katastrofe, vsled katere je to mesto sredi zidanja odrevenelo. Bilo je, kakor da je nekega prokletega jutra hudoben čarovnik dvignil svojo palico, pa je hipoma obtičalo vse delo, pa so se izpraznili bučni tesarski prostorj, pa so ostale stavbe natančno take, kakršne so bile tisto minuto, v mračni zapuščenosti. Opaziti je, kako slede posamezne faze zidanja druga drugi; od dela v zemlji, od globokih lukenj, ki zdaj zijajo in jih prepleta plevel, do popolnoma dogotovljenega in obljudenega doma. Tu so bili zidovi hiš, ki so se dvigali komaj nad tla; drugi so dosegli drugo ali tretje nadstropje, ali skozi njihove železne tramove, skozi odprta okna je gledalo nebo; druge, že popolnoma dogotovljene in pokrite hiše, so bile kakor ogrodje izročene vsem vetrovom in podobne praznim kletkam. Potem je videti gotove hiše, ali ljudje niso imeli časa, da bi jih od zunaj ometali. Drugim popolnoma nedostaja, kar je lesenega, podboji vrat in oken; še druge pač imajo vrata in žaluzije, ali zabite so kakor pokrovi krst in po sobah ni videti žive duše. V nekaterih stanujejo ljudje, ali le malokje po vseh stanovanjih. Vse žive v povsem nepričakovanega prebivalstva. Neizrecna otožnost tega pogleda se ne more opisati; to je mesto Trnulčice, ki jo je popadlo smrtno spanje, preden je živela, pa gine zdaj na pekočem solncu, pričakujoča prebujenje, katerega ne bo nikdar.
zadnje bi pa ne škodilo, da pošljemo — če že hočejo Amerikance — en »regiment« socialistov. revolucionarjev od pete do glave med železniške delavce na Belokranjsko! Kaj si mislite. sodrugi v stari domovini?
Kam si prišla domovina, Belokrajina? Ali res ni več tam par tisoč delavskih rok — niti v sosednjih slovenskih in hrvaških krajih? Tužno je tvoje stanje, domovina! Vendar — trdno verujem — vedno ne bo tako. Vstala boš enkrat. Belokrajina — vstala v cvetu novega življenja pod solncem prave svobode!
Delavski položaj v Zedinjenih državah je bolj slab. Nekak nemir in negotovost prevladuje povsod. Predsedniško leto je — leto generalnih volitev — in velekapitalisti že mečejo karte, kdo bo prihodnji sluga v Beli Hiši. Kapitalisti sicer tolažijo javnost, da je naročil preko glave, zlasti v železarski in jeklarski industriji. vsled česar da ne bo tako hitro nikakoršne depresije; ali delavske mase imajo že od nekdaj svoj posebni in deloma opravičeni sum v predsedniška leta. Vrhtega pa še grozi s 1. aprilom veliki premogarski štrajk po vseh iztočnih državah. 31. marca namreč potečejo dveletne in ponekod triletne pogodbe med premogarji in operatorji na vseh poljih trdega in mehkega premoga v petih ali šestih državah. Sklepale se bodo nove pogodbe in premogarski magnat-je že izjavljajo, da pogodb ne bodo podpisali drugače kakor na podlagi stare plačilne lestvice; nasprotno pa izjavljajo zastopniki pre-inogarske organizacije »United Mine Workers ot America«, da pojde prej pol miliona premo-garjev na štrajk, kakor pa da bi oni podpisali novo pogodbo brez povišanja plače, oziroma nove plačilne lestvice, ki jo zahtevajo premogarji. Tozadevne konference med zastopniki obeh strani se že vrše v New Yorku, toda malo je upanja na sporazum, če namreč premogarji vstrajajo pri svojih zahtevah. Čas pa je kratek. Ako torej kapitalisti radovoljno ne zvišajo plač v teh par tednih, oziroma ne ugode zahtevam premogarske unije, sledila bo 1. aprila polmi-lionska armada ameriških premogarjev svojini tovarišem na Angleškem in v Nemčiji v boju za svoje pravice in poboljšek. — Znameniti štrajk predilcev in tkalcev v La\vrence. Mass., ki je vsled brutalnega nastopa ondotnih policijskih in vojaških oblasti napram štrajkujočim delavcem in delavkam zaslovel celo izven A-merike, je te dni končal z zmago štrajkarjev. Delavci so priborili 5 do 15% povišanja plače. Zopet ena klofuta za kapitaliste.
Dasi nas še loči sedem mesecev do generalnih volitev, volilne kampanje in politični manevri so že na dnevnem redu. Ako bo predsedniškim kandidatom republikanske stranke nominiran bivši predsednik Roosewelt. ki zopet kandidira, bo najbrž tudi izvoljen če pa republikanci spet nominirajo Tafta, tedaj bo pa bržkone izvoljen demokrat. Taft je namreč med vsemi nazadnjaki najbolj odvzad in vsled svoje nazadnjaške politike ima v lastni stranki celo armado nasprotnikov. Dvajset let že dominira republikanska stranka v Beli Hiši. Zato je poplnoma prav, da pridejo enkrat tudi de-mokratje v sedlo. Delavci, ki v večini še vedno glasujejo za »dobre možake« v starih strankah, bodo potem saj na jasnem, da med obema strankama, republikansko in demokratično. ni nobene bistvene razlike; in tedaj pride čas. ko bodo delavci korenito pometli z eno kakor z drugo kapitalistično stranko.
Socialistična stranka se tudi pridno pripravlja za novemberske distrikte, kjer imamo priliko za zmago. Prepričani smo namreč, da v prihodnjem zvezinem kongresu bo imel sodr. Victor Berger že nekaj druščine; ne bo več sam. Meseca maja bo konvencija stranke najbrž v Indianopolisu. Konvencija bo sprejela platformo in program za prihodnja štiri leta in nominirala predsedniškega kandidata. Na tej konvenciji bomo letos — prvič v zgodovini ameriškega proletariata — zastopani tudi Jugoslovani po sodrugu Franku Petriču, ki bo zastopal Jugoslovansko socialistično zvezo v Ameriki.	_
Pozdrav sodrugom v stari domovini.
Ivan Molek.
ANTON CEHOV:
Griša.
Oriša, majhen, okrogloličen deček dveh let in osmih mesecev se sprehaja s pestunjo po bulvarju. V dolgem, z vato podloženem plašču, s prevezo, z veliko čepico na vozal in v toplih galošah. Ves razgret je in zasopljen, pa mu jar-ko aprilsko solnce sije naravnost v oči, da ga peko trepalnice.
Vsa njegova neokretna, plaho in negotovo stopajoča postava izraza skrajno začudenje.
Doslej je Oriša poznal le štirioglat svet: v enem vogalu stoji njegova postelj, v drugem omara pestunje, v tretjem stol, a v četrtem brli večna luč. Če pogledaš pod postelj, opaziš punco z odlomljeno roko in boben, a za omaro pestunje mnogo najrazličnejših reči: kolesca od sukanca, papir, škatljo brez pokrova in polomljenega pajaca. V tem svetu sta poleg pestunje in Oriše pogosto še mama in mačka. Mama je punci podobna, a mačka papanovemu kožuhu, le da na kožuhu ni oči in ne repa. Iz tega sveta, ki se imenuje otroška izba, vodijo duri v prostor, kjer obedujejo in pijo čaj. Tu stoji Orišin stol na visokih nogah, in ura visi, ki je le za to, da maha z nihalom in da zvoni. Iz obednice prideš v izbo, kjer stoje rdeči naslanjači. Tam se na preprogi nahaja temna pega, zaradi katere še sedaj groze Oriši s prstom. Za to sobo je še druga, kamor ga pa ne puste in v kateri se pokaže časih papa — čudna zagonetna oseba! Pestunja in mama sta razumljivi: Orišo oblačita, pitata in ga spravljata spat, a zakaj je papa na svetu, ni znano. In še druga zagonetna oseba je — teta, ki je podarila Orišu boben. Pride, pa izgine. Kam izgine? Oriša je neenkrat pogledal pod posteljo, za omaro in pod divan, a tam je ni bilo...
V tem novem svetu, kjer solnce reže v oči.
NOVICE.
* Pogrešana turista rešena. Dunajska smučarja, ki sta bila napravila turo v Dachstein-sko gorovje in so ju kakor poročamo na drugem mestu, smatrali že za izgubljene, sta se po štiridnevnem hudem boju z naravo rešila. Na eni strani jih je šla iskat rešilna ekspedicija, na drugi pa sta smučarja že stopala v dolino. Nasprotno pa onih štirih smučarjev, ki so se podali na Hochsclnvab in jih sedaj že nekaj dni pogrešajo, niso dobili.
* Ukradeni kanoni na Ruskem. Na Petro-pavlovski trdnjavi je izginilo pet topov z mnogimi strelnimi pritiklinami vred.
* Vstaja v Arabiji. V Hodeidi se je 400 mož izmed čet Sulejman paše spuntalo. Sulejman paša je dal nanje streljati s puškami in topovi.
* Najstarejša tiskana knjiga. Na ravnokar v britskem muzeju otvorjeni bibliografski razstavi se nahaja, kakor poročajo iz Londona, tudi najstarejša tiskana knjiga. Je to neka budistična knjiga, ki ima za vsebino 28. odstavek Abidharma-Sastra in je prestavljena v kitajščino. Tisk je iz drugega leta Yuanfua, to je izleta 1099. Tisk izvrstno ohranjene knjige skoraj ni čisto nič obledel. Baje ima to tiskarsko črnilo to svetilno moč, ker je bilo pomešano s kafro.
* Pariški avtomobilni roparji. Iz Berck sur-Mera poročajo: Tukajšnja policija je prijela v soboto nekega Soudy-a, ki so ga obdolžili, da je bil udeležen pri ropu v Chantil1y. Aretacija se je izvršila v trenutku, ko je Soudy zapustil hišo nekega anarhista (!?) Našli so pri njem avtomatično pištolo z osmimi patronami in 1000 fran kov. Kasneje je bila prijeta še neka druga oseba, katere ime pa je še neznano.
* Stolp za brezžični brzojav se je podrl. V Nauenu pri Berolinu se je v soboto vsled velikanskega viharja podrl stolp za brezžični brzojav, eden najvišjih železnih zgradb sveta. Bil je 200 metrov visok, danes pa tvori ta veličastna zgradba eno samo veliko razvalino.
* Težka nezgoda ekspresnega vlaka Dunaj-Nlzza. Iz Milana poročajo 30. marca. Ekspresni vlak Dunaj-Nizza je na postaji Melzo trčil na tovoren vlak. Strojevodja in kurjač ekspresnega vlaka sta mrtva, šest železniških uslužbencev pa je lahko poškodovanih.
Ljubljana in Kranjsko.
— Tiskovni sklad 1,000.000 vinarjev so
prijatelji Zarje jako pozdravili. Povsod se je zbudilo mnogo zanimanja zanj, kakor izkazujejo že prvi izkazi prispevkov. Mnogo je prilik, kjer zavedni sodrugi radi žrtvujejo par vinarjev za svoj psk. Nikakor pa kljub temu ne smemo pozabljati na obveznice. Miljonska zbirka se steka iz slučajnih prispevkov za ta sklad. Da bo mogoč natančen pregled, kako narašča sklad, in da se upravlja ločeno, da doseže milijon vinarjev, smo določili, da sprejema prispevke, ki so določeni v ta namen, sodrug Viktor Zore, tajnik strokovnih društev v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6 II, ki jih nalaga v .Delavski hranilnici* in izkazuje v .Zarji*. Izkaz bomo priobčili vsaj enkrat na teden.
— Advokatorlčna nehonetnost. Kakor sli-slišimo, skuša zagovornik Kregarja, ki pride zastran volilnih goljufij v kranjski trgovski in obrtni zbornici pred celjsko poroto, klerikalni deželni odbornik in advokat dr. Pegan pomagati svojemu klientu iz klešč z zelo dvomljivimi sredstvi. V vseh sodnih spisih imenuje liberalno stranko dosledno le srbofilsko stranko. Namen je prozoren; S tem nedostojnim trikom hoče med celjskimi sodniki in porotniki ustvariti ugodno razpoleženje za svojega klienta, s politično de-nunciacijo najnižje sorte skuša uplivati na sodbo celjskih sodnikov. Takemu postopanju je ime — advokatorična nehonetnost 1 Odvetniška zbornica, ki ima gledati na stanovsko spodobnost svojih članov, ne bi smela z mirnim očesom opazovati takih gnusnih ekscesov!
— Krakovo-Trnovo. Krakovsko-trnovska podružnica »Vzajemnosti« je imela v soboto 30. marca ob 8. uri zvečer v gostilni g. Erbežnik svoj prvi diskuzijski večer, ki se je prav lepo obnesel. Razgovor se je pletel okolo velikih sodobnih delavskih bojev, predvsem rudarske stavke na Angleškem. Povdarjal se je izrazito razredni značaj teh bojev, ki so velikega vpliva
toliko papanov, mam in tetk, da ne veš, h komu bi hitel. Ampak najbolj čudna in neumna stvar so — konji. Oriša opazuje gibanje njih nog. pa ne razume ničesar. Ozira se na pestunjo, da bi mu razložila, a ona molči.
Naenkrat zasliši strašen topot... Po bulvarju se v enakomernem koraku pomika naravnost proti njemu četa vojakov. Mraz spreletuje od strahu in vprašujoče pogleduje pestunjo, če ni nevarno. Pestunja ne beži in ne joče, kar je dokaz, da ni nič nevarnega. Oriša spremlja z očmi vojake in začne sam stopati v taktu.
Čez bulvar pritečeta dve veliki mački z dolgim gobcem, molečim jezikom in kvišku zavihanim repom. Oriša misli, da mora tudi teči, pa steče za njima.
— Stoj! — zakliče pestunja in ga prime za pleči. — Kam pa? Le ne bodi razposajen!
Glej, tam sedi neka pestunja in drži košarico pomaranč. Oriša gre mimo nje in molče vzame pomarančo.
— Kai delaš? — zakliče spremljevalka, ga udari po roki in mu iztrga pomarančo. — Bedak!
Zdaj bi Oriša rad pobral čepino, ki mu leži pred nogami in se blesti kakor večna luč doma, pa se boji, da dobi zopet po prstih.
— Klanjam se! — zasliši Oriša naenkrat nad svojim ušesom močan in gost glas in ugleda visokega človeka s svetlimi gumbi.
Na veliko veselje seže človek pestunji v roko, se ustavi in začne z njo razgovor. Blesk solnca, šum kočij, konj, svetli gumbi, vse to je bilo nekam čudno novo in nič strašno, da se je duša Oriše napolnila z razkošjem in se je glasno zahohotal.
— Pojdimo! Pojdimo! — zakliče človeku s svetlimi gumbi in ga pocuka za Škrice.
— Kam pa? — vpraša človek.
— Pojdimo! — nadaljuje Oriša vztrajno.
na mišljenje angleškega delavstva. Nato je prišel govor na razredni boj, ki se mora voditi v treh smereh: politični, strokovni in zadružni. Končno se je govorilo o potrebi živahne agitacije in sicer ne samo med indiferentnim delavstvom, ampak tudi med ženstvom. Vsi zbrani sodrugi so bili zadovoljni z diskuzijo in soglasna želja vseh je bila, da se vsak mesec priredi po ena taka diskuzija. Po diskuziji se je nabrala lepa svota za rniljonski sklad »Zarje«.
— Občni zbor Dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem je bil včeraj dopoldne v restavraciji Narodnega doma v Ljubljani. Iz poročil predsednika Planinca, tajnika Nabernika in blagajnika Štreklja posnemamo, da je imelo društvo v prošlem letu 14 odborovih sej ter je prejelo 38 (7 več nego lani) prošenj za podpore Društvo dovoljuje le izredne podpore, ki jih strokovna organizacija načeloma odreka. Članov je štelo društvo konec leta 182. Dohodkov pa je imelo: članarina 864 50 K, darili Narodne tiskarne K 50—, in poklonjeni dohodek diletantske predstave K 12—, dohodek božičnice K 60 04, obresti naloženega imetja K 116 45. torej dohodkov skupaj K 1102 99. Izdatki: 16 članom izredne podpore K 222'—, 5 bolnikom K 165'—, 4 v potrebi sicer K 70—, 2 brezposelnima K 60—, potujočim izredne podpore K 137—, 2 vdovoma K 30—, 5 sirotam K 50 —, 393 prenočiščnih nakaznic za potujoče K 19650 in up avni stroški K 21 67; skupaj_ torej izdatkov K 952 17. Prebitek K 150 82. Če prištejemo ta prebitek imetju, znaša društveno imetje konec upravnega leta 1911 K 3075 61. Imenom preglednikov računov poroča Matičič, ki potrjuje, da so knjige v najlepšem redu in predlaga absolutorij, ki ga občni zbor soglasno sprejme. K volitvi novega odbora predlaga izvoljeni volilni odbor (Ojstriš, Mlinar, Ropič) naslednjo kandidatno listo, ki jo občni zbor sprejme brez ugovora: O Planinc, preds.; Komar, podreds.; blag. Štrekelj; zapisn. Nabernik; odbornika A Slanovec, I. Lampič; odb. namestnika P. Jeločnik, I Matičič; pregl. Fr. Jereb, Fr. Krašovic. Ojstriš je pri slučajnostih želel, da bi člane odbor opozoril kakorkoli že, da bi se številneje udeleževali tudi občnega zbora tega društva. Mlinar omenja, da je čul med člani željo, naj bi se pri dobrodelnem društvu uvedel nadatek k brezposelni podpori. Zdi se mu taka pripomoč potrebna in priporoča, da naj odbor to željo upošteva pri preosnovi poslovnika in društvenih pravil, ki jo namerava, kakor smo posneli iz njegovega poročila. Odbor sprejme obe želji na znanje, na kar predsednik zahvali za udeležbo in zaključi občni zbor.
—Razmere v idrijski žgalnici. Iz Idrije nam pišejo: Dolgo ni bilo že nič slišati o razmerah v naši žgalnici in navsezadnje bi celo utegnil kdo misliti, da je delavstvo v žgalnici povsem zadovoljno z razmerami. Ali ravno nasprotno je res! V žgalnici so napravili moderno peč, ki naj bi žgala rudo z umetnim ognjem. Ker pa se jim naprava ni posrečila kakor bi bili gospodje radi, pa mislijo, da se morajo znašati nad delavstvom. Zlasti s odlikuje v tem oziru praznik, katerega ime za sedaj še zamolčimo. Ta možakar ima svoje jako čudne nazore. Ako se mu nam-leč delavec pritoži ali mu hoče kaj pojasniti, tedaj ga kratkomalo nahruli, ako ti ni prav, pa pojdi, saj imamo drugih dovolj, ki se vsak dan ponujajo. Pa še nekaj! Zadnjič je kaznoval delavca, češ da je preveč rude naložil na voz in jo raztresal. Voz delavca je res raztresal rudo, toda ne po delavčevi krivdi, ampak zategadelj ker so vozovi pokvarjeni in prav tako tudi proga, tako da se komaj še lahko opravlja delo. Mi svetujemo gospodu svetniku, da svoje paznike pouči, naj ne nastopajo tako krivično in nedostojno proti delavstvu v žgalnici. Delavcin samim pa kličemo: Proč z brezbrižnostjo, vsi v organizacijo in konec bo takim pazniškim in drugim sainolastnostim!
— »Društvo vrtnarjev in prijateljev vrtov“ ima svoj redni občni zbor dne 8. malega travna v Kranju ob 4. popoldne v hotelu „Stara pošta*.
—S trebuhom za kruhom. Včeraj se je z :,ižnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Ma-cedoncev in 25 Hrvatom, iz Amerike je pa prišlo 35 Slovencev in Hrvatov.
— Aretirani knjigovodja. Prejeli smo sledeči popravek: Kot zastopnik gospoda Frana Hirschmana, bivšega knjigovodje pri tvrdki Fran Souvan sin, prosim, da sprejmete v smislu § 19.
Rad bi dejal, da ne bi bilo napačno vzeti papana, mamo in mačko seboj na sprehod, a jezik ne govori tega, kar bi rad.
Čez kratek čas zavije pestunja z bulvara in pelje Orišo na veliko dvorišče, kjer še leži sneg. In tudi človek s svetlimi gumbi koraka za njima. Skrbno se ogibljejo snežnih kupov in luž in vstopijo po umazanih temnih stopnicah v izbo. Vse zakajeno je od dima, po pečenki diši; ženska stoji ob ognjišču in peče kotlete. Kuharica in pestunja se poljubujeta, sedeta s človekom na klop in se tiho razgovarjajo. Oriši, zadelanemu v debelo oblačilo, postane neznosno vroče.
»Kako neki to?« — si misli in se ozira na-okolo.
Teman strop ugleda, velike vilice, ognjišče, ki izgleda kakor veliko črno duplo ...
— Ma-a-ma! — zakriči.
— No, no, 110! — zakliče pestunja. — Le potrpi!
Kuharica postavi na mizo steklenico, dva kozarca in pašteto. Obe ženski in človek s svetlimi gumbi trkajo in pijo, in Človek objema zdaj pestunjo, zdaj kuharico. I11 potem zapojo vsi trije potiho.
Oriša iztegne roko k pašteti, pa mu dado košček. Je in gleda, kako pije pestunja ... Rad bi pil.
— Daj! Daj! — zaprosi.
Kuharica mu da požirek iz svojega kozarca. Debelo pogleda, namrši čelo, kašlja in maha dolgo z rokama, a kuharica ga gleda in se sme-je.
Vrnivši se domov pripoveduje Oriša mami, stenam in postelji, kje je bil in kaj je videl. Govori ne toliko z jezikom, kot z obrazom in z rokama. Kaže, kako se blešči solnce, kako teko konji kako zgleda strašna peč in kako pije kuharica..,	<	.. . ujnUa..,,
tisk zak. z ojrom na v Vašem cenj. listu z dne 30. marca 19T2 št. 245 pod naslovom: Ljubljana in Kranjsko* priobčeno novico: „Aretirani knjigovodja", nastopni popravek: „Ni res, da je policija na poziv sodišča gospoda Fran Hirschmana, bivšega knjigovodja tvrdke Fran Souvan sin aretirala, da so se zasledile večje poneverbe, da je kake poneverbe skrival gospod knjigovodja Fran Hirchman s ponarejanjem blagajniške knjige W da se gre za poneverbe mnogo tisoč kron.“ "
Z odličnim spoštovanjem bilježi udani dr. Josip Furlan
— Dva dečka sta izginila. Ivana Lap Most št. 49 je dne 28. marca 1912 zvečer naznanila pri okrajnem glavarstvu v Kamniku, da pogreša od torka, to je 26. marca zvečer, svoja dva sinova. Ta dan okoli 6. ure zvečer sta se 1 napotila iz Most v Mengeš svoji materi nasproti. ki je prihajala iz semnja iz Lukovice. Okoli 8. ure zvečer je dečka videla v Mengšu še neka deklica, pozneje pa nihče več. Starejši l81etrn Rudolf Kepic, je primerno dobro razvit, suh* rdečili lic, črnili las, rjavih oči, brez vidnih posebnih znamenj; vsled prehlajenja 11111 je teklo iz desnega ušesa. Mlajši, (Metni Franc Lap. je istotako starosti primerno razvit, stili, belkastih las, rjavih oči, bledih lic. brez posebnih znamenj. Bila sta bosa in imela sive mehke klobuke in sivo navadno delavno obleko. Kdor kal ve. kar bi kazalo na sled teh otrok, naj to na* znani c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kamnik*1'
— Smrtni padec. Ko je v petek popoldne zidar Jožef Zamljen, rojen 31. oktobra IS72. ' 1 Stolniku, pristojen v Stranje pri .Kamniku W stanujoč na Velikem stradonu št. 6. barvalv Streliški ulici pri pritlični hiši Jožefa črnicjj dimnik, je nenadoma padel z lestve na tla 'J1 tam onesveščen obležal. Ko je Črnič to dozna-ga je s pomočjo svoje žene prenesel na dvorišče. kjer so ga jeli močiti z jesihom in vodo toliko časa. da so spoznali, da še živi, potem so'P® poklicali rešilni voz. s katerim so ga prepeli2, j v deželno bolnišnico, kjer se pa ni nič zavede in je že zvečer ob 7. v hudih mukah (prebil si ^ namreč pri padcu črepinjo) izdihnil. Ponesi' čenec je bil epileptičen.	1	'
— tlektroKineinatograf „ldeal“. Danes & nji dan k.asnega sporeda. Zvečer senzacjS" j drama „Smrtna ladja* poleg 7 slik prve yr5t popoldanskega sporeda, od katerih omenjaj amerikansko humoresko .Oh stric* in vele*1®, mični »Princ Moric in čarovna palica*. J11. „Uboga Jenny“, drama z Asto Nielsen in antfr kanska veseloigra „Le ne tašče!*
Shod zagorskih rudarjev.
Zagorje, 31. marca.
Ob veliki udeležbi se je danes dopoldne v* šil v Mihelčičevi dvorani na Toplicah iaV shod, ki ga je sklicala »Unija«, da zavzameJ zagorski rudarji stališče do odgovora Trbove** ske premogokopne družbe.	.	j
Prvi je poročal sodr. Čobal, ki je opis, mizerni položaj zagorskih rudarjev, ki je P0^, pod vplivom naraščajoče draginje naravno nevzdržen. V svojih izvajanjih se je ozrl na 111 gočne boje angleških, nemških in čeških ruda jev in podal pregled mezdnega gibanja med s* venskimi rudarji. Nadalje je poročal o usPeL. so ga rodila pogajanja s trboveljsko premog, kopno družbo, ki je obljubila petodstotno P°' šanje mezde vsem rudarjem in ki se je zaveza* da izdela mezdno tabelo, slično oni v ang* škili rudnikih, ki bo nadomeščala kolektivno P godbo.	  |
Drugi poročevalec sodr. Kocmur je l,reCj,Ie resoluciji, ki ju je priporočala konferenca z a 29. marca vsem rudarjem trboveljske Prenl0JL-kopne družbe v odobritev. Resoluciji se l sita:	.	r.
I.	Zbrani delegatje podružnic Unije m0 j, jev avstrijskih iz Zagorja, Trbovelj in Hra® ka in rudarske zadruge druge skupine na K terenci dne 29. marca 1912 v »Delavskem mu« v Trbovljah, so sklenili priporočati ^ stvu na shodih vršečih se v nedeljo dne 3l. ca 1912, sprejeti 5 procentno povišuje P y . vsem pri rudniku vposlenim delavcem, Pf'^, kordnem delu kakor tudi pri gosposkih sl‘ ^ ki ga je ponudila Trboveljska premogok°*L družba v odgovoru z dne 25. t. m., s priP°?Il(r< da se izdela tarifa za akordna dela
Zvečer ne more zaspati. Vojaki, velike ^jj ke, konji, čepinje, košara s pomarančami. jn gumbi, — vse to se mu je spletlo v klobk ^ davi njegove možgane. Premetava se z e joK-drugo stran, govori in udari navsezadnje v ker ne more strpeti razburjenja.	. ga
— Kako ti je vroče! — govori matna 'n z dlanjo poboža po čelu. — Od česa nekif
— Peč! — plaka Oriša. — Proč, peč!
— Preveč je jedel... — misli mama. jJt
In Oriša, ves poln vtiskov novega ŽivUe
dobi od mame žličko ricina.
OSKAR WILDE:
Umetnik.
Zvečer se je zbudilo v njegovem srcUxe| jc penenje, da ustvari Razkošje trenotka. I" * ($o [ po svetu, da poišče brona, zakaj le v bro rasle njegove misli.	.kjer!
Ampak ves bron je zginil s sveta. . ^o- > na vsem svetu ni bilo najti brona iziinSl nasto podobo »Večne bridkosti«.	. . fo'
In to podobo je ustvaril sam, s svoj*>,ll.]) v kaini jo je upodobil in postavil na	H3
grobu je ležalo vse, kar je v življenju li11	’st,r
grob tega, kar je najbolj ljubil v živi j..)e	H1
vil svoj umotvor, da priča o ljubezni 1,1 ne umrje, in za simbol bridkosti, ki n'n,a .a K0' In na vsem svetu ni bilo drugega bro bron te podobe.	. p0'
Vzel je podobo, ki jo je ustvaril, i'1 ložil v plavž in jo raztopil v ognju.	.	#
In iz bronaste podobe bridkosti, konca, je ustvaril podobo razkošja, Ki trenotku.	_________
Tabelle) za rudnike v Zagorju, Trbovlje in Hrastnik-Ojstro. Akordni cenik naj se izdela tako, da bo vsak delavec iz istega posnel, koliko plačila inu gre za posamezna mu odkaza-na dela. Na tako izdelano tarifo naj se šele priklopi posameznim postavkam 5procentno povišanje.
Na posvetovanju, ki so se vršila glede sestave tarifov naj se poleg delegatov povabi tudi g- M. Cobala iz Zagorja.
Konečno zavračaa konferenca soglasno žaljivi ton odgovora, v katerem se delavstvu o-čita malomarnost pri delu.
11.	Zbrani delegatje in zaupniki so storili, kolikor je v sedanjem času bilo mogoče, da se ie delavskim zahtevam deloma ugodilo, in pričakujejo, da se bo delavstvo za prihodnje boje bolje pripravilo ter priznalo važnost svoje stanovske organizacije.
Zastopniki pozivi jejo vse rudarje, da pristopijo kot člani »Uniji rudarjev avstrijskih«.
V svojem poročilu je naglašal sodr. Kocmur, da je za vsak boj neobhodna potrebna železna solidarnost in polne bojne blagajne; vse to daje trdna, vse delavstvo obsegajoča strokovna organizacija, Kaj premore čvrsta organiza-c'ia, so sijajno pravkar pokazali angleški rudarji, pred katerimi je morala kapitulirati celo državna oblast. Če rudarji sprejmo na znanje koncesije Trboveljske premogokopne družbe, če Poslušajo glas svojih zaupnikov, ki so stvar po vestnem preudarku na vse strani pretehtali, si tega koraka rudniški mogočnjaki ne smejo tolmačiti za konec boja. Naloga rudarjev je, da se z vso vnemo pripravljajo na nov boj. Zato pa je nujno potrebno, da okrepe svojo organizacijo. Tdui v zagorskem rudniku mora obveljati načelo, da ga ne sme biti rudarja, ki ne bi pripadal svoji organizaciji. Da se to zgodi, zato mora skrbeti vsak poedinec!
Shod je prejel od rudarskih zaupnikov priporočani resoluciji. Da Trbovelj, premogokop-na družba natanko izpolni dane obljube, je naj-gotovejše poroštvo v organizirani sili rudarjev. Konec sedanjega mezdnega gibanja mora biti j začetek novega, veselega organizacijskega življenja, ki ustvari predpogoje za uspešne boje v bodočnosti!
Vsi na delo!	______
Št?g>rsko — Obsojen obrekovalec. Kakšne nesramnosti morajo delavski zaupniki prenašati, se je i Pokazalo zopet v sredo pred okrajnim sodiščem v Ljubnu. Teden se nahajajo rudarjiljubenskega °krožja v mezdnem gibanju in samo s skrajnim naporom je bilo mogoče Alpinsko Montansko družbo prisiliti, da je privolila rudarjem nekoliko Priboljškov vsekakor šele potem, ko je družba Pravlja milionske dobičke, morala računati s stavko. Pri takih prilikah pa se najdejo zmerom žalostni junaki, ki so sicer prestrahopetni, da bi v boju sodelovali, in preumazani, da bi organizaciji tudi kaj prispevali ter ji na ta način boj omogočili, ki imajo pa vsak čas dovolj poguma, da na najpodlejši način obrekujejo zaupnika delavcev, ki pri takih prilikah dostikrat cele tedne ne zatisne oči. Taki junaki v bojih nikoli ne sodelujejo , pač pa so prvi, ki sežejo po uspehih ■boja, kadar se organizaciji posreči, da kai doseže. Eden te vrste junakov je tudi rudar Schmuk, ki je revirnega tajnika rudarjev v Ljubnu, sodr. Zwanzgerja obrekoval, češ, da je od Alpanske Montanske družbe podkupljen in da za to rudarji nikoli nič ne dosežejo. Pravil je celo, da bo nastopil dokaz resnice. Razumese, dajebli sodr. Z\vanzger prisiljen tirati obrekovalca pred sodišče. Tu pa je žalostni junak zlezel pod klop. j Najprej je na vse mogoče načine se izvijal in ^aiil in na vse zadnje prav klavrno operiral na prizanesljivost tožitelja. Samo dobroti sodr.
' ^Wanzgerja, ki je z ozirom na nedolžno rodbino predlagal milo kazen, se ima zahvaliti, da je dobil samo tri dni strogega zapora, mesto meseca dni, kakor je povdarjal sam sodnik. Žalostno ie- da se najde med delavstvom še zmerom le preveč takih ljudi, ki mečejo v svojo lastno škodo svojim zaupnikom polena pod noge.
.	— Smrtno nevarno poškodovan je bil 24-
i®tni delavec Karl Verfck v sredo v Slovenski ^'strici v tepežu. Nekdo ga je z nožem zabodel *ako močno, da mu je prebodel pljuča. Okrožni zdravnik dr. Murmayer mu je nudil prvo zdravniško pomoč in nato odredil, da so težko ranje-j|eSa takoj odpeljali v Gradec, kjer so ga oddali v bolnico usmiljenih bratov.
. — Odplavljeni splavi. Ko so se te dni pe-‘Jali splavarji iz Savinjske doline, so zvečer pri-yeza'i splave v bližini Celja k bregu Ponoči pa le voda v Savinji vsled močnega dežja tako na rasla, da je splave odtrgala od brega ter jih od-nes'a V Tremarjih pri Celju so nalovili iz Savi-precej lesa. Lastnik splavov, neki Petrič iz Mečice pri Mozirju trni okr^g 3000 K Škode.
~ Pogrešan. V Donavvitzu pri Ljubnu pogrešajo od nedelje 24. marca pisarja O. Engel-'ardta. Isto nedeljo med 8. in 9. uro zvečer pa 0 videli v Gossu na mostu Mure velikega, tem-'o oblečenega moža, ki se je izprehajal semintja, j	naposled čez ograjo ter izginil v valovih
nire. Samomorilec je najbrž identičen s pogretim pisarjm, 521etnim (j. Englhardtom. Trupla 0 edaj še niso našli.
,	— Ptuj. (Vesela dogodbica v mestnem gle-
dišču.) V torek, 26. marca so v tukajšnjem j^edališču predstavljali »Zvonove Korneviljske«. ,ed igro je ognjegasec Dasch v natrkanem 'tanju napram gledališkemu mojstru Kogerju grajal, <Ja je preveč ljudi na odru. Vsled klopa aanjega zbrovanja ognjegascev, da smejo pri edavanju na odru biti samo 3 osebe. V resnici in, J^.trebujejo štiri osebe za kulise in dva za St?, I ie- Zavoljo tega se je vkljub intervenciji azniojstra med drugim in tretjem dejanjem in !T0r p°daljšal, ker so delavci oder zapustili bili’0 I?0rali igralci sami predevati kulise in mo-p0J,c- Izseli sc je izrazil napram Kogerju, da ima Ie tl v Požarni brambi sovražnika in da se škili1 l)redlog, da Koger v prihodnjih gledali-v J s,ez°nah sploh ne bo imel nobenega delavca Gledališču.
Dret(r, Ples s krvavim izidom. 15. novembra v Mu » a leta ie v gostilni Antona Senčar urberg-Neusatzu v gornjeradgonskem okra-
ju ples, na katerem je prišlo vsled delovanja alkohola do krvavega pretepa, ki so se ga udeležili razen 251etnega dninarja Franca Rakage, ki ga je gostilničar parkrat vrgel iz gostilne, še gostilničar sam, ki je tepel z bikovko, 23 letni sin Franc Kosi, 271etni Martin Stajnko, 291etni Franc Rozman in 231etni Alojzij Štiebler. Pri tem je bil poslednji težko poškodovan in tudi par drugih je bilo lahko poškodovanih. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je sedaj ta pretep našel svoj zaključek s tem, da so bili obsojeni: Rakaga na 3 mesece, Kosi na 3 tedne, Stajnko, Rozman in Senčar pa so dobili vsak po 14 dni. Štiebler je bil oproščen.
— Še en krvav ples. 21. januarja t. 1. je prišlo v gostilni Antona Vergelj v Trbogovcih v gornjeradgonskem okraju na plesni zabavi do krvavega pretepa med katerim je 2f>letni zidar Franc Nedog vrgel kozarec in opletal okrog sebe z nožem. Pri tem sta bila Franc Ritonja »n Josip Kupljen ranjena. Nedog je bil radi telesne oškodbe obtožen, pa so morali obravnavo preložiti, ker je tajil in se mu dejanja še ni moglo dokazati.
— Otrok utonil. Iz Mitterdorfa na Štajerskem poročajo: V sredo, 27. marca je nek cestar delal na cesti proti Veitschu. Njegov dveletni sinko se je med tem igral poleg ceste, pri tem pa je prišel preblizu potoka, padel vanj in utonil, preden je mogel oče prihiteti na pomoč. Potegnili so ga že mrtvega iz potoka.
— S kolesa padel. 371etni klenarski mojster Josip Lillek je padel v sredo pri Rogatcu tako nesrečno s kolesa, da si je zlomil levo stegno. Ko mu je bil okrožni zdravnik dr. Emil Treo v Rogatcu nudil prvo zdravniško pomoč, so ga preneljali v graško bolnico usmiljenih bratov.
— Napadeni advokat. Iz Ljutomera poročajo, da so advokata dr. Grossmana, ko je zapuščal okrajno sodišče, napadli štirje kmečki fantje, ga vrgli na tla in ga obmetavali z gnjilimi jajci.
— Na vile je padel kočaijev sinv Jože Majer pri Cmureku, ko je lezel s poda Železni rogovi so se mu zasadili v spodnji del telesa. Bil je smrtno ranjen ter so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je s:ioinak ined operacijo izdihnil.
Goriško
— Solkan. Naše slavno glavarstvo rado pometa s cestnimi delavci, kakor pometajo oni cesto. Vsaj drugače si ne moremo tolmačiti zavlačevanja izplačevanja mezde. Ubogi cestarji romajo vsako nedeljo na slavni urad v Gorico v nadi, da vendar enkrat dobijo zaslužene novce. Pa nič ne, cestni upravi je menda primeren vsak izgovor, da odslovi čakajoče praznih rok. Plačevanje je določeno na mesec, a gospodom se kljub temu tako mudi, da morajo delavci po cele mesece vsako nedeljo hoditi pred vrata milosti, če se jih gospoda usmili. Enkrat ni inženirja. drugič ni cestnega mojstra, tretjič ni pripravljenega denarja in tako se večkrat, ne: zmerom zgodi, da dobijo svoje plačilo tretji ali četrti mesec. Kaj je rednost, to gospoda že ve, seveda samo. kadar gre za njih zadeve. Dobro vemo, da jih vsaka malenkost, ki se jim prigodi v navskrižu s predpisi, napravi nervozne, a ko gre za druge imajo od sile trdo kožo. Še izredno nagli znajo biti na glavarstvu, ko gre za prepoved kakega socalističnega shoda. Tudi v denarni zadregi ni cestna uprava, ko je treba vreči v popolnoma mrtvo cesto tisočake, in to samo na ljubo avtomobilnim baronom. Kakor vidimo, kaže c. kr. glavarstvo po neki strani velike vrline, zato zahtevamo, da jih pokaže tudi po drugi strani, kajti cestarji niso zato tu, da razodevajo razni uradniki na njih račun svojo komodnost.
— Strašen zločin. V Modrejcah pri Sveti Luciji ob Soči je v noči od srede na četrtek Franc Kragelj (po domače Mohorc) s sekiro umoril dva otroka in ženo, ki je bila noseča in se zjutraj sam javil sodniji. Ljudje so to izvedeli šele popoldne, ko so prišli orožniki in komisija v vas ter so prestrašeni in zbegani pustili delo doma in na polju. Nesrečnež je bil vedno nekoliko slaboumen in sodijo, da je izvršil čin v hipni blzanosti.
Hinavski obup N. D. O.
Trst 28. marca 1912.
Pred nekoliko dnevi sem čital v »Edinosti« vabilo na shod, ki ga prireja N. D. O. z dnevnim redom: Obupen položaj slovenskega delavstva v Trstu!
V prvem trenutku si nisem znal pomagati, ako ravno živim tukaj ter se zanimam po možnosti za vse dogodke, kaj bi se naj bilo zgodilo slov. delavstvu. Da je položaj delavstva v Trstu splošno obupen, to mi je sicer dobro znano, ker to sam na lastni koži najbolje občutim, ampak ta položaj ni trenoten, temveč odkar to delavstvo ( ne samo slovensko, ampak delavstvo sploh) izkorišča buržovazija vseh barv in ne najmanj slovenska. Posebno pa je slovensko delavstvo v obupnem položaju, odkar je nastala pogubonosna delavsko slogo razdirajoča krumirska N. D. ()., ki bi naj bila zadnja o-brarnba slov. kapitalistov in kapitalistov sploh pred prodirajočo povodnjo zavednega delavstva.
Kaj se je torej zgodilo takega, da bi bil gori navedeni dnevni red opravičljiv? Ej, nič drgega kakor to, da so slovenski in tudi italijanski zidarji dosegli velikanski moralni a tudi materialen uspeh. Kljub obstoju (?) krutnirske N. D. O. ter so isto v največji meri iznenadili, čeravno so pogajanja trajala apr mesecev, tem, da so jo postavili pred gotovo dejstvo in sama tetka »Edinost« si ni znala več pomagati, temveč je objavila uspehe ter konštatirala, da so zadovoljni s pogodbo tako mojstri kakor delavci. Ali ker »Edinost«, oziroma klika, ki za njo stoji, ni zadovoljna s to pogodbo, za to je treba tej pogodbi napovedati najostrejši boj ter porabiti vsa gnila sredstva proti socialnim demokratom, katerih se navadno poslužuje klika samo ob volitvah. Pa lahko razumemo bolečino gospodov okolo narodne mizice, saj ne bi mogli biti toliko brezčutni. Kadar oni najglasneje cvilijo, takrat smo mi veseli, ker je to najboljše
znamenje, da smo na pravem tiru. Pa saj se razumemo, tetka »Edinost«. Gre le za malenkost in ta malenkost je — okoličanski državnozborski mandat, in pa za nekaj materialnega »profita« slovenskih trgovcev in obrtnikov a la J oh. Martcllanz, slavni Gorup et Comp.
Gospodje v »Narodnem domu« so bili že za časa državnozborskih volitev čisto iz sebe ko so izvedeli, da je v okolici že 2000 zidarjev organiziranih. In kdo se ne spominja več, s kakimi sredstvi je tolpa v okolici — nastopala proti našim sodrugom.
In pomislite: danes je zidarjev že čez 3000 in še vedno noče njihovemu naraščanju biti konec. To dela gospodom na vojaškem trgu velike skrbi in zato je že treba alarmirati vse, kar leze in gre ter delvcem tistega starega zlodja še enkrat tako črno pobarvati, kakor se le da. Nadalje je treba ono podrto barako še enkrat modro pobarvati in vse sile zbrati. Ce je treba tudi kak značaj kupiti, nič ne de. Tak značaj zašilo se dobi pri g. Brandnerju, prejšnjemu prodajalcu falitne »narodne botege«.
Radovednost, ki me je gnala, da bi izvedel kaj se je torej slov. delavstvu zgodilo, me je tedaj minila, ko sem čital v »Edinosti« o »velikanskem« shodu pri sv. Jakobu na katerem so nastopile vse moči. Celo gosp. Rybar je moral naravnost z Dunaja priti kakor vselej. Kakor čitamo v poročilu, se je neki dr. Kisovec prav kisal, ko je delavcem pripovedoval o neznosni draginji. Gospoda ali ni to vnebopijoča hinavščina? Ali se upate z odprtim licem pred ljudstvom pripovedovati o draginji? Ali niso sl. narodnjaki krivi draginje. Kakšno pa je bilo postopanje Gregorina in Rybara pri glasovanju o draginjskih predlogih? Ali res računate na tako veliko neumnost slov. delavstva? Ali se ni »E-dinost« norčevala iz argentinkega mesa? Šele potem, ko je tetka uvidela, da zahteva splošno vse delavstvo uvoz argentinskega mesa — šele takrat je jela tudi ona pisati v prilog uvozu.
Ako torej vkljub vsem znanim dejstvom hodi narodnjaška gospoda sedaj delavstvo slepit z draginjo, katere niso hoteli priznati, ampak so jo označili za socialno demokratični »švindel«, tedaj je to početje brezmejna drznost in nesramnost, da se upajo na tak način norčevati iz slov. delavstva. Ker niste pomagali, ampak ste ga pripeljali na rob prepada, u-pijete sedaj, da se nahaja slovensko delavstvo v obupnem položaju. Kar je pa »značaj« Brand-ner govoril, tega pa sploh ne uvažujemo, ker je govoril avtomat, ki je bil za to plačan.
Trsi.
— Zveza lesnih delavcev — podružnica Trst. V torek 2. aprila 1912 se vrši v „Delav-sketn domu“ ul. Madonnina 15 v pritličju ob 8. zvečer redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Prečita nje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila vodstva. 3. Poročila blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Raznoterosti.
— Detomor. Prodajalec zelišč v Trstu Peter Kadorin je našel 27. t. m. dopoldne pod svojo stojnico mal zavoj, v katerem je bilo zavito truplo novorojenčka. Poklical je stražnika, ki je pripeljal komisijo, ki je dognala, da je bilo dete zadušeno. Truplo so odnesli v mrtvašnico. Detomorilki so na sledu.
Umetnost in književnost.
Slovensko gledališče. Za zaključek sezone je slov. gledališče snoči uprizorilo nenavadno delo. V zapuščini Leva Tolstega so med drugim našli dramatičen rokopis z naslovom »Ži-voj trup«, ki je prav kmalu nato prišel na oder in v kratkem času prerotnal celo vrsto gledališč. S posebno simpatijo ga je uprizorilo rusko »Umetniško gledališče« in ondotna inscenacija je postala vzorna za druge, končno tudi za naše. »Živi mrtvec« — tak je naslov v slovenskem prevodu, ni dovršeno delo, in gotovo ga tudi Tolstoj sam ni smatral za tako. Drama obsega šest dejanj, oziroma dvanajst slik. in znano je. da se taka konstrukcija nikdar ne vjema s Tolstojevimi strogimi nazori o tehniki drame. V tej obliki je delo sploh bolj podobno dialogi-ziranemu romanu kakor drami, dasi ima posamezne jako krepke dramatične momente. Že ob površnem pogledu se spozna, da bi se nekateri prizor brez vsake škode lahko izpustili in število slik bi se z razumno dramaturgično kombinacijo lahko prav znatno zmanjšalo. Če je slavni pisatelj to nameraval ali ne, je tajnost, katero je vzel menda s seboj v grob; ali verjetno je nad vse, da je smatral delo v tej obliki le za načrt, ki ga ni dal iz rok. Fabula »Živega mrtveca« je v kratkem sledeča: Fjodor Vasiljevič Protasov pride po desetletnem zakonu do spoznanja, da je malopridnež, ki sploh ne more živeti v urejenih razmerah, tudi v rednem zakonu ne. Nekaj bohemienskega, morda celo umetniškega je v njem. Njegovo srce je dobro, ali meso je sila slabo. Denar zapravlja kakor suho listje, za vince mu je grlo gladko, posebno pa ljubi cigansko godbo in petje. Neštetokrat se je že namenil poboljšati, ali njegova volja je brez moči. Ko spozna dodobrega, kako je z njim. zapusti ženo. želeč da bi postala srečna z Viktorjem Kareninom, ki jo je ljubil že pred njeno poroko. Njegova žena Jelizaveta začetkoma noče. pošilja celo Viktorja za njim, naj ga pripravi, da bi se vrnil. Toda zaman. Fedja se pozna predobro, pa noče biti lepši sreči svoje žene na poti. Tedaj se Liza zave svoje ljubezni do Viktorja in se hoče poročiti z njim. Ali najprej mora biti Liza ločena od Fedje. Temu je strašno zoprna misel na vso umazanost, ki naj bi se pretakala in kidala pred sodiščem, pa sklene, da odide na drug način s poti.
Ivan Petrovič ga pouči, kako enostavno je to, če fingira samomor v vodi; za svet je tedaj mrtev, Liza in Viktor se lahko vzameta, on — mrlič —• pa živi dalje svoje življenje. Fedja napiše ženi pismo, da se usmrti, slučajno naplavi voda isti čas neko strohnelo truplo, in vsi mislijo, da je Fedja res mrtev. Liza in Viktor se vzameta in sta srečna. V neki beznici pa zve lump Artemjev to istorijo in hoče navesti Fedjo, da bi si priskrbel denarja od Lize in Viktorja, žugajoč jima, da ju naznani zaradi bigamije. Fedja ga ogorčen zavrne, ta pa se maščuje na
ta način, da naščuje policijo na Fedjo. Čudna zgodba pride tako na dan in vsi trije Liza, Viktor in Fedja se morajo zagovarjati pred sodiščem. Med obravnavo zve Fedja, da bo v najboljšem slučaju drugi zakon razveljavljen in Liza postane zopet njegova žena. Tedaj spozna, da mora res izginiti iz življenja, če hoče preprečiti to, pa se ustreli... V predzadnji sliki pred preiskovalnim sodnikom ilustrira Fedja brz-unmo brutalnost postave, ki po sili loči srečno živečo dvojico, pa sili v zvezo par, ki ne more biti skupaj srečen ... Igralo se je v celoti prav dobro, inscenacija je bila preudarjena in okusna, maske vseskozi dobre, le starejši dami sta bili nekoliko premladi. Zbor v drugi sliki jo je dvakrat zavozil. Sicer pa je bila igra jako dobra. (Ja. Danilova je vtelesila nesrečno Lizo z globokim umetniškim razumevanjem. G. Nučič je bil v vseh fazah dosleden Fedja; jako fin nastop je imel g. Skrbinšek (stari knez Sergij U-brezkov), g. Verovšek je bil značilen ciganski vodja, gdč. Thalerjeva simpatična platonična ciganka. Prav dobra je tudi ga. Ilčičeva. Lizina mlajša sestra; g. Šimaček, Viktor Karenin. Manjše vloge so dobro opravili gdje. Križaj, Bukšek, Pečak, Štrukelj, Molek. Ga. Juvanva je kazala malo preveč mladega temperamenta. Sicer so bile tudi epizode pridno odigrane.
—an.
Vestni k organizacij.
Glavni odbor „Vzajemnosti“ ima v četrtek zvečer ob 8 v društveni pisarni z nadzorstvom skupno sejo. Vabljeni so tudi odborniki in nadzorniki iz prejšnje dobe.
Delavsko gibanje.
— Bojkot v ljubljanski pečarski stroki je
preklican za vse firmevCe kdo razširja drugačne vesti, so neresnične. Člani organizacije utegnejo vstopiti v vsako delavnico, kjer se jim ponudijo take delovne razmere, da so zanje sprejemljive. Obenem pa je samoobsebi umljivo, da naj se vsak član zglasi prej ali pa vsaj takoj na to pri organizaciji
Igralska strast in loterija.
»Osterreichischer Volkswirt« objavlja sledeča zanimiva izvajanja, ki so potekla izpod peresa dr. A. R. Člankar piše:
Finančni minister je poslanski zbornici predložil predlogo, po kateri se ima mala loterija ali številna loterija po preteku enega leta od tistega časa, ko bo razredna loterija za državo vrgla čisti dobiček od najmanj 20 milionov kron, opustiti. Torej je še čas, da pišemo mali loteriji nekrolog; najprej se mora upeljati razredna loterija, najprej mora prinesti letnega čistega dohodka 20 milionov kron ali kakor načrt Sumljivo pravi, najmanj 20 milionov kron, najprej mora preteči leto po dosegi tega najmanjšega dohodka in najprej mora vlada obrat male loterije ustaviti. Čas ima posvečujočo moč in celo na najnesmiselnejše naprave se človek navadi ako imajo dolg obstanek, in kakor ni manjkalo politikov, ki so goldinarskim bankovcem kot avstrijskim znamenjem pretakali solze, tako se bodo tudi izven stalne publike male iote-rije našle stare babe obeh spolov, ki se bodo samo težkega srca poslovile od vkoreninjene domovinske inštitucije male loterije. Upati je, da bo tisti avstrijski finančni minister, ki bo v dobi njegovega ministrovanja čisti dohodek iz razredne loterije dosegel znesek 20 milionov kron, to milotožje premagal in ne bo delal poskusov, da bi vzporednost male in razredne loterije, na katero bodo ljudje tkrat tudi že navajeni, še nadalje ohranili, da je mala loterija v protislovju z vsemi pametnimi nazori o moralnih in gospodarskih predpogojih državnega dohodka (pridobitka), o tem nikoli nihče ni dvomil. Če stvar premotrimo s temelja, ni zgodovina male loterije nič drugega nego zgodovina neprestanega boja proti tej napravi. Bila je 1. 1751. v Avstriji upeljana in dvajset let pozneje je že cesar Jožef razmišljal o tem, da bi jo odpravil. Do tega ni prišlo in bilo je zopet 1. 1791., ko je Leopold II. finančnemu ministru ukazal, razmišljati o tem, kako bi se dala ta pogubljiva jgra odpraviti in najti za pokritje kak drug vir. Na tozadevno poizvedovanje so se razen Tirolske in Galicije izrekle vse dežele za ohranitev male loterije. V štiridesetih letih prejšnjega stoletja so nastopili stanovi Češke in Šta-jrske za odpravo male loterije, Češ, da bi se morala strast igranja, ki je sama po sebi težko ozdravljiva bolezen časa, vsaj držati v gotovih mejah in zaeno uporbti v to, da bi se ozdravile ali pa vsaj omilile druge bolezni družbe. Dvorna komora je napravila načrt, da bi se na mesto male loterije upeljale takozvane rajonske igre v obliki nemške loterije. Do izvršitve tega projekta pa ni prišlo. Od sedemdesetih let naprej je sedaj že umrli poslanec dr. Roser v vsaki proračunski debati nastopal proti mali loteriji in visoki zbornici in visoki vladi vsakokrat pripovedoval neštevlne slučaje, ki so osvetljevali gospodarsko in moralno pogubne učinke te državne naprave; zbornica je tudi zmerom glasovala za tozadevne Roserjeve resolucije, ki so vlado zmerom odločnejše poživljale, da naj odpravi malo loterijo. Pa tudi vlade se niso zapirale pred vzroki, ki govore proti mali loteriji; toda njeno stališče je bilo enako stališče Leopolda II., da se mora ta pogubna igra odpraviti samo, ako se za njen dohodek najde primerno na-dometilo v razredni loteriji. Za leto 1912. je čisti dohodek loterijskega davka preliminiran s 14.46 milijoni kron k čemur pride še davek od dobička z 2.87 milijoni kron. Zakonski načrt bi torej lahko dohodek 17.33 milionov kron iz razredne loterije določil za predpogoj odpravi male loterije, oziroma bi lahko izrekel brezpogojno nadomestitev male loterije z razredno loterijo. Ogrska razredna loterija, ki se je bila svoječas-no dala neki družbi v najem, dasi nihče ni verjel, da bi bilo vodstvo obrata v lastni režiji za državo zvezano z rizikom, donaša državi in podjetju v celem 4 in pol miliona kron, pruska razredna loterija nad 45 miljonov kron letnih. Čisti dohodek 17.3 milionov kron kot popolno nadomestilo dohodka iz male loterije je iz avstrijske razredne loterije* prav kmalu pričakovati, tembolj, ker zakonski načrt odbitke drža-
ve od igralne glavnice višje taksira nego je to na Ogrskem in Pruskem.
Razredna loterija bo imela svoje dobre posledice med katere bo pred vsem šteti popolno odpravo male loterije; v kvar bo pa v toliko, kolikor je vzrokov, ki govore proti igranju sploh. Toda igralni nagon je tu in se bo pač težko dal izkoreniniti, če bi se ga tudi izkoreniniti hotelo, kar se pa baš ne namerava. Bilo bi zanimivo približno preceniti one zneske, ki se leto za letom v najrazličnejših oblikah v igri riskirajo in izgubljajo, naj gre potem za loterijsko igro, za srečke, stave ali pa za špekulacije z efekti. Letne igralne vloge v avstrijski mali loteriji znašajo nad 35 milijonov kron, ki se po vinarjih znašajo skupaj. Da se doseže iz razredne loterije dobiček 20 milj. kron, bo trebalo letno, ako upoštevamo nameravani odbitek 30 odstotkov skoraj še enkrat tako velikega igralnega kapitala. Pri igralnem kapitalu (glavnici) 67 miljonov kron in pri 30 odstotnem odbitku za državo je za igralce 20 milionov K že v naprej izgubljenih; to so patriotične izgube. Znesek 47 milionov kron, ki ostane za dobitke bo (po vzoru tujih razrednih loterij) odpadel približno na polovico polnih srečk, tako da bo druga polovica izšla prazna. Da doseže polovica igralcev preko svojega vložka še dobitke, zato mora druga polovica utrpeti še svoj vložek. V celem bo 43 milionov vsako leto žrtvovanih igri v razredni loteriji, dokler se bo gibala v teh mejah. Na tem seveda je osnovana vsaka igra: da eden dobi, mora drugi izgubiti. Dobiček je zmerom denar drugih. Toda dokler igra sploh ne bo prepovedana, toliko časa tudi teoretično neoporekljivi argumenti, ki se navajajo z moralnega in gospodarskega stališča tudi proti razredni loteriji, ne bodo nujni. Uvedba razredne loterije na mesto male loterije pomeni, da se je večje zlo nadomestilo z manjšim.
ZADNJE VESTI-
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 1. aprila. Prihodnja seja državnega zbora bo dne 18. aprila t. 1.
OBČINSKE VOLITVE V ZAGORJU.
Zagorje ob Savi, 31. marca. Pri današnji nadomestni volitvi treh občinskih odbornikov iz II razreda so dobili liberalci od 87 do 92 glasov proti 66 do 77 glasovi klerikalcev. Rudniški uradnik Albert Učešanek je dobil 154 glasov, ker sta ga volili obe stranki. Izvoljeni so Pograjc Peter, Blaznik Anton in Učešanek Albert. Udeležba je bila slabša nego pri glavnih volitvah. Socialni demokratje so se volitve zdržali.
POSLANEC SILBERER.
Dunaj, 1. aprila. Društvo „Die Naturfreunde“ je sklenilo, da pošlje 200 mož v gore, ki naj poiščejo truplo sodruga Silbererja.
HEERINGEN GRE V LONDON.
Berolln, 31. marca. Pruski vojni minister vrne v kratkem angleškemu vojnemu ministru Haldanu obisk. Pri tej priliki se bodo nadaljevale razprave, ki so se pričele, ko je bil Haldane v Berolinu.
OGRSKA KRIZA.
Vladna stranka.
Budimpešta, 1. aprila. V vladni stranki so zaradi cesarjevega pisma potrti, ker so pričakovali drugačno rešitev. Splošno govore, da se bo vladna stranka vdala, četudi težkega srca.
Košutovcl.
Budimpešta, 1. aprila. Razburjenost v Košu-tovi stranki je velika, in napoveduje se najostrejši boj proti brambni predlogi. Posamezniki priporočajo združitev z Justhovo stranko.
Budimpešta, 1. aprila. .Magyarorszag“ ob-objavlja zelo oster Košutov članek ki kritizira cesarjevo ročno pismovin napoveduje najostrejši boj brambni reformi. Članek pravi, da ima zdaj Košutova stranka zdaj zrpet proste roke.
Ministrski svet.
Budimpešta, 1. aprila. Včeraj je bil tukaj ministrski svet pod Khuenovim predsedništvom.
Državni zbor.
Budimpešta, 1. aprila. Na današnji seji naj-brže ne pride do nobene definitivne odločitve. Skoraj gotovo se odgodi zbornica že danes čez praznike.
SPLOŠNA STAVKA ANGLEŠKIH RUDARJEV Glasovanje.
London, 31. marca. Od 20 000 rudarjev jih je včeraj do pol štirih popoldne 15.000 glasovalo za zopetni sprejem dela Med rudniškimi podjetniki in rudarskimi zaupniki so pogajanja zaradi določitve minimalne plače.
SPOR V CENTRUMU.
K6ln, 31. marca. Centrumaški poslanec Roe-ren razpošilja izjavo, da odlaga svoj državnozborski in deželnozborski mandat. Iz izjave je razvidno, da je storil ta korak z ozirom na znana nesporazumja o značaju centruma.
ZRAKOPLOVSKA BLAZNOST.
Hanover, 31. marca, Mestni svet je soglasno dovolil 2000 mark za pospeševanje vojaške zra-koplovbe.
Magdeburg, 31. marca. Trgovska zbornica poživlja trgovce na zbirko za zrakoplove, ki bi bili namenjeni četrtemu vojnemu zboru. Doslej je
45.000	mark podpisanih.
ITALIJANSKO TURŠKA VOJNA.
Boji pri Tobruku.
Rim, 31. marca. Agenzia Stefani poroča iz Tobruka z dne 29. t. m.:	Danes	je	napadel so-
vražnik dela pri novi utrdbi, a smo ga z velikimi
izgubami odbili. Na naši strani je bil en vojak lahko ranjen. Ob naših okopih se je pomikala približno iz štiridesetih velblodov obstoječa sovražna karavana, a smo jo s streljanjem iz topev razpodili.
ItaPjani zasedejo Bombo?
Pariz, 31. marca. Listu „Excelsior* poroča njegov rimski koresponderit. da Italijani v kratkem zasedejo Bombo. Na Cirenajko so že došle nevozne ladje „Ravenna“, »Brindisi* in »Maršala” s četami in veliko zalogo vojnih potrebščin, prevozne ladje so spremljale torpedovke.
Koliko velja vojna?
Rim. 31. marca. »Giornale d’Italia« je izračunal, da velja Italijo vojna vsak dan okolo okolo 800.000 kron, Turčijo pa od 70.000 do
140.000	kron.
Dardanele.
Berlin, 31. marca. »Ruskoje Slovo« poroča; V zadnjem času so bila v Peterburgu pod predsedstvom vnanjega ministra Sasanova posvetovanja o položaju na Balkanu, ki sta se jih udeležila tudi carigrajski poslanik pl. Giers in tokijski poslanik Nekludov. Za Giersa se je izdelal načrt, ki obravnava tudi ckjrdanelsko vprašanje. Novi poslanik začne baje takoj po svojem prihodu v Carigrad z mirovnimi pogajanji. Začetkom aprila se porti oficielno sporoče italijanski mirovni pogoji.
ITALIJANSKA ZBORNICA.
Rim, 31 marca. Italijanska zbornica se je odgodila do 30. aprila.
NEPOSTAVNA OŽJA VOLITEV.
Rim, 31. maica. Čeprav je pri nadomestni volitvi v Alčsandriji sodrug Bonardi svojega nasprotnika pustil za 17 glasov odzad, je vendar volitev nadzirujoči uradnik šiloma zabranil raz glasitev. Čeprav so razglasili predsedniki volilnih oddelkov na podlagi skrutinijev Bonardija za izvoljenega, se je ožja volitev kljub temu razpisala na današnji dan. Socialisti so sklenili, da se ožje volitve ne udeleže, ker računajo na to, da prizna volilna komisija očividno večino njih glasov.
FRANCOSKA SOCIALNA POLITIKA.
Osemurni delavnik v rudnikih.
Pariz, 31. marca. Zbornica je sprejela s 453 proti 59 glasovom zakon, ki uva,a v rudnike osemurni delavnik.
SLEPARSKE BANKE.
Pariz, 31. marca. Pri drž. pravdništvu so pred kratkim ustanovili poseben oddelek za nadzorovanje sumljivih bank in finančnikov. Pred par meseci so nekatere osebe izkušale izdati za deset milijonov frankov obligacij hipotečne banke, ki se je ustanovila ped imenom Credit Argentin. Zdaj je v tej zadevi uvedena kazenska preiskava. V banki so našli namesto akcijskega kapitala, ki je bil naveden s 5 mil. frankov, le 2000 frankov. Ravnatelj je pobegnil.
POCESTNI BOJI V BRAGANCI.
Pariz, 31, marca. Iz Portugalskega prihajajo vesti o velikih pocestnih bojih med študenti in meščanstvom v Braganci, ki so se jih udeleževale tudi žene in dekleta. Boji so tra jali do noči, dokler se niso študentje umaknili pred vojaštvom. Mrtvih je bilo pet oseb in 2 3 ranjenih.
RUSKI POSLANCI POD CENZURO.
Peterburg, 31. marca. Oktobristi so interne lirali notranjega ministra zaradi prepovedi poštne cenzure, ki ni dostavljala dumski knjižnici raznih inozemskih listov in revij med njimi socialističnih „Humanite“ in »Voi^arts*. Interpelacijo so odkazali posebni komisiji v posvetovanje.
RUSKA DUMA.
Peterburg, 1. aprila. Velikonočne počitnice ruske dume trajajo do 21. aprila.
KITAJSKA REPUBLIKA.
Nemiri v Sučavu.
Šangaj, 31. marca. Nemiri v Sučavu so naj-brže nastali na ta način, da so hoteli kitajski vojaki dobiti brez vstopnine prostora v nekem gledališču, kar se jim je zabranilo. Vojaki so oplenili nekatere hiše v okraju, kjer stanuje dosti tujcev.
Nemiri v Nankingu.
London, 30. marca. V Nankingu so izbruhnili resni nemiri. Vojaki so oplenili mnogo hiš.
London, 1. aprila V Nank ngu je napravljen red.
KITAJSKI KABINET.
London, 31. marca. .Times* poročajo iz Nankinga z dne 29. t. m.:	Ministrski	predsednik
Tangšavji je predložil danes narodni skup ščini imena članov svojega kabineta. Narodna skupščina je potrdila ves kabinet razen enega ministra.
REVOLUCIJA V MEHIKI.
Unija se vmešava
London, 31. marca. Reuterjev urad poroča iz Novega Jorka: Pošiljatev orožja v mesto Me liiko za varstvo Amerikancev smatrajo mnogi za prvi korak vmešavanja. Orozco in Zapata prodirata proti mestu Boje se splošne anarhije, ako pobegne predsednik M a de ra. Madera pro testira proti ameriškemu pošiljanju orožja.
ORKAN V AVSTRALIJI.
200 žrtev.
London, 1. aprila. Na severnozahodni obali Avstralije besni grozen orkan; doslej je nad 200 žrtev.
Odgovorni uredil!« Fran B n r 11 In	*alt/žb»	Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarn« v Ljubljani.
Dr. Pečnik
(Petschnigg)
Trst, via S. Caterina št. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: cd 8 do 9 in od 2. do 3 in špecijaiist za kožne in -- vodne (spolne) bolezni: od 11 'h do 1.	--
Kupujte »Zarjo*. Oblastveno koncesionirana
posredovalnica
za mestno zastavljalnico.
Posreduje za vsa v zastavljalno stroko spadajoče posle. Pojasnila brezplačno.
Fran Bergant
v Ljubljani i Kolodvorska ulica štev. 6.
^___________________________
Proda se posestvo
v Zagorju ob Savi
obstoječe iz zidane h i še, hleva, z vrtom, travnikom in smrekovim borštom, blizu rudnika za \y redno ceno 7200 kron. Natančnejša pojasnila daje Ivan Zore pri cilenci v Potoški vasi, Zagorje ob Savi.
15 #	# kfOU	KSl»IllŽli»
plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka
300 kosov za samo 6 50 kron
ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska sist. Roskopf* pat. ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno 3 letno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 atnenfc doublezlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. Poz‘?,' čena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gutnbi,) 1 arneriK, žepni nož (5 delni), 1 eleg. bela kravata (vzorec po želji naj-novejše fazone), 1 krasna kravatna igla s simiiibriljantoin, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 Par amerik. bontonov z imit draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepširni razgledi sveta, 1 krasni ovratni in iasni kolje r iz pravih orijen-talskih biserov, 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z e'eS' S1’ stem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, 6 K 50 h. — Dobi se po povzetju ali proti predplačil11 (tudi znamke se sprejmejo) od:
J. GE L B, razpošiljalnica Novi Sandec 294-
Če se naročita 2 zavoja, se 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen.
v
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici
naznanja slavnemu občinstvu, da je preskrbela svoje prodajalne
v Trstu, Via Barriera vecchia 38 in Via dei Rettori 1 in v Gorici, na Starem trgu 1 (na vogalu Rabatišča)
s svežini poletnim, črnini in barvanim obuvalom ličnega kroja in dela ter fnega in trpežnega usnja.
Zato se priporoča za obilen obisk ob priliki bijižnjili Velikonočnih praznikov.
Siadni čaj
tovarniška znamka
Sladin
tt • a	dosežejo, dobe tisti, ki uamesto kave, čaja, kakava, sladne kave, puro, somatoze,
IVI I.	sanatogen, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zabele za juho, moke za otroke i. t. d.
TV/TrkT*? — pijo „SLAD1N“, to je dr. pl. Trnkoczyja siadni čaj Prihrani se pii mleku lfJLUC« in sladkorju. Prekosi vse redilne pomočke. Prihrani 50 odstotkov pri denarju | v g°sP°dinjstvu To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma. #jC1I dVjv> • Zavitki po četrt kilograma stanejo 50 vinarjev, zahteva naj se tudi pri
f bgovcu. Siadni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno wv |0	prim dUKd. sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trn-
MoSK-JSo* r/n 5f«!r f koczy; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., Josefstad-ildjUUlJM ZdjII K., terstrasse 25; III.. Radeckyplatz 4; V., Schonbrunner-——  .......———■— strasse 109; v Gradcu: Sackstrasse 3.  ------------------------------------——
b:
Konzumno društvo za Ljubljano ===== In okolico
registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani
je otvorilo v Spodnji Šiški, Celovška cesta št J
lastno pekarijo
v kateri se bo Izdelovalo pecivo vseh vrst-
Prodajalne lastnega kruha: Sp. Šiška, Kolodvorska cest# in Celovška cesta 1; na Glincah, Tržaška cesta; v Ljub' ljani: Sodna ulica 4, Krakovski nasip 10 in Bohoričeva uliefc na Jesenicah, na Savi, in v Tržiču na Gorenjskem.
Zarja4 se prodaja v Ljubljani pa 6 vin.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Subie, Miklošičeva cesta. Šenk, Reslje v a cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. §vetek, Zaloška cesta. Sešar , Šelenburgova ulica. Suhadole Anton, Zelena jama50.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisšak, Gospodska ulica. Sli en e, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor., Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glirtce.
Jezeršek, Zaloška cesta.
,SLAVIJA‘
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča ter vabi p. n, slovensko občinstvo, da sklepa zavnrovaln^
pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri nje). — BANKA .SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in	prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni jardi
preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najoenejSi Ona razdeljuje ves čisti dobiček	svojim članom Zivljenske police	banke .Slavije st	^
tzpodbitne in nezapadijive. Gmotno podpira banka .Slavij«* narodna druStva in organizacije, prispeva k narodnim	dobrodelnim namenom in stremi	za Izboljšanjem	.
mosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 64 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom zi\ i sj<rga oddelka K 2,495-719. Kapitalij in škod pa Je ao sedaj izplačala K 109.350-861. — Vsa pojasn la daje ter cenike in razkazda razpošilja drage volje in poitnlne pi
GENERALNI ZASTOP „SLAVIJE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI