100. številka.
V Trstu, v sredo 16. decembra 1891.
/
Tečaj XVI. j .•.. j
„E D I H 0 S T"
tshaja dvakrat na teden, vsako srede in tobato ob 1. uri popolndne.
„Edinost" stana:
vse leto gl. ; isven A vat. 9.— gi. ta polu leta „ 3.—: , * 4.50 „ m četrt leta , 1.50: „ „ 2.25 „ Posamične številko se dobivajo v pro-dajnininah tobaka v TritU po & nor.. ▼ Gorioi in t Ajdovičlnl po <k nor. narodb« brez priložene naročnine m spravniitvo na oslra.
EDINOST
Oglasi in onaalla *• račune po 8 nov
v rutica v petitu ; ca naalOTS > debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor bi ga
obsedlo navadnih vrstic. Potisna, Jsvna zahvale, osmrtnic« itd.
se račune po pogodbi.
Vhi dopisi se poAiljajo uredništvu Piazza Caserma št. 2. Vsako pismo mora biti frankovaito ker nefraakovana »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserat« prejema upravnlitvo P i azza Cam-rma št 2 Odprte reklamacije o proste poštnine
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
■ V edinost jr mni.
Vabilo na naročbo.
Ob koncu zadnjega četrtletja rabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi so resni, in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajoČih prava naša ne oziraje se ne na de^no ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v nas krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za poln leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50
Uredništvo in upravniStvo.
Dokazi važnosti „straže ob Adriji".
Že pred par leti pisal sem v »Edinosti" v daljšem članku o razmerah v tržaški okolici tur dokazoval kako potreben je za državo naša slovenski živelj ob Adriji: da jo ta živelj prava naravna straža. V omenjenem članku omenjal sem med drugim tudi o dogodku, kateri se je vršil leta 1848. v Barkovljah, kateri dogodek je ostal svetu nepoznan. Omenjenega leta je krožilo namreč Sardinsko brodovje po tržaškem zalivu. Tedaj so se h«teli mornarji tega brodovja — porabivši ugodno priliko, temno noč — izkrcati ob Barkov-ljanskem obrežju. — Vrli Barkovljani pa
—	vojaki tedanjega domačega batalijona
—	podpirani po ostalem ljudstvu, preprečili so namere sovražnika. S posamičnim, & nepretrganim streljanjem odvrnili so k
PODLISTEK. Majska noč, ali utopljenica.
Kutiki napisal N. V. Gogolj, provel V. K. Ratiinir.
IV.
Fantje še razveseljujejo-(Dalje.)
—	Kako neumni, Bog mi odpusti, bo ti Nemci! rekel je župan. — Kar z batom bi jib, te pasje noge! Kdo je še slišal, da bi se moglo kaj b parom kuhati P
—	Pa ti se nikdar ne oženiš P oglasila se je pri peči sedeča svakinja.
—	Kaj hočem is žene P . . Drugače, ako bi bila kaj dobrega.
—	Nt li dobra stvar P prašal je župan in vprl va-nj svoje oko.
—	Kaka dobrota! Stara capa je vsa v grbah, kakor prazna mošnja. — In nizka žganježgalčeva postava se je z nova tresla •d glasnega smeha.
V tem času je začelo nokaj za vrati šariti: vrata so se odprla — in kmet stopil je pokrit čre* prag, obstal kakor v premišljevanji sredi hiše in z odprtimi uBti ogledoval strop. To je bil naš znanec Kalenik.
bregu se bližajoče čolniče, napolnjene z Sardinskimi vojaki — kateri poslednji so mislili, da mora naših kar mrgoleti ob bregu. Ni mi namen zopet na razsežno govoriti o tem dogodku, a dokazati hočem, kako so tedaj v višjih krogih pripoznavali važnost tega dogodka — kako so tedaj cenili vrle okoličane, kateri so bili vedno pripravljeni žrtvovati življenje za Avstrijo in svojega cesarja. Uprav minole dni prišli so mi po naključji v roke dotični dokazi in sicer na tiskanicah tedajnih najvišjih Primorskih civilnih in vojaških oblasti, katere tukaj objavljam nespremenjene: Št. 1108.
Visokoblagorodnomu Gospodu Jovanu Bušeku, zapovedniku teržasko-teritorialne straže
v Terstu.
Že večkrat sim imel priložnost, oficirske in vojaške serca Vam podložnoga Bataljona teritorialne straže ceniti, z velikim veseljem pak sim se njegavoga serčnoga zaderžanja sam osebno prepričal, ko je pri Svetomu Jerneju (v Barkovljah. Op. pis.) mest-noga okrožja sovražnik na suho priti grozil kakor sim tudi na drugi nasprotni strani pridno njegovo čuvanje in brambo morskoga brega dobro opazil, dokler je sovražno brodovje blizo bilo.
Gospod Oberstvahtmajster nej tedaj oficirjam in celemu vojaštvu tako moje pričanje z očitnim ukazam na znanje dajo, iuo nej zraven opomnijo de se jez častnoga cenim, ker take junake med meni podložne, v brambo teržaškoga mesta in teritoria namenjene trume šteti zamorem. Bodite scer tudi Vi, Gospod vodja, žive moje hvaležnosti ob koristni in dobro iz-ha javni vodbi tega lepoga in krepkoga Bataljona zagotovljeni,
v Terstu 2Stoga Velkitravna 1848.
Gyulay F. M. Lt. 1. r.
—	Saj sem vendar prišel domov ! je rekel in sedel na klop pri vratih, ne da bi se zmenil za prisotne. — Kako hudir-jevo dolga pot je bila! Hodim, hodim, a konca ni ! Nogo so take, kakor da bi jih kdo prelomil. Prinesi mi Bem plevnico, baba, in postelji mi. K tebi na peč ne morem priti, nikakor ne morem priti: noge me bole! Prinesi jo; tam blizi kota loži; samo glej, da ne prevržoš lonec s tobakom. Ali ne, pusti, pusti! Ti si morda pijana danes . . . Pusti, jo že prinesom nam.
Kalenik ae je nekoliko prizdignil, a nepremagljiva moč ga je prikovala k klopi.
—	Glej ga no, — rekel je župan:
—	prišel je v ptujo hišo in vede se kakor doma! Treba ga bode brcniti pod kap!..
—	Pustite ga, naj se oddahne! dejal je žganježgalec in držal ga za roko nazaj.
—	To je koristen človek : ako bi bilo kaj voč takih. — bi izvrstno izhajali mi s svojim poslom . . .
Vendar teh bosod ni izgovoril iz dobro-auBjH. On je verjel vsem slutnjam, in Človeka, kateri je jedva sedel na klop, takoj odgnati, smatral je znamenjem bodoče revščine.
—	Tako je, ko pride starost! . . . godrnjal je Kalenik in legel na klop. — Ne
Ta ukaz je tiskan na desni strani v nemškem, na levi v slovenskem jeziku, kateremu sledi spodaj v italijanskem in slovenskem jeziku tiskana izjava :
Št. 19S8-P.
Častitljivi Komandi teržaško-teritorialnega vojaštva v Terstu.
Teržaško-teritorialna straža je v ravno pretečenih dnevih, ko je sovražno brodovje našemu mestu grozilo, svoim večletnim velikim častem in za-služban ^novo znamenje domoljubnoga truda pridjala- ker se je verlo pridno in pogumno visim napravam teritorialnoga varstva podložila.
Bodi slava, čast in zahvala taki junaški trumi, in njeno zaduženje ne-prenehama krepko podpirati sim in bodem jez vedno pripravljen.
v Terstu 26toga Velkitravna 1848.
Ilirsko-primorski poglavar Al t graf Salm 1. r.
Razven tega izreka poveljnik bataljona svojo^zahvalo na drugi^ital. tiskanici vsem vojakom domačega bataljona v imenu deželnega glavarja eksc. grof N u g e n t-a, poglavarja Primorske, eksc. grofa G y u 1 a y-a, eksc. ministra za notranje zadeve, namestnika za Primorsko eksc. grofa S a 1 m a — in mestnega magistrata. Ta, le v italijanskem jeziku tiskana objava nosi na čelu štev. 411, h, izdana je bila dne 28. avgusta 1848.
Iz navedenega, mislim, da je jasno razvideti, da se je tedaj od postavodajnih strani veliko računalo na narodni naš živelj, da so tedaj smatrali naš rod tu kot z a prepotrebnega, dočim je dandanes prepuščen valovom italijanskega nasilstva.
.X\
rečem, ako bi bil pijan, a ne, primaruha, saj nesem pijan, ne ! Kaj bi se neki logal P To sem pripravljen povedati celo županu. Kaj on je moj župan P Da bi crknil, pasji sin! Pfej ga bodi! Da bi povozili tega jednookega hudirja! Kaj poliva ljudi v mrazu . . .
—	Agd! svinja je prišla v hišo in še parklje moli na mizo, — rekel je župan in jezno ustal s svojega mesta ; a ta trenutek mu je priletel težak kamen pod nogo, razbivši okno najkosce. Župan se je ustavil . . ! — Da bi vedel, je rekel pobirajo kamen, — kak malopridnež ga je vrgel, jaz bi mu pokazal pot! Kake neumnosti ! je nadaljeval in ogledaval ga na roki z bistrim pogledom. — Da bi se zadavil s tem kamenjem . . .
—	Stoj, stoj ! Bog te varuj ! zakričal je žganježgalec in prijel ga ves bled. — Bog te varuj na tem in na onem svetu, koga na tak način zmerjati 1
—	Vendar se je našel zsgovornik ! Naj le zgine ! . .
—	Nikar ne misli! Ti gotovo ne veš, kaj se jo zgodilo z mojo pokojno taščo P
—	S taščo P
—	Da, s taščo. Zvečer smo sedli večerjat morda nekoliko prej kakor sedaj :
Tretji mirovni kongres.
(Konec).
Imbriani meni torej v svoji preveliki kratkovidnosti, da segajo meje Italije do tja, do koder sezajo meje ravnokar imenovanih dežela. Ali tega ne vč, da „P o-pera deli1 Irredenta", Čeprav ima tu pri nas mnogobrojnih pomagačev in privržencev, ni še potalijančila tukajšnjih dežela, koje so obljudene : Primorsko s tremi doli Slovanov, Dalmacija pa vsa s Slovani. Želja laške Irredente po teh deželah ni lo puhla in prazna, temveč vse delovanje nje je aslonjeno zgolj na krivico. Radi česar tudi predlog njegov ni odkritosrčna izjava in posledica narodnostnega principa* pač pa nevarna irredentarsko-odpadniška utopija. Nesramno se nam vidi, da se poslanec z Avrstrijo zvezane države drzne kaj tako abotnega in državo naše žaljivega izreči v javni seji mejnarodnih odposlani-kov, ki so prišli v Rim razgovarjat se o mirovnih sklepih in predlogih, ne pa tirat irredentarsko-veleizdajsko politiko proti At-atriji. Kajti v istini Imbrijanijev predlog ni imel druzega namena, nego oživeti nekoliko polegle irredentarske strasti (ter je zopet naostriti proti Avstriji,
Kako umevajo laški kričači narodnost-nt prinoip, spoznali smo že iz druzih prilik. Presenetila nas jd pa vendar predrznost vodje jim Imbrijanija, ki se drine svoje irredentarske težnjo privleči celo mej dostojno zbornico mejnarodnih odposlancev z namenom, uprizorjati Avstriji protivne demonstracije.
V drugi seji mejnarodnega kongresa miru se je jednoglasno sprejel predlog, da bodo v prihodnje vse evropske države zastopane pri sledečih mirovnih kongresih.
Pri tretjem in zadnjem zborovanja hotel je pred vsemi govoriti znaui Imbriani ter je nagajal predsedniku Banchieriju; sprejel se pa je sledeči predlog: 1. Letne konference sklicevale se bodo le po deželnem parlamentarnem odseku, izbranem v ta na-
pokojna tašča, pokojni tast, najemnik, najemnica in petero otrok. TnSča je usipala nekoliko cmokov iz velikega kotla v skledo, da bi se kaj ohladili. Delo je vse zlačnilo in neso hoteli čakati, da bi se puhladili. Nasajaje jih na dolge lesene bodce začeli so jesti. Nakrat se jo pa prikazal Človek, Bog ve kaj in od kod, in prosil, da bi se ga pustilo k mizi. Kako bi so ne nasitilo lačnega Človeka P Dali smo mu bodrc. Gost je jedel cmoke, kakor krava seno. Ko smo sneli vsak jednega in stegnili bodce po drugih, bilo je dno gladko, kakor gospodska tla. Tašča je še nasipala; mislila je, da se je gost najel, in da bode manj zajemal. Toda, baš nasprotno : še več jih je snedel! tudi drugo je izpraznil: „Da bi se zadušil s temi cmoki !a mislila je lačna tašča; in kar nakrat se mu je zaletelo in pal je na tla. Mi smo skočili k njemu, — a izdahnil je že, zadavil se je !
—	Prav mu je bilo, prokletemu požeruhu! rekel je župan.
—	A to ni prešlo kar tako : od tačas ni imela tašča miru. Jedva je nastala noč, se jej je mrtvec že prikazal. Sedal je vrh dimnika in držal cmok v zobeh. Po dnevu je bilo vse mirno, in po njem ni bilo ne sluha, ne duha; a jedva se jo začelo mra-
men. Vsak parlamentarni odsek itna pravico sklicati izvenredno mejnarodno konferenco. 2. Imenuje naj se skupno tajništvo, ki naj posluje kot arhiv, statistični urad in kot zveza vseh parlamentarnih odsekov; to tajništvo naj proučava in predlaga zadeve, koje bo mejnarodni kongres obravnaval. 3. Letna konferenca imenuje skupnega tajnika. 4. To tajništvo bode preneslo avoj sedež za časa zborovanja mejnarodnih konferenc v mesto zborovanja. 5. Ustanovi se posebno mejnarodno razsodišče. Im-briani in večina Lahov in Francozov so glasovali proti temu predlogu, koji se je pa navzlic temu vsprejel. Slednjič se določi sedež četrtega kongresa, ki bode prihodnje leto v Berni na Švicarskem.
Koncem ustane francoski odposlanik Hubbard ter zahvalujoč Rimljane za lep sprejem se zopet domisli predloga, kojega sta stavila vkupe z Imbrijanijem, da se namreč proklamuje pravo ljudstev razpolagati se svojo usodo. Predsednik noče dati predloga na glasovanja zato, ker ni na dnevnem redu. Temu Be zopet protivi ▼eČni nagajivec Imbriani rekoč, da ga bodo on sam stavil na glasovanje. Na to se odloči, da se ta predlog postavi na dnevni red prve prihodnje konferenc«4.
S tem se je zasedanje končalo. Dne 9. novembra so se odpeljali kongresisti s posebnim vlakom v Neapelj, kjer so obiskali tamošnje znamenitosti ter bili povsod burn o pozdravljani. Na raznih banketih izrekel se je marsikak govor v prilog namenom konference in raznonarodni poslanci stiskali so si ro*e v znak ljubezni in miru.
Pri povratku v Rim zbrali so se zopet na Kapitolju v zbornici, kjer je odlični italijanski pisatelj, politik in filosof Ruggiero Đonghi izustil jako lep govor o namenu mirovnih konferenc, koje morajo „napovedati vojno vojni", razlagajoč pogubnost sedanje politike evropskih držav, ki Bame sebe strmoglavljajo v polome vsled vedno naraščajočih vojnih stroškov. Krasen govor odličnega moža so vsi pričujoči živo odobravali.
Majhni se nam bodo zdeli uspehi te mirovne konference, pri kateri se druzega ni določilo, nego da so vsprejeli par predlogov.
Vendar tudi to je nekaj, osobito ker so se te konference udomačile ter se bodo v prihodnje obdržavale vsako leto. Poleg tega se je francoskemu poslancu Gaillardu posrečil predlog, da se ustanovi posebno razsodiiče, ki bode sodilo o sporih, ki bi tnali nastati v dobi mej jedno in drugo konferenco.
Mi sicer ne vemo, v koliko se bodo države držale teh razsodeb, vendar je upati,
čiti, že je sedel na strehi in osedlal dimnik, ta pasja noga.
—	S cmokom v zobeh P
—	Da.
—	Čudno, gost! Nekaj jednakega sem slišal še od moje ranjce . . .
Tu se je župan ustavil. Pod oknom se je zaslišal šum in skakanje plesalcev. Sprva so tiho glasile bo strune bandure, k njim se je pridružil glas. Strune so močneje zadonele ; nekoliko glasov je začelo pritiskati — in pesen je glasno za-donela:
Hlapci, ste li slišali P Saj so bistre vaše glave ! Župan naš, ves skrivljeni, Pameti še nema prave. Glavo mu, sod&r, nabij Se jeklenimi obroči ! Toda s palcami kosti Mu namaži in namoči! Župan nas je siv in kriv, Star kot greh, a velik tepeo! Muhast je, a poželjiv : Dečve stiska ... Tepec, tepec 1 Tebe tukaj treba ni ! Tvojemu domov punosu Koj pokažemo poti Le po hrptu ali nosu, Ali tudi za lasi!
(Dalje pri h.)
I da to razsodišče prepreči marisikak nepotreben spor mej državami, ki bi utegnil imeti hude posledice. To je torej vendar korak naprej. Ako se bodo razne velevlasti driale sklepov konferenc, morda polagoma pridemo do zaželene dobe, ko se vkupe dogovori ter skleno občna razorožitev — piumjfdesiderium vsaoega davkoplačevalca.
Neugodno pa nas je dirnola istinitost, da so se na tem kongresu pojavile strankarske strasti. Kongres se je namreč razdelil v dve stranki, desnico in levico, koja zadnja (mej njo Imbriani) je pokazala, da je željna upirati se sklepom večine. Povod razdelitvi dal je predlog Imbrianijev, kojega so podpirali nekateri Francozi, Italijani in Rumunci, dočim je desnica previdnejše ukrenila, ne dotikati se narodnostnega principa, ki ima tako živ političen značaj ter je predlog, kakor ga je stilizo-val Imbriani, jako pomanjkljiv in jedno-stransk, tako, da meri okoristiti Italijo n a škodo svoje sosedin je in zaveznice Avstrije. Vsakakor se pa bode ta predlog obravnaval pri prihodnji konferenci, koja utegne uprav radi tega biti jako zanimljiva in celo, ako se predlog, takšen kakoršen je, sprejme, postati namesto pospešiteljica — rušiteljica miru. Kajti, kakor bi Italijani reklamovali na podlagi tega sklepa za se Trident in Primorsko, z enako pravico bi Nemčija smela za se reklamovati polovico Bnemške" Avstrije ! To pa, čeprav bi to bilo po pogodu Imbrianiju & C., ne bilo bi po godu vladajoči habsbuški hiši in nam zvestim avstrijskim državljanom.
Govor
poslanca Šukljeja v 67. seji držav, zbora dne 14. nov. 1891.
(Konec).
Kako je pa, gospoda moja, prišlo do tega P Kdor je to opazoval, kar se je godilo na Češkem, ne bode ugovarjal moji trditvi, da se je staročeške stranke peripetija začela s tistimi prenesrečenimi dislokacij-skimi ukazi.
Nevolja, katero je vzbudil baš ta ukrep, rodila je v češkem narodu tisti upor javnega mišljenja, iz katerega so dosledno izšle mladočeške volilne zmage. Prašam torej Njega ekscelencijo, gospoda naučnega ministra: jjeli mu še ne zadošča niti ta sicer nenameravani uspeh, hoče li par force poleg nadležnih Mladočehov imeti še Mlado, •lovence namestu nas zmernih slovenskih poslancev, ki smo se ▼ službi tega sistema — obžalujem, dn mi je to pripoznati — obrabili (Veselost) in katerim ao postala tla, na katerih stoje, zlasti po včerajšnjem govoru prevroča P Že zmerne terjatve koroških Slovencev, katere je včeraj formuliral gospod poslanec Klun, spravile so Njega ekscelencijo gospoda naučnega ministra v veliko jezo ; kaj bode še le počenjal, ako bodo nasledniki naši formulo-vali na teh klopeh terjatev, kateri bode podlaga jugoslovansko državno pravo. (Ugovor na levi. — Klioi na desni: Bo že še prišlo!) Mi tega ne bodemo storili, o tem ste lahko preverjeni, a mogoče je, da pridejo za nami drugi, ki bodo to storili.
Našemu narodu ne bode jemati v zlo, ako se bodo po včerajšnjem govoru z vseh krogov oglašali klici: Kaj iščete šo na strani vlade P Zakaj ne stopite na ono stran, kjer Vam bo mogoče precizovati narodne pritožbe na ves drugačen in bolj svoboden način P Situvacija je za nas, zlasti pa zame, 'jako težavna, samo to nas tolaži, da je nismo sami zakrivili.
V izpričanje tega ne kličem vse zbornice na Bvedočanstvo, pričevanje levice bi bilo morda malo objektivno, sodeč po izjavah nje organov, kateri so Njega ekscelencije včerajšnje ekspetoraoije vsprejeli z vrtoglavostjo zaljubljenca. Obračam so pa do naših starih zaveznikov na desni. Spomnil bi pri tej priliki na besede, katere je
malo mesecev tega govoril odličen član poljske delegacije. Častiti poslanec dr. pl. Madeyski mi bode oprostil, da citujem njegove besede. Bil je toli prijazen, da seje bavil z mojo malenkostjo in z našim zadevami in rekel (čita) f „Z zadovoljstvom sem slušal, ko je začel govoriti zastopnik južnih Slovanov. Gospod poslanec Šuklje ima, kakor od njega drugače niti pričakoval nisem, popolno zaupanje v Poljake. Tako je prav ; simpatije in antipatije mej narodi niso tolika in takšna podlaga za politična prijateljstva, kakor oziri na politiko samo, sosebno pa na državni interes. Po naši sodbi je pa v interesu avstrijske države ležeče, da bodo v domovini južnih Slovanov take razmere, katere jim bodo ugajale in jih vabilno zvezale k avstrijski državi."
Zadostuje mi, da postavim te državniške besede jednega najodločnejših članov viBoke zbornice nasproti onim besedam, ki sem jih včeraj na svojo žalost slišal z vlad ne strani. In zdaj, gospoda moja, sem končal.
Umevno Vam je, da te razprave ne morejo ostati brez gotovih konsekvencij; izvajale se bodo v tem ali v onem zmislu ; brez posledic gotovo ne bode ostal včerajšnji govor. Ni mi znano, v koliko je vlada pripravljona podpreti s svojo avtoriteto nazore, katere je razvil gospod naučni minister, mogoče je, da se nam bode usilil boj ; mi se ga ne plašimo (Dobro ! dobro! na desni), začeli bodemo boj, ne lahkomiselno ali tudi brez najmanjše bojazni in brez malosrčnosti. (Odobravanje na desni.)
Na misel mi je prišla beseda, katero je velik španski pesnik, Calderon, jednomu svojih junakov na jezik položil, beseda katero je postavil za maksimo, takiato za poBamne osebe, kakor za cele narode; ta rek sl6ve: „Čast je duše svetinja, a duše vladar je Bog." — Dobro, ggospoda moja, mi slovenski poslanci ravnali bodemo po tem — in ves naš narod bode kakor jeden mož stal za nami — ravnali bodemo tako, kakor nam veleva narodna čast Konec je v božjih rokah, a upam, da ne bode dal ugonobiti naš vrli narod' (Burno, večkrat ponavljajoče se odobravanje in ploskanje na desni.)
Politični pregled.
Notranja dežela.
V seji dne 10. t. m. poslanske zbornice završili so obravnavo o proračunu ministerstva za poljedelstvo in je bil ta proračun vsprejet kakor ga je predlagal proračunski odsek. Vzlic hudi opo-zioiji odobrena je bila svota 60.000 gld. zahtevana za konjska dirkališča. — Posl. Ferjančič pojasnjeval je želje prebivalcev Kranjske na gospodarskem polji in je zahteval v prvi vrati, da se osuši ljubljansko močvirje ter zagradijo hudourniki po vipavski dolini. Govornik je po-vdarjal pičli zaslužek delavcev v državnem rudniku iderskem ter slednjič predlagal resolucijo, zahtevajočo, da se določi primerna avota za uravnavo podzemeljskih voda na Kranjskem. — Posl. Sommaruga premotrival je odnošaje na živinskem trgu dunajskem zahtevajoč, da se zopet odpre rumunska meja za uvoz goveje živine. — Poslanec P e r i č izraža željo, da bi se vravnala Vrlajca. Poslanec Wurmbrand povdarjal je nevarnost, ki vinoreji preti po trtni uši. Nevarnost ta je tako velika, da v 15 letih izvestno uniči vso vinsko kulturo v Avstriji, ako se razmere povBem ne premene. Naredbe francoske vlade proti trtni uši so se izborno ponesle, tako, da so skoro vsi vinogradi, ki bo bili okuženi, zopet s trtami obsajeni. Naredbe avstrijske vlade proti trtni uši so nedostatne. En milijon sadik zadošča komaj za 100 hektarjev vinogradov, okuženih pa je do 40.000 hektarjev. Postava o oproščenju davka pri škodah po
trtni uši je brezvspeŠna, ampak treba vzbujati veseljevinogranikov. Nato bi morali v prvi vrsti delovati avtonomne oblasti. Ni smeti vsega le od vlade pričakovati, ampak sami moramo se poprijeti dela. — Generalni govornik pro, dr. F u c h s protestuje proti temu, da bi se odprla rumunska meja. Dokler je bila meja ta odprta, zanašale so se vedno v Avstrijo različne kužne bolezni. S tem pa se je škodovalo izvažanju v Nemčijo. Govornik prosi gosp. ministra za poljedelstvo, da kaj ukrene proti „šikanoznemu" vršenju postave o kužnih boleznih. Poslanec Theumer se protivi menenju, da je razkosavanja zemljišča krivo na bedi kmetovalcev.
V seji 11. t. m. napal je posl. V a« s a tsy zelo ostro ministra grofa Schdn-borna inPražaka. Govornik poudarja, da so se prava krone Češke opetovano priznavala, t\ dandanes smatra se vsaka objava tacih priznanj kot razžaljenje Njeg. Veličanstva. Kaj tacega se more goditi le pod sedanjim pravosodnim ministrom. Ministru Pražaku očita govornik, da ne dela druzega, nego podpisuje pobotnice za svojo plačo. Potem je omenjal govornik delovanja bivšega predsednika najvišjega sodišča, viteza Schrnerlinga. Pri Sčhraer-lingu morali so se vsi predpisi cesarskih patentov, sodni red in celd sodnikova prisega umakniti nemškemu strankarju, trdemu centralistu in sovražniku naroda češkega. Sodno organizacijo treba rešiti postavnim potem, ne pa, kakor se hoče, potem privatnih dogovorov. Pravosodni minister zasluži prav za prav, da bi ga posadili na zatožno klop: moralično je že itak na tej klopi. Brez zadovoljnega naroda češkega si ne moremo misliti Avstrije kot velevlast. Narod češki ni bil Še nikdar tako razburjen, nego je sedaj, a nemška brezobzirnost raste dan na dan.
—	Posl. Edlbacher potezal se je za usodo diurnistov. Zatem je pravosodni minister grof Schonborn odgovarjal Vašatyju trdeč, da ni nikjer postave rušil. Grof Schonborn zavzel Be je tudi za ministra barona Pra-žaka in dr. Riegra. Govornik se čudi trditvi, da je nemški poslanik prino R e u s s upli-val takrat, ko so se vršili češko-nemški spravni dogovori. Ko se je gospod minister še s par besedami potegnil za viteza Schrnerlinga, govoril je na razšezno o čeških razmerah, osobito o jezikovnem upra-šanji sploh in o notranjem poslovnem jeziku poaebe. Dedukcije gosp. ministra pa niso bile jasne, kajti sedaj je trdil, da ima le vlada pravico določevati notranji poslovn jezik, kmalo potem pa je pravico to pripisoval lastnim sklepom pražkega nadso-dišča. G. minister obrača Be do odseka za kazenski zakon, da bi ta odsek prej ko prej dovršil svoja posvetovanja o načrtu kazenskega zakona, ker je čas, da zadeva te enkrat pride pred državni zbor. Za nas zanimiv je bil oni del govora, ki se je bavil s konfiskacijami. Minister je trdil, da se Število konfiskaoij manjša ter je primati da Be ne vjema z vsako konflskaoijo; nikakor pa ni dopuščeno administrativnim potem to popraviti, kar se je sodnim potem zgrešilo. Ministru ne preostaje druzega, nego od časa do časa opazarjati državne prav-dnike, kako da jim jc postopati. To seveda ne zadošča, kajti naš sedanji kazenski zakon je čestokrat v protislovji s političnimi potrebami novega časa. Govornik ponavlja, da nikakor ne odobruje marsi-kake konfiskacije, osobito pa obžaluje, ako se k o nfi skujejo taki članki, ki morda nekoliko ostro kritikujejo vladne naredbe.
—	Zatem so poslanci L a g i n j a in tovariši — z ozirom na to, da Be pri okrajnih sodiščih po Istri hrvatske in slovenske uloge rešujejo le italijanski in da se pri kazenskih obravnavah izjave prič zapisujejo le italijanski — predložili interpelacijo do gOBp. pravosodnega ministra, s kojo zahtevajo ed g. ministra za to skrbeti, da bodo sodne oblasti isterske hrvatske in slovenske uloge reševale v istem jeziku; da se vsi uradniki, ki so zmožni hrvatskega
in slovenskega jezika, primorajo, posluževati se tega jezika; potrebno ukreniti, da se porotna sodišča v Primorski tako sestavijo, da bodo dotični ljudski sodniki razumeli obtožence hrvatske ali slovenske narodnosti; in slednjič, da se v Pulju osnuje okrožno sodišče.
V večerni seji istega dne odbijal je minister Pražak napade Vašatyja. Za ministrom je prišel na vrsto slovenski poslanec dr. Gregorčič. Poudarjal je preveliko obsežnost sodišč prvih instanc po Primorskem, zahteval, da se avskultantom podele adjutumi ter se pritoževal, da se pri sodiščih po Primorskem zanemarja slovenski jezik. Govornik meni, da niti zamorcem po italijanskih kolonijah se ne godi slabše, nego Slovenccm pri goriškem porotnem sodišču. Zato želi. da so porotno sodišče razdeli po narodnostih.
S tem se je seja zaključila.
V seji dne 12. decembra oglasil se je posl. S1 a v i k trdeč, da sedanja pravda mej narodom češkim in vlado ni še izgubljena za narod ta; kajti naredbe še tako mogočnih ministrov ne ostanejo za vedno. Ako pa pridemo do prepričanja, da se ravnopravnost narodov v Avstriji ne da izvesti, potem izvestno nastanejo dalekosežne posledice. Naredba grofa Schonborna z dne 3. februvarja 1890. leta ne odgovarja obstoječim zakonom, kajti ni razlike mej zunanjim in notranjim poslovnim jezikom. Žalostno je za državo, ako se ne spoštujejo obstoječi zakoni, & še žalostuejše, ako teli zakonov ne spoštujejo svetovalci krone. Posl. dr. H e i 1 s b e r g govoril je o kolonijah za kaznjence. Posl. dr. B il r n r e i -t h e r povdarjal je željo vseh juristov, da se preosnova civilnega pravdnega reda izvrši kot celota. — Minister grof Schonborn odgovarja posl. Hofmanu, da naredba, tikajoča se slovenskega vknjiže-vanja v zemljiške knjige, odgovarja jednakopravnosti. S predlogom dr. Gregorčiča, da bi se namreč porotna sodišča razdelila po n&rodnostib, se govornik ne strinja, kajti ne zdisemu V e r o j e t n^o, da bi porotniki p r i -krojevali sodbe svoje po narodnih obziri h. Nadalje je odgovarjal na obširno poslanoema Slaviku in Miillerju, — Posl. grof P i n i n s k i pozdravlja s veseljem predstoječo preosnovo kazenskega zakona in civilne pravde. Govornik izraža menenje, da bi se porotnikom iz kroga kmetovalcev in malih obrtnikov dozvoljevale dijete ter omenja postav proti oderuštvu in izseljevanju, opisujoč silno bedo izseljencev v Braziliji. — Posl. P a 6 a k postavil se je na jedino pravo stališče, da treba jezikovno uprašanje rešiti postavnim potem. Dajte na Češkem vsem jednake pravice, pa bode mir. R i e g e r sam je priznal, da se je morda zmotil; v politiki pa je zmota greh, zločinstvo. Predlog, kojega je Plener v deželnem zboru češkem opetovano stavil, zahteval je isto, kar zahtevajo spravne punktacije, 4 tedaj so tako staročeški vodje, kakor odlični člani plemstva odločno pobijali omenjeni predlog. Iz tega torej sledi, da so govornik in njega somišljeniki ostsli dosledni, oni gospodje pa ne. G. minister je oporekal, da bi bil nemški poslanik prino Reuss v kaki zvezi s punktacijami. Čudno pa je vsakako, da so se obravnave pričele še le potem, ko je neka visoka oseba došla na Dunaj ter odlikovala vse, samo grofa Taaffe-a ne. Govornik zahteva, da se sodniki umirovijo, ko dosežejo starost 70 let. Slednjič je govoril generalni govornik pro dr. J a q u e s in so potem sledeli „stvarni popravki".
Proračun pravosodnega ministerstva je bi potom vsprejet.
Pred zaključkom seje interpelovali bo posl. dr. Laginja in tovariši finančnega ministra, da bi se UBtavilo eksekutivno iz-tirjevanjo hišnega in zemljiškega davka.
Pri obravnavi o poglavju „prinos k skupnim zadevam" napa! je posl. Lue-g e r nemškega kancelarja Caprivija, ker je ta poslednji baje poniževal Čehe in Slovence ter se je izrekel proti trgovin-
skim pogodbam, ki se glase le na korist židov. Grof Taaffe odgovoril mu je jako ostro, obžalovaje, da se takim načinom govori v trenotku, ko se je dosegla možnost utrditi politiško zvezo treh držav ne le v politiškem, ampak tudi v gospodarskem oziru. Izjavam Taaffe-a pridružili bo se tudi posl. Plener, Herbstin B i 1 i n s k i. Poslednji je rekel, da so Poljaki zato za trojno zvezo, ker jo smatrajo kot jedino poroštvo Bili in moči Avstrije.
Različne vesti.
Našo cesarsko obitelj zadel je zopet vdareo: včeraj je umrl nadvojvoda Sigis-tnund, brat nedavno umrlega nadvojvode Henrika.
Č. gospod Anton Dekleva, rodom iz Vipave, sedaj suplent za godbo in petje na c. kr. učiteljskem izobraževališči v Kopru, napravil je 3. t. m. strogo skušnjo iz godbe pri c. kr. izpraševalci komisiji za godbo in petje za srednje šole na Dunaju s prav dobrim uspehom. Čestitamo mlademu umetniku in izprašanemu profesorju godbe t Da bi ga nam le osoda ohranila!
Našim naročnikom. Bližamo se koncu četrtega, to je, zadnjega četrtletja. Govorečim do častitih naših naročnikov ni nam že danes namen na razsežno govoriti o načetih, ki so nam sveta v delovanji našem : to se zgodi itak v kratkem, ob koncu leta. Le par besedi bodi nam dovoljeno spregovoriti. „Edinosti" največji ponos je ta, da si je ohranila popolno neodvisnost na vse strani: neodvisni smo navzgor in navzdol. Ta naša neodvisnost dozvoljuje nam, da se moremo svobodno gibati in pisati tako, kakor nam narekuje ukoreninjeno, ndrodno prepričanje naše. V tej okolnosti tiči vzrok, da smo bili u prav v tem letu, ki se bliža svojemu koncu, prisiljeni izreči marsikako trpko, ali vsikdar odkritosrčno besedo, & uverjeni naj bodo tudi oni, ki so menili, da jih hočemo žaliti, da ao nam nameni kristalnočisti in da ne poznamo nikakih pristranskih, ali cel5 zasobnih interesov. Vsaka beseda naša prihajala nam je od srca, & nikdar ni šla mej svet, da ne bi popred stopila pred sodišče zdravega razuma. Kakor sta velevala ta dva činitelja, taka je bila pisava naša, ne gledč na morebitno zamero na tej ali oni strani. Tega vodilnega načela držati se hočemo tudi v bodoče, dobro vedoči, da brez svobodne pisave in svobodne, & poštene in dobro hoteče kritike niso mogoči zdravi odnošaji. Kolikor smemo soditi po raznih izjavah, došlih nam z različnih strani, strinja se tudi ogromna večina sedanjih naših naročnikov a postopanjem našim. Vseh onih pa, ki se strinjajo z našimi načeli, je rodoljubna dolžnost, na to delati, da Be vsestranski uveljavijo ta načela. Da prej ko prej dosežemo ta cilj, treba je, da se vsi jednako-misleči tesno oklenemo drug druzega. Osobito pa se obračamo do rojakov naših v drugih kronovinah s prošnjo, da bi nam naklonili — poštevajoči opaaen položaj slovenskega življa v Trstu in poštevajoči okolnost, da naša koriBt je tudi njih korist : korist vsega slovonskega naroda — svojo materijalno in moralno podporo.
Dolžniki, storite svojo dolžnot! Pre-gledajoči knjige naše administracije uve-rili smo se, da mnogokateri naših naročnikov še ni storil svoje dolžnosti za tekoče leto. Vse te samudneže prosimo prav iskreno, da se takoj odzovejo temu pozivu, to je, da store svojo dolžnost. Verjetno naj nam, da sa stroški za uaš list tako veliki, kakor Ae lo malokateremu mej njimi domneva. Zajedno opozarjamo, za-mudneže, da]nastopimo— kakor nam je sicer to neljubo — proti 6nim, ki ne bodo hoteli slušati tega opomina — drug primeren pot v ta namen, da pridemo do tega, kar nam gre. I Za jedno polovico zamudnežev pridejali
smo že denašnji številki rudeče listke, na katerih je označena svota, kojo dolgujejo, druga polovica pa je dobi z bodočo številko. Ako pa morda kdo, ki je že plačal, po pomoti dobi tak listek, prosimo ga, da nam to blagohotno prijavi in pomoto oprosti.
Slovenskem trgovcem in obrtnikom!
Notorička je istina, da Slovenci vse premalo poštevamo važnost reklame v trgovskem življenji. Z ozirom na naše narodne in specijalno tržaške razmere nam ta nedostatnost občutno škoduje na več strani: škoduje trgovcem in obrtnikom samim, škoduje našemu slovenskemu življu po deželi v materijal« nem pogledu in škoduje — to je naravna posledica — vsej naši narodni stvari. Trgovci in obrtniki so na škodi, ker ne prodajo toliko, kolikor bi lahko; ljudje nasi so na škodi, ker le prepogosto zaidejo v prodajalnice drugorodnih, dobička-željnih in nereelnih prodajalcev ; vsa naša narodna stvar je na škodi, ker po tej nedostatnosti izgubljamo leto za letom na tisuče in tisuče narodnega kapitala. In ne le to, da je ta narodni kapital za naB izgubljen, ampak v rokah ptujca postane bič, ki nas — zanikrneže — potem tepe. Kričečo to nedostatnost treba odpraviti. V ta namen morajo gg. trgovci in obrtniki sami in v prvi vrsti storiti potrebne korake, to je, obvestiti naše ljudstvo v mestu in pe deželi, kje se nahajajo njihove prodajalnice in s čem da trgujejo. Pomislita vender, da doželan, dospevši v mesto in baveč se tu morda jedno samo ali dve uri, ne more še le okolo tavati, kje bi to ali to dobil pri našincu, ampak zateče se tja, kamor ravno slepi slučaj hoče. Da je res tako potrjujejo nam razni, v teku leta došli nam dopisi in tudi v ustmenib pogovorih so nam deželani stvar tako tolmačili, ako smo jih svarili, da naj ne kupujejo pri nasprotnikih. Celo ptujci vedo ceniti važnost oglasov v naših slovenskih liBtih, zakaj ne bi tega storili tudi našinci?! Ta poštevajoči smo se odločili, v prihodnjem letu na četrti strani ustanoviti za male oglase naših govcevin obrtnikov poseben prostor, na katerem bodo za neznatno odškodnino umeščene le njih objave. Tak kolektiven inserat je kaj pregleden in bode izborno služil v informacijo naših ljudi po deželi. Kdor hoče oglašati v tem posebuem oddelku, oglasi naj se v našem upravništvu, Piazza Caserma št. 2.
Iz državnega zbora. V seji dne 15. decembra vsprejeli so brez debate postavni načrt, s kojim se začasno vstavlja višunje davka od stanarine in čistega dohodka poslopij v Trstu.
V istej seji pripoznali bo nujnim predlog posl. Salvadarija, da se kongrua eksponovanim pomožnim duhovuikom poviša na 500 gld, ter so izročili predlog ta proračunskemu odseku.
Porotna sodišča- Podajemo se sicer v nevarnost, da se naB bode morda sumničilo kot „uazadnjake" in „mračnjake", ako kar naravnost povemo svoje menenje, da imajo porotna sodišča svojo dobro, k tudi svojo senčno stran. Gotovo : porotna sodišča so eminentno liberalna institucija, koje se mora le veseliti vsak za-resno liberalen državljan ; a to jedino pod pogojem, ako so gospoda porotniki zares taki, kakoršni bi morali biti, ako umo vzvišeno svojo nalogo, ako imajo toliko moralne Bile v sebi, da se iznebe — kakor hitro vstopijo v sodno dvorano — vseh strankarskih, političnih in narodnih strasti, iz kratka: ako, vršeči nalogo svojo, prestanejo biti ljudje, kakoršni se sicer gibljejo in greše v navadnem življenji in se popno na ono objektivno stališče, na katerem mora stati — sodni k. Žal, da ni vedno in povsod tako: vsakdanja skušnja nas tako uči. Tega menenja je tudi izborni poslanec kmečkih občin goriških in jo bila njega želja, izražena pred par dnevi v državnem zboru — da bi s« namreč porotna sodišča razdelila po narodnostih
— povsem opravičena. O. pravosodni minister je kar odločno odklonil to željo našega slovenskega poslanca, z izgovorom, da se mu neverojetno zdi, da bi na p urotnike mogli vplivati narodni oriri. No, mi bi svetovali gosp. ministru, da poupraša o tem kateregasibodi sodnika in izve t no dobi odgovor, da se moti. Motrečim ta odgovor g. ministra se pa nam vidi ne-nedoumno, zakaj so se v raznih kazenskih pravdah, v r s i v s i h se v Trstu, že čestokrat d el figo vala druga sodišča: v Ljubljani, Gradcu, In <> mostu in na Dunaju? Delegovala so se druga sodišča brezdvomno le zato, ker so so bali, da ne bi na tukajšnje porotnike uplivale ndrodno-politiške simpatije, kajti dotičnim pravdam je bil navadno predmet politiske nravi, to jc, imel je na sebi znak veleizdaje. Drugega uzroka ne bi vedeli raznim sličnim delego-vanjem. In ako tudi pustimo na strani politične in narodne simpatije in antipatije, imel je g. dr. Gregorčič druzih vzrokov dovelj, da jo izrazil želje po razdelitvi sodišč po narodnosti. Kardinalni pogoj pravilnemu kazenskemu pravosodju — temu g. minister ne more oporekati — je vender ta, da sodniki razumejo r. a-toženca; ako porotnik ne odgovarja temu pogoju, pride nehote v nevarnost — dasi jo morda najpravičnejši mož pod soln-cem •— da sodi — krivo. Po nedolžnem obsojeni je pa najžalostnejša prikazen razsvitljenega, modernega XIX. stoletja. Da se torej razumemo: porotna sodišča so svobodomiseljna, vzvišena ustanova. ali urediti se morajo tako, da porotniki ne pridejo v mučen položaj, ko so moralno prisiljeni omahovati mej stališčema sodnika in stranka r j a.
Laška predrznost. Dne 14. t. m. vršila se jo pri tukajšnjem o. kr. deželnem sodišču neka sodna obravnava, pri kateri je zagovornik 'dr. G r e g o r i n svoj obranbeni govor izrekel v hrvatskem jeziku, kar pa tukajšnjemu poluuradnemu listu „1 I M a t t i n o" ni bilo nikakor po godi ter je vrlega rodoljuba napal rekoč, da je ta slučaj ,un oaso asaolutamcnte senza precedenti al tribunale provinciale di Trieste", čigar uradni jezik je „izvestno laški". „Mattinu" se ta slučaj čuden zdi in tudi mi mu pritrjujemo, kajti v istini bil je dosedaj uradni jezik pri dež. sodišču zvečine italijanski. S tem pa še ni rečeno, da bi morala italijanščina še dalje kraljevati pri sodišču ter so Slovencem goditi vedna krivica. Tudi bi se predrznež „Mat-tino" ne smel vtikati v notranje poslove sodišča ter neposredno žaliti celo predsednika tej obravnavi, ki je privolil, da se obramba sme vršiti v našem jeziku, kar je samo ob sebi umevno in postavno, kajti po ^ustavi uživa slovenščina pri sodišču enake pravice kakor laščina.
„Tržaška posojilnnica in hranilnica". Pri tem novem zavodu oglasilo se je že prosilcev za posojila in kakor okoljščine kažejo, dobila bo „Tržaška posojilnica in hranilnica" obilo prilike, svoj denar pri najboljši varnost obrestonosno izposojevati. Da bi ga le zmeraj dovolj imola! Zato je želeti, da bi so novi udje v kratkem in v velikem številu prijavili „Tržaški posojil' niči in hranilnici". Pristopilo je še dosedaj primeroma jako malo Tržačauov, čeravno imamo v Trstu mnogo premožnih slovenskih rodoljubov, kateri bi morali postati glavna podpora slovenskemu denarnemu zavodu. Slovenske posojilnice imajo na stotine udov iu tržaška ne sns« ostati mej zadnjimi. Kdor hoče pristopiti, prijavi naj se v pisarni via Molin piccolo št. 1, I. nadstropje. Uradne ure ao xa sedaj vsako nedeljo od 10—12 dopoludne in vsako sredo od 3—4 popoludne.
Značilno. Poročila iz Sofije javljajo, da je Franooska prekinila svoj« odnošaje do Bolgarske. Uzrok je nastopni : Bolgarska vlada iztirala je nekega franooskega časnikarja, a Francija je sak-tevala, da mu zopet dovole vstop na
Bolgarska tla. Ker pa Bolgarska vlada ni
ni hotela ugoditi zahtevi tej, posegla je Francoska po radikalnem sredstvu : prekin-njenju odnošajev.
Vabilo k „Božićnici*, katero priredi žennka podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu dne 20. decembra t. 1. ob 3. popo-ludne v prostorih „Slovanske čitalnice", Yia s. Francesco, st: 2. I. nad. Vstopnina 10 kr. Spored: 1. Govor gč. NadliSek. 2. „Sv. Ciril in Metod", dekl. Škrjanec iz otr. vrta. 3. „Le moli oj dete le moli", dekl, Gorjup iz I. raz. 4. „Božična", poje otreški vrt. 5, „V šolo", dekl. Rožanc iz I. raz, 6. „8veti večer", pojo nekateri dečki iz razredov. 7. „Pastir", dekl. deček iz II. raz. 8. „Prizor iz božičnega večera", otro-dka predstava izvršuje otroški vr. 9. „Želja* pojo otroci iz razredov. 10. „Stara mati", deklamuje Ciuk iz III. raz. 11. „Otok ble-iki", poje otroški vrt. 12. „Kdo je to P* deklamuje Kosovič iz otr. vrta. 13. „Hej rojaki", pojo otroci iz razredov. 14. »Lipe ostane doma" prizor, izvršujejo J. Durnik, J. Šnideršič in V. Vidmar iz IV. raz. 15. „Zahvala", govori Nabergoj iz otr. vrta. 16. „Cesarska pesem". 17. Razdelitev darov. —
Za bOŽičniCO darovali so nadalje: g. Machne 5 gld., g. Krist. Đejak 10 gld., gč. Delkin 2 gld., g. J. P. 1 gld. in 1 suknjico, č. g. A. Hrovatin 1 gld., č. g. A. B. 3 gld., č. g. F. S. in J. S. 5 gld., N. N. 10 gld., g. J. Fakin 50 kr„ g. L. Sarežin 3 gld., č. g. B. Sever 2 gld., 6. g. dr. J. J. 1 gld., Msgr. P. JF. 3 gld., Msgr. dr. Š. 5 gld., g. M. Kolman 2 gld., g. prof. Spinčič 5 gld., ga. Klodič pl. 8a-bladoski 5 gld., g. N. N. 1 gld., ga. F. Pertot 3 gld., ga. Nat. Truden 16 volnenih rut, ga. Šmidt 4 kitelce in 2 predpasnika, ga. Julija Pekič: 6 volnenih kapic in 6 parov nogovic, ga. Kalister Helena 4 krilca, ga. Morisbauer 2 majiei in 2 para zapestnic, g. Bonne 4 m. blaga za deške obleke, ga. Ljudmila Valenčič 2 deški srajci, 3 majice, 6 parov zapestnic, 6 parov nogovic in 6 žepnih robcev, g. D. D. 2 gld.
Za božičnico otroškega vrta v Rojanu
daroval je g. D. Đ. 2 gld.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v
Trstu nabralo se je ob priliki poroke g. pevovodja društva „Velesile" v Skednji pri večerji 2 gld. 24 kr.
Vodstro društva „Tramway° nam javlja, da se je z dnem 14. t. m. postaja voaov črte Trst-Barkovlje premestila s trga „Piazza dei Negozianti" pred ribji trg — in to radi na novem mostu vršečih se poprav.
Ob priliki veselice pevskega društva „Adrija" na Greti dne 8. t. m. darovala
je sledeča gospoda : Družina Covacich-Re-bek gl. 2.70., S. Bartelj 1 gld., Iv. Mar-telauc 60 kr., Sv. M. 30 kr. Gosp6 di tej izreka se tem potem v imenu odbora „Adrije" srčna zahvala.
„Učiteljski Tovariš" prinaša v svoji 23. številki naslednjo vsebino : Vabilo k občnemu zboru „Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani. — Prednosti stoječe pisave v zdravstvenem oziru. — Ob ureditvi učiteljskih plač. — J. Marn : Knjiga Slovenska. — Književnost. — Naši dopisi: Iz Slavine. — Z Gorenjskega. Društveni vestnik. — Ve»tnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb — Listnica uredništva.
D.r Gustav Gregorin
odprl je svojo
odvetniško pisarno
v Trstu 7~
dnč 7. decembra t. 1. (Via Dogana št. 7. II. nadst.
St. 62 pr.
2-3
Natečaj.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Tolminu razpisujeti se službi dveh pisarjev vsaka po 1 gold. na dan.
Prositelji izurjeni v pisavi slovenščine in nemžčine, po mogočnosti tudi laŠčine, naj vložijo lastnoročno pisane prošnje podpisanemu predstojniStvu do 30. decembr^ 1891 leta.
Predstojništvo c. kr. okrajnega sodišča
v Tolminu, dne 7. deeembra 1891.
Svoji k svojim!
Kdor ima kupiti kuhinjske, namizne in druge priprave, poišče naj tvrdko
B. HODIG & GREBENO
na voglu Via S. Giovanni in Via Nuova.
Gg. zasebniki, krčmarji in S. duhovščina najde tam v ozbilji vsakovrstnega porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, po najnižjih cenah.
Tudi pismenim naročilom se točno vstrože ter zahtevano blago nemudoma in z najmanjšimi trofiki dopošlje naročilcu.
Specijaliteta.
V zalogi imamo tudi sv. podobe in kipe za okrašenje grobnih spomenikov iz najfinejšega porcelana.	2—5
Assicarazioni generali.
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je raztegnolo svoje delovanje I na vse veje zavarovanja posebno pa: na zava ' rovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1890. f Premije za poterjati v naslednjih letih	f. Glaica za zavorovanje žive-vnnja do 31. decembra 1890 Plačana povračila:
a)	v letu 1890
b)	od začetka društva do 31. decembra 1890	f. 5>35,717.767-4S
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in Bploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva; Via della Stazione št. 8887 v lastnej hiši.	12—12
43,303.671 22 24,167 306-81 f. 124,121.441.72 8,345.827-21
f.
Riunione Adriatica di Sicurta
24-24	-v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, j rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih ' kombinacijah.
Glavnioa in reserva društva dne 31. decembra 1890
. Gravnica društva	gld. 4,000.000-— Pvemijna reserva zavarovanja
! na življenje	„ 10,754.806 91 I Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,612.910*22 i Premijna reserva zavarovanja
t blaga pri prevažanju	„ 33.594.10
Reserva zavarovanja proti toči	„ 200 000*— Reserva zavarovanja proti pre-
! ininjanjil kurzov, bilanca (A)	„ 163.786'21 Reserva zavarovanja proti pru-
1 minjanju kurzov, bilanoa (B)	„ 137.573*85 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 250.000--
Občna resorva dobičkov	„ 1,127.605*98
Urad ravnateljstva: Vi« Vnldirlvo, l>r. * (v lastnej hiši)
Grl ena bol kašalj, hreputavica. promuklost, nazeh, zadavica, rora. zapala ustljuh Itd.
mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH	l_8
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLTE PRENDINI) što jih gotovi Prendini, lučbar I Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljne norih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapahih nestaje kao za čudo nzimanjem ovih niadkiSah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkise (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljekarnah svieta.	10—52
FILIJiLl*KA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino ili obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonlh na
4~dnevni odkaz 3°/(
874°/.
37i7o
30-dnevni odkaz 2% 3-mesečni . 6- „ . 2'/,%
Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogu, pripozna se nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 15 septembra, 19. septembra in 11. oktobra.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2*/t°/0 na vsako svoto.
V	napoleonlh brez obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, L*ov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Ifermanstadt. Inomost, Celovec, Ljubljana, Line, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Solnograd, — brez troškova.
Kupnja in prodaja
vrednostij, divis, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-23 pri odbitku l°/w provizije.
Predujmi.
Na jamfievne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat »li srebrni denar, inozemski bankovoi itd. — po pogodbi.
Trot, 11. septembra 1891.	24-24
Avgust Brunner
TRST Via Conti številka 6 a.
Tovarna strojev in železolivnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SE-
SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI. večja in manja POPRAVLJANJA.
Za notranje dežele
prosto carine.
Die Masuhinen-Fabrik und Eisengies8erei von
August Brunner
Ubernimmt alle einschlS-gigen Arbeiten als: MASCHINEN, PRESSEN, PUM PEN,
GITTER, SaULEN, R«. HREN, grossere und kleinere REPABATUREN. Nach dem Inlande zollfrei,
Telefon štv. 291.
24-23
tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovnih od dO noč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in »o od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure dop. Obresti
na knjižice..........a»/9
Fladtrffc vsak dan od 9—12. nre opoludne. Zneske do 100 gld. precej, zneske preko 100 do 1000 qld mora se od-povedati 3 dni, zneske preko 1000 gld. pa n dnlj prej. Eskomptnje manjke domicllirane na tr2a5-
kem trgu po . ...	6°/,
Posojuje ria državne papirje avstro-ogrske
do 1000 gld. po........51/,0'«
viSje zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje svote po ....... . 5°/„
Daje djjnar proti vknjiŽenju na posestva "" " dc
v Trstu. Obresti po dogovoru. TP„ST, 3. septembra 1R91
24 — 24
Vinski ekstrakt J
i
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega narav-. nega, priporočam to že skušano specijaliteto.
Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 51) kr. Reoept priloži se gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenc« za oja* čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačera prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni.
Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) v&tevŠi pouk o uporabljanju.
Razun teh specijalitet ponujam vsakovrstne
Nič več kašlja!
PRSNI ČAJ napravljen po lekarničarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, Se tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naroČila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sostavljen iz samih rastlin in Čisti kri; ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 nvč.
Omenjena lekarna izdoluje tudi pile za p r ob ten je života in proti madronii iz soka neke posebne rastline, katerih uspuh jo velik, posebno pri z prtom truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena škatlja velja 30 nvč.
Pla&t or in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 pla&trov za kurja očesa 20 nvč. — Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni Criato folletti, Pontoni in Gliubio.	5 — 12
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
esenoe za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerov
itd najbolje in nenadkriljive kakovosti Recept prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
Essenzen-Specialit&ten-Fabrik
20—16	In PRAG.	4-50
Iščejo se solidni zastopniki.
čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolica, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi Recept ] modernimi pismeni strojevi providejnu
CARLO PIRELLI
mejnarodni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje.	is—is
ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen leta 1875.
Henrik Freisinger
TRST, via Mereato vecchio St. 4. Lloydova palača. PEHATI IZ KAVČUKA IX MX KOVIIV.
Blazinice za pečate se stalnim črnilom. Silografija. Mehanična delavnica. Plošče za stanovanja iz bronca, cinka in mnaltn. Pisalni stroj različnih zisteniov. Priprave za kopiranje, in helijografi-30»30	čen papir za reproduciranje slik v polusvitu.

JEDINU SLAVENSKU
TISKARO
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku iiaruČbu bilo k«je vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tiskan i o kao ii. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke a napisom, preporuene karte, posjetnioe, zaručne i vjenčane objave, pozive, ruzporede. ulaznice, »glase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomočl, elenike, jestvenike, svako-vrstne akrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige Itd.
Uvjerava so p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom. toli jeftinom členom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (fkladiftou) hvu potrebne tiskanice i knjige za orkvenn urede.
Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuća se
Tiskara Dolenc
Piazza Caserma it. 2. (uhod Iz via Peea)
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu.