153. številka.
Ljubljana, četrtek 8. julija.
XIII. leto, 1880.
NAROD.
Uhaja vnak dan, iivzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejcnian za avstro-ogerake dežele za celo leto 1« (L za pol lota 8 gl. aa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 frld. 30 kr., za en mesec 1 tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se račnna 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina i/.nasa. — Za gospode učitel je na ljudskih Solili in §m dijake velja zn liana cena m aicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejen.au za četrt leta 3 Kold. — Za oznani la se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrnt ali večkrat tiska. Dopisi naj ne izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši 8t. 3 ^gledališka stolba". Opra v niš ivu, na katero naj He blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Govor slovenskega poslanca dr. Dominkuša
T štajerskem deželnem zboru dne 2. julija t. 1.
„Svoje opazke bodem omejil samo na nekatere torke o učnem vprašanji, ki so tesno zvezane z gospodarskimi razmerami.
Sodim, da se ne smem izogniti razgovoru 0 teb vprašanjih, ker so v zadnjem državnem zboru glede slovenskih srednjih Šol sklenene resolucije prozvale raznih izjav in ker se nadejam, da bode pospešilo porazumljenje, ako mi pojasnimo svoja prizadevanja v tej zadevi. Saj se cestokrat poruši mirno skupno življenje zbog tega, ker se ljudje ne razumo in si stvarij prav ne tolmačijo.
Pričeti hočem z izjavo čestitoga člana ustavoverne stranke, ki je rekel: „Mi hočemo vse temeljne pravice, ki so določene z ustavo, uresničiti, odkrito in pošteno, izveii bodemo odkrito in pošteno tudi § 19 po njegovem smislu."
Priznati pa moram, in v tej zadevi smem reči, da govorim tudi v imenu svojih somišljenikov, in ako se oziram samo na naše posebne razmere v Štajerskej, da jaz ne mislim na zadnje posledice tega člena, kateri, kakor znano, v 3. odst. ukazuje, da se mora vsakemu narodu dati sredstev, da se izobrazi v svojem jezici, ne da bi se ga sililo učiti se še kakega dražega deželnega jezika.
Naravnost povem, da v tem jaz ne vidim krivice, ako se naši mladeniči silijo, da se v srednjih šolah popolnem priuče nemškega jezika. Mi ne mislimo izpodriniti nemškega jezika, našoj mladini ne skrčiti življenskega kroga in zapreti jim vboda do zakladov nemške vednosti, a m i
Črni teklič.
(Po Arrigo Ho i to-j i.) (Konec.)
Zunaj dvorane na vrtu je žvižgal domov vračajoč se tujec pesnico. Tom se je spomina; v duhu vidi orjaško banano, obsevano od tropičnega solncu; mej vejami je visela kojka, katero je veter sem in tija zibal, v kojki pa dva speča črna dojenčka. Njiju mati je klečala, na tleh in zibala ja v spanje in pela. Preko deset trenotkov sedel je Toni zamaknen V ono prikazen, ujet v oni spomin; ko pa je nastal zopet popoten mir, uprl je svoje oko zopet v tekliča.
Neka vrsta magnetične halucinacije je, katero imenujejo hipnologi hvpnotizem, nekako zamaknenje, ki nastane, ako človek vstrajno in nepremično upre svoje oko v kako
zahtevamo, da se opravičeni prostor pusti tudi materinemu jeziku slovenske narodnosti, oni prostor, kateri mu gre iz pedagoških in e t i S k i h razlogov. Glede ljudskih šol razširja se po de želi fraza: „saj nij treba, da bi se otroci učili slovenščine, saj to uže itak soboj od doma prineso", fraza katero se more slišati samo z začudenjem iz ust olikancev ali takih, ki hote biti olikani.
Znano je, da zaklad bosedij, kateri otrok prinese soboj v šolo, obseza samo predočbe, katere so se mu doma utisnile. Nalog pouka pa je, da razširja ta zaklad besedij in da s pravili jezika razloži otroku tudi pravila mišljenja. To duševno delovanje more se pa vršiti samo v onem jezici, v katerem otrok misli, dakle v njegovem materinem jezici. Iz tega uzroka je naredba, da se na prvej stopinji pouka uči uže v dveh jezicih, pedagogiška nesmisel.
To načelo pa ne izključuje, da bi se nemški jezik v višjih razredih spodnještajer-skih šol ne poučeval kot učni jezik poleg slovenskega učnega jezika. Tem načelom pa ne odgovarja postoječi učni načrt in zdanja navada po ljudskih šolah.
Ravno tako se pa tudi na srednjih šolah neposredno in neorgnnično uvaja nemški jezik. Slovenski učenec, ki ima najpotrebniše znanje nemškega jezika, dobi o svojem pristopu v prvi razred na mah samo nemške knjige, nemške učitelje in zmagati more vse teškoče samo z najskrajnejšo marljivostjo, da bode tudi razumel ono, kar se mu ne posreduje z materinim jezikom. A nerazuierno velik broj učencev nij temu kos ter odpade; tem učencem se zapirajo vrata učnih zavodov, katere pa vendar
reč. Da je ta prikazen neovrženo dokazana, potem so dosegle nov ti iumpf dušoslovne vednosti; imeli bi potem hvpnotizem, ki svedoči mngnetiški upliv neživih stvarij na človeka. Toma je ujela ta prikazen. Črni teklič ga je očaral, hvpnotizoval. Strahovito je izgledal Toni! Krčevito si je grize! ustni, očesi sta izstopili iz svojih prostorov in debele kaplje znoja kapale so mu raz Čelo na šahmatno desko. An de rs sen ga več nij opazoval; uže je bilo pretema, in tudi on se je zamaknil v črnega tekliča, tudi nanj je isti magnetizem uplival.
Lenko se je zdaj uže reklo, da je Toni zgubil igro; njega nij več vezala kombinacija igre, nego vezala ga je halucinacija. Črni teklič v njegovih očeh nij bila več figura, nego bil je Človek, — nij bil več črni teklič, temveč m ur. Rdeči pečatni vosek se mu je zdel gorka kri, reža na čelu prava rana. Pozna to figuro, več let jo je gledal vsak dan v obraz,
vzdržuje tudi davkovski goldinar, katerega so slovenski starši prislužili z žuljavimi rokami. Drugi del učencev pa prične vsled presilnega truda in tudi zbog revščine hirati in pogine. Malo, jako malo jih dospe svoj cilj, a tudi ti se nijso navadili onoga, kar so si s tolikimi žrtvami prisvojili, izraziti zopet v svojem materinem jeziku; s tem, kar se je učil, ne zna v materinščini kasneje v svojem položeaji kot uradnik, zdravnik, tehnik ali odvetnik, koristiti narodu, čegar sin je, — on je za svoj narod zgubljen.
Pod prejšnjo vlado je bilo tudi nevarno, ako so se ljudje, ki so imeli javne službe, potezavali za narodnostne pravice prebivalstva, ki so pa vendar tesno sklenene z gospodarskim napredkom. Slabi značaji iskali so svojega dobička in prisegali na zastavo renegat-stva, boljši pa so sicer ostali zvesti v srci, a delati nijso smeli, narod pa je hiral in siro-ščina se širi mej njim.
Nehčem reči, da so bile navedene razmere jedini uzrok, a zadolžile so gotovo mnogo, da je gospodarska kriza mej kmetskim stanovništvom spodnještnjerskim bolj razsajala, nego kje drugod.
Pogledite samo na dolgo vrsto eksekutiv-nih dražeb po časopisih, pa boste videli, da 9/3 teh zadevata Spodnje Štajersko : pogledite na zapisnik zaostalega davka, pa boste tam našli Spodnje Štajersko s GO—80 °/„, ne kakor je dejal g. poročevalec z 20 ",„, kljubu temu, da se davki brezozirno izterjavajo.
Takšna je v istini bogata ded-ščina, katere imajo po izreku nekega spodnještajerskega državnega poslanca pričakovati štajerski Slovenci!
ona figura je živeč človek .... ali pa mrtev. Ne, ona figura je umirajoč človek, drago bitje, ki visi mej življenjem in smrtjo. Rediti se mora, rešiti z vso silo hrabrosti in duha. Po ušesih je muru neprenehoma brnela, sli'no velikanskemu sršenu, ona fraza, katero je Amerikance o početku igre smejoč se izgovoril, rekoč: „Da bi se le človeku moglo glavo tako-le nasaditi". Ta mora je še pomnoževala Tomovo halucinacijo.
Čelo one lesene figure je bolj in bolj dobivalo človeško obliko, postajalo je bolj in bolj junaško, idealno in korakajoč od preobra-zenja do preobrazenja, bila je iz človeka potem ideja, kakor se je sahmatna figura preobrazila v človeka. Še je bila nepremična ideja, skrita v murovej duši, rastla je in postajala veličast-neja. Strast se je premenila v fanatizem. Tom je predočeval v onej noči vso svojo pasmino.
Tiho kakor noč minole so zopet četiri ure; dva mrtveca ali speča bi več nepokoja
Pravica mi rodova na pouk v materinem jeziku je tako nedvomna, kakor pravica Živeti ali pravica do zraka in svetlobe. Kadar se pa tudi naj-oskromnejše hote posluževati Slovenci teh pravic, katere ves olikani svet priznava ter jih tudi nafte države osnovni zakoni zagotavljajo, in če tudi uže prej izjavljajo, da bodo dali državi, k..r je njenega in se postavili zgolj na praktično staiišče, tedaj se jim reka: .,Vi ste se premalo udeleževali kulturnega delovanja, da bi mogli imeti kakšnih pravic, vaš jezik nij dovolj olikan, vi nemate učnih sredstev."
Kar se tiče prvega očitanja, priznati bode vsakomu, kdor je količkaj oprezno zasledoval našega narodr razvijanje v poslednjih 30 letih, da je, akopram po neugodnih razmerah razkosan v šest posebe upravljajočih delov, v vseh deželnih njega zborih potisnen v manjšino, ter nikogar imejoč, kateri bi bil branil in pospeševal njega duševne interese, sč svojo močjo storil kar največ možno, in kadar je bilo državo treba pred vna njimi sovražniki braniti, tudi nijso moji rojaki bili zadnji. Se ve, da nijso 8e dospeli neke stopinje omike niti ne žele priti do tam, kjer se čut za pravo in pravičnost, katerega je Uog dal človeškemu srcu, izgublja, in se namesto njega prikazuje sebičnost, jedini nagib človeškim dejanjem.
Glede sposobnosti slovenskega kot učnega jezika moči bi mi bilo sklicavati se na mnoge nemške in slovanske odlične jezikoslovce, kakor so Bopp, Johannes Sckmidt, Miklošič itd., kateri so se vso pohvalo izrekli o sintaktičnih prikaznih v slovenščini. Ker se pa bojim, da bi v takem slučaji visoka zbornica z menoj morala imeti preveč potrpljenja, naj bode zadostno, če naglašam, da je Miklošič v svojej prispodabljajočej slovnici i/mej vseh slovanskih jezikov posle stare slovenščine dal največjo prednost novemu slovenskemu jeziku. Tudi imajo naposled Slovenci, kakor so mi strokovnjaki trdili, skoraj za vse predmete dovolj učnih sredstev ter bi se z majheno težavo dala tudi ona prigotoviti, katerih še zdaj nij. Obče pak si nijso z ozirom na narodnost dijakov po vseh gimnazijah v slovenskih deželah in pokrajinah razmere jednake. Drugače so te na Kranjskem, drugače na Koroškem in drugače na Štajerskem.
Na te razmere bode na vsak način treba ozirati se.
Da se vsaj nekoliko odpravijo največje nepriličnosti na gimnazijah v Mariboru, Ptuju
in Celji, bode dovoljna ustanovitev paralelk v I. in II. razredu, od III. razreda počenši pak bi mogli učenci slovenske in nemške narodnosti skupno poučevati se z nemškim naučnim jezikom, vendar bi Slovencem bilo treba časih še kaj pojasniti v domaČem jeziku ter bi se v vseh predmetih imeli učiti tudi slovenskih nazivan j.
Dakle vidite, čestita gospoda, da so ugovori in pomisleki, kateri se našim naporom stavljajo, popolnem neopravičeni.
Mnogo ljudij je celo takih, kateri se stavljajo na stališče sile.
Tako je poslanec iz spodnjega Štajerja izrazil se v državnem zboru, da je po zakonu narave določeno, da močnejši pogoltne slahej-šega, katera žalostna osoda je po besedah omenjenega gospoda Slovencem gotova. Kdor bi se to branil storiti, bi bil protivnik kulturnemu razvitku; ta borba nikakor ne sme biti posebno prizanesljiva.
To stališče je vsaj očito, da si, kar so tiče avstrijskih razmer v obče in razmer močij posameznih narodov posebe, po mojih mislih ne kaže nobedne posebne državne modrosti.
Ako pa tisti, kdor hoče pogoltniti, onemu, katerega namerava pogoltniti, naravski branc-čemu se z rokami in nogami, reče: ,,Ne gani se, ne kali miru", ali če mu pravi: „Jaz te ne umejem, zakaj se za ono malenkostno narodnost navdušuješ, a ne za dušne, lepe svrhe, za slobodni razvitek" — moram takšne besede proglasiti grdim licemerstvom.
Saj mi ne zahtevamo ničesar druzega, nego da se našemu narodu z uveti omogoči eksistenca, ako nam to dovolite, bode tisti dan, na kateri nam bodete pravični, dan blagoslova za vso deželo, za vse cesarstvo".
Iz deželnih zborov.
Štajerski deželni zbor.
Iz Gradca 6. julija. |Izv. dop.) Dne 5. julija so se v večernej seji razpravljale šolske zadeve. Pri tej priliki se je rešilo 6G5 peticij, v katerih se zahteva konfesionalna Šola, znižanje dolžnostij za šolsko obiskovanje ob delavnikih od 8 na G let in pa uvedenje učnine. Liberalci so vse žile napenjali hoteči dokazovati, da nema j o deželni zbori o takih zadevah ničesar sklepati. Konservativni poslanec "VVdhr pa je v svojem izvrstnem govoru dokazal, da je deželni zbor za to kompe-tenten in da so v peticijah izrečene želje popolnoma opravičene. Ali grof Gleisbach je rekel naravnost:   Mi imamo moč, in nič od
tega ne dovoljujemo, če je Se tako opravičeno" • to se pravi: „Macht geht vor Iteeht". Liberalcem se še zdaj ne sanja, da bi se jim znalo kedaj še povračevati jednako z jednakim.
Za ljudske šole ima Štajerska leta 1880 plačati 002.700 gld. leta 1881 pa 930.400 gld. Ves ta denar se nalfga na direktne davke in se ne ozira nič na to, če ima katera Šolska srenj t učitelja ali ne, ali ima jednega ali jih ima štiri, pet ali šest. Tako plačujejo srenje brez učitelja toliko ali še celo več kakor srenje, ki imajo tri ali še več učiteljev. Pa tudi plačilni razredi učiteljev nijso pravično razdeljeni, in tako se godi krivica srenjam in učiteljem.
V seji dne 6. julija je poslanec Ž o lg ar predlagal, naj bi se na Slatini za goste po potrebi časniki v vseh avstrijskih jezikih naročili, in to ne le politični, ampak tudi beletri-stični, ker so se do zdaj po večini le nemški liberalni listi naročevali, tako, da se je na Lahe, Slavjane in Ogre premalo oziralo, dasi-ravno jo v ta namen precejšnja svota odmerjena. Pa tudi ta predlog je padel.
Konservativci in Slovenci še nijso do zdaj prodrli z nobednim predlogom.
Ker pa liberalci le slabo gospodarijo, je deficit za tekoče pa tudi prihodnje leto tolik, da so 10% doklade na užitnino naložili kakor tudi druge žgane tekočine tako ohdačili, da ne bode lehko koga veselilo, se s takimi rečmi pečati. Konservativci so se glasovanju odtegnili, Slovenci so zoper povikšanje te plače glasovali.
Politični nr/4£le<].
]Yotr»iiJ<» clvftolc
V Ljubljani 7. julija.
V CSrartcI so napravili „liberalnim" nemškim državnim poslancem kosilo. Nemški „liberalci" so napivali na nemško moč, nemško slogo in — ali je verjetno! — na nemško svobodo. Vendar brez provokacij in nesram-nostij Nemci nikjer ne delajo; pročitala se je tudi r.eka pesen, v katerej se trdi, da je Črno-rdeČe-zlata barva, barva avstrijska. Naposled so gospoda zrpeli tudi „die Wacht am Ilhein". Ali nij to poulična politika?
„ Pester Llovd" prav po magjarskej navadi napada Hrvate, preti, da hrvatsko-ogerske nagodbe ogerski sabor ne bode sprejel, in prav dvomljivo piše o utelešenji Vojne Krajino k materi zemlji. „Obzoru na to odgovarja da so Hrvatje žrtvovali z novo nagodbo 2 milijona goldinarjev in da Hrvatska več davka plačuje nego neodvisna Srbija. Na surove napade peštanskega lista si nemški list hrvatske vlade ne upa ničesa odgovorit«.
„Obzor" objavlja stališče opozicije hrvat«
delala, nego ta dva moža, ki sta se tako divje bojevala; misel je ohromela, ideje so se lovile, predočbe so se zgubljevale kakor senca, tako na jednej kakor na drugej strani. An-derssen nij več opazoval Toma, niti besedice nijsta izpregovorila. To nekem potezljaji je zgubil črni teklič svoj teren, beli stolp ga je neprestano podil se svojimi mogočnimi in ravnimi koraki, ter mu je pretil, da bode po njem udaril. Teklič se je svojemu strahovitemu sovražniku umikal in skakal risu jednako povprek.   Anderssen je besno podil tekliča, bolj in bolj je dalje pomikal svojo figuro, sovražno pa oklenil v kotu šahmutne deske. Ta divji beg je trajal pol ure in blaznega boja sta se dejanski udeleževala celo oba kralja in napadala se drug druzega: podobna sta bila onima dvema starima kraljema" v pripovesti, ki sta se po bitki na zapuščenem polji iskala, borila se in napadala.
Črez pol ure je igra z nova premenila
svoj obraz; beg tekličev, bojevanje obeh kra-1 Ijev, napadanje stolpa in kmetov je naravno položenje figur tako predrugačilo, da je beli kralj prodrl prav v ostrog črnih in tam zasedel skrajno polje na le vej; črni kralj se je vstopil dva koraka proč od njega na polje svojega tekliča. Anderssen, katerega je popolnem očaralo divje skakanje črnega tekliča, lovil ga je še na dalje, uklepal ga . . . ., nanj pritiskal.
Zdajci udari po njem ter ga vrže se Sah-matne deske doli k uže pridobljenim figuram, potem pa zmagovalno pogleda nasprotniku svojemu v obraz.
Ura je odbila pet in uže se je pričelo daniti. Murov obraz pa je žaril od veselja. Ker je Anderssen tako besno podil črnega tekliča, pregledal je črnega kmeta, ki je stal v predzadnjej vrsti v belem ostrogu na d e-snej. Četiri ure je ta kmet stal mirno na tem mestu, Amerikanec pa je zmirom odlašal njega obsodbo.   Ko je pa zdaj opazil to iz
redno veselje na obrazu murovem, jel se je tresti po celem životu in kakor blisk hitro pregleda šahmatno desko. Tom je uže potegnil in kmet je postal — kraljica ! Ne, pre-menil se je v tekliča! Označeni črni teklič, oni krvaveči teklič je zopet vstal in napovedal belemu kralju šah. Zdaj pa mur ponosno pogleda na desko. Anderssen je popolnem ostrmel! Njegov kralj je bil napaden dolž cele črne povprečnice; na jednej strani mu je izhod branil črni kralj, na drugej pa mu je pot zapiral njegov lastni kmet. Čudovito krasen udarec je bil to: šah mat.
Zamakneno je. gledal Tom svojo zmago.
Jurij Anderssen skoči kvišku, zgrabi samokres ter ustreli.
V onem trenotku zgrugi se Tom na tla. Kroglja mu je šla v možjane; črni njegov obraz zalije kri in vijoča se črez lice, puščala je za soboj na vratu in goltancu grozen rdeč sled.
ske; ona hoče trezno podpirnti hrvatsko vlado; hrvatsko-ogerska nagodba naj se razširi postavnim potom.
Viiaaiaj4k ilržave.
O evropskem položenji po IterllnHltoj konf "oroiiel piše oficijozen list: Najmočnejše diplomatiško sredstvo je to, da se bodo konferenčni sklepi izročili Turškej in Grškej v obliki skupne note, katera bode sprejemnike spominjala na veliko odgovornost, če ne bodo izvajali konferenčnih sklepov. Ako bi se turška vlada ne ozirala na nje, potem je berlinski dogovor v nevarnosti in ona nema potem nobene narodopravne pravice več nanj se sklicevati. Če se Turčija ne ukloni, zarad tega ne bode nastal boj moj velevlastmi, a mogoče je, da bode morala Turčija likvidirati in se bode razdelila mej p03amne dediče. Na likvidacijo Turčije se zdaj več ne misli sč strahom, to bodi konstatirano.
Iz Carifrroda se poroča, da sta imela poslanika angleški in francoski konferenco s turškim vnnnjim ministrom, ter sta ga pregovarjala, — brez vspeha — da bi se Turčija uklonila sklepom berlinske konference. Turški časopisi kličejo na odpor zoper (irsko, Turčija pa mobilizuje svojo armado. Orijentno vprašanje se je pričelo zopet nevarno gibati.
l^raiicoNlic- zbornice odsek o otnnestiji je sprejel popravek Labichejev: amnestirani naj bodo vsi od vlade pomiloščeni komunisti z ome-jenjem, da zgube vse politične pravice oni komunisti, ki so bili zavolj 1. 1871 storjenih zločinov obsojeni.
Dopisi.
Iz Prostorja G. julija. [Izv. dop.] Kakor je v vašem denašnjem cenjenem listu resnično poročano, je žalibog v nedeljo po noči pogorela malo ne vsa vas Kamnik. Vnelo se je pri posestniku J. Šuštaršiču ravno ob polu dvanajstih po noči 4. t. m. Nesrečo je pospeševala huda sapa, tako da je bila v kakšnej pol uri uže vsa vas v ognji. Izmej 50 h. št. ostalo jih je samo 10, a še te bi bile zgorele, da nijso nekoliko bolj oddaljene. Poleg stanovanj je požar uničil mnogo hlevov, skednjev, kozolcev, oziroma gospodarskih poslopij, da se jih sme računati vkupe na 150 po številu. Tudi cerkve sv. Florijana se nij ognil požar, zvonovi so padli se stolpa, altarje in klopi v cerkvi so z največjim trudom oteli plamenu.
Posestnikom je vse popolnem pogorelo, in zdaj nemajo niti obleke, niti živeža. Dvema gospodarjema je v ognji poginilo 10 svinj in 1 tele, mnogim je plamen osmodil vse sadno drevje po vrtih, da je samo pri tem škode nad 5000 gld. Uničena sta tudi dva čebelnjaka, v katerih je bilo okolo  100 panjev čebel.
Boreč se sč smrtjo, je Tom še vzd:hnil:J „Gallruk je rešen, Bog čuvaj črne," in izdihnil je dušo.
Dve uri kasneje našel je v sobo stopivši natakar na tleh ležeče mrtvo truplo murovo, na igriškej mizi pa šahmat.
Jurij Anderssen je ubegnil.
A vest mu nij dala miru in dvajset let kasneje, ko je prišel v New-York, je šel k tamošnjej sodniji in izpovedal svoj zločin.
Tožba se je pričela, a sodnija ga je spoznala nekrivim, prvič zato, ker je bil umor-jenec samo mur, drugič, ker ga on nij umoril s preje sklenenim namenom in konci, ker so sodnijska preiskavanja dokazala, da je bil umorjenec brat onemu Gal I ruku, ki je raz-netil zadnji vstanek sužnjev po angleških naselbinah, katerega so sicer neprestano iskali, a našli ga nigdar.
Anderssen vrne se na svoja posestva,
Kakor se je včeraj samo površno precenilo, znaša vsa škoda od 80 do 05 tisoč gld.
Zavarovanih je pogorelcev bilo komaj dve tretjini, in sicer pri „Slaviji", graškej, oger-skej in nekaj pri tržaškej banki, vendar pri vseh vkupno samo za kakšnih 15 do 18 tisoč goldinarjev.
Vbraniti nij bilo moči ničesar, ker je vse bilo sč slamo krito in vas Kamnik nema, razen po vodnjacih, nič druge vode. Ker zdaj uže dlje nij deževalo, je bilo sploh vse suho. Pomoč je res naglo prišla iz sosednjih vasij in še celo iz daljne Vrhnike, toda bilo je vse zastonj. Najbolj se je pri požaru odlikoval vrli c. kr. žandarmerijskej postaji načelnik gospod Kari Franke, kateri je neumorno delal, zapovedoval, tako da se je po njegovej ener/iji vendar le kolikor toliko imovine otelo jednemu ali drugemu, in da se ogenj nij še na ostala poslopja razširil. Zatorej: slava mu! — Pogorele! se pa imajo tudi srčno zahvaliti požrtvovalnim sosedom Preserčanom, zlasti njih gg. učitelju in županu, katera sta trudoljubivo opominjevaje ljudstvo pomagala, da se vsaj nij pripetila ta nesreča, da bi bil tudi kakšen Človek zgorel.
Isto tako bodi lepa hvala Po d pečanom, ki so se svojo hrizgalnico, katero jim je bila podarila slavna banka „ Slavi ja" (slava jej!) bili takoj na pogorišči, ter gasili, kar je bilo možno. Obče: plati Bog stotero vsem, kateri so kaj pripomogli, da so nesrečniki obvarovani še pred večjo nesrečo!
K sklepu se obračam v imenu nesrečnih pogorelcev do vseh predrnzih rojakov, proseč jih, naj jim blagovolijo po svojih močeh v podporo kaj podariti. Darove sprejemajo slavno c. k. okrajno glavarstvo v Ljubljani, ter farni in občinski urad v Preserji. Kdor brzo da, dvakrat da ! N.
Domače stvari.
— (Vroče s o 1 n c e zadnjih dni«) je nevarno zmešalo možjane našim ljubljanskim političnim nasprotnikom, še bolj pa je izitiral ljubljansko nemŠkutnrsko gospodo zadnji do-godjaj v deželnem zboru, ko so slovenski narodni poslanci Kalteneggerju izjavili sijajno nezaupnico kranjske dežele. „Tagblatt" se zbog tega repenči in suče kakor muha v močniku, pa pravi, da narodni poslanci nijso vredni, da bi „dem allverehrten Landeshauptmann", t. j. g. Kalteneggerju odvezali Jermena njegovih črevljev". Mi moramo „Tagblattu" povedati, da ta biblični izrek tukaj nij na svojem mestu,
noseč v srci ono želo, katerega mu razsodba sodnijska nij odvzela.
Po katastrofi, tu navedenoj je še često igral šah, a dobil nij igre nigdar! Kadar je pričel igrati, vselej je videl na mestu črnega tekliča prikazen : T o m a na šahmatnej deski. V šahmatnej igri je potem Anderssen zgubil vse bogatstvo, katero si je preje pridobil z isto igro.
V zadnjih letih je popolnem osiromašil in — zblaznel. Ubog, zapuščen od vseh, iz katerega se je vsak norčeval, taval je po ulicah v N e w - Y o r k u, ter po marmornih ploščah tlaka skakal sem in tja, tako, kakor skačejo posamične šahmatne figure. Zdaj je poskočil kakor konjič, zdaj je šel naravnost kakor stolp, zdaj se je sukal sem in tja, naprej in nazaj, kakor kralj, a bežal je pred vsakim nmrom, katerega je kje na potu naletel. — --Teško, da še živi!
Rad olj s ki.
pomisli naj le, da g. Kaltenegger ne nosi sandalov ni opank, nego čisto navadne, na pol proč odrezane „štirlete", — dakle bi jermenov ne mogli mu odvezati. Drugič je pa veliko vprašanje, ko bi nosil g. Kaltenegger opanke, je-li bi hotel kdo izmej narodnih poslancev pripogniti se tako globoko in ali bi tudi lobil prostor, ker g. Kalteneggerju nemškutarski poslanci Schrey, Schaffer in drugi se kar izpodrivajo, kdo bi mu bolj in preje pete obli-zal. Sicer pa „Tagblatt" pozna menj naše razmere nego dunajska „Neue Freie Presse", ker on imenuje g. Kalteneggerja „den allverehrten Landeshauptmann", a dunajski list mu pravi „den bestgehassten Mann des Lindes*, — in ta je dobro zadel.
— (Zahvala dr. Zamiku.) Mestni znstop mesta Višnje gore se je včeraj deželnemu poslancu dr. Zamiku telegrafiv.no zahvalil za njega gorko podporo peticije, izročene deželnemu zboru, v katerej so prosili, da bi se c. kr. uradi premestili iz Zatičine v Višnjo goro.
— (V čitalniškej restavraciji) je dre vi koncert tržaške mestne godbe. Začetek ob !/i 8- ur' zvečer; vstopnina 20 kr.
— (Slep in gluh „reporter".) V beške novine se je iz Ljubljane telegra tiralo, da so nemškutarji potem, ko so narodnjaki v zadnjej seji deželnega zbora šli iz dvorane, z „živio" in „hochu klici votirali „zahvalo kranjske dežele" g. Kalteneggerju. Gluhemu in slepemu „reporterju" dunajskih listov je tačas baje še vse brnelo po ušesih od „dobro" in „slava" klicev, kateri so narodne poslance spremljali iz dvorane, in mislil je, da to velja prespoštovanemu g. Kalteneggerju Mi smo drugače videli. Ono „zahvalo" so votirali nemškutarji tako strahopetno tiho, kakor da pro-dajejo nepošteno pridobljeno blago, a g. Kaltenegger jo je sprejemal tako pobito, kakor da ono blago kupuje. Ljudje na galeriji in v parteru so dejali, da so imeli po onem burnem dogodjaji nemškutarji prave „armenstln-der"-obraze, — potlej pa naj bi se jim ljubilo „Hoch!" kričati?
— (Deželnega glavarja g. Kalteneggerja) imenuje rN. fr. Presse" v svojem zadnjem broji „den bestgehassten Mann Krains". Res je to, in pritrditi moramo temu. Vendar vprašamo vlado, kako more pustiti na mestu deželnega glavarja moža, o katerem tudi ona ve, da ga ves slovenski narod brezmejno sovraži, in da do njega ne more imeti nobenega zaupanja?
— (Naš rojak g. Josip Lasbaher), ki je pred kratkim položil na graškem vseučilišči izpit iz matematike in fizike za vso gimnazijo sč slovenskim in nemškim učnim jezikom, je bil dne G. julija baš tam promoviran doktorjem modroslovja.
— (Z Dunaja) se nam G. t. m. piše: Minoli teden sta gg. Janez Šubic in Janez Markelj na tukajšnjem vseučiliši napravila profesorski izpit iz naravoslovja in fizike, poslednji tudi iz slovenščine za vso gimnazijo.
— (Dobrodelna tombola) je bila v Litiji zadnjo nedeljo na korist nesrečnim Dolenjcem. Vspeh te zabave, — 170 gld. — kaže veliko darežljivost Litijčanov in okoličanov ter njih usmiljeno srce, ki rado pomore svojemu sosedu.   Dolenjci jim bodo hvaležni.
— (Starešinstvo v Komnu) je v seji dne 2. julija t. 1. za častnega uda županije Komenske imenovalo gospoda viteza Alojzija B o žici a, c. kr. okrajnega glavarja v Sežani.
— (Kako je železniškim služabnikom potrebna slovenščina.) Tiše se
nam iz Logatca: Nedavno sem bil priča do-godjaja, kateri jasno kaže, koliko bi želeti bilo, da železniško osobje umeje naš domači slovenski jezik. K poštnemu vlaku v Borovnici je namreč prišel kmet, in rekel čisto razločno konduklčrju: „Dajte mi prostora!" Kondukter možu odpre vagon, pogleda potem vozni listek, a gre potem svojega tovariša vprašat: „da hat ein llauer eine Karte muh Loitseh, er bat aber gesagt, dass er nacli „prostora* fahren \vill. Heisst der Loitseh nicbt „Logaeu? rl was net", pravi ogo-vorjeni, ki je bil tudi trd Nemec, ter pristavi: „der Bauer muss halt in Loitch aus-nteigen und aus isu. — Čas bi uie bil, da bi ■L vodstvo južne železnice nekoliko oziralo se na nas Slovence in bi po slovenskih deželah nastavljalo vsaj take ljudi v službo, kateri se ge tujščine neveščim kmetom lehko kaj pogovore, a ne, da bi se morebiti vsak, kdor hoče potovati po železnici, zaradi sporazumlje-nja še prej imel učiti— nemškega jezika!
— (Dva kaznjenca), katera sta bila ušla iz uječe c. kr. okrajne sodnije v Kogatci, Antona Šramlja in Josipa Pilko so v Kakovci v okraji šmarijskem na Štajerskem našli, prvega mrtvega, drugega teško ranjenega. Ker je poleg njiji ležalo nekaj dne 30. m. m. posestniku Juriju Lesjaku v lteicheneggu ukradenih stvarij, in še živi lupež trdovratno taji, ter nehče ničesar povedati, kdo ga je ranil in njegovega tovariša ubil, se sodi, da sta se tatova pri razdelitvi ukradenih predmetov sprla in drug na druzega streljala.
Razne vesti.
* (Š i v a 1 n i stroji), kateri stanejo mnogo novcev, naj bi se jako vestno kupovali in naj bi se dobro premislilo pri kom. S tem blagom bo mnogo slepari, in če človek nij oprezen, in kupi tak stroj od človeka, ki ga ne pozna, je v nevarnosti, da dobi slabo blago in svoje novce skozi okno proč vrže. Opozoruje se, da se v Ljubljani dobivajo pošteni šivalni stroji pri g. Detterji.
* (Mrtveca mej žitom napolji)so dne 2. t. m. našli ženjci, ko so Želi njivo blizu Zettlinga na Štajerskem. V suknji je imel kr-
stni list, iz katerega je razvidno, da se je 1 1840 rodil v Sohavi in da mu je ime bilo Anton Pavkar. Odpustnica, katero je tudi mrtvec nosil pri sebi, je naznanjala, da je do 17. maja t. 1. hlapČeval pokojnik v Kalsdorfu, a potem sč svojo ženo lto/ulijo odpuščen bil iz službe. Ne ve se, ali se ima tu misliti na kakšen umor, samomor ali msivro.
Javna zahvala.
Podpisanem a odboru je častna dolžnost, najtoplej« zahvaliti 89 vsem pri obisku zagreb škega „Sokola* sodelovavšim društvom in posameznim o sobam. Zlasti gre največja zahvala gospema M u r n i k in V7 a 1 e n t a za njiju trudoljubivost pri okrašenji zastave naših hrvatskih bratov, ter gospicama S mre kar in in Winterhalter za izvenieduo požrtvovalnost pri brezplačnem umeteljnem vezenji prekrasnega trakii. V hvaležnem spominu nam ostanejo tudi domoljubne pevke iz S i š k e, ter vsigdar pripravljeni vrli pevci ljubljanske čitalnice. Isto tako naj blagovole našo zahvalo sprejeti udje šišenske in bizaviške čitalnice ter sploh vsi gorenjski Slovenci, kateri so nas drage volje podpirali pri pohodu dragih nam Hrvatov. Uverjeni bodite, da ste, vsak po svoje pomagavši, omogočili nam, da je bila ta slavnost tem sijaj-nejša in da se je lepih dokazov naše bratske vzajemnosti izv srca lehko veselil Hrvat ia Slovenec!  Živeli!  Na zdravje!
Odbor „Sokola1'.
Javna zahvala.
Klagorodni gospod Viljem Pfeifor, državni in deželni poslanec, jo v tem 5olsk> ni letu blagovolil t n k aj si i j i-j ljudskej šoli podariti za i) gold. Lapajne-jevili pis.mk. Jilagodušnemii gospodu daritclju bodi zatorej v imenu obdarovancev izrećena prusrćna zahvala. Itog ohrani vrlega našega dobrotniku! Na Kaki, dno 5. julija 1880.
Kranj o Lundcr, nadučitelj.
Tržni1 ceite
v Ljubljani 7. julija t. 1. Plenica hektoliter 10 gld. 56 kr. — rez G gld 99 kr.; — ječmen 4 gld. 23 kr.; — oves vi g!d. 90 kr.; — ajda (i gld. 18 kr.; — prosti 5 gld. b5 kr.,
— koruza 6 gld. .00 kr.; — krompir 100 kilogramov 4 gld. — kr.; — fižol hektoliter 9 gld. - kr.; nuni* kilogram — gld. 82 kr.; mast — gld. 74 kr.; — it>v\ frišen — gld. 70 kr.; spidi povojen — gld. 72 kr..
— jajce po 9 kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 66 kr.; — telutuiao 4ti kr.; — svinjsko meso 64 kr.; — sena 100 kilogramov 8 gld. 11 kr.,
— Blame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. naetrm G gld. 20 kr.; — mihka 5 gld. — kr.
Ker nam nij možno pri vseh znancih, prijateljih in podpornikih osobno posloviti se, smo prisiljeni po noviuuh občo zaklicati VBem svoj srčni:
zdravstvu j tal
Sternova.
'j. i.
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljSe, najhitrejše in najcenejše sredstvo je
W prava francoska žolča. ~mm
To, kakor tudi prosti u »vod, kako se rabi, dobi se zm rom z osobnim ali poštnim naročilom pri A. ll<> rt muli n u v I. j u M j-.m i, v Luka Tav-earjevej hiši. (27.'I — 7;
Najsijajnejši v speli zagotovi j amo. Troški za čiščenje znašajo za vsak hektoliter 41,, kr.
© o >^ >~ I i oi«o Ji <5i    'M I   I coeointo
"O I      ■      I      I     l|      R      I I
-S tl?H-M^t-h.a)ifil-t- i— 00 CO £9 I- iH ift
r- ..........
tfl ..........
e đ.........
g g......
* Jo  . .
Se .£
■sr *z-s*.....
,   ,     O 5 M   -   - c §
?ia - .£a
-•S       - j g    « S
iJ U: N3 -1 «^ lć .    s O
<
Odpretje kupčije.
Udano naznanjam s tem, da sem z deuašnjiin ^reSirno-v-cr^o. trg~u. (črevljarsko ulice)
kupčijo
se
dnem otvoril na
in z barvami
p. n. nakupijo v
ter bo dozvoljujeui svojo mi novo i/.brano zalogo blaga pi poročati vsem za mnogobrojni obisk ter zagotavljam, da bodem svoje ročnike zniirom po svojej moči zadovoljil. — Svojo dozdanjo s i sk I bodeni še iuiel kot podružnico.
V Ljubljani, dne 1. julija 1880.
Udani
(:joo—;j)
:XXXXXXXX)tOKXX>OK
Pozor!
Po Kranjskem se ravno zdaj potepa srednje velik, 24 do 2G let star človek, ki se laže, da je pri meni v službi ter popravlja šivalne stroje, katere pa navadno še bolj pokvari, Cesto tako pokaži, da potem nijso več za rabo. Te šivalne stroje pošiljajo potolčene in prepiljene k meni, a ljudje imajo po 5 do 10 gld. troškov, ker si pusti dotićen potepin svojo nevednost izredno dobro plačati itd.
Pred takimi sleparji svarim p. n. občinstvo v njega lastnem interesu.
Udani
(810)
IDettei.
Izi»te!j in meirdk Makuo Aimič
Nij sleparstvo!
Iz c. k. zastavnice dunajske
rešene
žepne ure
izjemno v ceno, namreč
70 odstotkov pod kupno ceno.
Kil/m- kmninijake zalogo ur,  o<l največjih ivajcar-
Bkili tov.ir.....      ae je r c. kr. zastavnici zuatavllo, a> ne re-
lilo, tednj »n ziipnille po javnoj dražbi prišlo po 1^.0-voijotno nlzlce; ceni nain v lant.
Ml moremo tedaj ure od zlata, srebra in niklja, najbolj*! ivajoaraki izdelek, vie s 5letnim poroštvom, samo da dobimo svoj denar, prodajati Jln 70 odstotkov pod fabriiko oeno, ure so skoraj M/BT /UNtonj. "Vlii
Vsak človek, naj al jo bogat ali uhog, potrelmje vendar uro, ki ju coato iiajiv«ritt-ji» prijateljica in spremljevalka m k-1/1 celo iivljenje; tuko priliko, prvotno In nigilur vnir.iji.i-.i ae, ima zilaj vaugdo, iln al more preakr-lioti akornj zatluuj Boliilim, llnn, garantirano iu na minute regulirano uro, kar Je» naoo feiTarlilco oao"b3«» ■voej -u-io so JodLoiilcroLt ror*"valliaj.o. Vtaku ura ima Ivajuurako falirliko znamenje.
Foroitvo Je tako zagotovljeno, da se s tem Javno zavežemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novce povrniti.
Kdor liočo lsTnatao, no-vorjotne o ono, B letsajamčeno, iotro idočo uro ■kotaj KMaT zastonj ~9U imeti, naj ai Jo tukoj naroči, ker  moro veaguo  umuti, tla uro nečuveno hitra kupujejo.
Zapisnik žepnih ur.
X -u.ro. n.«, -voHjar od teškeg« »rebrnega niklja, tlno n.i tronotuk riiKuliruiiu, gruvu.uia in gviliiairaua, a 8 rubinov, a ploAčatiiu ateklom, einailinino urno jiloičo in I".,, l.iiiin krovom »oper prah , m llmv zlata fui,(iii-uriia verižica, ki jo atala prejo gld. li, volja zdaj aamo gld. Ji.riO. —
1 4oj5iia. uih na. oldio, od toikoga srebrnega niklja, lino nu treuotek ri-«ni 11 .m.i, gr.tviraua, gvi-loiiraua, a M rubinov, s ploščatim steklom, omailiruno urno ploščo iu kazalom zu m-kiin.ii-, ■ |luo urno fai-oa-verižioo od tulmi-zlata, preje gld. 20, zdaj sumu gtd. 7.r.0 Jcdua uajbuljlih ur. —
1 lomontolr lir«*,. Iz najflnojfiega doublo-clnta, brez ključka za navijati na koziui, pod poroatvom obrani si zuiiroin zlato barvo, izvrutuo na minute reguli-ruiia, z dvojnim krovom, dokorovana eiuail urno pioičo in i.riniligiranii dido, obdarovana izvrstna ura z. voriituo od talmi-zluta, prejo gld. 21, zdaj samo gld. 10.60. — Teh ur Jo malo.
1 sxo"bxxx<x lemontoli -va.ro.. od pravoira 13 lotucga »rebra, potrjena od 0. kr. kovnega uradu, navija ao na kozici brez kljtičku, % uuaprotuiui zoporom in ku-zulno jirljiravo, linu ■> jiri v i lugi j um, na minutu re|iumraua, a ploičatim steklum, emuil urno ploaču in kuziiltnu za |a> kundu, v uutruiijoni a kridtuluini kruvom iu kolesci od niklja, zu vaucega traiispareiiliia, nujboljlu, najconejj« in iiajelogantnejša ura »veta, prej<; Hld. 3o, zdaj MUBOgld. U
1 oio1:ina -viia n.ot sldio, od pravega |fl lotnoga teakega arubrii, potrjenega od c. kr. kovnega uraila
■ is rubinov, m Mkundi) nroaairiuia, - rMftatlm aitklom!
emuil urno ploščo iu kazalom za sekundo, pozlačena clcktro-gulvuiiUkim potom, tako, da bi jo ne mogel noben zlutur »veta od pravo zlato in za drag denar kupljen« razločiti; prejo uopozlučenu gld. JU, zdaj pozlačouu aamo gld. 12.60.
,D , . 1 oro"bi-^a no. -iraljar, od pravega
1J lotncga arobra, imtrjeuega od c. kr. kovnega uradu z ti rubinov, na iinmito repaniranu, pozlučena eloktro-gal-vuiiiakuii potom, tuko, da ae ju od pravo zlate no more ruzločitlj prejo gld. 16, ztluj aamo gld. !l.6u.
3. -viia. za. Efoapi, od pravegu 14 karat, zlata potrjenega od c. kr. kovnega uruda, vrlo lina, elegantna ura a liujtinejao buiiotčaiiaku facuu-vurizlco za oknlo vrutu v Uiioiu bar/.una»tein otuiji; proju gold. JO, zdaj »urno gld. 1U.60.  Tacega «e nij bilo.
i i1J^,f' zl.?-to: rem=atolr -aro,, l.i knrat., po gld. 40, 60, uajlinejao Bavonolte-uro, prejo po gld. loo!
Naslov:
Uhren-Ausverkauf
Rothenthurmstrasse 9, parterre gregenUber dem erzbischonichen Falais.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
2++V