DOW \SQM L'CRfì DUO VA' „ROVA DOBA" Izhaja vsako sredo in soboto. — Uredništvo in upraništvo se nahaja v Gorici, Corso O. Verdi 47, lil rssad- Uglasi —. 1 ———. se računajo po dogovoru. — Rokopisi se ne vračajo. Celoletna naroč. L. 13. — Polletna naroč. L. S. , Četrtletna naroč. L. 4.--. =^~r... ■■■■■ — Ustavnost in opozicija. Costituzionalità ed opposizione V neki številki »Edinosti« razpravlja neki diplomat o ustavnosti, ki v svojem bist\ v dopušča opozicijo. Skratka hoče povedati ta ju: rist, da opozicija katerekoli si hodi vrste ali smeri je dopust na in priporočljiva, zlasti sc-veda v slučaju da pride na kr-milo »krivična in brezobzirna vlada,« kakor je »k nesreči« ravno sedanja. Saj je konečno predvideva: no, da mora vladali »ljudska volja,« koje spoštovanje je predvidevano v vsaki ustavi. Navidezno je to modrova>■ nje pravilno, toda, ako ga ho: čtmo analizirati, dobimo po* vsem drugačne zaključke. Prvotno stališče. Ako se zamislimo namreč na prvotno stališče, ko se je statut naše države še le se: stavljal, je lahko najti vodilno misel, ki je stremila za tem, da se ohrani t. j. en narod — ena država. Prava politika je pa ona, ki se tej ideji državne edinosti in enotnosti najbolj približuje, Ta edinost in enotnost pa je najbolje izražena v sodelovo--nju vseh slojev in manjšin med seboj c sporazumu s predstavnikom države, t. j. krono. Volja naroda ali države bi morala torej biti ta, da poleg izpolnjevanja statutarnih jam: štev na polju pravice, davčne obtožbe itd. se politično vedno in čim krepkejše vzdržuje za: vest državne enotnosti, ki je najboljše jamstvo proti vna: njim in notranjim sovražni: kom. Narodni razvoj. Tako prvotno, t. j, leta 1849. V teku času, recimo v razvoju sočijalne zgodovine, pa so se pojavile tudi druge volje na: roda. j Tako se je po vseh državah | pojavila internacijonala, ki na: j rodnosti noče prepoznavati, kar je protiustavno, in se poli: Učno klas'ifikuje za »levičar: stvo.« Za tem smo imeli še hujši val komunizma, ki je hotel s silo prevrnili državo, že dolgo časa pa razjeda konstitucijah nost demokracija, popolari: zem 'itd. itd., same stranke, ki praktično gazijo ustavo, ker žele vsaka svojo lastno dr: žavo. Tej naši trditvi bi na pr. po: sebno ugovarjala demokrach ja; toda razumeti jo je treba in gledali n jeno delovanje. Šanse demokracije. Demokracija ali Ijudovlada ima za seboj veliko »šanso« ali opor v dejstvu, da se opiri na mase. Pred vsakim vladnim vkrepom se vprašujejo nje vo: ditelji, kaj poreče, kaj hoč? masa. Naš slovenski opozici: jonalni tisk 'izraža jasno, kaj hoče, recimo, slovenska masa Ker je demokracija le zvest izraz masine volje, prihajamo do lega, da se demokratična vlada odteguje vsaki kontroli in ustvarja v državi silno vaio: venje razbrzdanih strasti, kar šibi državo na notri in na zunaj. Plutokracija. V ospredje prihaja le »zlato tele,« ki je edina moč, kateri se demokratično ljudstvo u: klanja, kajti vsakdanja potre: ba je to, s čemer se vsak posa* meznik bavi, kar pa konečno vedno pomeni več ali mani maferijelnega vžitka. Zato prihaja v vseh demo: kratičnih državah do tega, da ite ukazuje več morala, gerar-hija in krona s svojim svetom, marveč le plutokracija, t. j. najmočnejša skupina kapita: listov. Zglede !imaš v Franciji, v j Ameriki in kjerkoli je doma demokracija. Slovenci v Italiji so po veliki večini do danes pripadali de: mokraciji, kar je glavni uzrok njihove nesreče, kajti demo: kracija jim dovoljuje svobodo kričanja in hujskanja, kar se nazivlja svoboda, rtikdar pa njihove volje ne bo vpošteva, la, ker po demokratičnih na: čelih se manjšine ignorirajo, kar pa bode baš za slovenski nacijonalizem smrtonosno. In uno degli ultimi numeri deti’«Edinost», qualcuno discu: te sulla legalità dell’opposizio: ne che sarebbe ammissibile en* tro lo stesso Statuto del Re: gno. Detto in brevi parole tale le-guteo difende la possibilità d> qualsiasi opposizione ed in ispecie quando naturalmente venisse al potere un Governo «ingiusto e senza scrupoli, quale «per disgrazia» ci è ca: vitato proprio ora. I Dopotutto è previsto che il ! governo spetti al popolo la j cui sovranità è guarentita nello Statuto albertìno. Questa logica ha l’apparenza del vero, ma analizzando que: sto ipotesi, possiamo arrivare anche a delle conclusioni differenti. L’idea fondamentale Se ad esempio torniamo al punto di partenza, quando cioè lo Statuto stava per esse: re creato è facile rilevare la idea fondamentale di una Na: Zione — Stato. La giusta politica è quindi quella che si mantiene entro quest’ordine di idee e si mani: festa nella collaborazione di classe in concordia colla Corona. La volontà della Nazione — Stato dovrebbe quindi oltre che nel rispetto alle idee fon: dementali sul campo di giusti: zia, oneri tributavi ecc. ecc. am che esprimersi nella coscienza di tuie unità che costituisce una certa guarentigia contro i nemici interni come esterni. Il successivo sviluppo sociale Cosi almeno era in erigine, cioè nell’anno 1849. Nei corso del tempo o meglio ancora nella storia dello sviluppo so: ci al e si manifestarono però anche delle correnti avverse all’idea costituzionale. Si sviluppò ad esempio Fin: temozionale, che non vicono: sce il principio nazionalista, ciò che in se è anticostiluzioc naie, percui si ebbe anche la classifica del partito «di si* nistra.» Dopo ciò abbiamo passata ancora una peggiore ondata del comuniSmo che volle con forza sovvertire lo State, ed è da molto tempo che la costituzionalità viene rosa dalla demo crazia, popolarismo ecc. ecc., partiti tutti questi che in pra: tica minano la costituzione in quanto che ognuno desidera il proprio Stato. A quésta nostra asserzione si opporanno per i primi i de: inceratici, ma bisogna capirii ed osservare attentamente la loro attività. Le „chances“ della democrazia La democrazia cioè ha delle «chances» importanti in quanto che si appoggia sulle masse. Prima di iniziare una cosa i democratici si pongono sem: pre la domanda quale ne po: trà essere la ripercussione suh le masse e quali siano i loro veri desideri. Il vitello d’oro La stampa oposizìonale slot vena ad esempio è la fedele ri* produzione di quello che vogliono le masse slovene. Essendo quindi la democrat zia la fedele manifestazione delle volontà delle masse ne consegue che il Governo in certo quale modo si può anche sotrarre al controllo e provoca nello Stato un violento ondegt giamento delle passioni il che debilita lo Stato di dentro e di fuori, sebbene porti il nome della «libertà.» Alla ribalta comparisce poi «il vitello d’oro,» unica forza di attrazione per il popolo demot cratico che non ha tempo di occuparsi che dei propri bisot gni, cioè del maggiore o minot re godimento della vita. POLITIČNI Zbornica deluje. Zbornica deluje popolnoma normalno. Začela sc j d razpra= va o proračunu vnanjega mini# strstva. Na to se bodo razpravljali posamezni kr. odloki, ki jih je izdala vlada med če# som, ko parlament ni funkci# joniral. Najzanimivejša točka na prihodnjih dnevnih redih je predlog, da se dà tudi ženskam pravico glasovanja pri uprav nih, to je občinskih in dežehiih volitvah. Gotovo j c, da zbornica ni že deset let tako normalno delo--vak kakor ravno sedaj. Delo gre naglo od rok, do= čim se prej v zbornici ni slišalo drugega kakor samo prerc* kanje. Opoziciji seveda miren potek zborniškega delovanja ni prav nič po volji. Sedaj so se spravili na posa* mezne poslance, katerim pri# govarjajo. da bi dezertirali iz večine. Toda stvar je že po# stak javna in ves njih trud do danes ni imel pozitivnega vspeha. Zadnji vkrepi vlade kažejo pa očitno, da skuša Mussolini razvijati z največjo eneržijo politiko pomirjanja in vdru* žen j a s svežimi močmi itali janskega naroda in ker so da# nos tla ugodna, ni izključeno, da se bode že v bližnjem času pokazal na tem polju kak vsneh in razdrobil opozicijo# nalno akcijo, od' katere nima noben državljan kake koristi. Značilne so besede nekega uglednega parlamentarca, ki je rekel: Nobeden od pričakovanih dogodkov ni tako blizu kakor misli opozicija, pa tudi ne ta# ko daleč od fašizma, kakor misli io opoziciionalci. Tako izglodajo stvari na sploh. »Giornale d’Italia« trdi si# cer, da pomoč mora priti od zunaj, to je, da se mora ljud# Così si spiega che negli Stati soggiogali alla democrazia non regna sovrana la moralità, ge# rare ki a e Corona, ma bensì si installa poderosamente la plut tocrazie ovvero il capitalismo democratico. Veggansi gli e# sempi in Francia e in tutta l’America. Gli Sloveni in Italia nella loro maggioranza appartennero finora alla corrente democrat lica, che è la loro maggior disgrazia, poiché è proprio la democrazia che permette a loro di gridare ed aizzarsi vicendevolmente, ma che non potrà mai curarsi dei loro bisogni non permettendo le masse de# mocratiche di valorizzare deh le piinoranze insignificanti ciò che sarà disastroso proprio per il nazionalismo sloveno. PREGLED. stvo potom svojih političnih organov izreči, je#li odobrava sedanji položaj, ki bi bil po mnenju tega lista še vedno ne# kako nezdrav. Vse je odvisno od prvega glasovanja, tedaj se bode po# kazalo, koliko ljudi ima vlada na svoji strani in kaj stori Mussolini, ako hi prišel slu# čajno v manjšino, kar pa bi bilo po dosedanjih poročilih skorda izključeno, ker bojev# niki ne živč v edinosti in rav# no tako ne tudi pohabljenci, ki imajo svoje številne zastop# nike v parlamentu. 48 odlikovancev' z zlatimi svetinjami je pa itak že žago# to vilo brezpogojno svoj glas Mussolinijevi vladi. Potemtakem je moč opozi* cije še velika uganka. Sklicanje „Ufficijev“. Danes so se sklicali tako# zvani »uffizi«, to so nekaki parlamentarni odbori, ki izde# lujejo zborniške predloge. Danes bodo imeli obilno dela. Pregledati bodo morali razne sodne predloge, ki se tičejo hudodelstev, radi kate* l ih so obtoženi poslanci. Na to pridejo na vrsto po* godbe zadevajoče izvršitev mirovnih dogovorov v Ver# saillesu, Trianonu in Neully#u. Splošno zanimanje je seve# da za proračun in tiskovni za# kon. Govori se dalje zopet o širšem »premikanju« profek* tov in kvestorjev. Snovi za razprave v zborni# ce je torej vsekakor dovolj. Mussolini v luči zunanje politike. Neki kotiš pondent ameri-kanskega lista »Chicago Tri# bune«, ki je govoril na pred# večer otvoritve poslanske zbor niče z ministerskim predsedni* kom, pripoveduj e v imenova-nem listu, da mu je rekel Mussolini, da v slučaju potrebe, io je v svrho udejstvovanja s v o* jega programa na gospodar# skem in političnem polju, bi nemudoma zahteval razpušče# nje zbornice in diktaturo. »Mussolini pravi«, nadaljuje dopisovalec omenjenega ame* rikanskega lista, »da dogodki 4. novembra, niso nikakor naj# resnejši udarec za fašizem po | Matteottijevem umoru.« | »Jaz sem tisti,« je rekel ! Mussolini, »ki zadržujem fasi# ! ste,, ako bi jim pustil proste ro» I kc, bi se opozicija razblinila ! v prah. Opozicija se trese od j i strahu in baš na me se ista o# j ! brača v lastno zaščito. Oni ve# | do, da brez mene bi sploh ne j mogli obstojati.« Francoski glasovi. i Na dolgo in široko se bavi s političnim položajem v Ita# liji »Le temps«, fašizmu go* tovo ne posebno naklonjeni list, ker trdi, da so "azmere v Italiji zblodene, ker je faši* zem italijanske državljane razdvojil. »Toda«, pravi isti dnevnik, »nikdar se ne sme pozabiti, da je fašizem restii državo nereda in anarhije, kar mu je stali v zaslugo, četudi je pozneje za* krivil marsikak pogrešek.« »Sicer pa priznava tudi ome* njeni francoski list, da oblast in ugled fašizma sta še vedno tako veliki, da se lahko osvo* bodi vseh škodljivih uplivov in polagoma zopet dospe na čisto legalno stališče. List govori konečno tudi o možnosti, na katero so opozar* jali tudi naši notranji listi, da bi namreč baš liberalci in fa# šisti lahko ustvarili nekako novo, .srednjo- stranko, s če* mer bi zginila nasprotja »med fašisti in protifašisti«. »Temps« pravi konečno, da Giolitri ni prišel zastonj v Rim in da vseh politikov oči v Italiji danes obračajo na osebe v GioUittija, Orlanda in Salam dra, Listu vstaja pa opravičen dvom, da bi se Mussolini meni nič, tebi nič kar spustil v noga-, janja, dokler ima dejanski šc vso oblast v svojih rokah. Potek beneške konference. je vsled vladne krizo v Jugo* slavij i prišel v zastoj. »Mario Nordio«, dopisnik tržaškega Piccola, poroča da sedaj v četrtkovi večerni iz* dtaji, da je konferenco zopet pričela svoje delovanje. Pravi, da vlada velika ta j* nost, drugače pa da gre, kakor bi bilo »s šmirom« namazano. Mario Nordio je imel nam* reč priliko govoriti s senator# jem Quartierijem, kateri se je seveda jako previdno izrazil. Sicer pa Mario Nordio go* tovo ne zna čitati jùgoslovan# skih listov, ki poročajo vse prej kakor o povoljnem pote* ku beneške konference, zlasti še, ker vsa javnost pritiska na svoje delegate, maj bodo skraj* no nepupstljivi. Sicer pa je naša želja, da bi bilo res tako kakor prinovedu* ie gospod Mario Nordio, vse* kakor pa nam ugaja Rvbareva izjava, da če no bi bilo dife*' rene med Italijo in Jugosla* vijo, bi konference sploh ne bilo potreba. To se pravi odkritosrčno go* voriti in ne optimistično sanja# ti, ker vsak zakotni politik že vč, v kako težkem položaju si stojite obe delegaciji nasproti. Italija in Nemčija. Člen 18. 11 priloge mirovne vcrsailsko pogodbe določa zmagovalcu pravico vzdržati zaplembo na zasebni lastnini podanikov sovražnih držav tudi po vojni; napram Nemčiji je naša država prostovoljno odstopila od te pravice, s če* mer se vzpostavijo prisrčnejši odnošaji med Italijo in Nem* čijo, koja poslednja se ni upala investirati svojih kapitalov v italijanski državi, kjer bi bili temeljem omenjenega člena mirovne pogodbe vsak hip iz* postavljeni nevarnosti zaplcm* be. Anglo - Franko * Belgijski sporazum. Po parižkih poročihh se de* lu je z vso vnemo na to, da bi ostala trajna politična zveza med Anglijo, Francijo in Belgijo. V zadnjem času se je pripe# tilo namreč več sluča jev, ki so kazali na nevarnost, da sc bo nekdanja »ententa« popolno* ma zdrobila. Francosko časopisje dii Vsled tega nato, da bi čimprejc prišlo do sestanka Herriot .-Baldwin, kateremu bi se mo* rala pridružiti seveda tudi Belgija. Novice iz Jugoslavije. »Slovenskemu Narodu« poročajo iz Belgrada: Kakor poroča današnja »Po: lirika«, je postalo vprašanje glede razpusta HRSS aktualno ter namerava vlada proti Radi* čevi stranki v najkrajšem času ukreniti gotove preventivne odredbe. V pravosodnem in notranjem ministrstvu zbirajo obtožbeni materij al proti Stje= panu Radiču. Vlada je dalje sklenila na eni prihodnjih sej ministrskega sveta odobriti predlog notran* jega ministra, da se ponovno razpusti nemško društvo »Kul* turbund«, katerega delovanje je dovolila prejšnja Davidovi* čeva vlada po intervencij biv* šega prosvetnega ministra dr, Korošca, ki je skušal pridobiti Nemce zase in za klerikalno stranko. Tako torej tepta Jugoslavija kulturne pravice »narodnih manjšin.« Nočemo dostaviti nobenega komentarja, ampak prepuščamo besedo »Goriški Straži« in »Edinosti«, da dasta potrebno lekcijo Jugoslaviji. Ekscelenca Spezzotti v Zadru. Dne 12. t. m. se je pripeljal v Zader državni podtajnik fi* nančnega ministrstva Spezzot* ti, da prisostvuje blagoslov, ljenju dveh modernih ribiških parnikov, ki jih je vlada poda* rila italijanski družbi »Sapri«, katera ustanovi v Zadru veliko moderno industrijo za ribje konzerve. Podtajnik Spezzotti je imel na slavnosti velik govor, v katerem je naglašal, da mora postati Zader mirno predmestje italijanstva tostran Jadrana. Država bo skrbela za to, da zagotovi Zadru v bo* dočnosti krepak razvoj in bla* gostanje. Vlada misli zlasti na to, da dobi Zader v resnici do* brej uspešne zveze s svojim zaledjem. Ustanoviti hoče kar najživahnejše zveze in odno* šaje z jugoslovanskim n aro* dom, kar bo obema narodoma v korist. Ekscelenca Spezzotti naj blu* govoli citati kritike svojega govoru v jugoslovanskem časopisju, da bo videl, kaka razlika je med zatrjevanjem tržaških listov in resnico. DOPISI. IZ PRVAČINE. V sredo zvečer je prišel k nik inž. Italo Heiland in otvo* ril občni zbor, na katerem se nam pokrajinski politični taj* je marsikaj reklo. Člani in tudi drugii so se u* deležih zborovanja, kojega glavni namen je bil izvoliti si novo vodstvo. Zborovanja se J je vdeležil tudi podtajnik iz I Dornberga gosp. Solda, on* dotni živinozdravnik. * Glasovanja so pokazala, da so blii izvoljeni gospodje Giu* seppe Peron, železniški urad* nik, župan Furlani Josip, str o* jevodja Majcen, didaktični ravnatelj Zorn, občinski ta j* nik Gregorič Emilio in trgovec Pietro Zuttioni. Za političnega tajnika je bil izvoljen prvoimenovani. Koncem se jc prvaškemu fašiju pridružila tudi ženska skupina, ki šteje do danes ka* kih 15 članic. Določilo se je, da na prihodnjem zborovanja se določi program podrobne* ga delovanja S gorkim slovesom se je po> lirfcični tajnik inž. Italo Heiland poslovil od navzočih. IZ PODGORE. Nas je obiskal pokrajinski tajnik inž. Italo Heiland v če* trtek zveàer. Člani so se polnoštevilno odzvali povabilu. Btilo jih je kakih 50. Politični in pokrajinski ta j* nik inž. Italo Heiland je v iz* bornem nagovoru pojasnil se* dan ji politični položaj in spodbujal člane k resnemu de> krvanju in vztrajnosti. Nato se je razmotrivalo vprašanje rekonstitucije om dotnega direktorija. Pri glasovanju so bili izvo* ljeni: inž. Italo Heilandj obit* nika gospoda Gregorig in Ne* mec, Stefanelli, inž. Boffa. gosp. Roman in in Grignetti Fernando. Zborovanje se je vršilo jako živahno in gledč na številne krajevne potrebe se-je skleni* lo. da se čim prej e skliče večje zborovanje, pri katerem pri* dejo v razpravo krajevni inte* resi. Z živjo*lclici na kralja in Mussolinija so se zborovalci razšli. Pri nas kljub mnogim f omahljivcem, ki se iz sebičnih namenov ne vedo, kateri stranki se priključiti, stvar vidno napreduje. TOLMIN. Pri nas se je te dni zgodila velika nesreča. Neka tvrdka Ziboldi pobira v hribovju že-lezje, ki je ostalo po vojni po strelskih jarkih in senožetih ki so večkrat skoro nedostopne. Zato so napravili žično zvezo, po kateri spravljajo deuiv* ci kovinske ostanke v dolino. V četrtek sta se vozila po žici dva delavca iz Vidma. Nesreča, je hotela, da se jc Vo* ziček, ki visi na žici nenado m.a odprl tako, da sta oba štr* bunknila iz visočine ne tla. Jeden izmed njiju, po imenu Antonio Magnon je bil pri tej priči mrtev, ker je udaril z glavo oh tla, drugi, Antonio Gurdel, pa jo je odnesel le z lahkimi praskami. Po sodnem ogledu je bil nrvi pokopan, drugi pa je šel sam domov. IZ TEMNICE. Kakor vidite gosp. urednik 0 razmerah v naši občini pišejo mnogo — drugi časopisi. Mi na y?e članke ne odgovar* jamo, ker bi bilo zastonj, ker nasprotnikov a la Stepančič in njegovih pristašev itak ne bomo nikdar prepričali in zato naj imajo prav, dokler mislijo, da imajo res prav. Razhudila'jih je namreč h* pa slavnost, ki se jc razvila ob slovesni otvoritvi nove šole. Prišel nas je obiskat gosp. podprefekt iz Gorice, ki jc bi! od nas prav prisrčno sprejet. Držal nam je tudi prisrčen nagovor, iz katerega je vsak lahko posnel, kako zavijajo naši nasprotniki, ki vidijo v vsakem javnem funkcijonarju le svojega sovražnika, seveda, ako bomo sami hoteli imeti sovražnike, jih bodemo tudi ved no imeli Nam pa je na tem. da infimo živimo in spoštuje* mo italijanski narod, kar smo izkazali tudi s tem, da smo se v svečanem sprevodu podali k spomeniku padlih v Kostanje* vici in se tam v znak sposto vanja do padlih pomudili. O tem seveda noče poročati ne »Straža« ne »Edinost«. I Milični vojaki so javni j organi. i Dne 4. novembra so v Geno* j vi karabinlirji aretirali nekega Giacomo Candeco in nekega Giovanni Angelo, ker sta bila | obtožena, da žalita in dejan* J sko napadala mitičnega vo--jaka Dominika Savonitti. V četrtek sta stala pred sod* nikom v Vidmu. Zagovornik ju je branil trdeč, da milični vojaki niso javni organi. Sod* nik pa je bil ravno nasprotne* ga mnenja, radi česar je dobil Candoro šest dni zapora, An* 1 geli pa je bil oproščen. Dražba erarskih konj. Konjiški regiment »Mon* ferrato« objavlja, da dne 25. novembra se vrši v Vidmu, na trgu Umberto I. ob devetih predpoldne javna dražba reformiranih konj. Oddajo se najboljšemu po* nudniku, vsled česar mora vsa* ka ponudba presegati vzklicno ceno, ki znaša pri posameznih konjih kakor sledi: Konj »Sabato«, vzklicna cenan Konj »Sabato«, vzklicna cena L 300 » »Usuraio«, » » » 500 » »Vino«, » » » 500 » »Vcschila«, » » » 700 )» »Acqua«, » » » M)0 » »Bruii cchia«, » « « HOC » »Razzo«, » » » 730 » »Scrbia«, » » « » «Sangue«, » » » 500 )> »Sperone«, » » » 500 » »Scovolo«, » » » 801 » »Sbandato«, » » « 30: y> »Volpino«, » » » 500 » »Tizzo«, » » » 400 » »Bisognoso«, » » » 501 » »Biografo«, » » 600 Poleg zdražene cene je tre* ba plačati še 5% za kolekovine in razne troške. Konje morajo zdražitelji ta* koj odpeljati iz lice mesta. Noi zlata. Čim je izbruhnila svetovna vojna, je zlato skoraj povsod izginilo iz prometa. Evropske države so na vse načine zbira* le zlato in pozivale prebival* stvo, naj daruje v vojne svrhe ne le cekine, temveč tudi izdel* ke iz zlata. V Nemčiji je drža-I va zamenjala darovane zlate i predmete s pozlačenimi ali ce* j lo železnimi, ki so služili kot* j nekak dokaz, da je dotični dr* ; žavljan iz polnil svojo dolž* | nost. Na Angleškem siceT niso j uradno prekinili razmenjave bankovcev na zlato, vendar pa je javno mnenje sililo vsako* gar, da ni zahteval za svoj pa* Pirnati denar zlata. Po vojni je obveljal sistem papirnatega denarja, ki ima večinoma samo še fiktivno zlato podlago. Jasno je. da v ne* normalnih razmerah tudi de* narni pmmet ne more biti normalen. S tem pa še ni rečeno, da mora tako biti. In res nismo opažali do letošnjega leta v denarnem prometu nikakih bistvenih sprpmemb. Šele letos je postalo vprašanje vloge, ki io je igralo zlato, v finančni politiki, zopet aktualno. Ta oreokret v naziranju se je po* iavil najprej v onih državah, kjer je devalvacija najbolj pri* zadela valuto. Avstrija, Nem* čija, Poljska, Madžarska in ce* lo sovjetska Rusija so se fak* tično že vrnile k računanju v zlatu. Tu je treba ločiti pojme: zlata še ni v prometu nikjer. V vseh omenjenih državah pa velja za denarno edinico. Po* godbe se sklepajo v zlatih markah, zlatih kronah, »zlotih« itd. Ponekod se vrača zlato kot izmenjalna edinica ne ne* Dosredno, marveč potom do* larja. Tq ima za posledico, da j mnogi ne razumejo pravega ' smisla tega, kar se godi. Spio* šno mislijo, da gre tu za za* upanje naprom Zedinjenim državam. V tem pa je narodno gospodarstvo Zedinjenih .dr* žav preživelo zadnja leta več težkih kriz. Na tečaju dolarja se te krize sploh niso poznale. Zakaj? Zato, ker je ostal dolar ves čas valuta z neomejeno svobodno razmenjavo na zla* to. Vendar je bilo mogoče sto* piti v federalno banko, predlo* žiti katerokoli količino papir* natih dolarjev in odpeljati s seboj če treba celi vagon zlata. Računi v dolarjih so bili samo maskirani računi v zlatu. In ta* ko je dojar slednjič premagal in izpodrinil celo v Evropi an* gleški funt, dasi je bila za mnoge države trgovina z An* gleško važnejša. Kako to? Za* kaj angleškega funta sedaj ni mogoče razmenjati na zlato in zakaj stoji 10 do 15% pod pa* riteto? Evropa ni mogla niti prav odpreti ust, ko je vse njeno središče in vzhod že sprejel zlato za podlago finančnih in kreditnih operacij. Švedska je celo kot prva država v Evropi že vpostavila svobodno razmenjavo svojih novčanic na zlato. Angleška, Švica in Ho* landska delujejo z vsemi sila* mi na to, da dvignejo svoje va» Iute, ker nočejo zaostati za drugimi državami, marveč se hočejo čimprej povrniti k zlati pariteti. Če obvelja v Nemčiji Dawesov načrt, je zelo verjet* no, da se tudi tam kmalu po j a* vi kovani denar. Zlata rezerva državne banke je narastla zadnje čase do 40—45 milijonov mark. Ta povratek k zlati valuti ima tudi svoje nasprotn ke. — Glavni argumenti proti zlatu govore o tem, da zlato z ozi* rom na splošno stanje cen ni zanesljivo in da lahko Zedin* jene države, ki imajo v svojih rokah dobro polovico vsega zlata, kadarkoli hočejo, upri« zore »revolucijo cen« s tem, da vržejo na denarni trg velike količine zlata. V primeri z ugodnostmi, ki jih nudi zlata valuta, ti argumenti ne zado» stujejo. Človeška volja je iz* brala zlato za edinico izmenja* ve in človeške izkušnje so po* kazale, da je zlato v tem slu* čaju najbolj prikladno. Vsi po* skusi, da bi gospodarski apa* rat funkcijoniral brez zlata, so se doslej izjalovili. Njegova si* la je baš v tem, da vrednost zelo malo zavisi od človeške volje. Cela vrsta revolucijo* narnih vlad od francoskega konventa do ruskih boljševi-kov, je skušala odpraviti zlato. In četudi so mu odvzeli vse formalne pravice, je zlato ven* dar ohranilo svojo vrednost. To vrednost je mogoče z gonjo znižati, ne pa uničiti. Seveda je tudi zlato podvrženo zako* nu o ponudbi in povpraševan* ju. Ali kolebanje njegove vred nosti je mogoče samo v goto* vih mejah, dočim je izkušnja pokazala, da papirnati denar v tem slučaju ne pozna nobene meje, Malo je verjetnosti, da bi se moglo zlato v doglednem času recimo dvakrat poceniti. Edina^rievarnost je ta, če bi človeški duh izumil način, kas ko proizvajati zlato poceni in v neomejeni količini. Teda j bi seveda njegova vrednost padla. Ali »filozofskega kamna« ni še nihče našel. Nedavni izum nemškega profesorja Mb te nima nobenega praktičnega pomena, ker bi morali uničiti . za več tisoč mark živega sre« I bra, da dobimo za eno marko zlata. Obenem s težnjo za ob s novitvijo narmalnega gospo» darskega življenja opažamo splošno zahtevo po zlati valuti, in ko se uveljavi ta zahteva v Nemčiji in Angliji, se bodo morale tudi vse ostale države zamisliti nad tem problemom. Romanske države bodo bržkone prej ali slej prisiljene po* \ klicati na pomoč devalvacije (Francija približno 3 franke 1 zlati frank, Italija 4 lire 1 zlata lira in Španska 2 pezeti 1 zlata pezeta). Tedaj obvelja v Evropi, izvzemši Balkan, zopet zlata valuta, a izven Ev rope je zlato itak z malimi izjemami ohranilo svojo moč. V državah, ki so politično naj* bolj omajane, kakor Kitajska, Mehika, Peru itd. je postal zla* ti in srebrni denar nujno po* treben, ker ni nihče več zaupal bankovcem. Izdaja konsorcij »Nove dobe«. Odgovorni urednik: Josip Petcrael. Tiska Narodna tiskarna. Vozni red Železnic, (Julijske Benečije) veljaven od 1. novembra 1924 dalje Trst-Šl. Peter.Postojna Videm-Ooricu-Ti«it. km. 1 “ r 1 — Videm . . . 5.10 7 50 10.10 12.05 10 Buttrio . . . 5.21 8.01 10.21 15 Manzano . . 5.28 8.08 17 S. Giov.Manz. 5.33 8.13 10.31 21 Cormons 5.40 8.20 10.39 12.25 25 Kopriva . . 5.46 8 26 28 Mossa . . . 5.51 18 31 10.49 30 Ločnik . . 5.57 8 36 32 Gorica . . . 6.05 8.42 11.02(12,42 38 Rubje - Sov. 6.15 8.52 11.12 43 Gradisca-Sdr. 6.23 9- 11.20 12.58 45 Sagrado . . 6.29 9 06 11,26 13.04 47 Redipugiia . 6.34 9 11 11.31 51 Ronchi . . 6.41 9.18 11.39 55 Monfalcone . 6.53 9.50 11.46 13.25 62 Devin- Sistjana 7.08 10.05 & 65 Vižovlje . . 7.15 10 11 i 67 Bivio . . . 7.22 10.17 I 76 Sv. Križ . . 7.28 10.23 77 Gninjan . . 7.33ll0.28 1 85 Miramar . . 7.38 10.32 * 87 Trst 1. P. . . 7.45J10 40 12.30 10.05 i 17.45 17.57 18.04 I15.20i18.C9 18.17 ! 15.37; 18 23 [13.07 ! 15.14 15.43 [ 15 48 20.16: 20.25 20 32 20 37 1.C.42 20.49; 18 29 20.54 18'34 20.59 18 45 21.06 ! 16 15 16.23 16 30 16.36 16.43 16.55 17.09 17.15 17.21 17.28 17.33 17.37 17.45! 21.16 21.24 21.30 31 35 21.41 21.48 22.08 22.14 22.20 22.27 22.32 22.36 22.45 Trst-Gorlca-Videm. km. • ( 1 1 1 — Trst J. P. . . 5.36 8.30 13.30 17.05] 19.45) 8 Miramar . . 5.53 8.48 13.48 * 20.01 j 9 Grinjan . . 5.59 8.53 13.53 1 20 061 11 Sv. Križ . 6.07 9 — 14.- 20.13, 18 Bivio . . . 6.14 9.08(14.08 20.20 20 Vižovlje . . 6.19 9.13(14.13 I . 20.25 23 Devin-Sistjana 6.24 9.18 14.18 '(20.30 30 Monfalcone . 6.38 9 33 14.37 17.50 20.44 34 Ronchi . . /■ 6.45 9.41 — 17.57 20.51 38 Redipuglia . ■1... 6 52 9 48 14.44 20.53 40 Sag radi . . 6 59 9 54 14.51 18.08 21.09 42 Gradisca Sdr. 7 05 10.— 14.57 18.14 21.17 47 Rubje- Šovod. 7.14 10.08 15.03 ; 121.18 53 Gorica . . . 6.06 7.36 10.20(15.11 18.32 21.32 55 Ločnik . . . 6.12 7.42 10 26 15.25 |21.38 57 Mossa . . 6.18 7.48 10.32 15.31 18.41,21.43 60 Kopriva . . 6 23 7.53 10.38 1536 21.48 64 Connons . . 6.29 7.59 10.46(15.45 18.51 21.54 68 S. Giov.Manz, 6.37 8.08 10,55 15.53 18.59:22.02 70 Mainano . . 6 43 8.13 11.01(15.58 (22.07 75 Buttr’o . . 6 49 8.20 11.08 16.05 19.08 22.14 85 Videm . . 7-, 8.30 11.20(16.15(19.18(22.25 AjdovSčIna-^Jorica odh. Ajdovščina . . . . 4.35 11.10 16.45 Sv. Križ 4.44 11 25 16.55 Dobravlje . . . . 1 4.51 11.32 17.02 Kamnje 5.— 11.41 17.11 Batuje | 5.11 11.54 17.23 Dornberg 6>22 12.06 17.35 doh. Prvačina | 5.27 12.lt 17.40 odh. Prvačina 5.80 12.25 17.45 Volčjadraga . . . 5.38 12.33 17.63 Št. Pete' 5.52 12.47 18.07 dob. Gorica (]. postaja) . 6.00 12.56 18.15 Postojna-Š8. Peter-Trst 25 37 47 54 58 65 I 71 I 74 ! 45 i 82 Postojna Prestranek Št. Peter . Dol. Ležeče Divača . . . Sežana Opčine . . Prosek . . . Nabrežina . Sv. Križ . . (Irinjan . . M ira mar . . Trst .... 2.20 2.39 2.44 I 5,— 5.11 5.22 5.24 5.40 5.57 6.11 6.21 6.28 6.38 6.47| 6.521 6.56 4.1 Oj 7.05] 7.55; 10.— 8.05 10.12 8.15| 10.24 15.05 15.; 5 15 27 18. 18.12 19.35l21.05 '21.17 8.20.10.29 ; 10.45 8.47 j 11.02 1 5.53] 17.37 8.59’ 11.15 16 05 17.49 j 11.26 118.- 111.33 9.20 11.43! 16.26 18.12 111.52 j 11.57 [Ì2.01 17—118.23 19.54 j 21.28 17J0 18.28 20.— 18.44! » 19.03j20.27 19.17! 19.29; 1Z.U1 Z.V.LM.F j 9 41(12.10 16.52 18.30 20.15121.20,23.45 s! 21 50 22.06 22.27 22.41 22.53 23.01 19.36 19.43;20.59 23.18 19.571 (23.27 20 02j 23.32 20.06! 23.36 Št, Peter ne Krasu-Reka In nazaj 11.51116.25 21.55 " i| k™-”] il~ ... . 12.05 16.43j22.09j 9 9 30j 12.21 ( 16.59(22.25 16 9.49 12.40,17.48 22 43 j 28 9.14 10.08'12.59 10.njl3.07 10.30(13.20 17.37,23.02 40 17.47 23.12 46 ! !| 18,— 23 25 60 I Št, P der na Krasu . 8,— 10.12 17,— 21.05 Kilovčg 7.41 9.52 16-42 20-45 Trnovo-Bislrica . . 7.24 9.35 16.26 20.28 šapljane ' 7.01 9.12 16.05 20.05 joidani 6.42 8.53 15.47 19.47 Volosco-Opatije 6.20 8.31 15.26 19 26 Reka (Fiume) ... 1 5 50 8.05 15,— 19,- Divača Herpelje-Kozina Herpelje-Kozina Divača 1 ----- —1 — : ; ■■ — — - — Odh. 6.— Dohr 6 35 Odh. 9.25 Doh. 10.— 12.50 w> » 13.27 14.45 m—> 15.19 19.05 19.36 ' 19,55 20.22 Trst »»-v Herpelje-Kozina Herpelje-Kozina *»-> Trst Odh. 5.20 Doli. 6.22 Odh. 6.40 Doh. 7.30 12.40 m > 13.37 9.10 m—v 10.05 18.20 19.22 14.40 15 30 * 20.06 ( 21,— k 1(1 77 V -—— 7= — Trst 0.05 5.01 6.50 9.25 11.05 13.50 16.40 19.15 7 Miramar . “ 14.06 17.50 8 Grinjan • ¥ 5.201 9 45 14.12 17.01 11 Sv. Križ 5.27 j # 14.20 17 08 17 Nabrežina 5.421 7.26 10 11 11 40 14.44 17.24 19.50 24 Prosek 5.58 , 15.” 17.42 28 Opčine 6 08 10.39 15.10 17.53 35 Sežana 6.22 10.53 15.24 t S.08 20.26 45 Divača 6,40 8.19 11.11 12.30 15.43 18.28 20 40 57 Do!. Ležeče 4 6.57: -• . “ 16,— 18.46 69 v _ doli. 1 2.06 7.13 8.52 13,01 —.— 19.10 21.17 odh. 1 2.08 7.16 8.57 11.55 13.05 16.30 # 21.22 75 Prestranek 7.25 —.— 12.05 13.15 16.40 19.19 82 Postojna 2.25 7.35 9.15 12.15(13.25 16.50 19.30 21.39 S3 o C3 o Podbrdo Km. Podbrdo odh. -Hudajužna Grahovo Podmelcc Sv. Lucija Gorica — Trst. 6 12 16 21 29 35 41 54 Gorica N. 5.20 Avče Kanal Plave 5.00 8.25 5.14 — 5.30 — «: 40______ 6Ì08 8.54 6.22 — 6.31 9.11 6.42 —.— 7.11 9.41 11.21 16.40 20.50 I. 134 1654 — II. 50 17.10 — 12.00 17.20 —.— 12.30 17.55 21.23 12.43 18.11 — 12.52 18.23 —.— 13.03 18.38 — 13.27 19.08 22.09 58 Št. Peter 5.29 —13.35 19.16 —.— 61 Volčjadraga 5.39 —13.43 19.23 — 65 Prevačina 5.50 10.03 13.54 19.33 22.29 72 Rihemberg 6.04 —.— 14.10 19.47 79 Štanjel 6.27 10.30 14.34 20.09 85 Dutovlje 6.37 —14.46 20.19 90 Repentabir 6.51 —.— 15.01 20.32 94 Opčine 7.03 10.56 15.10 20.39 23.19 102 Gvardijela 7.20 —.— 15.26 20.52 —.— 105 Rocol 7.29 —15.35 21.00 —.— 110 Trst 7.40 11.25 15.45 21.10 23.45 Trst — Gorica —Podbrdo. Km. — Trst 5 Rocol 8 Gvardijela 16 Opčine Repentabot Dutovlje Štanjel Rihemberg Prvačina Volčjadr. Št. Peter Gorica 5.30 6.10 II.— 20 25 32 39 45 49 52 56 —6.27 —6.39 6.02 7.02 —7.12 —7.22 —7.33 ___7 47 6.46 8.01 —8.09 —8.19 7.15 8.33 OZ 69 75 81 89 95 98 Plave Kanal Avče Sv. Lucija Podmelec Grahovo 105 Hudajužna 110 Podbrdo —8.56 —9.12 —9.21 8.05 9.50 —.— 10.05 —10.15 —10.39 8.47 10.55 11.16 11.26 11.47 11.57 — .— 12.06 — .— 12.17 — .— 12.30 —.— 12.45 12.53 —.— 13.03 — .— 13.23 18.00 v 13.44 13.54 14.05 14.38 14.53 15.03 15.27 15.42 18.24 18.36 18.46 19.15 19.30 19.40 20.04 20.20 17.55 18.50 —.—'19.05 —19.16 18.26 19.38 —.— 1948 —19.57 18.53 20.10 —.— 20.23 19.16.20 36 —.— 20.43 —.— 20.53 19.42 21. 20Ì10 — !- 20.32 — 21.12 Gorica — Ajdovščina Km. (Z Južne postaje). — Gorica odh. 7.32 13.40 19.55 4 Št. Peter 7.41 13.52 20.06 8 Volčjadraga 7.52 14.03 20.18 12 Prvačina 8.17 14.15 20.38 14 Dornberg 16 Batuje 20 Kamnje 23 Dobravlje 25 Sv. Križ 27 Ajdovščina 8.25 14.23 20.46 8.35 14.33 20.56 8.46 14.44 21.07 8.57 14.55 21.18 9.05 15.03 21.2.6 9.15 15.12 21.» Čitajte „Novo Dobo“